Št. 64. V Gorioi, v tnro.k dm* 11. avjnista 1003. Lotnik V. l/.liaja vsa toi'ck in Htiliotu ol* 11. in i pli'ilpolilnr /;i inrslo li'l' Hi, .''. 111 I I i p. /a ilf/.i'li» Ako pade n:i la iin> \a pra/.nik i/.iili* il:iii |iii'j nl) li. /.viMMT. Slam- |k) |;(išli |jii'jfiiian all v (Juiici na se liskajo 1 krat po 12 vin., 2-krut po 1U vin , 3-krat \>« 8 vin. Aku »•¦ vt<00 osob iz vHt-h slojev slovenskega ljudstva. Hil je la shod res lepa mani re.stacijd našega ljudstva, borečega se za svoje pravice, ki so mo sicer na papirju zajamcene, a se inn v praksi odrekajo vedno in povsod, kakor da bi bili Slo- venci res za to na svelu, da delamo tlako drugim narodom. ki nas izkorisčajo pri vsaki možni priliki za svoje sebične naniiMKV Slovonci no le da moramo biti liud boj prr '. svojim drugorodnim "Ose- dom, zaposiavljeni sino tudi pri vsa1'' prihki od onih činiteljev. ki so zato po- stavl li, da cuvajo nad izvrSbo obsto- jeeih pontav. Ti činitelji, ki so namrec vladni organi, ravnajo z nami vedno tako, kakor da bi bili Slovenci brez praven narod, za katere nimajo avstrij- ske po..,.-ve nobenega pomena. Da tako ravnanje boli ter vzbuja v čutečib mla- dili srcih ogorčenje, je popolnoma na- ravno, kakor je tudi popolnoma naravno, da dajo la mlada srca du^ka svoje o^or- čenosti na razne načine in pri raznih prilikah. Tako je priredila tudi nasa aka- demična mladina, zbrana v akademičnem terijalnem druStvu „Adrija" v nedeljo ja- ven ljudski shod, da da na njem duska svoji ogorčenosti ter da razodene ^irnim slojem naSega ljudatva, kaka nebovpi- joča krivica ae godi slovenskemu narodu s tern, da se mu zapira pot do izobrazbe, ki je jedina podlaga ne sanio boljše bo- dočnosti, ampak ki je> tudi prvi pogoj narodnej. nadevati si moramo Slov^ni-i ogromen naroden davek s tem. dn vzdr/.ujemo slo- vensko Ijudsko Aolstvo in druge zavode „Solskega l>oma"4. da si na ta način ob- varujemo slovenski nara^eaj v Goriii. katerega je hotela in hoče še vedni) meatna uprava utesniti s tem. da je do- ločila za slovensko mestno solo nepri- kladno, in zaradi oddaljenosli slovenakim otrokom nepristopno šolsko poslopje. da bi tako prisilila slovenske starise, da bi svojih otrok sploh v šolo ne posiljali, aü pa, če bi iih posiljali, d;i bi jih posiljali le v itabjanske niestne sole, kjer hi se poit;ilijancili in izneverili svojemu mt- rodu. Tako postopanje je nečlovesko, je kriviöno, ker nepostavno, in vendar se poklicani iinitelji, ki bi morali gledati na to, da se postave ne kršijo, prav nie ne ganejo, da bi storili tem krivicam jedenkrat konee. Tega pa ne smemo dalje trpeti in zasnovati moramo akeijo, ki stori konec takini neznosnim razme- ram. Tako prilično je končal govornik Hvoj govor, katerega so navzoči z bur- nimi „Zivic'-klici vsprejeli. K drugi točki dnevnega reda. nam- reč o slovenski gimnaziji, je govoril stud. jur. g. Vo S nj a k. Omenjalje, kako smo Slovenci sploh slabo preskrbljeni s slovenskimi srednjimi Solami. Trebalo je hudih borb, predno so dobil! Slovenci na Kranjskem par spodnjih gimnazij s slovenskim nčnim jezikom. Nič bolje se ni godüo Slovencem na Štajerskem, predno so dobili slovensko spodnjo gim- nazijo v Mariboru in slovenske poralelne razrede na spodnjem gimnaziju v Celju. Zaradi teh paralelnib razredov uprizorili so Nemci za časa Windischgriitzovega ministerstva celo nekako državno kri/o, vsled česar je moralo ministerstvo od- stopiti. Gele slovenske gimnazije pa Slovenci sploh nimamo. Najslabše se pa godi v tem oziru primorskim Sloveucem, ki nimamo niti bore spodnje sloven- ske gimnaziJM. Vr Gorici, kjer ni nem- äki jezik niti deželni jezik in kjer sta le slovenaka in italijanska narodnost avtoh- tonni, obstoji girnnazija z nemškim uč- nim jezikom. To je pravi Skandal in bije to dejstvo naravnost v obraz jasniin do- iočilom v? 19. osnovne držnvne postave. V tem paragral'u je namreč določeno, da imajo v deželah, kjer prebivajo po večini prebivalci raznih narodnosti, isti pravico do izobrazbe v svojem materinem jeziku, in da jih ne more nikdo siliti, da bi se u<':ili drugfga je/.ika. Na (Jorisk-Mii pa ni nemSki jezik niti drA"lni je/.ik, in vendar Hei sili na>e otrok»* ako se hoi'ejo izo- I.Taziti, du se ga morajo uöiti. S tem pa se ne godi Slovencem ne le ˇ moralnem oziru nebnvpijoča krivica, ampak o^ko- d'ivani so hiü gm'itno na jako občiilljiv nncin. Ako ho^ejo namreč vstopiti nnži otrcci na guri.iko gimnazijo, mornjo se. prtprfj že \i'[,\ in <\»n pripravljati s pri - vatnim poduKom v nemSkem jeziku. krr se na nnš\\\ ijijilnkih Solab nemAcina ne podut-uje. Thk podtik vedno nekaj stane. Ako pa legu ne r*tore. obiskovati morajo pr! pravn.eo in potrebujejo tako 9 let, da duvrAijo gimnHzijo. doöim potrebujejo fitroci nemSkih stiiri^ev. ki so pri n;tj. /Us»ij tujei. privandrani k nam s tre- bufxirn z;t krubori!. !»* S let. Ni-li to no- roslasm»y l'olc>_f tfg:t pu s> zahteve nein^kih profesorjfv. gledt* znanja nern- -kH(j>i jezika. tnko pretirane. i3a y\n ve- ('ina na^ih dijakov pod!eže. in da so urni nupredki. kakor dokazuje statistika. vsled tegi na goriAki gimnaziji naj»!abSi. >kusnja ue'i, da dope od kakfh f>0 slo- venskih ureneev. ki so ae vpisali v prvi razred n<'»ri5ke cimnazije povprečno le kak'h 13 do osmega razreda. To 90 ne* nravne razmere. katere se morajo od- straniti. in ki ?e od«tranijo le s tem, da se uv^de za slovenske dijake na goriäki u'imnaziji slovenščina kot uöni jezik. Z lepa ¦*»* to sicer ne bo zgodtlo. ker ima t'oriAka t;imnazija namen nas ponem^-iti ter nas pripravljnti za veliko NemČijo. Ali zgodilo se bo pa vendarle, ako bo- demo zahtevali to složno in odločno In to bodemo tudi storili. posluzujoö se vseti sredätev, ki nas pripeljejo do za- željenega cilja. Tudi ta govor je bil sprejet z burnim navduSenjem. K tretji tocki. gledA slovenskega vseučiliSča v Ljubljani, je izborno go- voril stud, jur., g. Pavliček Dokazal je pravico. katero imamo Slovenet do slovenskega vseučili^ča, na katerem edino se moremo popolno izobraziti. Slovensko vseuc'ilisce ni /a slovenske dijake in sploh za slovenski narod le velikega mo- ralnega pomena, ampak tudi v gmotnem oziru bodo naši dijaki v Ljubljani ve- liko lagje izhajali, nego v drugih mestih. I'govori, da nimamo Slove.jci za slo- vensko vaeučilišče potrebnih predpogojev, kakor učnih sredstev in učnih močij, so prazni in neatemeljeni. Sicer smo pa imeli v Ljubljani že pred 200 leti slo- vensko vseučilišče, imeli smo je za časa Napoleona I. in imeli smo pravne tečaje tudi leta 18+8. Tedaj nam jih je vlada dala, ker nas je potrebovala, odpravila pa jih je že leta 1849., ko so rninuli za njo nevarni časi, in ko se ji je zdelo, da Slovencev več ne potrebuje. Ako ii9tanovi vlada v Trstu za 700.000 avstrijskih Halijanov italijansko vseučiliače, toliko večjo dolžnost ima ustanoviti v Ljabljani za nas Jugoslovane, slovensko vseučilišče, ko nas je vendar nad 2 milijona. Od te naše zahteve ne odnehamo nikdar, in ako ne pojde drugnče zahtevali je bo- demo tudi na način, ki vladi ne bo po volji. Govornikova izvajanja spremljalo je obrinstvo z burnim pritrjevanjem ter mu burno ploskalo, ko je dovršil svoj govor. S tem je bil dnevni red javnega shoda končan. Na predsednikovo vpra- sanje, ako se še kdo oglasi k besedi in ako misli kdo staviti kake resolticije, naatopii je stud, jur., g. Gigoj, ki je predlagal sledeče Stiri reaolucije « pri- mernimi dodakti in sicer: I. GoriSki Slovenci, zbrani 9. avg. 1903. na Ijudskem shodu v Gorici, pro- test uj« mo oilloino prot; bagatelizujo- čemu in Sikanrtznemu postopanju ob- činskega sveta g'triSkega v zadevi slo- venskc Ijudake Sole, kater«; pravicno re- Sitev brezobzirno zavlačuje od leta do leta. V mienu liumanitete, kulture i» za- koim zahti'vamo, da se omo^oei otrtikmii slovenskih davkoplačevaleev v mt'stni občini goriški pot do eleinentarne Solske izobrazbe Pozivljamo tudi visoko c. k. vlttdo, da. izvršujoč sankcijonirane državne za- kone. pokaže isto en^rgijo v Gorici v prilog Slnvencem, kak.TSno kaže vedno in povsod v prilog Nemcem in ltalijanom. II GoriAki Siov^nci. zbrani nn Iju 1- skem shodu v Girici dne 9 avgu-ita 1903. znhtevamo, nHJodločnoje. da se konečno izvrši člen XIX osnovnega državnega zakona o državljanskih pravicah tuii v prilog Slovencem na GoriSkem. ter po- zivljamo vis. r. kr. nančno ministerstvo, da vendar enkrat ugodi stari opravičeni zahtevi slovenskega prebivalstva na Go- ri*kem in realizuje čimprej viSjo gimnazijo v mestu Gorici s slovenskim učnim je- zikorn. Odpravi naj se enkrat stara kriviea. da je učni jezik goriškega gimnazija n em 5 lei, ki niti deželni jezik ni, in ki je v prvi vrsti kriv kricečih ne- vspehov te gimnazije. 111. Goriški Slovenci. zbrani na Ijud- skem shodu v Gorici dne 9. avgusta 1903. se pridružejemo manitestacijam in zah- tevam po slovenski aniverzi v Ljubljani, katero smatramo kot neobhoJno po- trebno za kolturen razvoj slovenskega naroda. IVT, Goriški Slovenci, zbrani na Ijud- skem shodu v Gorici dne 9. avgusta 1903. pozivljamo slovenske poslanee, da vedno in povsod z vso vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih treh resolucijah nave- dene zahteve. Prva resolucija naj se odpoSlje: mestnemu sveta v Gorici, c. kr. namest- ništvu v Trstu, I., II. in 111. c. kr. mini- sterstvu za nauk in bogočastje na Dunaju. Vse Štiri resolucije slovenäkim de- želnim in državnim poslancem goriškim, slovanski zvezi poslancev na Dunaju, klubu nar.-naprednih slov. poslancev na Dunaju. Predsednik stavil je resolucije s pri- stavki na glasovanje, in na shodu navzoči vsprejeli so jih soglasno z velikim nav- duSenjem. Ko je na to zakljucMI pred- sednik shod, zapeli so zborovalci slo- vansko himno „H e j S 1 o ? a n i" ter so 9e potem mirno razžli. Navzoči Standerski pevci rapeli so nam prav ubrano par moških zborov. Z jedno besedo; opisani javni ljudski shod bil je dostojna manifestacija Slo- vencev za njih pravice in je pokazal, da so se tudi äiräi sloji naäega ljudstva za- čeli v polni meri zavedati svojih pravic, katere bodo vedno bolj in odloc.no zah- tevali, dokler jih ne vdobe. Akademičnemu lerijalnemu druStvu „Adrija" pa častitamo na lepem vspehu, katerega je doseglo a svojim prvim javnim nastopom, ki je bil v vsakern oziru takten in dostojen. Le po ti poti naprej, da dospemo do zaželjenega cilja. Doapelo je i 7 brzojavk in dve pismi, Nekatere brzojavke, narareč one, ki so dospele pravočasno, prečitale so ae med burciimi ,./ivio" klici. Brzojavili ao nam- rpč : drž, posl. dr. Anton liretforčič, iz Kamnika, pisala ata ter izpričala svojo m^riaotnost de/el. poslanca gg. župnik Urea in Jakoneie. Brzojavili so nadalje: Drustvo „Sava", iz Bleda, županatvo v Sežani, učiteljsko drustvo v Sežani, ra- dikaUi-akademiki v Ljubljani, Zaveza av- strijskih jugoslovanskih ueiteljskih dru- štev, katolisko polititno družtvo, (iesta, Hirei v ŠoManju, aaleska citalnica, iu- panstvo sv. Kri?., drustvo „Naprej"' v Dornbergu, učiteljsko druätvo za küperski okraj, kobaridsko učiteljstvo, ajdovska učiteljska poilrulnica, podružnica učitelj- skpga drustva v Kanalu in neki dalma- tinec iz Dornberga. Bros Khnen Heflervary iii ra ointi Pnslo jo torej do tega, do čosar je raoralo priti. Zadnji skandali na Ogrskem provzročili so tain tako napete razmero, da je bila nujna odpomoč neizogibna. Naj bi se ministerski predsodnik, grof Khuen Hedervary še toliko pral, odpra- viti ne bi moral nikdar od sebe sum a, da ni tudi on imel svojih prstov v uma- zani aferi, v aferi podkupovanja poalancev. V svojo obrambo poklical je grof Khuen na ponioč svojo politicno preteklost in ravno s tem je zdatno podkrepil v nji- hovein innenju vse one, kateri so bili mnenja, da je on mogoče najbolj prizadel v škandalozni aferi, ker ravno njegova politična preteklost nikskor ne izključuje k'Hj takega. Zato je postal on tadi na Ogrskem nemogoč, in o tem so se pre- pričali tudi na najvišjem mestn. V dokaz da je temu tako, je ostavka celega ogr- skega ministerstva, katera je bim skle- njena v ministerskera svetu,kise je vršil v soboto popoludne, koj po njegovem povratku iz Ischla. S tem pa, da je grof Khuen na Ogrskem tako hitro odigral svojo ulogo in na tak žalosten način, dano je Hrvatom največje zadoščenje, kakor sroo mi to že zadnjič trdili, in kar dokazuje članek, katerega je „Obzoru priobčil te dni, in ki se približno tako-le glasi: Nobeden bi bi ne raislil, da dobi Ilrvatska, v kateri je vladal skozi dvajset let grof Khuen Hedervary, tako hitro zadoščenje pred celim svetom. On, ki je dvhj:r et zaporedoma kljuboval celemu hrvatskemu narodu, on, kateremu je bila zakon samovolja, on, ki je brezusmiljeno uničeval ekzistence, on, mož železne roke in odločnosti, stoj--¦ je ponižno in z upog- njeno glavo pred preiskovalno komisijo ogrskega parlamenta, da se tam brani pred sumničenjem tako straSnim in tako grdim, da ga ne more biti gräega za dr- žavnika. On, ki je bil navajen jedino le na ulogo tožitelja, ali prav za prav, ki je bil vajen jedino le na ulogo neusmi- Ijenega sodnika in inkvizitorja, stopa zdaj pred narodovo komisijo, da se brani v potu svojega obraza. Ta pot grofa Khuena Hedervaryja ni bil nikako pot v Kanoso, ne, marveč bil je pot čez reko Styks, ki vodi v politicno smrt. Da bo grof Khuen Hedervary pred preiskovalno komisijo izpovedal to, kar je izpovedal, to je vedei pač vsakdo že naprej. Vedel pa je tudi vsakdo in ve to tudi še dandanes, da pričanje grofa Khuena Hedervaryja ne more biti nikakor merodajno za njegov politični ugled, kajti za njegov politični ugled ali za propast iatega, bilo je dovelj že to, da je ves politični svet cele monarhije začel sumiti, da je on zmožen kaj takega storiti. Pa ne glede na to, ali zamore njegovo izpo- vedanje razpršiti sum, in tudi ne gledö na uspeh, katerega je dosegel s avojim izpovedanjem pred preiskovalno komisijo, je njegova politična osoda zapečatena že a tem, da ga je sum vsega političnega sveta prisilil do tega, da se je predstavil preiskovalni komisiji in da se je tam začel braniti. Sicer pa se je tožil tudi samega aebe, kajti jedini dokaz katerega je v Hvoie ooraviüenje navedel, bilo je skli- cevanje na svojo politicno preteklost. In baa to opravičevanje bila je njegova naj- večja obtozba. C.hvek si ne more misliti drugega. nego da je grof Khuon Heder- vary izgu'iil popolnoma svojo zavoat, ko je poklical za prieo svoje nedolžnosti avojo politicno preteklost. To ne more biti drugaee, nego da se ni zavedal ne- varnega položaju, v katerem ho nabaia, in da se ga jo zopet polotilo kljubovanjo ter si je mislil: pa naj volja kar hočo. To ni bilo drugega nego kljabovanje oaodi, to ni bilo drugega nego kljubovanje za vsako ceno, kljubovanje, kojega se poslužujo navadno oni, ki nima ničesar več izgubiti. Grof Khuen Hedervary na- vedel jo ta argument aamo zaradi tega, da nekaj navede, ne da bi bil ž njim kaj dokuzal. S tem argntnentom mogel je grof Khuen Hedervary napraviti učinek le pri takih ljudeh, ki ga niso do sedaj poznali in ki so ga sedaj prvikrat čuli. Ali grof Khuen moral bi pomisliti, da ni kar na man v državi urnrla cela ona generacija, kateri je njegova politična preteklost alt neposredno znana, ali je pa o nji mnogo čula in še več pa čitala. Še-le takrat, ko bi se bilo to zgodilo, govoril bi on lahko tako, kakor je govoril. Njegova dvajsetletna uprava Hrvatske tvori tako dolgo dobo v teku časa, da pada njegova senca celo čez meje našo monarhijo, ter da je senčnate strani nje- gove uprave gleuala vsa Kvropa. Saj je bila vendar začaaa razprave o njegovem programu v ogrsketn parlamentu ravno ta njegova politična preteklost največja gorjača, s katero je ogrska opozicija tako neusmiljeno mahala po njegovi glavi. Kako je mogel vendar grof Khuen He- dervary pozabiti na vsa ona dejstva, katera so ma izza njegove politične pre- teklosti oöitali poslanci Ugron, Vazsony it? drugi ? „Nobeden na svetu mi ne more očitati, da sem se kedaj v svojem političnem življenju posluieval sredstev, katera ne bi mogel zagovarjati". Te be- sede se je osmelil izpregovoriti pred pre- iskovalno komisijo grof Khuen Hedervary, oni Khuen namreč, ki je na vsa očitanja iz njegove politične preteklosti od strani državnozborske ogrske opozicije molčal kot grob. Zakaj ni vendar opraviöeval v ogrskem parlamentu „orožja", katerega Re je posluževal na Hrvatskem skozi dvajaet let, ko so ga ravno zaradi tega orožja napadali in se ga branili ? ! Zakaj se ni opravičeval, pravimo, ako bi to lahko storil ? Kako more vendar človek, ki se je vedno posluževal dopustnih in poštenih sredstev, molöati na najhujše obtolbe? Še-le zdaj postal je nekoliko bolj zgovoren, ali zdaj je že prekasno. Zdaj so začeli drugi govoriti o njcg?vi poli- tični preteklosti. Patos, s katerim se je skliceval grof Khuen na svojo poli- ticno preteklost, vzbuja zdaj še-le posmeh in pomilovanje. Sicer, kdo naj žaluje nad človekom s tako politicno preteklostjo, kakoräna je ona, bivšega hrvatskega bana, Khuena, in koje inventar so dejstva, kakor n. pr. Božakovina, napolnjene ječe, uni- čevanje ekzistenc, osebna maščevanja, zatiranje časopisja, uničevanje jedno- glasnih izvolitev, izključevanje od sej de- želnega zbora in vse polno jednake šare. Grof Khuen, naj bi raje, nego da se sklicuje na svojo politicno preteklost, rekel: 0 Bog, varuj me pred mojo poli- ticno preteklostjo, pred vsem drugim ču- vati se hočem sam. Tega pa grof Khuen ni rekel, ker se nahaja že v agoniji. Na političnem odru umira zdaj ve- liki grešnik. Hrvatje pa, katore je grof Khuen Hedervary tolikokrat proglasil za mrtve in pokopane, stoje ob njegovi 8mrtni postelji. Grof Khuen umira dolgo, in smrt mu je težavna. Krčevito posega po raznih zdravilih, s katerimi naj bi si, če ne že rešil življenjo, si pa vsaj olajšal bolečine, Ali v tem amrtnem boju po- grabil je ateklenico z najslabäimzdraviiom. Khuen, te moriturum, Croatae vivi sa- lutant. Kronanje sv. očeta Pija X. V nedeljo se je vr^ilo v velikanski cerkvi sv. P<»lra v Uimu slovesno kro- nanje sv. očeta, l'ija X. Kronanjo ho je vrsilo pri zaprtih vralih, in sloveanost je pritVIa ob S uri in pol predpohnlne. \r cerkvi s»» je zbralo nad f)().(H)O ljudi, ki so vdobili posobne vslopnioo. Bilo je navzorih vse polno visokih oseb. knexov, kneginj, grotov i. t. d. Diplomatirni za- stopniki navzoi'i ho bili v polnem stcvilu. Ked v eerkvi su vzdrževali pappževi vo- JHki. pred oerkvijo ao pa bili postavljeni itnlijanski vojaki. V jako velikem stevilu so ac udeložili slovesnega kronanja Be- neöani, kar dokazuje, da je sv. očo l'ij X., kol bivži beneški patrijarh, užival pri Benečanih visoko sposlovanje in bil jako priljubljen. Ob 8. uri in pol je prišel papež, spremljan od kardinalov, v vežo bazilike sv. Petra, kjer je bil pripravljen pri tako zvanih svetih vratih poseben prestol. Oblečen v papežko obleko, z mitro na glavi, podal se je papr/ na prestol. dočiin so se kardinali posedli na posebne so- d(»ze. Zdajci se mu prebliz'i kardinal Hrtinpolhi tor ga nagovori v lalinskem jeziku. Na to sta kapilclj in driiira du- hovščina poljubila papcžu nogo. V lorn hipu so zapeli povci siklinsko kapele znuno pesem: „Ti si Peter". Kmalu polem se je vsedel sv. oče na nosilnico, ter jo pa neali nosači v baziliko. Pred njimi so korakali kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. Ko so prinesli sv. oceta v cerkev, zupele so srebrne trobente, in zbrana množica začfla ga je burno po- zdravlju'.i. Sv. oOe dal je množici zna- menjp naj opusti klice in naj se vode mir no, nakar jo je blagoslovil. Ko je sv. o<^e podelil mno/ici svoj blagoslov. so ga oblekli v musno obleko. Blizu tam, kjer je imel opraviti sv. oce daritev sv. maS^, bil j« postav!j(.u ariigi veličasten prestol. Med potjo, ko so nesli sv. oceta na n^- silnici skozi klementinsko kapelo do zgoraj imenovanega prestola, je neki duhoven pred njim trikrat sežgal predivo izgovarjajoč besede: Sic transit gloria mundi, t. j. tako preide slava sveta. Ko je 8topil sv. oče pred altar, ka- terega zovejo della Gonfessione, zapeli so pevci: ecce sacerdos inagnus. Okolo velikega prestola, blizu imenovanega al- tarja, bili so pripravljeni sedeži za di- plomatične zastopnike in za razne druge do9tojanstvenike, kakor tudi za papeževe sorodnike. Ko se je približal sv. oče altarju sv. zakramenta, na katerem je bilo izpostavljeno NajsvetejSe, je pokleknil, in pokleknili so tndi vsi kardinali in drugi dnhovniki. Potem so prenesli av. očeta v klementinsko kapelo, kjer je bil napravljen drugi prestol. Sv. oče se je podal na omenjeni prestol, in kardinali, palrijarhi, škoije in sploh vsi drugi du- hovniki podali so se na prostore, namreč v cerkvene klopi, ki so stale okolo pre- stola. Tu so prisegli kardinali, patrijarhi, škotje in dr. cerkveni dostojanstveniki papežu pokorščino, na kar je papež po- delil sv. blagoslov v eerkvi zbrani mno- žici. Ko se je to zgodilo, poljubili so kardinali papežu nogo, koleno in obraz, škofje nogo in koleno drugi duhovniki pa le nogo. Prvi bil je kai-u. Hampolla, ki je papežu poljubil nogo. To pa je storil, ko se papež še zavedel ni. Ko mu je hotel poljubiti koleno, se je papež temu branil, gaobjel in mu ponudil obraz v poljub. Na to je pričela daritev sv. maSe. Ko se je odpel sv. evangelij v latinskem in grškem jeziku, podal se je papež na prestol, k altarju pa je pristopil kardinal Macchi v spremstvu drugih duhovnikov, in odpele so se tu litanije, ki se pojo o priliki papeževega kronanja. Pri povzdi- govanju je zadonel iz velike kupole glas srebrnih trobent, na kar so pokleknile vojaske straže in ostala rnnožica. Maša je končala ob 12 in 50 minut. Po končani maäi prenesli so papeža pod velikanskim baldahinom k velikernu ol- tarju. Tu je bil pripraven poseben oder. Ko je stopil papež na ta oder, prislopi k njemu jeden kardinalov in mu sname z glave mitro. Za tem pristopi k papežu drugi kardinal ter mu poioži na glavo tiaro in je z povzdignjenim glasom iz- govoril formulo za kronanje ki ae tako-le glasi: Vsprejmi tiaro, ki je okraäena s tremi kronami, in vedi, da si oče krezov in kraljev, da si veaolni vladar tega sveta in namestnik našega odrešenika Jezusa Kristusa, katerega moramo častiti in slttviti navseh vekov veke. Nato je papež odmolil nekrt molitvicf1! ter blagoslovil vse navzot'te. S tem je bila slovesnost kon- čana. Predno se je podal sv. oče iz cerkve v svoje proslore, odprla so se glavna vrata av. t'etra, in od tam je bla- goslovil italijanske vojake, ki so bili po- stavljeni na trgu pred corkvijo. Novi paipu/ Pij X. Pij X je i/.reknl nokoč lepo besede. Ko jo bil Ae kardiiml in palrijurli bem»äki, jo bil, kukor znnno, navzot; pri pola^unju temeljnega kamna k novernu Markovemu atolpu. Naiieni minister Nasi, öden naj- viäjMi dostojanstvonikov med ilalijanskimi framazt.. • io bil toliko netaklen, du s« je v govoril. ki ^rrt je govoril v proslavo frnneoskega uuuenega miriistra Chami(\ ki je bil lakrat i^ost Italije, apominjul onega casa, ko je boneranski doze uas- proti zjthtevHin papestva odgovoril, da hoče bili najprvo Benečan, potem aele kristjan. Kardiiml Sarto je pa iiuo pr<*zrl to izzivanje in j« ostnl na svojem niestu. Poteiii pa jt» imel sijajen govor, v kalerem je govoril, kako lepo je biti veren in domoljuben objednem, in kaki) doinovinsku ljubezen sole po veri dobi svoj sijaj. Materi novega papeža je bilo de- klisko ime Mar^erita Samson. Biiu je pobožna in delavna kmelica. ki je vzola v zakon Janeza S;irto, ki je postal p >z,uejo magistratni aluga. Ko je postal Sarto pa- triiarh, ^.riz'a je k velikim slavuostiin tukral še živ-i njogova inati. Priproata stara ženica, ki je doslej veduo nosila na glavi inalo rulic\ je muslila, da bo l ruto delala sinu srainolo, in si je im glavo nadela priprost mestni klobucek. Ko je Sarto za.uloilal staro ienic in njen klobuček, spoznal j(» lakoj, da je mali t<> storila v mnenju, da se ho sin sirer sramoval svoje malere. „M;unicakl, ji je dcjal kardinal, „kloburek morale odstra- iiiti, prosim Vas zato. Veduo IjubAi hI» ini v riiti"*. In kardinal ni prej odnehal, predno inati ni zopet priala mej odlicno gospodo s priprosto rutico na ^lavi. In k}i"(1inal je s pnnosom kazal na Ijubljeno svojo mater. Ljudjo, ki so ga že prej silno spoštovali, so ga častili odslej sei bolj radi plemenile njogove sinovske Ijuhjzni. Pač lep vzgled marsikomu! Papež Pij je hotel sprva kronanje preložiti do decembra. Tajnik kongre- gaeije konzistorija in kardinalov, Or «lia in Hnnipolla sta ga pa opozorila, da brez kronanja nekatere kongregaeije, med njimi „dataria" ne morejo delovati. Tadi so izrazili razni tu j i cerkveni knezi željo, da bi se radi udeležili kronanja; toda nikakor jim no bo mogoče dolgega pota iz njihovih škoiij dvakrat v malo mesecih narediti. Papež se je udal po- trebi in odločil, da se jo kronanje vrSilo 9. t. m. „Times11 pripoveduje: L. 1894 so pkstremni liberalci in prostozidarji igrali v Benetkah prvo ulogo, Novi patrijarh kardinal Sarto ai je pridobil takoj aim- patije nižjega ljudstva. Nikdar ni pozabil, da je sin revnih starišev.Marljivo je pro učeval soeialno vprašanje in Živo se jh zanirnal za vsa podjetja, s katerimi se j« izkušalo pomagati nižjiin slojem. Tudi sam je posegal v prepire med delavci in delodajalci; po njegovem posredovanju se je povoljno končala stavka benoških to'.. ' lih tovaren. Kardinal je razumel bedo deiavskih slojev, saj jo njogov oče imel na dan staro üvajsetk*o place in imel poleg neznatne hišice samo &e malo njivico. Listi javljajo, da ho sv. oče trudi pridobiti kardinala Agliardija za državno tajništvo. Agliardi se doslej še ni culločil. Sodi se, da bo vendarle kardinal Kam- polla prevzel svojo prejšnjo službo. \z~ klučno pa ni, da bo sv. oče imenoval za Kampollove«a naslednika sodanje^a pro- tajnika Merry del Vala, ki bo bržkone žo v prihodnjern konzistoriju imenovan kardinalom. Politični pregled. Ministerska krlza na Ogrskem. Grof Khuen Hedervary podal je to- raj cesarju oatavko celega ministeratva in cesar jo je tudi viprejel. Do sedaj ni cesar še nobenemu poveril sestave no- vega ministeratva. Značilno pa je, da ae je podal naš ministerski predaedn:k, dr. Koerber v Ratot k pi. Szellu. Mogoče da mislijo v najvišjih krogih zopet na pi. Szella. Urugi pa pravijo, da ni izključeno, da ne bi postal ogrski ministerski pred- sednik dosedanji finančni minister, Lukasc. Podkupovalna afera na Ogrskem. Jako zanimiva so dejstva, katera je koncem zasliäevanja v preiskovalni ko- misiji naätel poalanec Polony. Fakta ao približno ta-le: V afero zapleteni urednik Singer je v družbi ravnatelja komercijalne banke Weissa obiskal mi- nisterskega predsednika; bivSi poslaneo Pazrnandy izjavlja, da je Szapary že ^rej podkupoval opozicijonalne liste in da mu je poslednji sam povedal, da postopa z vednostjo miniaterskega prodsednika; v noči od 29. na 30. julija je imel grot Szapary v družbi' meatnega glavarja I Rudnava in Se nekega Friodmanna daljše ra-zgovore z ministerjalnim Hvetnikorn Sellevem. — l'ö t.ar v Itovcu. Z«1 v soboto zvoč(^r so jo raznesla p^ Gorici vest o Htrasnotn požaru, ki je nasial isto popoludno v Hovcu in ki je, kakor da- našnja poročila govorč, vpopelil 7S hiš. tor provzročil s torn mod Movčani straAno bedo. — Vr soboto proti večoru zapazili so, da se vijo iz nekega hlova blizu cor- kve dim, ki jo postajal vedno bolj gost. Kinalu potorn pa je izbrubnil iz hlova plamen, ki je, kakor bi trenil. objel celo poslopjo. Xustal je veliK strah, \r z\o novi zač«'li so biti na plat ter klicati na pomoč. V najkrajšorn l&üü uili so na lieu mosta domači otfnjogasci z brizgalnico. a pritoklo jim je na pomoč tudi vso. mlado in staro. Tradili so se vsi na V8<> rnoč, da bi lokalizirali ogenj ; ali k ne- sroči pihal jo zapadni veter. ki je raz- širil plamen na vse strani. In tako vnela se je tudi sosedna hiša, vkljub vsem na porom gasilcev. Ni dolgo trajalo, in bili so pri ro- kah tudi ognjogasci s Serpenice in Cez- soče s svojirni brizsjalnicami. A vse t<» ni nič pomagalo. Tudi sosedna hiža po- stala je v kratkem času plen straänega elementa. In tako se je polotil zopet tretje hiso, cetrte, cerkvt1 itd. Zbegano ljudstvo vpilo je in klicalo na ves glas na ponioc, da je Cloveka kar groza prehajala. Ljndje, stanujoci v bližini, hiteli so. da bi resili pohistvo in živino in sploh vse, kar se rešiti Jä. Seve da so v ti naglici ninogo pohištva popolnoma po- kvarili. Ko se je pa ogenj vedno le bolj fiiril, zbežali so tudi oddaljeni sosedjc doinov, da bi tudi oni resili svoje pohištvo in svojo živino. Seveda, da so si pomagali pri tern delu ilru^ drugemu. Pritekli so na pomoč Bovčanom so- sedje iz vseh bli/.njib vasij. A vse to ni nic pomagalo. Ogenj divjal je vedno bolj in bolj in zahteval novih žrtev. Ukratu se je začulo strašno hresketanjo in po- kanje ; hiša za hišo začela se je ruAiti med strašnim ropotom. Ha/un lahkih te- lesnih poškodb in omedlevc ni bilo za- znamovati drugih človeških nesreč. Lo jednega n^oža je razljuten bik, ko ga je hotel odvezati, zabodel in usmrtil, in so rnorali potem bika orožniki ubiti. Plamen bil je tako velikansk, da je njegov svit odseval celo do Žage, Ogenj divjal je celo noč in vnicil je tudi cerkev in larovž, poleg drugih 71 najlepših hid. Pogorela je vsa zapadna stran Bovca. Ogenj ni .se danes do celo pogašen. öradno poročilo pravi, da j*3 zgo- relo 70 bis, mej temi: cerkev. občinska hiša, kapelanija, sola za pletenje čipk in ubožna hiža. Nad 50 rodbin da je brez strehe. Uničeni so tudi vsi pridelki, ži- vina in vse pohištvo. Tudi ena oseba je ponesrečila. Vojarika inspekclja. — V nedeljo popoludno je dospel v Gorico korni po- veljnik leldzajgmajster pl. Succovaty. Vče- raj so irnoli vojaki vojaške vaje okolo Črnič. Vrnili so se v mesto še komaj okclo 4. ure popoludne. Vnbilo na redni občni zbor „Kro- ja^ke zadruge" v Gorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vr.^i dne 20. t. m. ob 10. uri zjutraj v pro- storih „Goriške Ciitalnice" s sledecirn dnevnim redom : 1. f'orocilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje poslovanja načelstva in nadzorstva in letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Morebitni predlogi. Ivan Bajt, predsednik. Akad. fer. > mož^anih perso- nitikacijH vso narodnosti. Po njem se presoja v novejžem času vsako podjetje. ,.KrojHsko zadrugo'4 naj hudič vzame; kajti njen morebitni dobiček se v malih svoticah porazdeli med večje število ve- c'inoma ubogih deležnikov. Gostilno vpri jclonu" pa naj Bog živi; kajti tisočaki iz dobička (na nje „Soča"' upa, za nje se naponja) se razdele wed malo številce konsortistov, in med temi je tudi Andrej Grtbrseek. Razumniku dovolj! — Do jednakoga razmišljevanja mora priti. kdor s svojimi možgari čita Ga- brsčkove okspoktoracije o ,.Krojaški za- drugi". Da vkljub temu pita A. G—k svojo naročnike s tako hrano. niora jih smatrati zares za strasanske tepee. Zdaj lioc'o koiiNorcij Imeti! — Menda zato, kor je v svoji polomiki tako zabredel in zagazil, da hvali isto na sebi. kar na drugh graja, ter potapljajoe se v globocini zmodenosti in kont'uznosti, opri- jemljo se le se ob slučajno razlieni imeni ene in iste stvari. Zdaj nima A. G k druge bolezni nego željo, da prevzemi konsorcij „klerikalcev" asanacijo ,.Kr. zadruge".....zdaj, ko je „naprednjaška" nezmožnost ali hudobija pripravila „Kr. zadrugo'' na rob propada! Torej za „na- prednjaške" grehe naj delajo ,.klerikalci"* pokoro! No, oče Andrejc so res kunžtni gospod! Ali njih kunštnost je preveč prozonift. Je li bila gostilna ,.pri jelenu''. ko jo je prevze! ..naprednjaški" kon- sorcij, v taki vodi, v kakorsno je pri- plavil naprednjak Avrelček ,.Kr. zadrugo"? Koga hoče A. G —k slepiti s svojimi otroejimi predlogi ? In recimo, da bi prišlo do takega konsorcija, kaj bi bilo potem? Ali bi tak konsorcij v najboljšem slučaju kaj boljšega dosegel, kakor hoče sedaj „Centralna posojilnica"? Ali se pa režitelj po naprednjaški neokretnosti zlobnosti zavožene „Kr. zadruge'' imenuje „Centralna posojilnica11 ali „klerikalni'' konsorcij, ni li to vse eno? — No, pa saj vemo, kaj rabijatnega A. G—ka tako strašansko grize. On bi tako rad, kot je živ, škodoval „Centraini po- sojilnici", in to, da ji ne more, dela ga besnega. In ker ne more po oslu, maha po senci; podtikujoč greh svoje stranke naši stranki, udriha po „Kroj. zadrugi", tolažeč se z žalostnim upom: Nekaj bo pa te „klerikalce'' vendar le doletelo. Sam ve dobro, kako hudo se pregrešuje zoper varnost deležev, katerih lastnik je večinoma na3e ubogo ljudstvo, in zoper cast slovenskega imena, ali strankarska fltrant jo pri njem močneja nego zdrav razum in rodoljubno sree. Klektrika na bohlnJNk! Jolez- nlcl. -¦- Kakor poroča ..Eisenbahnblatt", je povabilo žolozniAko ministerstvo ne- katere ^lavnih podjetji, ki se bavijo z električnimi naprarnmi. da ma predlože do 1. oktobra načrte, po katerih bi se uvedla na bobinjski železnici, in sioer na črti med (ioloveem in Trstom. elek- trična gonilna moc. Ministorstvo je na- črtalo imenovanirn pc)djetjem celo neko osnovno podlago, na katfro se irnajo ozirati pri izdelovanju svnjih naertov. /elezniski ntroji bi bili dvojni. jodni za brzovlake in za navadne osebne vlako, drugi pa za tovorne vlake. Klektrična gonilna moč bi se dobivala s pomocjo Soče mod Bovcem in Kolmridom in bi zna^ala 1 i.0(X> konjskih moč-ij. PodKAtie hu mu ogrizle iiIk». — V petek po nod'i lotile so ho podgane v pritličju hi^e Slev 20 v ulici Ascoli spe- čega .r)4 lotnoga lvana Malniča Kr» so mu razjedlo arajeo na praih. polotile so se njp^'ovoga desnou'd ušfsa. Tu so je pa Malnič zbudil, in podgane so so poskrile v svojp luknjo. INid \o/ je prl>la v soboto po- poludne H letna deklica Olga Miljavec na Kornju. Hanjona je bila Ae precej na glavi. Prepeljali so jo v Cristofoletti-jevo lekHrno. kjer jo je lečil dr. Poljak iz Trsta, ki se je vozil z vozom. ki jo dek- lico povozil. NYsrt'fa pri kopanju vodiijaka. — Na vrtu g. Fogarja kopljejo nov vod- njak. Dospeli so že pod Sočino gladino. Delo se vr»i po (Inevi in po noci. Ker se ni vžgal dinamit, katorega so v soboto položili, h'toli ^o ga v nedeljo odkopati, a.i pri odkopavanju so jo dinamit vnel s tra*nini ropotorn. Pri ti priliki bila sta ranjena dva oVlavca. jeden iz Pevme, drugi iz Vrtojbo. Zadnji je bil tako po- Akodovan, da *o ga mogli prone^ti v tu- kaj^njo bolni^nico. Z voza padel in se ubll. — V soboto zvečer ae jo vr«čal iz mlina pri Vrabeu posestnik Anton Floronin iz Gabrij pri Mirnu in je nesel se procej težko vrečo moke domov. 7.3. njini je pridrdra! nek voznik iz Doberdoba. in Florenin je prosil voznika. naj bi vzel njega in vrečo k sebi na voz. Voznik jp v to privolil. Ko se je Florenin vedel na voz, začel je vozn;k, ki je bil nekoliko preveč „korajžen*', konja tako naglo go- niti, dajezletal voz z jedno strani ceste na drugo. Kar se zvrne Florenin, ki je najbrže slabo sedel, z voza. ter zadone z glavo tako močno ob cestni vogelni kamen, da je prišel koj v nezavest in da je he tiso noč umrl. )Iesto poštuega odpravnika je razpisano na c kr. poštnem uradu illl 6i v Plaveh, pol. okraj Gorica, proti po- godbi in kaveiji 400 K; letna plaOa 4-00 krön, uradni pavšal 100 krön in letni pavšal 140 krön za lokalno dostavljanje postnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. As era dobroznanih lluinbcrtov. — V soboto se je pred porotnim so- diščem začela velesenzacijonalna obrav- nava proti Tereziji Humbert, njenemu možu Frideriku Humbert in njeninm bra- toma Komanu in Emilu Daurignacu, ki so celili 20 let uganjali velikanske sle- parije s pomočjo talsiliciranih dokumentov, kažočih da imajo podedovati okrog 100 milijonov po nekem Crawfordu, ki nikdar eksistirnl ni. Obnuski zastop v Podgradn je oblast razpustila vsled odatopa župana gosp. Slavoja Jenk&. Boj tatov z orožnlkoiii. Kden tat(»v mrtev. - - V sredo so se pripejjali na nekem vozu trije mladeniči v šap- ljane in so se tudi ustavili v kremi pri „Pušniku". Vedeli pa so se tako sumljivo, da so vzbudili pozornost naslovn*>ga orožni^kega stražmeštra iz Jelšan, g. An- tona Colnerja, ki se je slučajno nah'ijal na patrulji v Šapljanah. Zato se jim je približal ter jih vprašal po dokumentih. A mesto dokumentov, imeli so mladeniči pri sebi vse polno vetrihov. Orozniäkemu stražmeštru ni preostajalo drugega, nego da je mladeniče aretiral in jih zvezal. Ko jih je hotel odvesti v Podgrad, kjer se nahaja okrajna sodnija, mu niso ho- teli mladeniči slediti peš in holeli so sb peljati. Stražmešter se ni protivil temu, in voznik je torej pognal konje. Ko so bili skoro na pol poti med Šapljanami in Podgradom, potrgali so naäi neznanci verige z rok ter poskakali z voza. Straž- meäter je skočil za njimi, da bi jib zopet prijel in vstavil. A vnel se je ljut boj. Vsi trije so se zakadili v strazmeätra ter ga skušati podreti na tla, grabeč ga za noge. Skoro bi se jim bilo posreöilo. Stražmešter je bil torej v veliki sili in nevarnosti, tembolj, ker je voznik vos preatraäen giedal ta prizor in so ni upal niti gsniti, da hi mu vaaj pomagal. Za- radi h-ga se je stražmester poaluiil puSki- neua bajoneta in je z istim hotel suniti v noge enega lopovov, ki mn je stal naj- blif.jp. A v hipu. ko je to storil. se je doticni fce pripognil. da bi orožnika zgrabil 7H noge in podrl. Toda prepozno. Bajonet sp mn je zapičil v trebuh. Videča ostala dva, kaj sp je zgodilo z njunim tovari.Aem, zbpžala sta urnih korakov ? bližnjo mejo. Stražmešter in voznik ata na to ranjenea vzdignila na voz in mu obvpzala rano. Četrl ure za tern je ranjenec raed vožnjo izdihnil. Ko je voz dospel v Podgrad, zbrala so jp pred njim velika mnoiica ljudij in slučajno prisotni obč. zdravnik, p. dr. Bilek, ki je ravno ogledonal zgradbo „Narodnega Doma", je konatatiral, da je ranjeneo ie nirtev in da mn ni pomoči. StražmoMer je vso stvar prijavil aodišču, Wr so na to odpeljali mrtveca v inrtvaS- nico hružiškesa pokopališča, kjer se je tudi vrsil prvi sodni ogled. — Stražmežtru je ranjenec pred smrtjo izjavil, da se zove J os i p Hero i z K oj a n a. Pri njern so nasli tudi razglednice, naslov- ljene na nekega Hero v Hojanu h5t. 24-8. 0 njrgovih ubeglih tovarisih surnijo, da sta tukajšnja domač.ina Alojzij in Josip Stank", priznani kakor zrela potepuha in nievredna mladeniöa, ki sta bila že ne- Str-vilnokiat prignana po odgonu. Vai trije morajo bili povprečno v dobi od IS —21 let. — her so isto noč ta- tovi vlomili v poštni urad v Materiji, morda je upravičen sum, da so ti bili v zvezi z navedenimi. Domonstracije mod vojasko k»«11h). — V soboto popoludne jo igrala na trtni j v Kurlovcn ''ojaška god-bn. Ljudstvo je ; zalit»'valo. naj igra godba narodne skladbe. I Kor ni kapelnik ti želji ustrogel, začelo ! jo ljud«tvo žvižgati in vpiti. Polkovnik. ki jo bil zraven. je zaukazal, da se koneerl prckine, kar se je tudi takoj zgodilo. Javni vojaški koncerli so vsled -teg& v Karlovcu prenohali. Trgovski pomocnik manufakturne stroke, vešČ sloven- skega in italijanskega jezika, sppejme se s 1. septembrom. Kje? Poveuprav- ništvo našeg-a lista. Razglas. Semenj zaživino iublago v Iteneah bil je do sedaj yhIho dno 6. s^ptembra, a od sedaj dalje bo ta vsako 1< to prvi ponedeljek me- seca septeinbra; letos torej hk na poiieiMjek due 7. se])toml)ra. Žnpanstvo v Renčah, due 10. avguata 1903. Ant. Merljak. župan. j Anton Fon, | klobuöar in gostilničar, | Semeniška ulica št. 6, a ima bogato zalogo raznovrstnih I klobukov I ter toči v svoji krčmi I pristna do mac a vina | in postreže tudi z jako ukusnirni $ jedili. 9 Loterijske Stevilke. X. .U'Ljusta. Trst......84 67 46 7 19 Line......17 10 20 6ö s'»1 Podpisani priporoia slavnemu ob- einstvu v Gorici in na deželi sr'Ojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liünemoke iz Majdii-evegamlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, razlic-na vina, goršice (Senf.1) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove lüigalice. — V zalogi so doln* tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoätovanjem Josip Kutin, trsovec v Scnieui^ki uliei h. Ät-v. 1. (v iH^tni hiSi) Odlikovana kleparska dela^nica Artur Makutz Gorica. Ozka uliea šlev. 1. izvršuje vsa naroiila, spadajoča v klopar- •»ko stroko /. uajvecjo uatancnustju. l/.vr- Hitje vpeljavo in popravu strelovodov itd. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi f na teden- ske ali mescčne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljšo, kakovosti Priporoča se slav. občiriatvu. Odlikovana delavnica! äntTkrüsic7 krojaški moister v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. obein- stva v mestu in na deželi, po8ebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarift na ravno došlo sveže pofLiadansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in povrlnih snkenj. Cette Prav solidne! Vvo 8 i v a « a h t o v a t i 1 istko! Najvofja I.rgovina z /olo/jein Koiijodic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 11. Za ras stavbe priporoOa vse stavbne pntreb^ine, k;ikor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovecib tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskflga in hišnoga orodja dob rezprimerno nizkih cenah. r'faÄ-A&fc-* j Edina zaloga ft a I stavbenih nositeljev ^¦¦¦^"•¦.¦^ v Gorlci. '" Pocinkana &ica aa viuograde po jako atti&anih cettah! Pozor! KlBO kroilO migrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s polrdüi najine nove Ämerikan8ke blagajne, da jo kupil pri nnju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati list ko! o OS u a Ö o ö o M O Ö W It o o i. r hj o M O W P o K o P o p J» crc hi f» il,,Centralna=J posojilnica" j v («ori( i, I | nraduje dA 11% naprej | I od8. zj.do I.pop. j Anton Kuštrin #Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti dubovščini in slttvnemu občinstvu v mestu in na d.eželi svojo Irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandoiningo, Java, Clejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü isijiako in dalmntinsko. Petroloj v zaboju Sladkor razne vrste. Moko šl. 0, I, 2, 3 4, 6. Vreč vrat riza. Miljsveče prve in druge vrsto, namrei' po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice ŽnidoržiO & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke druAbe 8V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdic.evga mlina v Kranju in /, Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpo.šilja v zahojčkih uajnianje po 5 K^. n:t vse krajo. Anton Pečenko Vrtna iiliea 8 (iORU'A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina 4 ix vipavskih, furlanskih, DriAKir*, nai- * rnatimskih in isterwkiih v i noarado«. Doatavija im doni iii razpožilja po žclosi- aici na vao kr.-ije avatro-cgorsk«^ moiiarluj« t lodih od 50 lilrov naprrj. Na zahtevo poäilJH tmli uzorct». !)enc zmerne. Postr«2ba poštena. Ivan Bednarik pi'iporora svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. I Po vseHtraiiskeiii prevdsirku in prenkiiHiiJi ne Ivode vnakdo preprieal, iln se kiipuje pri tvrHka ulien 7, ^iniraj ntijbolji najlepHi in I leinn priiiicrno iiajceneje blag'o. Fonebiio pa: Za dame : Za gospode : | Krasne okraske za obleke, Haznovrstno belo in barvano trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice I za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarje, veslarje; ' predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, I dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavict | vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlacnikov, čepic, podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd, Opozarja | prečastite darne, na svojo veliko ' zalogo obče priznano najboljih | modercev vsake cene. I Za birmarce Za slavnosti i in otroke; rokavice, nogavice, in druge veselice: vsakovrstne | pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napiae. I 3W~ Cene broz vsako konkurence. ""im Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41 2" o polumese6no;ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davok pla- čuje poeojilnica sama. Posojila uiloin na (»nebni kredit po 6°/« iu na vknji/bo po 57//» mmmmmmmmmmmmmmmmmm „ Central na posojilnica" reyistrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane /, glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katore obrostujepo dogovoru. vsak dan od K. wvv zjuh'uj I»a do 1. ure popoludne. Št. 64. V Gorifi, v torek sin.' II. ;,v"iista 1003. Letnik V. Izliaja vs;i t»H*k in sohoto oh II. in i |irril|in|ili!i' /;i mcslo li-r oj, ,'{ i,n |'i,|i. /:i il»'žcl(». Ako p;uli' na l;i ilm\a pni/.uik i/-id»1 dan prej oh (i. /.vivit. SI;11n• po pošli | n'jciiian all v (iorici n;t dwm pošiljan ci'lolcltio H '\, polli'luo i Kin (Mrtli'tno ?. K. l'niil:ij;i sc v («orici v lo- hakarnan S c li u a r / v Šolskili nl;c;ih. .1 el h' r.si I /. v Nunskili uJicali in l,c- b;ui ->:i \'i'ialijcvciii lrk;ilišOiu po « vin. (VnVrno iz.! Iredui-itvo in upravnlitvu ae nahajata v «,\ a r o rl n i tiskarni», ulna Wtturnu li *t. 9. iJopiüi* jf ii.isinviti na urt'iluiit vo, o^rla.HH in naro(huM) pa na up.avinAtvo »Uorice«. Oglasi a»« račuiiijo po petil- vrstati in sict't ako si; tiskajo 1 krat po 12 viii., 2-krat po 1U vm., H-krat po b vtii. Ako tu' sec'krat tiskajo, ra^u- IlijO He pO pojfoilbl. Izdajitlelj in odgovorni urednik Josip Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. MaruAie). Javni ljudski shod akail. ferijalnega društva „Adrija". Javni ljudski shod, katerega jo pri- redilo v nedeljo predooludne na Gatte- rinijevern vrlu akad. serijaino društvo ,.Aurija>(, se j<* obnesel v vsakem oziru izvi-Mlno. Milo je navzočih gotovo nail 11)00 oseb iz vhcIi slojev slovenskega Ijudslva. Mil je la shod ren lepa mani- iestacija nasega Ijud.slva, boreeega ho za svoje pravic.e, ki ho rnu si cor na papirju zajamcene, a se inii v praksi odrekajo vedno in povsod, kakor da bi bili Slo- vonci res za to na svetu, da delamo t'ako drugim narodum, ki nas izkoriščajo pri vsaki možni priliki za svoje sebično namene. Slovonci no le da moramo bili hud boj proli svojim drugorodnim sosp- dom, zapostavljpni smo ludi pri vsaki priliki od onih oiniteljev, ki so zato po- atavijoni, d>> euvajo nad izvrSbo cv'!:o se lako postopaV Je-Ii to iiberalno. jp-li to č!oveSkov l)očim sipa torej mestna ob- dina denar brez vsake koristi skozi okno, nadevati si moramo Slovpnci ogrornen naroden davek s tem. da vzdr/.ujeino slo- vpnsko ljudsko Aolstvo in druge zavode „Šolskega Doina*', da si na ta način ob- varujemo slovenski nara^čaj v Gorici. katerega je hotela in hoee še vedno mestna uprava utesniti s tem. da je do- ločila za siovensko mpstno 5olo nepri- kladno, in zaradi oddaljenosti slnvenskim otrokom nepristopno Solsko poslopje. da bi tako prisilila slovenske stariSe, da l)i svojih otrok sploh v šolo ne po^iljali, a!i pa, če bi jih poSiljali, da bi jih poAiljali le v italijanske mestne sole, kjer bi se poitalijancili in izneverili svojemu na- rodu. Tako postopanje je neolo^eško, je krivično, ker nepostavno, in vendar so poklicani iinitelji, ki bi morali gledat; na to, da se postave ne kršijo, prav niü ne ganejo, da bi storili tem krivicam jedenkrat konee. Tega pa ne smemo dalje trpeti in zasnovati moramo akcijo, ki stori konec takim neznosnim raiine- ram. Tako prilično je končal govornik svoj go vor, katorega so navzoei z bur- nimi ,,^ivio"-klici vsprejeli. K drugi točki dnevnega reda, nain- reč o slovenski gimnaziji, je govori stod. jur. g. Vošnjak. Omenjalje, kako smo Slovenci sploh slabo preskrbljem s slovenskimi srednjimi šolami. Trebalo je j hudih borb, predno so dobili Slovenci i na Kranjskem par spodnjih gimnazij s slovenskim učnirn jezikom. Nič bolje se ni godilo Slovencem na Ötajerskem, predno so dobili siovensko spodnjo gim- nazijo v Mariboru in slovenske poralelne razrede na spodnjem gimnaziju v Celju. Zaradi teh paralelnih razr^dov uprizorili so Nemci za časa Windischgrätzovega ministerstva celo nekako državno kri/o, vsled čet-ar je moralo ministerstvo od- stopiti. Gele slovenske gimnazije pa Slovenci sploh nimamo. Najslabše se pa j godi v tem oziru primorskim Slovencom, j ki nimamo niti bore spodnje sloven- ! ske gimnazije. V Gorici, kjer ni nem- I Ski jezik niti deželni jezik in kjer sla le slovenska in ilalijanska narodnost avtoh- tonni, ob.sloji gimnazija z nemskim uč- 1 nim jezikom. To je pravi Skandal in bije to dejstvo naravnost v obraz jasnim do- ' ločilom i; 19. osnovne državne poslave. | V tem paragrafu je namreč določeno, da j imajo v deželah, kjer prebivajo po večini prebivalci raznih narodnosti, isti pravico do izobrazbe v svojem materinem jeziku, in da jih ne more nikdo siliti, da bi se uoili drijgrici ine 9 avgu^ta 1903. zHhtevamo, najndločnpjp, da se konečno izvrsi člen XIX osnovn^ga državnpga zakona 0 državljanskih pravicah tuii v prilog Slovencem na Giriskem. ter po- zivljamo vis. c. kr. nančno ministerstvo. da vendar enkrat ugodi stari opravičPni zahtevi slovenskega prebivalstva na Go- riškem in realizaje čimprej višjo gimnazijo v mestu Gorici s slovenskim učnim je- zikom. Odpravi naj se enkrat stara krivica, da je učni jezik gnriškega gimnazija nemžki. k i niti d e Ž p i n i j e z i k n i, in ki je v prvi vrsti kriv kričečih ne- vspehov te gimnazije. III. Goriški SI "»vpnei. zbrani na ljud- skem shodu v Gorici dne 9. avgusta 1903. Be pridružejemo manifeslacijam in zah- tevam po slovenski aniverzi v Ljubljani, katero smatramo kot neobhodno po- trebno za kulturen razvoj slovenskega naroda. IV. Gorižki Slovenci, zbrani na ljud- 9kem shodu v Gorici dne 9. avgusta 1903. pozivljamo slovenske poslance. da vedno in povaod z vso vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih treh resolucijah nave- dene zahteve. Prva resolucija naj se odpo^lje: mestnemu svetu v (Jorici, c. kr. namest- ništvu v Trstu, I., II. in III. c. kr. mini- sterstvu za nauk in bogočastie na Dunaju. Vse Stiri resolocije slovenskim de- želnim in državnim poslancem goriškim, slovanski zvezi poslancev na Dunaju, klubu nar.-naprednih slov. poslancev na Duuaju. Predsednik stavil je resolueije s pri- stavki na glasovanje, in na shodu navzoči vsprejeli so jib soglasno z velikim nav- dušenjem. Ko jc- na to zakljueil pred- sednik shod, zapeli so zborovalci slo- vansko himno „Hej Slovan i" ter so se potem mirno razšli. Navzoči ^tanderski pevci zapeli so nam prav ubrano par moških zborov. Z jedno besedo; opisani javni ljudski shod bil je dostojna manifestaeija Slo- vencev za njih pravice in je pokazai, da so se tudi airši sloji našega ljudstva za- eeli v polni meri zavedati svojih pravio, katere bodo vedno bolj in odlocno zah- tevali, dokler jih ne vdobö. Akademienemu lerijalnemu druslvu „Adrija" pa častitamo na lepem vspehu, katerega je doseglo 8 svojim prvim javnim nastopom, ki je bil v vsakem oziru takten in dostojen. Le po ti poti naprej, da dospemo do zaželjenega cilja. Pospelo je 17 brzojavk in dve pismi, Nekatere brzojavke, namreč one, ki 90 dospele pravočasno, precitale so se med burnimi ,.2iviou klici. Brzojavili 90 nam- reč: dri. posl. dr. Anton Gregorčič, iz Kamnika, pisala sta tor izprieala svojo neprisotnoat de/.el. poslanea gg. iupnik Grea in Jakončič. Brzojavili so nadalje: Drnstvo „Sava", iz Bleda, županstvo v Sežani, ačiteljako društvo v Sežani, ra- dikali i-akademiki v Ljubljani. Zaveza av- strijskih jugoslovanskih učiteljskih dru- JUev, katoliško politično druätvo, Cesta, Ilirci v Šoštanju, saleäka čitalnica, iu- pansl.vo sv. Križ, drustvo „Napreja v Dorniliprgu. u«>iteljsko drustvo za koperski okraj, kobaridsko uniteljstvo, ajdovaka učiteljska podružnica, podružniea ucitelj- skega drustva v Kanalu in neki dalina- tinec iz Dornherga. Grof Khnen Heflßrvary ni yeč birU liuistenki pbediiiL Prislo je torej do tega, do čeaar je inoralo priti. Zadnji äkandali na Ogrskem provzročili so tam tako napeie razmere, da je bila nujna odpomoč neizogibna. Naj bi se ministerski predsednik, grof Khuen Hedervary še loliko pral, odpra- viti ne bi moral nikdar od sebe suma, je vr.^ilo v velikunski cerkvi sv. Petra v Himu slovesno kro- nanje sv. očeta, Pija \. Kronanje se je vršilo pri zaprtih vratili, in slovesnost j*' prieela üb S uri in pol prodpohidne. V cerkvi se je //.nalo nad nO.OUO ljudi, ki so vilobili post'bne vstopnice. Bilo je navzoC'ih vse polno visokih oseb, knozov, kneginj, grol'ov i. l. d. Diplomatit'ni zn- stopniki navzo(>i bo bili v polnem številu. Ked v cerkvi sn vzdrževali papeževi vo- j»ki. pred eerkvijo so pa bili postavljeni ilalijanski vojaki. V jako velikem ätevilu so se udelezili slovesnega kronania Be- nečani, kar dokazuje, da je av. oce Pij X.^ kot bivSi beneskt patrijarh, uvtival pri Benečanih visoko spoStovanje in bil jako priljubljen. Ob 8. uri in pol je prišel pape?., spremljan od kardinalov, v vežo ba^ilike sv. Petra, kjer je bil pripravljen pri tako zvanih svetih vratih poseben prestol Oblečen v papežko ohleko, z mitro na glavi, podal se je papo/. na prestol. doöim so se kardinali posedli na posebne se- d^že. Zdajci se mu prebliM kardinal Rampolln ter ga nagovori v lalinskem jeziku. Na to sta kapitelj in druga du- hov^čina poljubila papežu nogo. V tern hipu so zapeli pevci siktinske kastele znano pesem: „Ti si Peter". Kmalu potem se je vsedel sv. oče na nosilnico, ter so ga nesli nosači v bazüiko. Pred njimi so korakali kardinali m drugi cerkveni dostojanstveniki. Ko so prinesli sv. oceta v cerkev, zapele so srebrne trobenle, in zbrana množica začela ga je burno po- zdravljati. Sv. oče dal je množici zna- menjp naj opusti klice in naj se vede mirno, nakar jo je blairoülovil. Ko je sv. oee podelil množici svoj blagoslov, so ga oblekli v mašno obleko. Blizu tam, kjer je imel opraviti sv. oče daritev sv. maSe, bil je postavljen drugi veličasten prestol! Med potjo, ko so nesli sv. oceta na no- silnici skozi klementinsko kapelo do zgoraj imenovanega prestola, je neki duhoven pred njim trikrat sežgal predivo izgovarjajoč besede: Sic transit gloria mundi, t. j. tako preide slava sveta. Ko je stopil sv. oče pred altar, ka- terega zovejo della Confessione, zapeli so pevci: ecce sacerdos magnus, Okolo velikega prestola, blizu imenovanega al- tarja, bili so pripravljeni sedeži za di- plomatične zastopnike in za razne druge dostojanstvenike, kaJcor tudi za papeževe sorodnike. Ko se je približal sv. oče altarju sv. zakramenta, na katerem je bilo izpostavljeno Najsvetejše, je pokleknil, in pokleknili so tndi vsi kardinali in drugi dnhovniki. Potem so prenesli sv. očeta v klementinsko kapelo, kjer je bil napravljen drugi prestol. Sr. oče se je podal na omenjeni prestol, in kardinali, patrijarhi, Skofje in sploh vsi drugi du- hovniki podf.li so se na prostore, namreč v cerkvene klopi, ki so stale okolo pre- ßtola. Tu so prisegli kardinali, patrijarhi, škofje in dr. cerkveni dostojanstveniki papežu pokorščino, na kar je papež po- delil sv. blagoslov v cerkvi zbrani mno- žici. Ko se je to zgodilo, poljubili so kardinali papežu nogo, koleno in obraz, škofje nogo in koleno drugi duhovniki pa le nogo. Prvi bil je kard. Hampolla, ki je papežu poljubil nogo. To pa je storil, ko se papež še zavedel ni. Ko mu je hotel poljubiti koleno, se je papež temu branil, gaobjel in mu ponudil obraz v poljub. Na to je pričela dkr'tev sv. maäe. Ko se je odpel sv. evangelij v latinskein in gržkem jeziku. podal se je papež na prestol, k altarju pa je pristopil kardinal Macchi v spremstvu drugih duhovnikov, in odpele so se tu litanije, ki se pojo 0 priliki papeževega kronanja. Pri povzdi- govanju je zadonel iz velike kupole glas srebrnih trobent, na kar so pokleknile vojaške straže in ostala rnnožica. Maäa je končala ob 12 in öOminut. Po končani maäi prenesli so papeža pod velikanskim baldahinoin k velikemu ol- tarju. Tu je bil pripraven poseben oder. Ko je stopil papež na ta oder, pristopi k njemu jeden kardinalov in mu sname z glave mitro. Za tem printopi k papežu drugi kardinal ter mu položi na glavo tiaro in je z povzdignjenim glasom iz- govoril forrnulo za kronanje ki ae tako-le glasi: Vsprejmi tiaro, ki je okraSena s tremi kronarni, in vedi, da si oče krezov in kraljev, da si vesolni vladar tega sveta in namestnik naäega odreäenika Jezusa Kristusa, katerega moramo častiti in Hlaviti navseh vekov veke. Nato je papež odmolil noke molitvice ter blagoslovi! vse navzoče. S tem je bila slovesnost kon- Čana. Pred no so je podal hv. oče iz cerkve v svoje prostore, odprla ao se glavna vrata sv. Petra, in od tam je bla- goslovil itaüjanske vojake, ki so bili po- stavljeni na trgu pred eerkvijo. Novi pape/ Pij \. Pij X. je i/.rekel nekoc* lepe besede. Ko je bil Se kardinal in patrijarh benoäki. je bil, kakor znano, navzoO pri polaganjit temeljnega kamna k noveinu Markovemu stolpti. Nautili minister Nasi, eden naj-- viSjih dostojanr'venikov med italijan.skimi framazoni, je bil loliko netakten, da se je v govoru. ki ^ra je govoril v proslavo franc»^sk«'ga naueuega miirslra Cibainie, ki je bil txkrat ^ost Italije, spominjal onoga časa, ko je benečanski dože uas- proti zahlevam papeätva. odgovoril, da hiH-e biti najprvo Benečan, potem äele kristjan. Kardinal Sarto je pa lino prezrl lo izzivanje in je ostal na svojem mestu. Potem pa je imel sijajen govor, v katerem je govoril, kako lopo je biti veren in domoljuben objednem, in kako domovinska ljubezen Selo po veri dobi svoj sijaj. Materi novega papežu jo bilo de- klisko ime Margerita Samson. Itila je pobožna in delavna kmelica, ki je vzela v zakon Janeza Sarto, ki ]«i postal p'Uneje magistralni sluga. Ko je postal Sariopa- triiarh, pri.šla je k velikim slavnoslim takrat še živ.i njegova tnati. Priprostn stara žonica, ki je doslej vedno no.sila n.i glavi malo rutiiM, je mi.shla, da bo z ruto delala sinn sramolo, in si je na glavo nadela priprosl mestni klolmsiek. Ko je Sarto za^'ledal staro ženieo in njen klobuöek, spoznal je lakoj, da je mali to storila v mnenju, da se bo sin sicer sramoval svoje malere. „M;imica>l, ji je dcjal kardinal, „klobiu'ek morale od.slra- niti, prosim Vas zalo. Vedno ljub^i sie mi v iiiti". In kardinal ni prej oiinehal, predno mati ni zopet priAla mrj oillii'mo gospodo s priproslo rutico na glavi. In kardinal je s ponosom kaza! na Ijubljeno svojo mater. Ljudje, ki so ga že prej silno spostovali, so ga častili odslej Ao bolj radi plemenite njegove sinovske Ijubozni. Pač lep vzgled rnarsikomu! Papež Pij je hotel nprva kronanje preložiti do deoembra. Tajnik kongre- gaeije konzistorija in kardinalov, Or-glia in Kampolla sta ga pa opozorila, da brez kronanja nekatere kongregaeije, med njimi „dataria" ne morejo delovati. Tudi so izrazili razni tuji cerkveni knezi željo, da bi se radi udelezili kronanja; toda nikakor jiin ne bo mogoče dolgega pota iz njihovih škotij dvakrat v malo meseeih narediti. Papež se je udal po- trebi in odločil, da se je kronanje vräilo 9. t. m „Timesi( pri[)Oveduje : L. 1894 so ekstremni liberalci in prostozidarji igrali v Benetkah prvo ulogo. Novi patrijarh kardinal Sarto si je pridobil tu koj sim- patije nižjega ljudstva. Nikdar ni pozabil, da je sin revnih stariSov. Marljivo je pro ueeval sccialno vpra^anje in živo se je zanimal za vsa podjetja, s katerimi se je izkušalo pomagati nižjim slojem. Tudi sam je posegal v prepire med delavci in delodajalci; po njegovem posredovanju se je povoljno končala stavka beneäkih tohačnih tovaren. Kardinal je razumel bfMJo delavskih slojev, saj je njegov oee imel na dan staro dvajsetico place in imel poleg neznatne hiäico samo se malo njivico. Listi javljajo, da ho sv. oče trudi pridooiti kardinala Agliardija za državno tajnidivo. Agliardi se doslej še ni odločil. Sodi se, da bo vendarle kardinal Kam- polla prevzei svojo prejšnjo službo. h- klučno pa ni, da bo sv. oče irnenoval za Rampollovega naslednika sedanjega pro- tajnika Merry del Vala, ki bo bržkone žo v prihodnjem konzistoriju imenovan kardinalom. Politiöni pregied. Minister8ka krlza na Ogrskem. Grof Khuen Hedervary podal je to- raj cesarju ostavko celega ministerstva in cesar jo je tudi vsprejel. Do sedaj ni cesar še nobenemu poveril sestave no- vega ministerstva. Značilno pa je, da se je podal naä minhsterski prednednik, dr. Koerber v Ratot k pl. Szellu. Mogoče da mislijo v najvišjih krogih zopet na pl. Szella. Drugi pa pravijo, da ni izključeno, da ne bi postal ogrski ministerski pred- sednik dosedanji finanöni minister,Lukasc. Podkupovalna afera na Ogrskem. Jako zanimiva so dejstva, katera je koncem zasliševanja v preiskovalni ko- misiji naätel poslanec Polony. Fakta so približno tale: V afero zapleteni urednik Singer je v družbi ravnatelja komercijalne banke Weissa obiskal mi- nisterskega predsednika; biväi poslanec Pazmandy izjavlja, da je Szapary že prej podkupoval opozicijonalne lists in da mu je poslednji sam povedal, da poatopa z vednostjo ministerskega predsednika; v noči od 29. na 30. julija je imel grof Szapary v družbi mestuega glavarja Rudnayu in 3o nekegu Frieilmanna daljäe razgovoro z miiiistorjulnim Hvelnikorn Sellevem. — Po toj javni razpravi He jo ' vrštltt po 0, uri tajna razprava, o kateii pa noben c'lan komisijo ne zino niti besede, čeS, d>1 s<) vs' č'"11' ('H'' častno i boBtido, da absolutno nicesar no izdajo 0 razpravi v toj tajni soji. Ktualu potem . pa so je raznesla senzačna vest o (ii/eli Geifer,ki je pobegnila z Dionesom in nekim ! Janaczku, ki jo v službi nekpga visok«iga ! „OSpoda na Dunaju. (Jovoriti ho jeli o n o v i b v e I i k i h ä k a n d a I i b in ne- j kateri ho spravljali z aloro v zvezo celo \ 1 osebo nadvojvodo Fran a Fordinanda. I Bržkone lire lu zadaj krogi, ki bi radi i odvrnili oil sehe še kake vecjo Skandale. Politik» srhskega kralja. Te dni je imel lajnik srbskega kralja, Nenadovic, ko se jo mudil na Dunaju, pogovor z neko polilicno osebo. Nena- dovic jo rekel, da novi srbski kralj. gledö zunanjo politike no pozna zvijač, ampak lo odkritosrčnost. Svojo notranjo politiko pa hoče uravnati tako, da se v Srbiji prej ko proj pozabi pretoklost. Zaradi dogodkov v Macodoniji, ni so bati, da bi priSlo med Srbijo in Bolgarijo do pre- pirov, kor hoče novi kralj v mini živeti z bratskirn bolgarskim narodom. Kraljevo simpatije do vseh .lugoslovanov ho temu porok. Z Avstrijo želi novi krnlj životi v prijatoljnkih odnoSajib, nikdar pa no bodo pozabil na hvaležnost, ki jo jo dolžna Srbija Husiji ter na brutske vozi, ki spa- jajo te dve dr/avi. Sinova srbskega kralja. Sinova srbßkega kralja sta so pri- peljala iz Petrograda v Helipad. Na Du- naju sta ho mudila par dni s svojim spremslvom. Ona dva čaHtnika, ki sta imolu opravljati pri sinovih srbskoga kralja častno službo, in ki sta v ta namon bila na potu v Petrograd, ustaviti sta se morala na avstrijsko-ruski rneji, tor tarn pricakovati dobod kraljovih sinov. Kuski zantopnik v Beligradu jima ni hotol namreč podpisati potnega lista, ker sta se tudi ona dva udeležila umora kraljevo dvojice. Jed n teh jo bil namreč poročnik Antic, ki je baje prvi streljal na kraljic"1 Drago, drugi pa poročnik Sevikovic, ki je od"W zarotnikom konakova vrata. Macedonski dogodkl. Poročevalec ,.Nar. Listov' v Mo- nastiru javlja, da so pri nekem padlem ustaäu našli tajno instrukcijo osrednjega revoluciionarnega odbora. Ta instrukcija obsega _i členov. Zanimivi so i, (I in 7. člen. Ti določajo, da je kristijane, ki so revoluciji sovražni, umoriti, a tako, da pade sum na Turke; da je orožje ku- povati od Albancev; da naj v vsaki vasi ostane kak samec, ki naj eventuval- nega izdajico umori potem pa zbeži, da ne pridejo drugi vaščani na sum. 0 novi revoluciji v Macedonji so razširjane najrazlicnejsie vesti. Poroča se, da iUejejo ustaške čete skupaj več tisoč mož, ki zlasti operirajo blizu gora okrog Monastira in Skoplja. Na raznib krajih so se primerile krvave bitke s turškimi vojaki. Brzojavna zveza rned Skopljem in Solunom je prelrgana. Ste- vilo ustašev se množi od dne do dne, in tudi oženjenci se pripravljajo na boj. Vstaši so v Kruäevem z dinamitom razstrelili guvernerjev konafc in ne^-i tiir1i več turžkih rodbin poklali. Pri eksploziji v konaku je bilo 30 funkcijonarjev obitih in ranjenih. Umor ruskega konzula v Monastlru. V soboto zjutraj vračal se je ruski konzul Roskowsky s sprehoda v mesto Monastir. Ko je šel mimo turške stražo, ki je bi!a nastavljona pri uhodo v mesto, zapazil je, da ga vojak, ki je bil na straži, grdo gleda. Koskowsky se je pri- bližal vojaku ter ga vprašal, zakaj ga ne pozdravi, t. j. zakaj mu ne skaže pristojne niu časti. V'ojak pa, mesto da bi kaj od- govoril, pomeri s puško na konzula ter ga ustreli. Koskowsky ostal je takoj mr- tev. Toraj vedno lepSe! Ako pojde to tako dalje, postreljali bodo turški vojaki vse ruske konzule na Balkanu. In Husija naj bi vsernu temu držala roke križein in molčala? Seveda so začeli Kusiji so- vražni listi turškega vojaka opravičevati 8 tem, da pišejo, da je konzul Roskowsky na očividen način podpiral ustajo v rao- nastirskem vilajetu, ki je postala zadnje dni splošna in ki se je razširila tudi na solunski vilajet. Domače in razne novice. Te Deum. — V nedeljo, o priliki kronanja novega papoža, m ae po vseb samoatojnih eerkvah vrSile cerkvene slo- vesnosti se zahvalno pesmijo. Tudi lu- kajšnje vojaštvo je imelo v ta namen slovesno sv. mašo se zahvalno pesmijo. Papež Pij X. v ttoricl. — Ne- katori listi so poročali, da se je mudil preteklo leto sv oče Pij X. v Gorici tri dni tor da je bil gost pokojnoga kar- (Jinala Miuuia in i'o. oo. jozuitov. Kukor (]oznajorno mi, bil jo takrat hv. oč*e lJij X. tudi gost v(-. oo. franciäkanr^ na Ko- stanjovici pri Gorici. Iiiu-Movanje in odlikovunjc. Naslovni dvorni svetnik in podpredsod- nik dožolnoga sodiSča v Trslu, g. conto Filip Dandini pl. Sylva je imenovan pra- vim dvornim svelnikom pri najvisjoni ho- discu na Dunaju. Vpokojonernu vi?ijemu računakemu svetniku, g. Stofanu Uajcu jo podeljon naslov ra^unskoga ravnatelja. Kako so pac" to strinja? ! Gosp. Bajca so namreč prisilili, da je moral stopiti v pokoj, zdaj ga pa odlikujejo. Prepričani smo, da je le poslednje popolnoma umestno. (i. dr. A. Ras. Ilojic je odpotoval za par todnov iz Gorice. To naznanjamo vsom onim, ki bi botoli iskati pri njern zdravniškega Hveta, ali pomoči. ;Nu vnak naßin jih bomo obvestili, ko se g. doktor zopet vrne v Gorico. Za „SoIkKi Dom". -- Predsedniätvu ilor^lo od Kr. Gro^'orica '20 K, katere jo zložila voHola družba pri L banu v Prvačini, o priliki nove niaSe dne 4. t tn.. kittero je daroval č. g. Albert Leban. (Knak znonek se jo nabral in odposlal tudi za (iiril-Motodovo druibo.) Stras«*n pnžar v Kovcu. — Žo v soboto zve^or so je raznesla pr Gorici vost o straSnem pozaru, ki je nastal into popoludne v Hovca in ki jo, kakor da- nasnja poročila govorö, vp.-pelil 7**. hiž. tor provzročil h torn mod boveani strašno bedo. — Vr soboto proti večeru zapazili so, da se vijo iz nekega hleva blizu cer- kve dim, ki jo postajal vedno bolj gost. Krnalu potorn pa jo izbrubnil iz hleva plarnen, ki je, kakor bi trenil, objel celo poslopje. NHstal je velik strah. in z\o novi zac'^li so biti na plitt ter klicati na pomoč. V najkrajšem času bili so na lieu mesta domari ognjo^asci z brizgalnico. a pritoklo jim jo na pomoč tudi vso, mlado in staro. Tradili so se vsi na vso rnoč, da bi lokalizirali ogenj ; ali k ne- sroči pihal je zapadni veter, ki je raz- äiril plannen na vse strani. In tako vnela se je tudi sosedna hiša, vkljub vsem na- porom gasilcev. Ni dolgo trajalo, in bili so pri ro- kab tudi ognjegasci s Serpenice in Cez- soče s svojimi brizgalnicami. A vse to ni nič pomagalo. Tudi sosedna hiša po- stala jo v kratkem času plen strašnega elementa. In tako se je polotil zopet tretje hi$e, oetrte, cerkvo itd. Zbegano ljudstvo vpilo je in klicalo na ves glas na pomoč, da je človeka kar groza prehajala. Ljudje, stanujoči v Lližini, hiteli so, da bi reäili pohištvo in živino in sploh vse, kar se rešiti da. Seve da so v ti naglici mnogo pohižtva popolnoma po- kvarili. Ko se je pa ogenj vedno le bolj Siril, zbežali so tudi oddaljeni sosedje doinov, da bi tudi oni rešili svoje pohištvo in svojo živino. Seveda, da so si pornagali pri tem delu dru.ü drugemu. Pritekli so na pomoč Bovčanom so- sedje iz vseh bli/.njih vasij. A vse to ni nič pornagalo. Ogenj divjal jo vedno bolj in bolj in zahteval novih žrtov. Hkratu so je začulo stra^no hresketanjo in po- kanje; hiža za hišo začela se je rušiti med straänim ropotom. Hazun lahkih te- lesnih poškodb ir. omedlevic ni bilo za- znamovati drugih človeških nesrec. Le jednega moža je razljuten bik, ko ga je hotel odvestUi, zabodel in usmrtil, in 30 morali potem bika orožniki ubiti. Flamen bil je tako velikansk, da je njegov svit odseval celo do Žsge. Ogenj divjal je celo noč in vničil je iudi cerkev in larovž, poleg drugih 71 najlepših hiä. Pogorela je vsa zapadna stran Bovca. Ogenj ni še danes do celo pogašen. Uradno poročilo pravi, da je zgo- rolo 70 biš, mej temi: cerkev, obcinska hiša, kapelanija, sola za pletenje čipk in ubožna hiša. Nad 50 rodbin da je brez strehe. Uničeni so tudi vsi pridelki, ži- vina in vse pohistvo. Tudi ena oseba je ponesročila. Vojaska in^pekclja. — V nedeljo popoludno je dospel v Gorico korni po- veljnik leldzajgmajster pl. Suecovaty. Vče- raj so imoli vojaki vojaške vaje okolo Črnič. Vrnili so se v mosto Še komaj okolo 4. ure popoludne. Vabilo na redni občni zbor „Kro- jaške zadruge" v Gorici, registrovane zadrugo z omejeno zavezo, ki se vr^i dne 20. t. m. ob 10. uri zjutraj v pro- storih „Goriške Oitalnice" s sledečim dnevnim redom : 1. Porocilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje poslovanja nacolstva in nadzorstva in letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva in nadzoratva. 5. Morebitni predlogi. Ivan Bajt, predsednik. Akad. IVr. ilruAtvo „Ailrijau v (iorici naznanja, da se jo novi odbor pri obf:nem zboru dne 8. t. m. in v 1. odborovi seji istoga dne sestavi! sledeče: predsednik cand. pbil. Andrej 1 p a v e c, podprodsednik. cand. iur. Bogomil VoS- njak; tajnik, cand. iur. Tomo Sorli, blagajnik cand. iur. Alojiij Gradnik, gospodar stud iur. Mirko K o r S i č, na- rnestnika stud. iur. Drago M a r a 3 i č in slud. iur. Fran P o v š i si, preglodnika cand iur. Josip Ž n i d a r L i č in cand. iur. Kajotan F ei g e 1. Ali jih ima za stra^anske tepee svojo naročnikf narnroč. Take onto vo.zati svojim čitateljem, kakor jih veže ,.Soča" o „KrojaSki zadrugi**, presega že vse Sale. Bolj kot kedaj se vidi tu, da so slaba stvar vendar le ne da zagovar- jati, da je tudi najbolj prefrigancrnu fra- z^rju nemogoče za več časa ustvarjati l'otomkinove vasi. Strast slepi: Ta pre- govor se zvrAuje zdaj na MSočinema me- sarju prav na krvav način. Kevež jo stavil vse upanje na zrnago v gosto be- sodičonjo, a i^irno. raztezno pisarjonje po vo«'1 listih misleč : Posledice žft davno pripravljenih in zabrbtno izvajanih na- predn/a^kih mahinacij. naperjenih na uničenjo ,.KrojaAko zadrugo'', vržem s strašanskim bobnanjom v javno^t tor jih bodem potem list za listom pogroval. premleval. ponavljal, zasukaval, pretvar- jal .... in vrag nnj vzame vse vkup, če vse nič ne izda. Hevček, ni pa pomislil, da je rivno tako besedičenje nevarno orožje, Katero se obrača tudi proti onemu. ki ga vihti. In to neljubo presenečenje iloživlj» zdaj na sebi ,.Sočin" mesar. Zaradi pomanjkanja prostora le kratek dokaz. Združevanje v trgovinstvu kot je „KrojaSkn zadruu'a", je A. G—ku narodni groli. (Bhzihdo sr>: zdaj. ko mu tako kaže l).i jo preri loti to združevanjo na vse protege hvalil, ga, seveda nič nc ženira!1 In sicor, kor je neki bolje. da se tako podjetje razdoli na v e c n a r o d n i h 1 r g o v c e v. Dobro, naj volja! Združe- vari)p v obrlnijstvu, kot je konsorcij go- stilno ,.pri jelenu1'. pa mu ni narodni greh, ampak narodno dobro. I'o analogiji monda za to, kor ni dobro, da imamo vpč narodnih krčmarjev. Aha! ali rnzumote, ljudje božji, to logiko? Vi majate z gtavo, ker ne poznate neke skrivne clvarce. ki zna tudi take otrobe vozati. in ta jo.............A n d r e j a GabršOka žep. — Da, da, ta nikdar siti lo\\ jo v ,.Sočinih" možganih perso- nitikacija vse narodnosti. Po njem «e presoja v novejšem času vsako podjetje. „Kroj»sko zadrugo'' naj hudič vzame; kajti njen morebitni dobiček se v maiih svoticab porazdol. med večje število ve- činoina ubogib deležnikov. Gostüno r,pri jelenu" pa naj Bog živi: kajti tisoeaki iz dobička (na nje ,.Soča" upa, za nje se napenja) se razdele med malo številce konsortistov, in med temi je tudi Andrej Gsibrsc'ek. Hazumniku dovolj! — Do jednakega razmišljevanja mora priti, kdor s svojimi možgani čita Ga- bršOkove ekspoktoracije o „Krojaški za- drugi". Da vkljub temu pita A. G—k svoje naročniko s tako hrano, mora jih smatrati zares za strašanske tepee. Zdaj \\ovv konsomj inieti! — Mend«, zato, ker je v svoji polerniki tako zabredol in zagazil, da hvali isto na sebi, kar na Jrugih graja, ter potapljajoč se v globoi-ini zmedenosti in konfuznosti, upri- jemlje se le še ob slueajno različni imeni ene in iste stvari. Zdaj nima A. G- k druge bolezni nego željo, da prevzemi konsorcij „klerikalcev'1 asanacijo ,.Kr. zadruge*'..... zdaj, ko je „naprednjaška^ nezmožnost ali hudobija pripravila „Kr. zadrugo'1 na rob propada! Torej za „na- prednjaške" grehe naj delajo „klerikalci" pokoro! No, oče Andrejc so res kunštni gospod! Ali njib kunštnost je preveč prozorna. Je li bila gostilna ,.pri jelenu**, ko jo je prevzel .,naprednjaški%t kon- sorcij, v taki vodi, v kakoršno je pri- plavil naprednjak Avrelček ,,Kr. zadrugo"? Koga hoče A. G — k slepiti « svojimi otročjimi predlogi ? In recimo, da bi prišlo do takega konsorcij a, kaj bi bilo potem? Ali bi tak konsorcij v najboljšern slučaju kaj boljšega dosegel, kakor hoče sedaj „Centralna posojilnica"? Ali se pa rešitelj po naprednjaški neokretnosti zlobnosti zavožene „Kr. zadruge" imenuje „Centralna posojilnica14 ali „klerikalni'4 konsorcij, ni li to vse eno? — No, pa saj verno, kaj rabijatnega A. G—ka tako strašansko grize. On bi tako rad, kot je živ, äkodoval „Centraini po- sojilnici", in to, cia ji ne more, dela ga besne^ra. In ker ne more po oslu, malm po senci; podtikujoč greh svoje stranke naäi stranki, udriha po „Kroj. zadrugi", tolažeč se z žalostnim upom: Nekaj bo pa te „klerika!ce" vendar le doletelo. Sam ve dobro, kako hudo se pregrešuje zoper varnost deležev, katerih lastnik je vecinoma na3e ubogo ljudstvo, in zoper cast slovenskega imena, ali strankarska Htrast je pri njom mocnoja neg>"> zdrav razum in rodoljubno sree. Flckirika na buhinj^ki J.olez- nici. -- Kakor poro^a ^Kisonbabnblatt'4, je povabilo želozniSko ministorstvo ne- katere glavnih podjetji, ki se bavijo z električnimi napravnrni, da ma predlo/e do 1. oktobra narrte, po katerih bi se uvedla na bobinj^ki železnici, in «ioor na črti mod Olovcem in Tntorn. olek- trična gonilna iiior Ministorstvo jo na- črtalo imenovanim podjetjern colo noko osnovno podlago, na katoro se imajo ozirati pri izdelovanju svojih načrtov Železni^ki stroji bi bill dvojni, jedni za brzovlake in za navadne osebne vlako, drugi pa za tovorno vlako. hiloktri'.'-na gonilna mosi bi se dobivala s pomoojo iSoče med Bovcem in Kobaridom in bi znašala 14.000 konjskih močij. Pod^ane so mu ogrizlc ulio. — V petek po noči lotile so se podgnne v pritličju hiSe ätev. 20 v ulici A-coli spe- čega Ö4 letnega lvana Malniča Ko so mu razjedle srajco na prsih. polotilo so se njogovpga desne^'A uŠ^sa. Tu se je pa Malnič zbudil, in podgane so so po«krile v svoje laknje. Pod voz je prlšla v soboto po- poludno 3-letna deklica Olga Miljavoc na Kcrnju. Ranjona jo bila še procoj na glavi Prepeljali so jo v Uristofoletti-jovo lekarno, kjer jo je lečil dr. Poljak iz Trsta, ki se je vozil z vozom. ki jo dok- lico povozil. Nesre^a pri kopauju \o«ltijaka. — Na vrtu g. Fogarja kopljojo nov vod- njaK'. Dospeli so že pod Sočino gladino. Delo se vrši po dnevi in po nodi. Ker se ni vžgal dinamit, katorega so v soboto po'.ozili. hrteli so ga v nodoljo odkopnti. aii pri odkopavanju so jo dinamit vin'l s tražnim ropotom. Pri ti priliki bila ^ta rhnjena dva dclavca. joden iz Pevme, drugi iz Vrtojbo. Zadnji jo bil tako po- ?kodovan, da so ga mogl; pronesti v tu- kaj.šnjo bo'nisnico. Z voza padel in >>e ubll. — V soboto zvečer so jo vrnčal iz mlina pri Vrabcu posestnik Anton Florenin iz Gabrij pri Mirnu in je nesol še procoj težko vrečo moke domov Z.i njim je pridrdral nek voznik iz Dobordoba. in Florenin je prosil voznika, naj bi vzel njega in vrečo k sebi na voz. Voznik jo v to privolil. Ko se je Florenin vsedel na voz. zacel je vozn'k, ki je bi! nekohko preveč ^korajžen", konja tako naglo go- niti, dajezletal voz z jedne strani ceste na drugo. Kar se zvrne Florenin, ki je najbrže slabo sedel, z voza, tor zadone z glavo tako močno ob cestni vogelni kamen, da je prišel koj v nezavest in da je že tiso noč umrl. Mesto postnega odpravnika je razpisano na c kr. poštnem uradu illl 6) v Plaveh, pol. okraj Gorica, proti po- godbi in kavciji 400 K; letna plača 400 kron, uradni pavsal 100 kron in lotni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh ted nov na poStno in brzojavno vodstvo v Trslu A sera dobroznauih Hunihertov. — V soboto se je prod porotni.n so- diščem začela velesen ;aiijonalna obrav- nava proti Tereziji Humbert, njenomu moiu Frideriku Humbert in njonima bra- toma Homanu in Emilu Daurignacu, ki so celih 20 let uganjali velikanske sle- parije s pomočjo I'alsiticiranih dokumentov, kažocih da imajo podedovati okrog 100 milijonov po nekem Crawfordu, ki nikdar eksislirttl ni OluHuskt zastop v Podgradu je oblast razpustila vsled odstopa župana gosp. Slavoja Jenka. Boj tatov z oružuikom. Kdcn tatuv mrtev. -- V sredo so so pripeljali na nekem vozu trije mladeniči v Šap- ljane in so se tudi ustavili v kremi pri „Pusniku". Vedeli pa so se tako sumljivo, da so vibudili pozornost naslovn^ga orožnižkega stražmeštra iz Jelšan, ^. Aii- tona Colnerja, ki se je slučajno naluijal na patrulji v Šapljanah. Zato se jim je približal ter jih vprašal po dokumentih. A mesto dokumentov, imeli so mladeniči pri sebi vse polno vetrihov. Orožniakemu stražmešlru ni preostajalo drugega, nego da je raladeniče aretiral in jih zvezal. Rj jih je hotel odvesti v Podgrad, kjer se nahaja okrajna sodnija, mu niso ho- teli mladeniči slediti peš in hotoli so se peljati. Stražmester se ni protivil temu, in voznik je torej pognal konje. Ko so bili skoro na pol poti med Šapljanami in Podgradom, potrgali so naši neznanci verige z rok ter poskakali z voza. Straž- mešter je skočil za njimi, da bi jib zopet prijel in vstavil. A vnel se je ljut boj. Vsi trije so se zakadili v strazmeätra ter ga skušati podreti na tla, grabeč ga za noge. Skoro bi se jim bilo posrečilo. Stražmešter je bil torej v veliki sili in nevarnosti, temboJj, ker je voznik vea prestraäen gledal ta prizer in so ni upal niti pflniti, da bi run vsaj pomagal. Za- radi t»-pa se je stražmester poslužil puäki- nPi'M bajoneta in je z istim hotel suniti v noge enega lopovov, ki mu je stal naj- bli*je. A v hipu. ko je to storil. se je dotični že pripognil, da bi orožnika zgrabil zn nope in podrl. Toda prepozno. Hajonet se mu je zapieil v trebuh. Videča ostala ilva, kaj se je zgodilo z njunim tovari^em, zbežala sta urnih korakov v bližnjo mejo. StrazmeSter in voznik sta na to ranjenca vzdignila na voz in mu obvezala rano. fletrt ure za ten» je ranjenec med vožnjo izdihnil. Ko je voz dospel v Podgrad, zbrala se je pred njim velika množiea Ijudij in slučajno prisotni obö. zdravnik, ti. dr. Hilek. ki je ravno ogledonal zgradbo ..Narodnega Doma", je konatatiral, da je rHnjenec že nirtev in da mn ni pomoc"i. SlražmeSter je vso atvar prijavil sodišču, tiT so na to odpeljali mrtveca v mrtvaS- nico hružiškega pokopaliača, kjer se je tudi vrsil prvi sodni ogled. — Stražrneštru je ranjenee pred smrtjo izjavil, da se zove J o s i p Hero i z K o j a n a. Pri njem so našli tudi razgledniee, naslov- ljene na nekega Hero v Rojanu hM. 24S I) njrgovih ubeglih tovari^ih sumijo. da sta Uiknjšnja domačina Alojzij in Josip Stanic, priznani kakor zrela potepuha in nirvredna mladeniča, ki sta bila že ne- >lt 'vilnokiat prignann po odgonu. Vrsi trije morajo biti povpreino v dobi od IS '21 let. - Ker so isto noč ta- ! tovi vlomili v poštni umd v Materiji, morda je upravičen sum, da so ti bili v zvozi z navedenimi Deinonstrncije me„ru '< v Knrloven «"ojaška godbn. Ljudatvo je i zabtevalo. naj igra godba narodne akladbe. i l\t>r ni kapelnik ti želji uslregel, začelo I I*1 Ijnd-itvo žvižgati in vpiti. Polkovnik. ki jp bil zraven. je zaukazal. da se koneert prrkine, kar se je tudi takoj zgodilo. i Javni vojaški koncerti so vsled tega v j KhHovcu prenehali. trgovski pomočnik' manufakturne stroke, vešč sloven- skega in italijanskega jezika, sprejme se s 1. septembrom. Kje? Pove uprav- ništvo našega lista. Razglas. Semen j za živino in blago v Koiirah l)il je do sedaj vfdiio dne G. septembra, a <>edaj dalje bo ta vsako lHo prvi ponedeljek me- see«; ei)tenibra; letos torej že na ponedeljek dne 7. septembra. Županstvo v Eenčah, due 10. avgubta. 1903. Ant. Merljak. župan. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, iiiiii liogato zalogo raznovrstnih klobukov tor toči v svoji krčrni pristna domaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi ! jedili. I Loterijske š tovi Ike. >S. .ivgustj. Trst......84 67 4t$ 7 49 Line......17 10 20 0i> f>l Podpisani priporoča sIuvikmihi ob- c'inaivu v Gorici in na de/.eli svoft» prodajalnico jestvin. V zalojji innt kave vseh vrst, raz- lii-ne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijace na primer: francoski Cognac, prislni kranjski brinjevec, domaoi tropinovec, fini rum, razliena vina, goršicv; ^Senl'.i Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove. užigalice. — V zalogi se dobs tudi te- stenine tYrdke ŽniderSič & Valenčič v liirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z otllic>nim spoštovanjem Josip Kutin. tr^ovt*«' v Sciiu'iiiski uliri h. stv. 1. tv Ih^Ini hiSi ^ Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Ciioi'ica. Ozka ulica štcv. f izvr«.ujf vsa narnrUa, Hpadajora v Hepar- >ko stroko z nnjvečjo iiHt;tiirnostji'. I/.vr- Mije vpeljavo in pupravu strelovodov itd. ! Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi | na teden- ' ske ali niesečiie obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ7 krojaški mojster v vrtni ulioi 26. I Pnporoca 9e si. občin- I stva v mestu in na dežcli, a posebno čč. dahov^čini. — I Ima bogato zalogo blaga | vsake vrste in za vsaki stan, I ter opozaria na ravno došlo l sveže ponwadansko blago, t laslni izdelek gotovih oblek t in površnih sukenj. Cene » prav solidste ! 5 V r o s i v a k a li t. o v a t i 1 i s t k n ! Najvofja ir^ovina z xclo/jom Konjedie & Zajcc Gorica. pred nadškofijo hiš. štev. 11. Za ras siavbe priporoča V88 stavbne pntrebšnine, kakor: cement, stavbne nositeije, vsakovrstne okove, žalezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz nujbolj slovecib tovurn. Opozarja na svojo bogalo izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. mpsL^mi^ , y Edina zaloga h a I I stavbenih nositeljev ^ v f] v Gorici. w Pocinhnna &ica act vinogradc po jako xuiftanih cenah t P'jzor! FillO kro 11O Upgrade i^pla^uva vsakcma, kdor dokaže s polrdili najino nove altierikaiske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva aahtovati listko! cS U be cd Ö O Ö o f-t o d o M o I o N o >1 W P o o P o p so »J f» CD „Centralna^ posojilnica" v («oriel, nradnje oil 1 m> uaprej od8. zj.do I.pop. ^mr ^i^ ^^ ^i^ ^^ ^^ "^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Anton Pečenko Vrtna iilicii 8 (.()IU( A Via Giardino S nrioorora ppistna bela in Lrna vina iz vipavsfe^h, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i noaradov. Doatavlja na doin in razpožilja pn ŽH«>/.- aici na vat- kraje avstro-pjrcrako monfii-hij« t ¦odih od f)ß litrov naproj. Na zahtrvo poSiIjn tudi iiicorct'. Cene zmerne. Poatražba po&tena. ^^ .^^ ^^ ^^ ^t^. ^^. ^^ ^^ ^i*. *m*. ^t*. Anton Kuštrin Qo^pos^i ulici h. štev. 25, priporoca častiti duhovsrini in ..tvneinn občinstvu v mestu in na drzeli svojo tryovino jedilne^a blaj»a n. pr. kavo: Santos, Sandoniinsjo, Java, (lejlon, Porlo- ricr i. dr. Oljc: Lucfa, St. Anjjelo, Korlü istersko in dnlmalin^ko. Pctiolcj v /..nboju Sladkor razne vrslr. Moko šl. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riAa. Miljsveče prve in drille vrste, nanirer po :;j kila in od 1 fuiita. Testcnin«* iz tvornic«' Žnidrršii1 Ä VulenOič v 11. Histrici. Zveplenke družbe sv. Clirila in Metoda. Moka iz »Majdičev^a mlina v Kranju in / Jocbinanii-i, iio pa: Za dame : Za gospodo : Krasne okraske za obleke, Haznovrstno belo in barvano trakove avile zadnje novosti perilo najbolje vr.ste, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; koleaarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebačine za obleko, kakor: rokavic, hlacnikov, čepic, podla^c, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečafltil.e darne, nu svojo veliko zalo^o cbče priznano najboljih rnodercev vstike cene. Za birmarce Za slavnosti in otroke; rokavice, nogavice, in drugo veselico: vsakovr^tno pajcolnne vsake vrste, obleke, narodne Irakove, kojirn preskrbi čepice, razno perilo. na zabtevo vsaknvrstne napise. W4F~ Cene brcz vsako konkurenco. "^PH Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4'VVo polumeseöno; ne- vadign6ne obrestipripi- suje kenee leta k glav- nici. Rentni davok pla- čuje poaojilnica sama. PoHoJlla udom na onebni kredit po Ö" „ iu na vkujižho po ö'/s,0/» „Centraina posojilnica" reyistrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- loži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tokoöe račune, katore obrostujepo dogovoru. Uraihio ure vsak dan od H. him« zjulraj pa do 1. i;re popoludne.