Sdioi slovenski dnevnik * Zjedinjenih državah, fcbaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov« 0 ' GLAS NARODA J * List slovenskih delavcev v Ameriki. rz^zm in the United Stažem ^^ I issued every* day* Sundays and HoSda^ III—— »II ■ — - TXLEFOH FXSAUTS: 4«7 OOBTLAXDS. Entered u Becesd-Claee Hatter, September 11, 1908, aft tke Fort Otlosal *•» Tork, V. Tn ui«r tka Act ef Goner«« of Man! «, 1171. fflUKFOlf PZBAKMX: 4417 OOKTLATOf* t __ MO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 11, 1910. — SOBOTA, 11. ROŽNIKA, 1910. TOLUU XVHL — LETNIK XVH1. < I z delavskih krogov. Proti organizacijam. Delavske organizacije so v nadalje podvržene določbam p rotit rastnih zakonov in s tem je onemogočen njihov razvoj in njihov nastop v prid delavstva. POSEBNA KLAVZULA SE JE ČRTALA. Vsled posebnega glasovanja v senatu, delavske organizacije nimajo pravice boj o vati se za izboljšanje delavskih razmer. -o- Washington, D. C., 10. junija. S 34 proti 16 glasovom je zvezini senat o-dobril določbo odseka za dovolitve, ktera določa, da so delavske organizacije podvržene protitrustnim zakonom. Zastopniška zbornica je nam-1 reč nedavno sprejela .posebno klavzu- i lo, ktera je delavske organizacije lo- 1 čila od oatalih organizacij, tako. da delavske unije ne bi bile podvržene j protitrustnim zakonom; senat je pa sedaj dotično zbornično klavzulo črtal, i Ta klavzula, ktera je bila pripisana j dovolitvi zneska $200.000 za izvedbo j protitrustnih zakonov, izjavlja od- ; ločno, da se tega denarja ne sme rabiti v svrho preganjanja kake organizacije, ktere namen je izposlovati delavcem večjo plačo in skrajšati delavni dnevni čas. Vsled predloga trle le črtanja tega predloga, oziroma klavzule, je prišlo do živahne debate, s ktero je pričel senator Bacon iz Georgije s tem. da j je povdarjal, da irora biti državlja-1 iioui Zjedinjenih držav dovoljeno or-! i ?a n h»mt se - ^—MTMnpttvi^fl njo pfa - i ■ če. Senator Hey burn se je pa zavze- j I mal za črtanje klavzule. Dejal, da i1 ne bode nihče več storil, kakor on v J svrho poboljšanja delavskih razmerji da je pa treba rano preprečiti, da bi 1 se mase tako organizovale, da -bi kon- : čno razdejale lastnino podjetništva in kršila pravice drugih ljudi. Ako bi 1 pa klavzula ostala v predlegu, potem bi bilo sodiščem nemogoče nastopiti 1 proti organizacijam, tako. da bi pri- i < šel ves •Shcrmanov protitrustni zakon 11 ob svojo veljavo. i Debate se je vdeležil tudi senator ' flore, kteri je dejal, da klavzula ne • legalizuje nikaka nasilstva in da čuvaj le delavce in njihove organizacije, j' Dejal je t ml i. da je smatrati pregaja-nje delavcev, kteri si žele izboljšati j bvoj položaj, za nekak ostanek iz sta- ] rih temnih časov, ko delavci niso imeli kake pravice. Senator Warren je j pa trdil, da morajo biti pred zakonom i vsi ljudje jednaki, tako, da se mora 1 proti podjetniškim organizacijam rav- j no tako postopati, kakor se postopa i proti organizacijam delavcev. Ako velja Shermanov zakon, ki je naper- j jen proti organizacijam podjetništva, j za podjetnike, mora veljati tudi za ; organizacije delavcev. ; Austin, Tex., 10. junija. Governer j1 <'ampbell je poslal range rje (vojaštvo r v Tezasu) v Pumpville, 30<) milj zap. 1 od San Antonio, da bode tamkaj vzdr- ( zevala red in mir. Delavci, ki po- ' pravijajo železniške proge, so namreč ' prijeli krajkati jn governer namera- 3 va štrajk končati z pomočjo ranger- ' jev. Vsi vlaki prihajajo s zamudo j1 na svoj cilj in ker je pričelo primanj- i ] kovati vode v vodnih rezervoarjih ob i1 železniških progah, je promet še bolj j' oviran. Vsi delavci na progi med 1 Del Rio in EI Paso, kakor tudi vsi j! čuvaji vodnih sesalk, so pričeli štraj-j' kati. h -o---< Strela udarila v vojake. 3 Petrograd, 10. junija. Včeraj je udarila strela v bajonete oddelka vo- I jaštva, kteri je vežbal v bližini Krasnega Sela. Pri tem je bil jeden j . vojak na mestu ubit in jeden je smrt- i? no ranjen. i i Ponesrečeni letalci. Budimpešta, 10. jimija. Tukaj se 1 j« včeraj vržila dirka med letalnimi 2 stroji ia tako se je pripetilo, da so l štirje letalni stroji padli na zemljo, j Niti jednemu letalcu se ni kaj zalega j zgodilo, toda jeden stroj je nevarno 1 poškodoval neko žensko, ker je padel i pred veliko tribuno za gledalce. s V . , Poslovanje kongresa. I Poštne hranilnice, j e Zastopniška zbornica je sprejela predli log, ki določa ustanovitev poštnih 1 hranilnic v Zjedinjenih državah. — 7 Predlog izroče v par dnevih odseko-vemn odboru. —o— ] ! ZA PREDLOG SO GLASOVALI VSI REPUBLIKANSKI ZASTOPNIKI 1 f Predlog izroče sedaj zvezinemu senatu, tako, da je pričakovati, da ga tudi konferenčni odsek v kratkem dobi. 1 l 0 1 [ Washington, D. C., 10. junija. Za- c . stopniška zbornica je sprejela in odo- t , brila vladin predlog za ustanovitev c . postnih hranilnic po vseh Zjedinjenih j; . državah. Za predlog so glasovali vsi 1 . 'republikanci in tudi 14 demokratičnih j .jčlanov zastopniške zbornice. Predlog p . i so na to poslali senatu in po par dne- s vili ga dotbi konferenčni odbor v na- r j daljno posvetovanje, nakar bode naj- p brže tudi v zvezinem senatu sprejet, j-, i Vodje zvezinega senata se namreč j i popolnoma vjemajo z vsemi točkami r i tega predloga, da ne bode prišlo do j j i knke dolge debate. L Pred par meseci je senat sprejel nek L amendement k temu predlogu, ki je ^ pa bil tak. da se je bilo nekaj časa L bati, da bode predlog ostal brez vsake L veljave. Oni amendement je določal.! da se denar, ki se naloži v poštne hranilnice ne sme nikdar izdati za j bonde, ki nosijo manj, kakor 2 in V\% jj( obresti. Taft se je povodom svojih L govorov večkrat zavzel proti temu amendementu in je povdarjal, da je j i zelo va^tio, ako se omogoči, da se na-laga denar v dvoodstotnih vladinih i ; bondili, zlasti pa v onih Panamskega j 111 prekopa: Nadalje je Taft tudi dvo- 1 j mil o ustanovitvi imenovanega aimen-dementa. Potem so vsled tega ^ ta ''' amendement opustili in tako je sedaj ^ predlog sprejet tako, kakor je želela vlada. Novi zakon (ako bode sprejet tudi v senatu), določa, da zamore vsaka 7" , v . (v I osoba, ki je stara deset let pričeti z nalaganjem denarja v poštnih hranil- p ! nicah. To je tudi omoženim ženskam j dovoljeno in sicer tudi v onih slučajih. ako bi v to njihovi možje ne pri- ,u volili. Hranilnice bodo izplačevale | le po 2% oblesti. z -o- o NOVA VELIKA PRODAJAL- jV! NICA V NEW YORKU. L, 0 Samo zemljišče, na kterem bodo zgra- ^ n: j dili prodajalnico, bode veljalo dva milijona dolarjev. V New Yorku dobimo novo velikan-! sko prodajalnico, ktera bode stala na . O 15. Ave. nasproti nove ljudske knjiž- nice. Prodajal niča bode stala na ce-i lem bloku in za zemljišče bode družba, ki bode lastnica nove prodajalni-ce, plavala dva milijona dolarjev, kajti na onem prostoru so zemljišča zelo draga. Zemljišče, na kterem bodo si zgradili novo poslopje je na 5. Ave. b i 200 čevljev dolgo, dočim je 100 čev- n i ljev široko. Vse potrebne pogodbe K za pričetek gradnje so že izdelane v I in tako se v kratkem prične z gradnjo, c j Na 5. Ave. bode imela prodajalnica j tri v*hode£ visoka bode le šest nad- č ! stropij, vemdar bode pa tako z^raje- s □a, da se zamore vsaki čas povišati t: j za šest nadstropij. Na strehi proda- n Ijalnice bodo zgradili lep senčast vrt si j 'zajedno z glediščem. Družba, ki s Izgradi novo prodajalnico, je ehicaška. k -o--n r: Oubanski baadifci. k Havana, Cuba, 10. junija. Ropar-ji, ktere vodi neki Innocente Soliš, kteremu pravi prebivalstvo "EI gue-. fillero*', so v minoli noči napadli raneho Jesus Lopeza blizo Ciege de A vila v pokrajini Puerto Principe, sj Roparji so vjeli Lopezovega sina ,in p zahtevajo sedaj od očeta $4000 od- v« kupnine. 'EI guerillero" je bil svo- k ječasno policaj v Ha van i in je vete- o; ran dveh revolucij. Ropar je postal, v ko mu vlada ni hotela dati pokojnine [O1 in ker v tem poklicu baje več za- ul služi. ( j gi Naturalizacijski graft. Odkritje prevar. V newyorikem natnralizacijskem nra-dn so zamogli dobiti državljanske listine le oni inozemci, kteri so dajali podkupnino. KORUPCIJA KONČNO ODKRITA. Ljndje, kteri so dajali podkupnino, so j prišli hitro na vrsto, ostali so pa morali po več tednov čakati. Končno so tudi v newyorikem na- I turalizacijskem uradu odkrili graft, kakoršen je sploh pri vseh naših uradih običajen in ta'ko se je izvedelo, j da so morali oni ljudje, kteri so ho-'1 teli dobiti svoje državljanske listin?, I] dajati uradnikom imenovanega urada j1 podkupnine v znesku od $5 do $25. ; ■ Vsled prizadevanja mayorja Ga v nor-ja so mestni detektivi več tednov o- P pazovali 'delovanje" naturalizacij-, : skih uradnikov in vslužbencev ime- j1 novanega urada in končno se jim je1 posrečilo ves varljivi sistem odkriti;' ter jednega grafterja prijeti. Dctek-tivi so se pomešali med prosilce, ozi-; 1 roma med kandidate za državljanstvo 1 in tako so prišli na to, da zamorejo ' ^ za denar in dobre besede priti kmalo j -1 na vrsto. Nek detektiv je pa skušal. 1 dobiti svojo listino, ne da bi dal ko-;^ mu kako podkupnino, toda listine ni|c zamogel dobiti. Tako je stal celih jI pet tednov v vrsti aplikantov, toda 1 ^ na vrsto mu ni bilo nikdar mogoče, priti. Nekemu drugemu detektivu se -je naznanilo, da je težavno priti na * vrsto, ako ne da kaj denarja. Končno ' je plačal $14 in potem je moža, kte- I remu je dal denar, jednostavno are- r 'oval. i 2 Majorju Gavnorju se je že davno r naznanilo, da poslujejo v naturaliza-n-ijskem uradu grafter ji in vsled tega j z je opozoril sodnika H»ougha na to p iejstvo. Sodnrk mu je pa odgovoril, ; p 3a je kongres za to odgovoren, ker s ni dovolil dovolj denarja, da bi se za- n moglo najeti dovoljno število klerkov i naturalizacijski urad. Mayor je h rsled tega }K»tem pisal generalnemu pravniku Wickershamu v Washing- i 3 :on. mu popisal razmere, ktere via- 1, lajo v newyorskem naturalizacijskem 10 aradu 111 ga naprosil, naj poskrbi za ; ^ o, da se take razmere odpravijo. Te j j, lili je dobil iz Washingtona odgovor v 5 obljubo, da bode pravosodni vladin jddelek zadevo takoj preiskoval in j nedostatziroma tukajšnjemu obrežju, skočila v ir morje in skušala priplavaiti na kop- lt jo. Jeden izmed plavaeev je utonil, I itočim so njegovega tovariša vjeli in re- v lili 0 Položaj v Mehiki. Diazovo tiranstvo. Predsednik Diaz je dal zapreti predsedniškega kandidata Francisco J. Madero, kteri je nameraval pri predsedniški]! volitvah nastopiti kot njegov protikandidat. USTAJA POSTAJA VEDNO VEČ-| JA. ^ Vesti iz Tncatana in Qnintana Roo j so zel0 neugodne, toda vlada jih ne pusti razširjati in prikriva resnico. -o- I Monterey, Mexico. 10. junija. Vce-1 raj so na povelje predsednika Porfl-j rio Diaza zaprli predsedniškega kan-j didata Francisco J. Madero. Jetnik j je naznanil, da se ne bode branil pred sodišči, ker je prepričan, da se-|daj ne more mehikanskim sodiščem ^ zaupati, kajti slednja morajo tako ravnati, kakor jim ukaže vlada. Sodnik Trevano, ki ni nič druzega, kakor Diazovo orodj?, dosedaj še ni ljavnosti naznanil vzroka, čemu so predsedniškega kandidata Madera zaprli in je le povedal, da je stališče. • kakoršno zavzema Madero. tako. da .je aretacija opravičena. Vsj časopisje komentuje imenovano aretacijo. Opozicijonelno časopisje jednoglasno j obsoja aretacijo, dočim vladino časo- j pisje hvali ta korak predsednika Por- Ifirio Diaza. Predsedniškega kandidata Madera j so prijeli, ko je s svojo ženo hotel j stopiti v vlak. da bi se iz mesta odpe- ■ Ijal. Pri sodišču so nr.t očitali, da je pomagal nekemu Roque Estrada, kteri se je izognil dostavi nekega sodne-'ga povelja. Estrada se je pa že včeraj sam javil oblastim. Razburjenost radi te aretacije je ! zlasti v mestu Saltillo velika in je postala še večja, ker so v Saltillo za-iprli več njegovih pristašev, ktere vse i so obtožili, da so prisostvovali neke-j ;mu političnemu zborovanju. Madero i ima zlasti med premožnimi sloji prebivalstva mnogo privržencev. El Paso, Tex.. 10. junija. Štirje I Mehikanci so bili v Juarez nad dve1 leti zaprti, toda včeraj so jih vsled ; J odredbe zvezinega sodiši"-a izpustili, i V ječi so bili vsl?d tega. ker se jih je sumilo, da so se udeležili revolte ; Iv letu 1908. Mexico Ciudad, Mexico, 10. junija, j Tz Meride v Yucatanu se brzojavlja , listu EI Impareial, da je vojaštvo pod vodstvom generala Larga napre- j dovalo do mesteca Cvama, tako. daj !je prišlo v bližino mesta Valladolid,' : ktero mesto so pred dnevi zasedli ( ■uporni Mavai-Indijanci. Glavne via-1 I dine čete so pa še vedno v Dzitas. , j kjer je vojaštvo ustanovilo svojo ope-:racijsko bazo. Dosedaj še ni prišlo do boja med vojaštvom in Indijanci, kajti poveljnik še. vedno, čaka. na po-slanje nadaljnih čet. Kjakor hitro pa prid? vojaštvo, bode takoj napredoval proti Valladolidu, kjer namerava Indijance jednim mahom uničiti. Seveda je še zelo dvomljivo, ako se mu bode to posrečilo. Mnogo ljudi, o kterih se je mislilo, da so bili v Valladolidu ubiti, je srečno ušlo. Med temi je tudi mestni alkald. kteri se je preoblekel v žensko obleko in potem na kolesu ušel iz mesta. Merida. Yucatan, Mexico, 10. junija. Prvi oddelek vojaštva iz Vera Cruz je dospel semkaj in napreduje svojo pot proti Valladolidu, kjer so se Mava-lndijanci dobro utrdili in se pripravili na boj z vladinim vojaštvom. Ker so Indijanci razdejali brzojavne naprave, kakor tudi železniško progo, ni mogoče ustanoviti zveze z onimi pokrajinami in vsled tega tudi zanesljivih poročil od tam ni mogoče dobiti. V ostalem pa tudi vlada ne pusti neugodna poročila objavljati. Semkaj se tudi poroča, da so Indijanci zasedli mesto Citas, kjer so pobili mnogo ljudi in razdejali cela premoženja. Značilno pa je tudi dejstvo, da se je Indijancem pridružilo mnogo takozvanih Mehikancev, kteri so nasprotniki vlade. Med njimi je mnogo ljudi, kteri so bili preje v Quintana Roo višji uradniki Ti ljudje vodijo sedaj vojaške operacije Indijancev. O generalu Ignacio Bravo, ki je bil poveljnik 10. vojaškega okraja, ni bilo od početka indijanske • 1 .. , Truplo v kovčeku. Umorjena Američanka. Truplq neke Američanke so našli v kovčeku zaprto v jezeru C orno v Italiji. Nesrečnica je bila brec-dvomno umorjena, kajti glavo ima razbito. POKOJNICA JE DOMA IZ CAU-FORNIJE. — jNjen spremljevalec, nek mlad Američan, ki je sin nekega častnika naše mornarice, je neznano kam zgimoL -o- Cono, Italija, 11. junija. V jezeru Co ni o, so pri vasi Malt rasi o našli velik kovček, v kterem je bilo truplo Američanke H. N. Castle, rojene Mary Crittenden Scott iz San Jose, California. Nesrečnica je bila očivid-110 umorjena, kajti na glavi ima več udarcev, vendar je pa umrla Šele potem, ko jo je .morilec v kovčeku vrgel v vodo, kaj>ti zdravniki so spoznali. da je nastopila smrt šele potem, ko je bila nesrečnica že v vodi. V kovčeku so našli tudi komad obleke, ki je bil zaznamovan s črkami G. L., in nadalje je v kovčeku tudi nekoliko pisem, iz kterih je razvidno, da je pokoj 11 ica preje živela v New Yorku in sicer na 34. ulici. Ljudje, kteri so pokojnieo poznali, ko je še živela, naznanjajo, tla je večkrat dejala, da je poročena z Porter Charltonem, sino-i, nekega častnika ameriške vojne mornarice. Charlton je star 23 let in je bil preje dijak vseučilišča Pennsylvania. Pokojnica je stara najbrže kakih 35 let. Ko so našli truplo, so se takoj spomnili, da je imenovani par nedavno najel neko vilo na bregu jezera. Pred par dnevi sta pa oba neznano kam zginola in potem jn ni nihče več vi lel. Ženska je govorila angleški, dočim je njen 1 spremljevalec! skušal govoriti francoski. Govoril je pa tako. da je vsa- i kdo lahko opazil, da francoščina ni njegov materui jezik. _o--j AVTONOMIJA FINSKE. Finski deželni zbor je sedaj pod deljen ruski gosndarstveni dumi. 1 Petrograd, 11. junija. Gosudarstve-na duma je sprejela z 104 proti 23 glasom predlog, vsled kterega mora biti^v nadalje finski deželna zbor i>od-ložen ruski gosudarst veni dumi. Ko se je . na Finskem izvedelo, da je vladin predlog prodrl, je zavladalo po vsej deželi velikansko ogorčenje. — Poslanci dume so pa potem, ko je bil predlog sprejet, končni izid glasovanja z nepopL»nim veseljem pozdravili in poslanec Vladimir Puriškj^vič je ustal. ter zakričal: "Finis Finlan-diae!" -o- Nov hotel v Chicagu. Chicago, 111., 10. junija. Stavbin-ski urad je dobil v odobritev načrte za gradnjo novega hotela, ki bode visok trideset nadstropij in ki bode veljal $5.000 000. Hote; bode stal na Clark in Madison Sts. Za potnike bode v hotelu 1400 sob. ustaje ničesar slišati in vsled tega so mu poslali posebne sele, kteri mu morajo izročiti povelje, vsled kterega se mora takoj s 1000 vojaki napotiti proti Valladolidu in pregnati tamoš-nje Indijance. Mogoče1 je pa tudi. da so generala in njegove vojake Indijance že obkolili, tako, da ne bode zamogel izvršiti danega mu povelja. Prve vesti, da je Valladolid napadlo 5000 Indijancev, se sedaj uradoma potrjujejo. Vlada je mnenja, da bode ustajo zamogla kmalo ndu-šiti. zajedno pa mora priznati, da bodo Indijanci še dolgo lahko nadalje-1 vali svoje guerilja-vojevanje. V pokrajinah Maya-Indijancev je zaposlenih kakih 100 državljanov Zjedinjenih držav, toda o njih dosedaj ni bilo ničesar slišati. Vera Cruz. Mexico, 10. junija. — Topničarki Bravo in Zaragosa sta se pripravili, da odvedeta 600 vojakov od tukaj v Progresso. Iz Avstro-Ogrske. Ogr. držami zbor. q , Avstrijski državni zbor že dva dni debatira o volitvah v ogrski državni zbor. Obilo interpelacij radi vojaškega nasilja povodom ogrskih volitev. KRITIKOVANJE VLADINEGA NASTOPA. — Min iste rs ki predsednik, Khuen He- dervary je izjavil, da je bilo voja-1 štvo poslano v volilne okraje v svrho vzdrževanja miru. -o — Dunaj, 11. junija. V poslanski, zbornici avstrijskega državnega zbora je prišlo do živahne debate, pri kteri so se poslanci bavili z ravnokar mi-nolimi volitvami v ogrsko-hrvatski ; državni zbor. Razburjenje je bilo zelo veliko, vendar pa to za avstrijski parlament ni prav nič novega, kajti v njem se poslanci itak vedno prepirajo. Debata glede ogrskih dr/av-nozborskih volitev je trajala dva dni in sicer vsled tega. ker so na Ogr-kem rabili skupno avstro-ogrsko vojsko za vzdrževanje miru pri volitvah, oziroma za vpljivanje na volilce, tako. da so morali oddati svoje glasove za via- j dino stranko. Avstro-ogrska vojska se pa po mnenju poslancev nikakor , tie sme rabiti v take korupeijske namene in svrhe. to teim bolj, ker >c niso vršile volitve v Avstro-Oirrski, temveč le na Ogrskem. Pri debati o teili volitvah so se najbolj odlikovali soK-ijalisti. Zastopniki avstrijske vlade v parlamentu so se na vse mogoče načine ■branili pred napadi 111 so izjavili, da so volitve Sna Otrrskera i>opolnoma ogrska zadeva, vsled česar se Avstrija v te zadeve ne sme vmešavati. S tem je avstrijska vlada blamirala sama sebe. kajti baš ona se je vmešavala v volitve na Ogrskem s tem. da je pustila zlorabiti skupno vojsko za ko-rupcijo na Ogrskem. Iz Budimpešta >e javlja, da je tudi tamošnje časopisje pričelo napadati ogrsko vlado radi izrednega nasilja pri zadnjih volitvah, kajti ljudstvo jc bilo prisiljeno voliti tako. kakor >e mu je ukazalo in tako je vlada dobila večino. Ogrski ministerski predsednik Khuen Hedervarv izjavlja, da je bilo vojaštvo potrebno, kajti le na ta način oziroxa z pomočjo vojaštva jc bilo mogoče preprečiti, da ni prišlo do bojev med strankami. -o t j . • i •! IZGUBLJENA DEKLICA V TARRYTOWNU, N. Y. Javilo se je več ljudi,, kteri so tamkaj videli stenografinjo Esther Mearson, ktera je neznano kam zginola. Policiji našega mesta se še vedno ni posrečilo najti šestnajstletne steno-grafinje Esther Mearson, ktera je. kakor smo poročali minoli ponedeljek odšla iz hiše svojih stariŠev. nakar je ni nihče več videl. Detektivi jo iščejo ne le v New Yorku, temveč tudi po vsej okolici. Več detektivov je odšlo v Tarrytown in Whiteplains. ker se je od tamkaj sporočilo, da so razni ljudje videli v onih mestih 7.zi-nolo deklico. Dr. Henry C. RuhI iz White Plains je namreč naznanil policiji. da je predvčerajšnjim zjutraj., ko je šel na kolodvor, videl neko deklico, ki je bila očividno omoti jena. , Deklica ga je hotela nagovoriti, toda on je nadaljeval svojo pot. Ko je pa potem videl v vlaku sliko zginole Estjher, je takoj opazil podtfbnost med sliko in zsinolo stenoirrafinjo. Vsled tega je takoj o tem obvestil policijo. , Detektivi so se takoj napotili tjekaj, toda dosedaj niso našli niti najmanjšega sledu. Nek sprevodnik nadulične železnice na 9. Ave. v New Yokru. je sporočil j očetu zginole dekliee, da je v torek ! popoludne videl v svojem vlaku nekega starejšega moža z neko deklico. •Oba sta ga vprašala, kako se pride v Tarrytown. Nek prijatelj rodbine Mearson je potem odšel v Tarrytown in'tam'mu je komisar za ceste naznanil, da je v torek v resnici videl t Razne novosti iz inozemstva. Po vsej srednji Evropi so nevihte na dnevnem redu in strela je v Nemčiji ubila že veliko število ljudi; strela udarila med vojake. T* » FRANCIJA PROTI RAZOROŽITVI. Velik požar v Rusiji; trgovinski del mesta Borisova je razdejan; baje so nepoznanci nalašč zažgali. -o--* ' Kolin. Nemčija. 10. junija. Tekom zadnjih dni >0 v Nemčiji in po vsi srednji, Evropi nevihte ! ;i dnevnem redu. Te nevihte so vsled tega značilne. ker med njimi silno mnogo treska. tako. da je bilo ž mnogo ljudi vsled strele ubitih. Tudi škoda na polju je velika. Samo ob Reni je strela ubila nekaj nad dvajset osob. Ko je včeraj zvečer odd-lck vojakov vežbal 11a tukajšnjem vfžbališrii. je -trela udarila med vijake i:s ubila dva vojaka, dočim sta bila dva drnir;i nevarno ranjena. Ivassel. Nemčija. 10. junija. Tukaj sedaj skoraj neprestano treska in tekom zanjih dveh dni je strela ubila dvanajst ljudi i:i mnogo živine. Pri Langenheimu je -trela udarila med otroke, ki so se na polju igrali in prišli pod neko košato drevo. Dva otroka sta bila ubita in sed -m je poškodovanih. Tudi ud ran ji nih otrok jih bode moralo nekaj umreti. Pariz, 10. junija. Minist «.-rski predsednik Hriand je vči-ra; v [ -lanski zbornici razvil -voj pro^mm in tern povodom je dejal, da je bodočnost Francije, kakor tudi 11 j :i razvoj odvisen od njene v\i-ke, kajti Francija ima tudi vojaške obveznosti napram svojim zaveznikom, tako. da na kako razorožitev ni misliti, pa.' pa na povečanje vojne mor .;.:ice. Petrograd. 1<>. : : ijn. ar je v Borisovu razd j a l - .rs/ ve- t rgovski del mesta. Imenovano mesto ima 15 tisoč prebivalcev, kr-ri -> i noma čifuti. Zgorelo je 4"0 po>!opij. me-1 kterimi tri >: ::iu- ali rifutska sve išf-a. Večina j-r -bival-tva biva sedaj na pro-t<-m. d> •"■in: >0 vojaško oblasti dale prebivalstvu na razpolago rezervne vojašnice. Vlada je poslala nekega višjega prav -, .i ga u-radnika v Borisov, da preišče vzroke požara, ker se domneva, da so nepoznanci nalašč zažgali židovske hišo in sinagoge. Nezgoda na železnici St. Louis. Mo.. 1V». junija. Na Bt. l Lr-uis. Iron Mountain & S..ut1iern že-' leznici je pri tukaj»iijt.m mestu sku-raz tir f«o")00 ooloži bli/.o mesta kraj Kent Williamsburg. Policija se tic ^^.ira nfH to pismo. Denarje v staro domovino pošiljamo sa $ 10.35 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron. za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kran. Poštarina je všteta pri teh svot&h. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprflič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft. . FRANK SAESER CO., 82 Cortlandt St., New Tork, H. T. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. ^.^^iJ pus NARODA" ^ (Slovenlc Dally.j r Owned and published by the fltov^nlo Publishing Co, (a corporation.} y SAKSER, President. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. IXDOTS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddmeea of above officers : 82 Corttendt Street, Borough of Manhattan. New York Otty, N. Y. ^ la celo leto velja list za Ameriko in , _ Canario.........$3.00 Pol leta............. j " lato za mesto New York . . . 4.00 ! ~ pol leta za mesto New York . . 2.00 j * Evropo za m leto . . . . 4.50 " " pol letal ... . 2.60 i® " " četrt leU .... 1.75 ^SLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Mued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv#rtlN*ments on agi »uimnt« ---J.- * Dopisi brez podpisa in osobnoeti se na natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —-mloney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvallučo naznani, da hitreje najda-mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-IAT : * "GLAS NARODA" M Cortland t St., New York City. - Telefon 4687 Cortlandtl Koncem tedna. V Brooklvnu je umrl Michael Ma-l;on y. kteretra jmvodom državljanske vojne vojaška komisija ni hotela vzeti v vojsko, ker je bil preslab. Pokojnik je dočakal 101. leto svoje starosti in ost a vi ja sedemnajst direktnih potomcev... ■K- * * Ivor j ■ pa deželi ostavil sedemnajst potomcev, je ta čin smatrati tudi pa-trijotičnim in vrednim pokojnine. Mnogo bolj je namreč patrijotieno. ako se da sedemnajstim ljudem življenje, kakor ako se ustreli — dvanajst nstašev... * * * Tndi najhnjše izkušnje pri nas v Ameriki ne basnijo. Kljub temu, da je morala 16 let stara stenografinja Hut h Wheeler na tako grozen način pod roko nemškega morilca umreti, | jt- sedaj zopet zginola neka IG let stara stenografinja, ktero njeni stališ! zaman iščejo___ * * * V ostalem pa skušnja še nikogar ni izučila: prejeli smo nekoliko pisem, s kterimi nas vprašujejo rojaki, kje je oni denar, ki se je svoječasno nabral za. bajno slovensko cerkev v New Yorku in kje je drobiž, ki se je dobil za prodajo cerkvenih znamk.— Ali te;ra ne vemo. — Toda nabiralo se je v i>te svrhe svoječasno tudi na zapadli in vsled tega vprašamo tudi mi: Kje je pa oni denar?... * » * In ker smo že pri skušnjah, od kte-rili bi se dalo marsikaj naučiti, naj še navedemo, da imamo baš v New Yorku tako podnebje, da provzroči, j da marsikedo pozabil na svoje skušnje, pa naj bodo slednje nabrane v Ameriki, ali pa tudi v Evropi___ * * * - V Peking je prišlo mnogo takozva-4 uih 'refoiimerjev,- klerL-eahtevajo. da we da Kitajski tudi ustava. Osem dele gatov je polejr toira tudi sklenilo. ! da bodo izvršili samomor, ako ne dosežejo svoje?« ritja. Iz tega j« izvajati: Marsikedo se napoti v naj-i večje mesto kake velike dežele z jjia-vo polno idej in načrtov, ne da bi v svoji naivnosti vedel, da pomenja knjegova pot zanj in za njegove — Bsamomor... »* * * B V ostalem nam pa ljudje, ki gredo ■ tako veselo v smrt. zelo imponirajo. f Tako je prišel, kakor smo poročali, te dni v New York nek 107 letni starček. Tudi ta je prišel semkaj — da tukaj umrje... • Ljudski samomor. Pred nekoliko dnevi je umrl slavni nemški zdravnik dr. Koch, Jcteri je storil za človeštvo mnogo dobrega, kajti na polju zdravilstva, zlasti pa še na poljn boja proti jetiki je dosegel velike vspehe. Povsem naravno je. da se s pokojnikom sedaj bavi skoraj vse časopisje. toda le malo j? Časopisov, kte-i ri bi se bavili z njegovim velikim delom za časa njegovega življenja. Vsi listi pa na široko razpravljajo o Ko- j •chovera mnenju, "da bode človeški; rod potem, ko pride do velike civili-j zacije, izumrl in sicer potom takd-zvanega ljudskega samomora." "Ljudski samomor", o kterem jej Ur. Koch svoječasno pisal, je nevolja skrbeti za svoj? potomstvo, kar je opažati pri gotovih slojih človeške družbe, ktera ima vse rsjše, kakor otroke in ktera obstoji ja rodbin, .ki nimajo otrok. Isto bojazen ima, kakor znano, tudi naš bivši predsednik Roosevelt, dasiravno je ta bojazen izdatno starejša, kakor Roosevelt. Tudi slavni rimski cesar Augustus, Caesarjev sin, in znani vladar raznih ljudstev, je imel tako bojazen. Vsled tega je izdal zakone proti samcem, Slednjim je bilo zabranjeno prihajati k ljudskim igram. Poleg tega je tudi strogo kaznoval poročene ljudi, kteri niso imeli otrok in celo svojo lastno hčer Julijo je poslal v prognanstvo. dasiravno je storila, mnogo dotresra za prebivalstvo. Augustus se je ravno tako bal, kakor dr. Koch in Roosevelt, da bodo ljudje sčasoma postali tako eivilizo-vani, da ne bode hotel nihče imeti otrok in da bode vsled tega moral človeški rod iznmreti. * * * Vse te bojazni so pa neosnovane. Ako izumrje kak rod, ker ženske ne- čejo potomstva, za njimi ni potreba žalovati. One ženske, ktere ne marajo otrok, jih tudi ne smejo imeti, ker njihovi otroci bi bili nesrečniki. Tedaj, ko si je Augustus v Rimu belil lase vsled ljudskega samomora, so Rooseveltovi predniki plesali bojne plesove tia severu Evrope in morili jeden drugega. Njegovi predniki so imeli obilo otrok, ktere so linjpre-je vzgojili in jih potem zopet v vojnah morili. "" ^Tn medtem, ko se je Augustus ba-vil z nemoralo in malimi rodbinami, kakoršinje so bile pri rimskih patri-cijih v običaju, je bilo v Rimu med pravim prebivalstvom vedno obilo o-trok. Sedaj je od one dobe minolo že več stoletij, toda kljub temu so rimske, oziroma italijanske žene š? dandanašnji najbolj plodovitne, kar jih je na svetu. Kedor obišče kako italijansko mesto ali vas, ali kedor gre v kako italijansko kolonijo v naših mestih, se bode takoj prepričal, da so vse ulice polne otrok, kteri vsi so zdravi in veseli. Tu je tudi najti na stotine mater, ktere so srečne in ponosne, ako imajo veliko število deee. * * * Augustus, dr. Koch in Roosevelt so na napačni poti, ako mislijo, da bode človeštvo izumrlo vsled ljudskega samomora pri gotovih slojih družbe. Oni sloji, ki ne marajo potomstva, so sličrii peni na juhi, ktero vsaka kuharica odstrani, ker jih ne rabi, kajti le kar je dobrega, ostane. DOPISI. Henry, W. Va. Cenjeni gospod urednik:— Naznanjam Vam. da pri nas ne štrajkamo in da delamo vsaki dan. Zaslužimo le malo, toda to ne stori mnogo, kajti prilike, da bi denar potem spremenili v kako pijačo, itak nimamo. Le tedaj si zamoremo kaj privoščiti, pride kaka boljša kap-ljiea iz družili krajev, ker naš kraj je popolnoma suh. i Tukaj nas je le nekoliko Slovencev in Hrvatov, kteri se dokaj dobro medsebojno razumemo. Tako smo ustanovili društvo sv. Jurija št. 90 in smo se pridružili J. S. K. J. Onim rojakom, ki še niso pri kakem društvu in ki žive tukaj ali v bližini, se sedaj nudi lepa prilika za pristop k društvu. Pozdrav! Ivan Petek. Winter Quarters, Utah. Cenjeno urecftiištvo :— Onegav Franel je nekoč rekel, da je naš Winter Quarters vetrovno mesto. Hvala vsemogočnemu Manito-vu. da je to vsaj deloma resniea. Kajti čistilni vetrovi, ki pihajo včasih raz sneženih gorskih velikanov, so nam izredno koristni; v prvi vrsti čistijo zrak različnih mreesov, posebno sitnih komarjev, ktere z malimi izjemami odnesejo vse doli proti Col-tonn. Ako pa tu ali tam kak komar-ček zaostane in kterega malo zbode, f>a tudi ni taka nesreča in nikdo ni takp neumen, da bi vsled tega jeze počil. Pri taki odprtini baje potem lahko uide duša in bi bilo zelo žalostno, če bi moral človek ravno sedaj v nirvano, k0 "hrib in dol na o-koF s cvetjem je odet" in ko vsi hribi in doline naše divje Utah izgledajo kot en sam cvetlični šop. ■Pa tudi na toli opisovano -zvezdo-repatieo imajo hladilni gorski vetrovi ugoden vpliv. Le nikar se ne sme-jajte! Saj ste že čitali, koliko preglavice dela ta preklicana zvezda tam tia vzhodu skoro vsem zvezdo- in ne-Kvezdoslovcem, ker jim neče pokazati ne glave ne repa. Nam tukaj pa 'bistre sape zrak vedre" in nesmrtni bogovi so nam izredno naklonjeni, sat o nam pa tudi zvezda-repatica kaže prijazno svoje lice v vsej krasoti in to že dolgo. Do 18. maja smo jo dedali zjutraj (tisti namreč, ki radi Kgodaj vstajajo, ampak jaz nisem ned tistimi). Nekaj dni pozneje pokazala se nam je pa že po solnenem rahodn in idaj jo lahko vsak večer a_;gtačmJnjemo v celi\njem lepoti Kar se dela tiče,, gre tako srednje. ■ Včasi delamo dobro, včasi pa zopet ■ imalo "poštapamo" in take svete čase porabimo, da se navžijemo krasot prebudivše se narave, ktera se nam • smehlja v vsem svojem pomladnem ■ času in ki Tako sladka je in mila, Kot bi rože dihala. Krasna, kakor da b' se bila | V rajski rosi kopala. > Nedavno sem eital en dopis nekje • iz Colorada, koliko najrazličnejše i zverine se nahaja po tamošnjih gozdih. In kolikokrat se zdaj — ko s . puško na rami pohajam po gozdu — , spomnim na to, tolikokrat si želim . imeti vsaj enega belobradatega in [ kosmatega duha iz "tisoč in ene no-[ či", ali pa enega onih, ki jiii je imel 'modri Salomon v steklenicah zaprte ((pa ne mislite na šampanjec), da bi me v trenotku postavil tje med ti-. ste coloradske štirinogate ljubljence nedeljskih lovcev. Najuavadnejša in . | tudi skoro največja zverina naših , i gozdov je namreč neka marogasta, ,dva palca dolga miš in pri lovu na ; tako zverino se človek ne more ska-zati kakšnega posebnega junaka. . Ustreljena živalica pa tudi ne sodi . ne za "rižoto" ne za "ajmolit". Kljub temu pa, da o lovski sreči ne . morem govoriti, zahajam vendarle . rad v gozd, posebno tje, kjer v senčnatem zatišju žubori bister studeii-. ček, "kjer solnee z mrakom govori , v skrivnostnih majih". V .takih stu-. dehčkih kopljejo se baje .večkrat gorske Vile in rad bi jih enkrat videl te . nebeške deklice, kajpak. Kdo bi mi i tudi zameril, saj pravih in pristnih , Evinih hčerk tu itak pogrešamo___ Ampak nikar se ne jezite preveč, ■ gospod urednik, meni je menda že i tako usojeno, da mi pero kar nevede ■ in nehote zaide od kosmatih lovskih . idealov med rdečelične ideale v svile- nili krilih. Je pač smola, kaj se hoče! l V obče smo tu zelo veseli ljudje. Zabave in veselice se vrše kar druga > za drugo. Koliko smo jih imeli že letos, sem pozabil. Zadnja je bila dne 21. maja in sicer od društva sv. Barbare postaje štev. 42, ter se je i kljub nekterim neprilikam dosti po-. voljno obnesla in nesramni pajki, ki . so predli svoje ribiške mreže v že-. lodcu društvene blagajne, morali so i vsaj za nekaj časa s culo na hrbtu . odpotovati proti San Franciscu. Tukajšnji rojaki živijo med seboj, kakor tudi z domačini in drugorodei v lepem miru. Le z Grki se tuintam malo pisano gledajo, včasi opravičeno, včasi pa tudi brez vzroka. Za društva smo tu jako vneti. Divjake, t. j. take. ki niso pri nobenem društvu, lahko preštejemo na prstih. Na praznik kinčanja grobov prire-. dila so vsa tri tukajšnja slovenska [jpodporna društva skupno sprevod na . pokopališče. Z društvenimi znaki na . prsih priklopili smo se kot posebna j skupina Američanom in pokazali ta-. ko spoštovanje lepemu ameriškemu j prazniku in obiskali desetorico rojakov in rojakinj, ki snivajo pokojno . na scofieldskem mirodvoru. Domači- > noffl in sploh vsem je naš nastop zelo > ugajal, zato udeleženci: čast vam! i Poročati bi imel rojakom še marsi-i kaj in poslal bi rad vsakemu in vsa-kej tistih sedem tisoč, ki so naroe-: niki tega cenjenega-tfstar po en paradni pozdrav;'pa "Tprep-flešTn sem, da jih je najmanj £999. talcih, ^ si mislijo: tjmi o običaju poljuba so pri raznih plemenih kaj različni. Dočim se je smatral poljub v starih časih pri nekterih plemenih, kakor še dandanes pri nas, za izraz ljubezni, so nekteri smatrali poljub kakor nespodoben in/razžaljiv čin. V stareaa Egiptu je veljalo za izreden čin vljudnosti, da se je drugemu roko najprej poljubilo in potem jo položilo na tetae. Med seboj enako veljavni in ugledni možje so se poljubovali na javnih ulicah, vendar ni prišlo nobenemu možn v deželi Faraonov na misel poljubljati tudi kako žensko bitje. V starem Rimn je veljal poljub dolgo časa kakor slovesen čin. Če so zidotHi sužnja pri tem, da je poljubil kako prost-o ženo, so ga za kazen vrgli med divje zvezi, da so ga raztrgate. Za časa Katona je bilo celo otrokom prepovedano .javno poljubljati stariSe. Pa še. dandanes so mnenja o poljubu rarfična. Po neki statistiki po- f igr ' \ ljuWjajo Nap>ei- jtajvečkrat in niso. pri tem najmanj izbirčni. Nemec iz Pruske poljubi ustna, čelo. roke in še drugo. Francoz poljublja mnogo manj, a Še to v mladih letih. Isto-tako Norvežan, Anglež in Amerika-nee. Kitajcu je poljab zopern. Avstrijec pritisne poljub na roko, Rus pa na čelo. finski mnžiki (kmetje) često poljubljajo svojim gospodarjem kolena. Poljak poljubi ramo drugega, ako je ta višja iu uglednej-ša osoba. Italijani so s poljubi kaj radodarni toliko med možkim, kakor med ženskim spolom. Slovenci — tako pravi ta statistika — poljubljajo udano ih mehko. Vroči pa so tam, kjer se njihovo pleme križa z l-omanskim. Potemtakem soditi bi morali biti poljubi tržaških Slovenk nekaj naravnost — izrednega. 3 j Iz slovaasktga sveta. črna Gora — kraljestvo. . Belgradski listi javljajo, da se črnogorski knez Nikola ob jubilejnih svečanostih v navzočnosti srbskega kralja Petra in italijanske kraljeve dvojice proglasi črnogorskim kraljem. Nova slovanska zveza. Kongres ruskih pisateljev in novinarjev je .sklenil usltanovi^i "Vse-rusko zvezo pisateljev in novinarjev". Poljaki ne pojdejo na vfeeslovanski kongres. (Iz Pet f ograda javljajo: Poljaki so aennitiviib odklonili, da bi se udeležili vsesloVaftskega kongresa, ki se bo meseca julija vršil v Sofiji, — Izjalovilo se je vse prizadevanje dr. Kra-mara iu profesorja Bobčeva. da bi odvrnila Poljake od takega sklepa. Srbski konzulati v Bosni in Hercegovini. Belgradski 1' Dnevni list?' je do- , znal, da je bil v trgovski pogodbi z Avstro-Oirrsko tudi pasus o srbskih 1 . konzulatih v Bosni in Hercegovini. Srbska vlada pa ni pristala na to ponudbo, češ, da se ne bi mislilo, da se Srbija zadovoljuje s to koncesijo. Zato se za sedaj ne ustanove v Bosni uikaki srbski konzulati. Frankopanski grad pri Kraljeviči je od Zanella in Iler-niga kupila hrvatska vlada za 19.3 tisoč kron. Grad prirede baje kakor zavetišče upokojenih duhovnikov. Proti inozemeom v Rusiji. Iz Petrograda poročajo: Minister-ski svet je vsprejel zakonski načrt, po kterem ne morejo iuozemei v Po-doljn, ki so dosegli rusko državljanstvo, nakupovati nepremičnin izven mest. Gubernatorji zamorejo izgnati vsakogar, ki bi se proti tej na-redbi pregrešil. Novo bolgarsko stranko so ustanovili v Bolgariji pod vodstvom poslanca Doreva. Nova stranka hoče združiti vse macedonske Bolgare ter jih obvarovati pred nadalj-nim cepljenjem. Potrebo ustanovitve take stranke so v Macedoniji že dalje časa uvidevali, vendar so se doslej ponesrečili vsi poskusi, ker so si in teresi maeedouskih Bolgarov preveč- različni. To in ono. . Angleška ženska politična zveza, to je dfrnštvo takozvanih "suffra-getes?', je ravnokar izdala letno poročilo. iz kterega izhaja, da je imela zveza leta 1909 31,680 funtov ster-lingov dohodkov, kar je naravno o-gromna svota. Članice so priredile minolo leto 20,000 shodov za žensko volilno pravieo. Stranka ima 99 stalno nameščenih in plačanih svojih u-radnie. Lani je ilbo vsega skupaj aretiranih 294 sufragetk. v ječo jih je prišlo 163. Od teh jih je 110 štraj-kalo z lakoto in 36krat je bila izvršena nasilna hranitev. Nemški princ — prijatelj socijalnih demokratov. •Splošno začudenje je vzbudilo, da se je nemški princ Maks na parlamentarnem večern v Karlsruhe zelo mnogo pogovarjal s socijalno-demo-kratičnimi poslanci. Princ Maks se je izreikel za skupno delo socijalistič-nih in meščanskih poslancev. Število zločinov v francoskem vojaštvu vedno raste. Časnik "Temps" je prinesel pred kratkim statistiko kaznovanih zločinov. ktere so storili vojaki. Zločini, tičoči se tatvine, so narasli v zadnjih petih letih za 66 odstotkov, tičoči se razžaljenja časti za 189 odstotkov, nepokornosti za 148 odstotkov. Ta števila ne stoje v nobenem razmerju t onimi zločHli, ki se z go de znnaj vojaštva. KSot vferok s$ navaja, dk pri- IV* P"PAIN-H i EXPELLER" I j Kaj ti koristijo močne miSice, če 3 trpiS na revmatizmu« j S PAI.N-EXPELLER ] ; dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa bo- 5 J letine in odstrani niih vzroke. B Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. 3 : P. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., | I + New York. —R d^k Pazite na varstveno Ja j^nnxrako s a id i JHE dej o ljudje slabega značaja k vojakom. in' to vsled zakona iz leta 100->. Že tukaj se je opomnilo, da se zlo-činstvo zelo širi. ker oblasti ne preiskujejo dovolj natanko, temveč hitro opuste nadaljno preiskavo. Tako j je ostalo leta 1906 nekaznovanih 11"J tisoč ."»09 slučajev zločiustva; popol-■ noma razumljivo je. da je taka popustljivost zelo močno vplivala na pokvarjenost vojaštva in jo le pospeševala. Število Dreadnoughtov v posamičnih državah. Iz Londona poročajo: Pravkar izšla izdaja "Naval Annual" navaja število Dreadnoughtov. ki so v raz-' ličnih državah že zgrajeni, oziroma, ki jih gradijo sedaj in sicer ima An-nlfeška 9 že zgrajenih. 7 jih gradijo; Z jedi njene države 4 zgrajene, 4 gradijo: Nemčija 2 zgrajena, 11 gradijo; Francoska gradi 6; Japonska 1 zgrajen. 3 gradijo; Rusija zgradi 6, Italija pa 1. < ^ i — - Ženski policaj. Los Angeles, Cal„ 10. junija. Mrs. Alice Wells iz Brooklyna, N. Y.. je postala prvi ženski policaj v tukajšnjem mestu. Svojo novo službo nastopi v ponedeljek. Njene dolžnosti so. paziti na mladino, oziroma na zaljubljence, kteri se shajajo ob večerih v javnih parkih, da si prisezajo večno ljubezen, ktera pa traja običajno le do poroke. V tem poklicu ima baje že obilo izkušenj, kajti tudi v New Yorku in Brooklvnu je pazila na moralo zaljubljene mladine. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Lovrenc Cepini *r in Marija Zalar iz Forest City, Pa., v Dob; Fany jStempel iz Brooklyn, X. Y., v Domžale; Antonija Podboršek iz New j York City v Domžale; Marija Otrin z otroci iz Brooklyn, X. Y„ v Vrhniko; Ivan, Angela in Gabrijela Ce-vec iz Chicago, 111., v Trst; Fany Marešič iz Newark, N. J., v Kostanjevico; Matija Velepič iz New York City v Ihan; Ilja Markovič iz Crot-ton Lake, N. T., v Otočee; Crban Reljac in Stanislav Grais iz Dumas. Ark., v Prezid; Fran Zalokar iz La Salle, 111., v Čatež; Anton Mele iz Conemaugh. Pa., v Cerknico; Fran Zigman iz Cleveland, Ohio, v St. Peter; Josip Prah z družino iz Wliit-set. Pa., v Loče; Josip Kušljan iz Davis, W. Va., v Cerknico; Jakob jŠorc iz Davis, \V. Va., v Št. Peter; j Matija Markolčič iz Davis, W. Va.. I v Cerknico; Filip Rebec iz Charles-toil. \V. Va., .v Sežano; Anton San-tel iz Cleveland. Ohio, v Planino; Ivan Zupančič z družino iz Cleveland. Ohio, v Višnjo Goro; Lovrenc in Ječa Petelin iz Cleveland. Ohio, v Prc-iserje; Fran Fidel in Ignac Zadel iz lEteletTi, Minn., v Ljubljano; Josip ;Težak iz Reading, Pa., v Metliko; | Anton Ivanovi© in Ivan Tuhlin iz Monongah, \V. Va.. v Karso; Martin Zalar iz Davis. W. Va., v Rakek: Peter Filipčič iz Otona, III., v Fili-piče; Martin Čerkes iz Hostel ter. | Pa., v Kla no; Mihael Koutsouber s soprogo iz Kansas City. Kansas, v jPireus; Fran Lavtar iz Dumas, Ark., j v Prezid: Vid Križnik in Jurij Stur-be iz Chisholm, Minn., v Sevnico; Fran Tomšič iz Conemaugh, Pa., v Korit nice; Fran Jerin iz La Salle. 111., v Radeče; Peter Mravinc iz Ve-nita, Pa., v Gole; Štefan Mrak« in Josip Vidmar iz Conemaugh. Pa., v Mokronog; Josip Majnarie iz Chisholm. Minn., v Delnice; Rudolf Si-mončič z otroci iz Herminie, Pa., v Trnovo; Ivan Žagar in Štefan Kc-zele iz Chisholm, Minn., v Delnice; Peter Mozdelo iz Chisholm, Minn., v Mok ropolje; Fran Krže I. in Fran Krže II. iz Chisholm, Mann.. na Goro; Jakob Trdan iz Chisholm. Minn.. v Sušje; Fran PrijateTj iz Chisholm, Minn., v Velike Poljane; Ivan Mišica z družino in Matija Grahek iz Calumet. Mich., v Novo Mesto; Alex Fander iz New Philadelphia. Ohio, v Inomrost; Daniel Car z družino in Rade Gravae iz Thomas. Va„ v Suhor; Josip Peklenk z družino iz Bosalt, Colo., v Krško; Ivan Zamik iz Kena, Pa., v Gaberje; Anton in Josipina Princ iz Cleveland, Ohio, v |Gaberje; Marija Kozlevčar z otroci i iz Pueblo, Colo., v Zatično; Ignacij j Zaletel iz Pueblo, Colo,, v Kuželaveej !Fran Kobilšek iz La Salle. 111., v lvandrse; Matija Ivanrič iz Denver, ' I Colo., v Semič; Luka Peroševič, Anton Stemherirar in Josip KinkHa i* I Douglas. Alaska, v Črno Goro; -lo>i-! pina Lovšin iz Ely, Minn., v Dole-, njo vas. Vsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlaiult St., New York City. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino ■ pozdravljamo vse prijatelje in znance širom Ameriko, posebno one v Be-: sel t in Leadville, Colo., in vam kličemo: Na veselo svidenje! New York. 9. rožnika. 1910. Josip Peklenk z družino. 1 | Pred odhodom v staro domovino ^pozdravljava vse prijatelje in znan-■! ee širom Amerike, posebuo pa one na Herminie, l*a., ter kličeva: Živili ■Ido Svidenja! i New York, 9. rožnika, 1910. > j Rudolf in Ana Simončič. x - Xa obali Atlantika pozdravljam : vse Slovence in Slovenke po Zjedi-• i njenih državah, posebno pa moje mi i drage brate Antona in Leopolda Ivus- ;lan. ter vam kličem: Na zdar! ■j New York. 9. rožnika. 1910. i Josip KuŠlan. i t Xa obali Atlantika pozdravljam še enkrat vse prijatelje in znance na lEveleth. Minn., posebno pa sobrate . J. S. K. J. društva Ime Jezus št. 25 in S. X. P. J. društva "Xapredek". Živili! Xa svidanje! New York. 9. rožnika. 1910. I Fran Fidel. Iščem rojaka ŠTEFANA PETER-XEL. Pred par meseA se je ponesrečil v Kemmerer Xo. 3. P. O. Frontier, Wvo.. zgubil ie nošo in potem neznano kam odpotoval. Tukaj v Somerset, Colo., nabrali smo mu v podporo nekaj denarja in sedaj ne vemo, kam poslati. Pro-i sim cenjene rojake, če kdo ve. kje je, naj mi naznani. — John Fat ur, P. O. Box 35, Somerset, Colo. 1(10-14—6) 'Kje jet Tukaj na« je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrui, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znam« nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov na-šlov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 Wesl Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7)" Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- TORBA ZA SL0YENCE. I5ATAVIA — cdpluje M. junija. HAMBl'RG — o«li>Iuje 21. junija M OLIKE — odpluje 12. julija. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. Kje je FRAN MARTlXCir? Doma je iz Domžal na Gorenjskem. IVed » jednim letom je bil v West Vir^ri-niji. sedaj se nahaja nekj • v New York City. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov tiče: Frank Mar-tinčič. 523 E. Collins Ave.. Colliu-wood, Cleveland, Oiiio. (11-14—0)_•_' NA PEODAJ. Prola se VELIKA FARMA, obsegajoča 160 akrov. od kterih je 15 akrov obdelane z'inlje, z žico ograjena. Xa farmi je hiša s 4. sobami 17X17 in i»oleg hiše vodnjak ter dobra voda. Prodam radi slabega zdravja za nizko eeno $400.00. l*išite na lastnika; Joe CertaliČ. P. O. Box 55. Coal dale, Ark. _(11-13—6)_ ORGANIST. Tšče se UČITELJ za poučevati or-gljanje, p>tje in tambnranje. bodisi Hrvat ali Slovenec. Pismeni ponudbi treba je priložiti tudi sj>ričevalo. Xataucneje podrobnosti daje: •Pjevačko tambnraško društvo Sokol, 750 New Ilierli St.. Los Anceles, Cal. j (11-14 C) POSEBNA UVEDBENA PONUDBA DDC7DI A H ki H VSA TA LEPA DARILA.....DriLlrLAUIlU Da zamoremo hitro uvesti našoizbornc dvojno ciM-platr-l a-neriške ur*?, ponujamo brezplačno zajemno z prodano uro tekom prihodnjih 30 «lni. ie aledete : jedno pravo staro vrstno britev: i'redno fino verižico i priveskom; dunajsko pipo morske pene; dunajsko ccv za smotke iz morske pene; lepo žensko brošo; psr eolkondakih uhanov; izredno fino naprsno iglo; dva lep« zapestna gumba. Za p am-tite si mi ne mislimo Vam poslati sama jedon predmet, temveč v»e te predmete z vnako uro. Tc> je prava, z drajrulji opremljena l^f iairtPAnn 11r>r> najnovejše vrste. Ve- in v Ameriki izdelana za ^ JOllIV-Clia Uia, seli bodete, da >.1 imate. Pokrivalo je dvojno pozlačeno in leoo okraJeno. Izgleda, kakor ura za S35- Uro in darila pošljemo za S-J.9S. Vse pošljemo po C. O. D. z dovoljenje.n. tla stvari prezledajo. Preglejte vse v uradu ekspresne družbe, in ako niste s to ponudbo zadovoljni, pu-ljite nazaj, ako pa ste pot*-m plačajte »-1,9^ jneks-presne troške. Vi ničesar ne riskirate. Ni,- vas ne vela ako sito lei>e predmet.- otrle>late. Ako pošljete $4.98 zajedno z naročiiem Vam ni potrel-a pl.i'ati t ^snresnih str«>šK< v in po'ejr teffa dobite v dar še lep prstan brezplačno. EREZPLACNO Ura in darila ako kupite šest pošiljatev za 520.S3. PLsite hočete li moiko ali žensko uro. Pošljite takej. CARROLL CUTLER & CO.. 706 MANHATTAN BLDG. CHICAGO. P I, slovepsko katollSko podp. društvo ^^^^Mrbai * Za Zjedinjeae države Severne Amer^^ Sedež: Forest City, Pa. wkorporlr*nu dne 31. januarja 1902 T drža*' Purav^tiTffi. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. 1 Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kani. • I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. ! II. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60tb Street, Cleveland, Ohia ■ Blagajnik: MARTIN M^fflC, Box 537, Forest City, Pa. ■ ■ o ■ -- . ^ NADZOENIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. " ' j KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCEXELI, starejši, II. nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK SUNK, 111. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa. ~—.. ... ir POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR. predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TOIiNIČ, H. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA." Nadama de Teocin. Madama Klavdina de Tenein je bila rojena v Grenoblu leta ItiCli. in je umrla v Parizu leta 1749. Madama de Tenein je ena najslabših žensk, kar jih je kdaj živelo pod božjim solncera. Bila je ženska, v kateri ni bilo ni sledu morale, skozinskoz iz-pridena ženska, pa je dosegla visokih časti. Klanjali so se ji knezi, papež pa ji je dal svoj blagoslov, napol >*alantno, napol očetovsko in ko je končala svoje sramotno življenje, so bili jako imenitni možje med onimi, ki si po njej tožili. Življenje madame de Tenein je dokaz, da pozabijo ljudje in odpuste tudi največje sramote tistim, ki se dokopljejo do bogastva in si z bogastvom pridobe moč. Če ima dotič-nik posebne darove, si zamore pridobiti celo občudovanje in največje spoštovanje. Madama de Tenein je bila duhovita žena. Ne samo duhovita, kakor postanejo nadarjeni ljudje v velikih mestih, kjer se duhovi vedno krešejo. Njena duhovitost je bila podobna fosforesciranju gnijočega lesa. Bila je rezka in dovtipna. imela je originalne dosetke in znala je briljantno debatirati. Pri vsem tem pa je za-vratno, kakor kak mešetar pazila vedno na svoj dobiček. Kar jej ni o-bctaJo dobička, gotovega dobička, to jej ni bilo vredno nobenega pogleda. A' vseh stvareh, pri vsem dejanju in nehanju je gledala samo na svoj dobiček in celo s svojimi čustvi in s svojimi strastmi je delala kupčije. Zlasti z najlepšim čustvom, ki navdaja človeško srce, z ljubeznijo je dela- , la knpčije. To se pravi: madama de Trencin, je sploh stala na stališču, da ljubezen zanjo ni čustvo, nego samo sredstvo za dobiček. Enemu svojih ljubimcev, maršalu Rieh?lieu, je z brezobrazno odkritosrčnostjo pi- i sala: Spretna žena mora znati zabavo združevati z občnimi interesi in 1 ne da bi svojega ljubimca dolgočasila, ga bo pripravila do tega, da bo! vedno to storil, kar ona hoče. Menda ni dvorna da je madama z občnimi interesi mislila interese svoje denarnice. Ljubezni, ki ni nesla bogatih ob- j rest i, "madama ni poznala. Njena spretnost , o kateri je tako samozavestno pisala maršalu Riehelieu-u,1 pa se vendar ni vedno obnesla. Vsaj njen najodličnejši ljubimec, prins-regent, jo je zapustil, ker mu je bilo | — kakor se je mafo fino izrazil — ' zoprno, med dvema rjuhama govoriti ' o politiki. Politika — to je bila poglavitna kupči ja madame de Trencin. Vse svo-! je moči je posveta v al a delu, da si pridobi politični vpliv in njena smela ! častihlepnost in lakomnost ni pozna-! la nobenih meja. Hotela je gospodovati nad Francijo. Madama je imela brata. Ta brat je bil duhovnik; ta brat je bil mož, ki je inn 1 prazno glavo in prazno denarnico. Madama ga je se vedi. imela po.! komando: vladala ga je absolutno, kakor vlada inteligentna, duhovita in energična žena malega duhovnika omejenega obzorja. Posredovanjem tega brata je hotela dobiti obla st nad Francijo. T; ga ubogega | mašnika je sklenila napraviti najprej za škofa, potem za kardinala in potem za prvega ministra, ki bo komandiral kralja po njenih naroČilih. To je bil njen ponosni načrt in zasledovala ga je brezobzirno topniee neke cerkve in | ga zapustila. Iz tega otroka je postal 'slaven mož z imenom d'Alembert in ta mož je bil eden najboljših prijateljev pruskega kralja Friderika II. Destouches je svojega sina poiskal v | najdenišnici, ga dal nekega steklarja j/.-ni v izrejo in ga dobro preskrbel I za vse življenje. Trideset let je slavni enciklopedist stanoval pri steklar-jevi ženi. Ko je 'bil na višku slave, ga je hotela tudi njegova mati spoznati, a on je ni maral videti. Med tem je madama de Tenein delala dobre kupčije z ljubeznijo in imela celo razmerje s princ-regen-tom. Ta jo je sicer hitro zapustil, a ma lan.a je dobila izvrstnega namestnika, prvega ministra Duboisa, ki je kmalu potem postal kardinal. Kardinal in bivša nuna! Madama je bila že prav bogata in je po ministru-kardinalu imela v | rokah ključ državne blagajne. Vrh tega je Dubois napravil njenega brata za škofa ter francoskega poslani- I ka v Rimu. Mladi nadškof je bil če- ' d en mož in je imel v Rimu vsakovrstna ljubezenska razmerja z visokimi damami ter svoji sestri poročal o vseh teh doživljajih. Nadškof 1 je s svojimi ljubezenskimi doživljaji j denar zapravljal, njegova sestra si je! 7. ljubezenskimi doživljaji denar slu- i žila. Kmalu je razširila svoje delovanje | tudi na finančne špekulacije in v časih skiitskega velesleparja I.awa, ko je vc> s\ t prišel ob svoj denar, je ona svoj ? premoženje pomnožila za j milijone. Enkrat je zašla v nesrečo. Nek i mlad kava'ir, La Fresnais, je imel z i njo ljubavr o razmerje in madama ga ! je tako osi:ubila, da mu ni ostal no- ; ben vinar. Fant se je ustrelil v nje-j rj.em stanovanju in s tem provzročil ] velikanski škandal. Madamo so vrgli i .• ječo in jo postavili pred sodišče. ! A bila je oproščena in zopet je zače- 1 la svoje "d:do'\ Ker ni bila več ta-' ko lepa, da bi sama mogla imeti še uspehe, je postala rtifijanka. Sklenila je prijateljstvo s kraljevskimi j met resami, spletkarila s ta ko rafini-ranostjo, da j? ukanila kralja in ves ! njegov policijski aparat. Najsijaj- j nejši uspeh njenega Tufijanstva je ■ pač bil. da je iz brezpomembne gospi- j oe Poisson napravila mogočno markizo Pompadour. A še ni bila zadovoljna. Njen brat je bil sic-er nadškof, bogat, debel in -it gospod, a njegovi sestri to ni j zadostovalo. Hotela je. da postane njen brat kardinal. Brat se je branil, saj je vedel, da je ničla v vsakem o-zirn, toda sestra ni odnehala, nego ga neusmiljeno priganjala ter sama zanj spletkarila. In končno je le dosegla. da je brat postal kardinal. Papež Benedikt XIV. "največji komik na svetu", kakor ga je imenoval ] kardinal Tenein sam, je bil pač nad vse dovtipen mož, ki se je iz vsega sveta norca delal. Če so .v Padovi mogli osla promovirati za doktorja, zakaj bi jaz Tencina ne mogel imenovati za kardinala je rekel papež, in Tenein je dobil kardinalski klobuk. Sestra pa še vedno ni bila zadovoljna. Iz kardinala je hotela napraviti prvega ministra. To s? ji sicer ni posrečilo, a vsaj minister zunanjih zadev je postal Tenein, a blamiral se je tako strahovito, da so ga hitro zopet odstavili. Šele sedaj se je madama udala in opustila boj. S svojim ogromnim premoženjem je lahko igrala veliko Iružabno vlogo. Njen salon ni bil posebno fin, a vedno številno obiskan in zabava je bila sicer vse prej kakor spodobna, a živahna. Od drugih salonov se je razlikoval posebno v enem ozira: cerkev in duhovščina sta bila tu v visokih čislih. Madama de Tenein je bila sicer skozinskoz neverna in tako izpridena, kakor nobena ženska iste dobe, a klerikalnega mišljenja je bila ta ubegla nuna vedno. Papež Benedikt XIV. jo je imenoval svojo "duševno hčer'* in ji daroval ^ ■ ' • j ,svojo v naravni velikosti narejeno; sliko. Ta slika je visela v njenem salonu in reklo se je, da papež predseduje njeni družbi. Ponesrečen feljton. Lepega taiajskega jutra sta se Milan in Breda napotila na zadnji izpre-hod. Šla sta počasi po tihi gozdni poti, tesno objeta; molčala sta, da bi j beseda ne motila pokoja, ki je bil v njunih srcih, trudnih? od trpljenja. Na licih mladost, ljulbezen v oeeih, v prsih britkostiin smrt. Sedla sta na samotno klop. Nad njima je pošumevalo in prepevalo v ko-1 stanjih, globoko pod njima se je svetilo mesto v belem jutranjem solneu. Nagnil sc je k nji, ustnice so mu trepetale, komaj je branil solzam. "Kaj bi jaz dal, o Breda . . . " — "Eno« kavo, tri čokolade . . pol litra cvička!" "Kaj bi jaz dal, o Breda, da bi šel ta kelili mimo naju, da bi ne bilo teh solz v tvojih lepih očeh! Da sem kralj, dal bi svoje kraljestvo, da sem Bog, dal bi svoje božanstvo, da sem i kristjan, svojo dušo! Zase ne tožim, ne prosim, svoje mladosti ne objokujem. To svoje življenje, nepotrebno, brezpomembno, kakor ... " — "Jerca, Metka, Mici! . . .. Kje pa so te ženske, da nobene ni blizu?" "... kakor kaplja na veji, bi dal beraču na cesti, če bi ga maral! Ali krivično je, o Breda, krivično od Boga, od sveta in od življenja, da mora i uveneti tvoja mladost, preden je cvetela, umreti, preden je živela! Kaj ne priča tvoja lepota, tvoja nedolžnost j in blagost. da te je bil Bog ustvaril j za srečo? Če je Bog na 1 nama, če naju vidi iu se naju ne usmili, tedaj je kakor vrtnar, ki je bil saim vsadil žlahtno evetieo. ji zalival ter ji stre-gel, dokler ni dorasla cvetju, nato pa jo je izrnval, jo pohodil ter jo vr-' gel v jarek ! " Oklenila se ga je okrog vratu; li-j ee je gorelo do lica, solza se je družila solzi. "Kaj več ne veš, Milan, kako sva i obadva sanjala o tvoji prihodnosti, polni slave in solnca? Moje življenje je kakor cvet na polju, ki uvene j i brez spomina. Darujem ga tvoji in svoji britkosti s tako mirnim srcem, kakor da bi izlila kozarec vode v pe- j ! sek. Tvoje življenje pa je kakor dre-, vo, ki bi dajalo žlahten sad lačnim j in žejnim. Če naju Bog vidi ..." — i'Čakaj, da ti povem, kako sta J "Binček pa Suzi . . Minka. na mleko j j glejte . . . kako sta Binček in Satzi . . . |o, dobro jutro, Suzi! Kaj pa Binček" ! "Če naju Bog vidi in se naju ne j ; usmili, je podoben vrtnarju, ki je bil vsadil žlahtno drevo, pa ga je posekal. preden je dozorelo cvetje!" Molčala sta; z zastrtimi, orošeni-I mi očmi sta gledala na mesto, vse veseložareče, v življenje vabeče. Vztre ; petal je kakor v upornem, brezupnem srdu — suženj, ki z zobmi grize verigo — ter je "vzkliknil: — "En sifon!" Xe, vzkliknil je: — "Kavo za gospoda Kajzelja!" j Ne, vzkliknil je: "Ni resnica, da je v naturi pra-j viea zakon! Ni resnica, da nobena j moč ni izgubljena, preden ni dovrši-| la svojega delavnega dne, vsega in j do konca! Kaj ni v meni več nego ! vedro moči, ki bo izlita brez koristi? Kaj ni v tebi toliko lepote, da bi ob- ; solncila več nego eno življenje? Vsej izgubljeno, brez smisla zapravljeno! j Ne, v naturi ni ne pameti, ne zakonov, ne ciljev; in če je natura Bog, j ni v Bogu pravice! Kajti pravica je i pamet, zakon in cilj!" Prijela ga je za obedve roki: — "Torej, da ti povem, kako sta! Binček pa Snzi . . . Jezus, mleko! Za-j kaj pa ne gledate? Komaj se človek; malo stran obrne ... Če pride Olga? ; Ne pride; je že spet malo bolna . . " Prijela ga je za obedve roki: "Ne pravda j se z Bogom ob tej uri molitve! On nama je poslal bridkost ; on sam ve, če je v nemilosti I milost, v brezčutju sočutje. Potrkala j sva na vrata, da prestopiva ta črni ! prag. Kadar se to zgodi, se bodo od- I prle najine oči in najino srce bo spo- ; znalo. Kar uči katekizem, sem občn- j tila sama. če mi je bilo hudo in tež- i ko: da je smrt vstajenje !'' Objela sta se in poljubila. Nato je posegel v suknjo in je držal v tresoči roki . . . — "Porcijo šunke, pa ne pre-mastne!" Držal je v tresoči roki drobno steklenico; ker se z nožem ni dala odpreti, jo je razbil ob klopi; ves beli prah, ki je bil v njej, je spustil v pločasto steklenico, kakor jih nosijo popotniki. — "Metka!" — "Žane! Pa kako nobel!" "Breda!" "Milan!" — "Jerca! . . . Presnete babe . . . prej naroči, potem je pa ni od nikoder!" "Le enkrat še, da ti pogledam v oči, Breda!" — "Jetrca za doktorja!" 1 'Le enkrat še me poljubi, o Mi-llan!" — "Liter belega, pol litra rdečega !'' "Zbogom, Milan!" — "Dobro jutro. Cilka!" "Zbogom, Breda!" — " Ser v us, BinČek!" V tistem trenotku sta si zastrme-! la v oči" v nepoznani radosti in I sreči. "Kaj si ti to, o Breda?" "Kaj si ti to, o Milan?" ' — "Trinajst čajev!" — "Dvakrat mleko, petkrat čokolado, trikrat kavo!'' j '"Angelj si, Breda; pa vendar sem te koj spoznal, na očeh sem te spo-znal in na smehljaju tvojem!" "Lep si in velik, Milan, kakor košat hrast v gozdu, vendar sem te takoj spoznala; na čelo sem te pogledala in na ustnice, pa sem te spoznala !" "Ozn se na zemljo, Breda!" "Na klopi sedita, tesno objeta; k nama strme njune bele oči!" "Iz bridkosti —" — "Čokolada!" "Sladkost porojena!" j — "Za gospoda Maverja z veliko smetano!" "Iz smrti —" — "Sedem kav!" "Večno veselje!" — "Pet čokolad, tri kave, eno mleko!" Zdaj mi je .pa dovolj! Bqg mi je priča, da na Rožniku več ne bom pisal feljtonov; v kuhinji že ne! — Ivan Cankar. ..... Ahasverijeva razmišlje-vanja. "Ali ni konca?'' Ahasver je sklonil glavo in se zamislil. "Ali ni konca?" "Sedaj —!" Vzhajalo je in padalo. Svetovi so grmeli bliskoma križem, se trli; za njimi je sikal plamen,, se razlival in ; objemal praznino. "Zdaj pač ne vstaneš več." Zaman. Za hip, in bilo je kakor je bilo prej. Svetovi ^o krožili svojo i smer enakomerno, se odpirali in bru-j hali iz se morje življenja. Sivolasi Ahasver, ki je videl vse to, jje obstrmel in se začudil. "Kolo?" Ti?" "Jaz." | r | "'Že zopet--" I "Iščem!" * 1 I Bil je človek. "Ze iščeš? Da, vidim. Moje oči so kakor so oči .prerokov!. ki vedo vse, one vidijo na milijone- let nazaj, 'na milijone naprej; v njih je preteklost, sedanjost, v njih je bodočnost; one so večne. Veruj mi in znaj. Vse, vse, kar je, je neskončnost. Zatorej, človek, ne išči ciljev, ne iz-prašuj od kod si, odkdaj, kako, zakaj, čemu! Ti se prav žanra v nikdar rodil nisi." Ahasver je obstal, pomislil in nada-| ljeval. "Nikdar se nisi rodil in vendar smo otroci, ki jih zahteva in si jih hoče negativnost." "Smo mi negativni? Zakaj?" je vprašal človek. "Zato, ker smo. Tako mora biti. Vprašanje je namreč--ono, za kar se rodimo, .bojujemo, umiramo. Ko bi njega ne bilo,- bi ne! bilo nas. Čemu neki? Kaj je strmljenje brez ciljev in smotrov, kaj so cilji brez težav in trpljenja, kaj trpljenje, če.si siguren vsikdar, če ni sovraštva, kaj potem takem življenje samo? Ko bi ne bilo tega. bi ne bilo treba biti! Ker pa je negotovost, zato eksistiraš ti, ek-sistira zlo, boj, eksistira vse. In to je ravno tista popolnost, tista harmonija vesoljnosti. Kaj bi, človek, ko bi ne bilo vsega tega, ki je vprašanje večnosti? Kdo bi našel povsod in na vse odgovor? Nič — nič! Ni mogoče drugače! Sam razum že pove, če je odgovor, moralo je biti vprašanje. To je vse. Cela tista svetovna mizerjja, dejanje in nehanje. Kratkomalo: negotovost je, je, ker mora biti in je večna. Odgovori so, so, ker morajo biti zato, ker jih' je treba, pa niso od vekomaj do velko-maj. Negotovost je sedanjost in sedanjost pe žavjjenje, Večno, večno življenje, je radost, je bolest, ki je vselej večja od prejšnje že po svoji doslednosti. Kot ne more biti življenje brez negotovosti, tako ne more biti negotovosti brez pred njega zapisanih. ' * -j "In kaj je potem vse skupaj?" I "Vse skupaj je tisočletna sfinga,! ki ji odpiramo skrivnostna usta, za-i topljeni v zagonetno molčanje, ki maj hočemo odgovora. j Sedaj pa čuj in napni ušesa! 1 Količina teh, mislim, odgovorov, ti* pove, v koliko si srečen, v koliko vži-vaš sebe samega, pove, kolika je pot,I ki . si jo prehodil od svojega začetka, na kolobarju neizmernosti, pove tir' kje si, kje stojiš, po svoje, četudi si zdaj s svojim koncem na istem, kakor si Ul pl^ s svojim začetkom. Krofj, je krog in ostane krog. Človek pa, ki išče v brezdalju konca, je le nevedna sirota, ki išče to, kar je za njim razlito v neskončnost, pred saboj, ki tudi nima konca. Človek je čutil to duševno pezo in je čuti in ve, da ji ni kos, da bi jo prenesel, kaj šele ji prišel do dna! Klju>b temu si je liotel biti na jasnem. Začel je iskati pomoči in je išče še zdaj, našel jo je pa v tbeoizmu, kateremu prisoja vse to, kar ne more on. Ta mu je mogel odgovoriti na nejasno le s posmrtnim večnim življenjem. »Tak je bil človek na istem 44quo arite", le bogovi so mu ostali, ki so vsi, kar jih je kdaj bilo in, kar jih je, bistveno ene in iste pasme, ker nepojmljivo je bilo pri vsem človeštvu eno in isto. To je resnica! Ozri se in poglej naokoli! Mi iščemo in rešujemo še zmerom!'' "Zakaj?" "Že zopet vprašaj! Zakaj? Ker moramo. Mi namreč živimo. Čudno je pač to, da je življenje mera; zato merimo tudi mi. merimo pa le to, kar je meriti mogoče in izmerimo sarr.o. kar je namenjenega, da bo izmerjeno. S to mero je zaznamovano število rešenih ugank in število odgovorov. Ta rešena vprašanja pa so — le poslušaj in pazi dobro — ta rešena vprašanja so, v kar '.najbolj obširnem smislu, kultura sama, njena moč in j obenem kulturna laž, ki sta tem ve-I čji čim bolj je rešujoče globoko, ln-selno in stvarno — krenil sem nekoliko v stran, da veš, da je kultura ?a-! mo gotov odgovor s še bolj gotovirr 'in večjim vprašanjem in še bolj go-j tovo lažjo. In kolikor je vprašanj | toliko je vrst ljudi! Kakovost in količina teb. je kakovost kulturne spo-polnitve. Ona sama ni nič druzega. kakor razdalja od razvijajočega sc L individiia do njegoveg.i pogina. Ciio manjša je popolnost, tem manjša je kultura, tem manjša je beda. toda je tem dalje iznova---" "Odkod? Zakaj? Čemu?"---- "začne se živ-lje-nje." Ahasver je utihnil in globoko k vzitihajoči zemlji mu je klonila glava. •'"Zdaj vem: Začne se — — "je prikimal človek, se ozrl še enkrat in odšel: komaj pa je bil oddaljen za per korakov je že pozabil, da živi. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI m NAJCENEJŠI DNEVNIK! i Pozor slovenski fartnerji! I ! Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število! i pravih domačih i ; ^ kranjskih kos ^ j V zalogi jib imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane! ! iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Št ajerskem. Iste! I ee pritrdijo na kosišče z rinkcami. I Cena 1 kose je $1.30. j F*ri večjej naročltbl znaten popust. ^ j V aalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in j pristne "liergairiO" brusilne kamne (osle ) j Cena 1 garniture klepanja-je $1.— l brusnega kamna 30«. i Rojake opozarjamo da se z naročili j pežurijo dokler zaloga na poide, j Naročil« priložiti je denar ali Postal .Money Order. j Slovenie Publishing Co. j 82 Cortlandt St., INew York, IN. Y. „ --- - - t \ I Rojakom naznanje. I \ V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po »vetu širiti vest, da pošiljajo novce po j telegrafu v staro domovino za 50 c*. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo l dotični kablecodc ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti \ misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in ^ večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. t Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse ' poŠiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. j Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa i pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. I Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. J Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni j potem obvesti brzojavno svo- I jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • l traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja t v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je i gotovo m vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumoit pošiljati denar po telegrafu, ko vendar j konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. ! Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! " Za to naj vtak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po i Frank Sakser Co. » I 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK, N. Y. I ull l 6104 ST. CLAIR AVENUE IN. E., CLEVELAND, O. p . in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj 1 že skozi 18 let. I A v s ts*o - A mer ikansk a črta [preje bratje Cosulich] NajpripravneJSa in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvale* ^ J Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". > Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOt Cene voznih listov iz New Yorka za HL razred M fe Val spodaj navedeni novi p&robro TBSTA............................................135.C0 ** ** dIV?J^kaJima3obr®* LJUBLJAITH...................................... 36.60 Žični brsojav: ................ w BBKB..............................oXm ALIOB, LAURA, ............................................ dOJU ^»»rn^r* 4 ___ ZAGREBA..................................................................................36 < o MABTHHA WASHINGTON .................." _ KARLOVO A........... . ogne ARGENTINA. ua. ......................................................36 26 OCEANIA. ' ^ BAZRHDdo. , , TRSTA ali RBXB......................$50.00, 55.00 i Ga ' gfflJS BR0S. & CO., GenJ * Agents, 2 Washington New-York ■• PRpali smo y Žalosti. Boris Martek. Čakala nas je dolga noč. Podnevi je na letava 1 sneg in ležali smo tel dan; skoraj vsi bolniki so spali. Ko pa se je zve-eerilo, smo se ustrašili: čakala nas je dolga noe br»z spanja. "Naj pove kdo kako povest", se je domislil mlad kmečki fant in za-i>ilehal; dolgčas nm je bilo. * 1' Naj res kdo kaj pove'je rekel j star ktnet in zakašljal. "Oče, pa vi povejte!" "Ne vem nič. Ko sem bil mlad, | sero sltšal mno^o povesti; na staraj leta sein pa vse pozabil.'* "Pan Martek. vi gotovo kaj ve- j ste", mi je rekel C'eh, ki je ležal po-leAROVI, 15e. CAR iN TESAR, 20*. a CERKVICA NA SKALI, 15*. f ČESAR FRAN JOSIP, 20*. ~ CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. 0 CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. g CVETKE, 2p*. a ČAS JE ZLATO, 20*. ' o DEVICA ORLEANSKA, 30«. *r DARINKA, MALA ČRNOGORKA, a 20*. t )VE ČUDAPOLNI PRAVLJICI, 20c ® )ETELLICA ŽIVLJENJA TREH Q KRANJSKIH BRATOV, 20e. ^ >OMA IN NA TUJEM, 20c. ^ )0MAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, « 50*. i g >AMA S KAMELI J AMT, fino ve-1 zana, $1.20. j )VE POVESTI 20* « ILIZABETA, 30*. INO LETO MED INDIJANCI, 20e.! INO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. IRAZEM PREDJAMSKI, 15*. :RIE, 20e. _ ____ IVSTAHTJA, 15* ^ABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. rEORGE STEPHENSON, o?, železnic, 40*. i. JOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. rOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. 5RIZELDA, 10* IROFICA BERAČICA 100 zv. |6.50. ,. 5R0F RADECKI, 20* iROF MONTE CHRISTO, 2 knjige) fino vezane $4.50. !UY DE MAUPASSANT, Novele,! $1.20. IILDEGARDA, 20e. IIIILANDA, 20* IEDVIIvA BANDITOVA NE VE- g STA.20C. S IUBAD, PRIPOVEDKE, I., II. in | £ III. zvezek, zvezek po 20e. J VAN RESNICOLJUB, 20* £ ZANAMI, mala Japonka, 20* £ ^DAJALCA DOMOVINE, 20* s ZIDOR, pobožni kmet, 20* LET V CARIGRAD, 40* S rAMA NAD DOBRUŠO, 20* r ARO MIL, 20* j j rURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-i ' metno vezano, vsak zvezek $1.00. £AKO POSTANEMO STARI, 40* | EvAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* vRilŠTOF KOLUMB, 20e. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40a KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20e. MAK SIMIU AN I., cesar mehikan-ski. 20* HALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR. 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. MUSOLINO, 40c. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* ■>■■ NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 3 zvezki, vsak po 20c. NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* NOVELA, $1.20. NARODNA BIBLIOTEKA, I. II. IH. in IV. zvezek, zvezek po 25c. 1 OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70* ODKRITJE AMERIKE, vezano $1,00 PAVLIHA. 20c. PAiRIŽKI ZLATAR, 20e. POEZIJE FRANCETA PREŠERNA, $1.00 POTOVANJE V T/rLTPUT, 20* POSLEDNJI MOTTTKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* I place duhovščini. 'Tuli uradniki so | bili deleeni vladne milosti. Samo za' največjega reveža nima vlada niti drobtinice. Kaj se bo zgodilo z odse-kovim načrtom, se še ne ve. Le toliko je gotovo, da bo odsek delal na to, da pride pred poslansko zbornico. Cenik: knjig, 'katere se dobe ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S3 CORTtANDT STHBET, NEW YORK, IV.Y J • • I Kčem noštenega 1 '' ; SLOVENSKEGA BRIVCA. Kdor je zmožen delati v brivnici, naj se nemudoma zglasi. Radi plače se domeniva pismeno ali ustmeno. George Lampert, 2823 Globe Ave., Lorain, Ohio. I PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 90* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* ^ REVČEK ANDREJČEK, narodna igra, 50o. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKtH, 3 zvezki $2.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. 3 AN JSKA KNJIGA, velika 30*. nANJE V PODOB.VII, 15c. SENILIA, 15* 3IMON GREGORIČ, življenjepis 50* ' SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* BPILLMANNOVE POVESTI 18 zv. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15e 2. „ Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ FVaški judek 15^ 5. „ Ujetnik morskegi roparja 15* 6. „ Arumugan sin indijanske- ga kneza 15* 7. ,, Sultanovi sužnji 25* 8. „ Tri indijanske povesti 25V PRSTAN, 20c. V PA DI š.VIIOV E J SENCI, G zvezkov skupaj -fl.50. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ""ft ZBIRKA DOMAČHI ZDRAVIL, 50e. ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN ZkEEČEM, $2.50. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* ZEMLJEVIDI: ZEMIJUVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*. mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 104 ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV. 25* t *• RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanska in drugih mest na Kranjskem, n*w-yorike in raznih mest Amerik«, a cvetlicami, in humorističn® kakor tudi velikonočne po 3č, ducat 30 ct. Razne svete podobe, komad 5*, docat 33*. Album mesta New York a krasnimi slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je prilofiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh eaask že viteta. Najbolj varno naložen denar je v slovenski] MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI] Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. ^^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ j Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada, mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1 Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje ;po -2=i°|o 1 ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, ( Dne J. In 16. vloženi denar sc obrestuj® takoj. Sprejemajo se tndi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti pla-uje »rfanibuca sama in ga vlagateljem ne zaračuna. > Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. Hranilnica se nahaja v svoji palači ▼ PreiernoTifc, prej Slcnovih nlicak 3, nasproti fr&nčiškanskemu kloštru. J NaS zaupnik ▼ Zjed. drlavah je že več let FRANK SAKSER CO. ^ .m. . .-m -m----—. 1 i.fl ■HnwWf - Podružnice * I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I- Podružnice - - Solisti Čilem. Trst -I spr*j*ma m knjiži«« in rta io| I . Ssliet, e«lem. Trst - _^T1' I koči račun ter je obreatu)« po £l«tlH4r 3 jO I -r '' -- Ig SanltofO. ^ I Kupvje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. I in SžfgftTt. . Delniška glavnica -1' NftŠ Mstoptlik set ^jedinjene države jm tvrdk«. I - Raervnl fond K^oooe FrJpSIK 6AKSBR C9«» »3 gortlandt Strct, New York, |" ^ aoo.ooo. Jugoslovanska Jednota, i ! lelcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GRADNIKI: r~ Predsednik: FRANK MED OS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. \ Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St (Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7tb Qtr., Calnmet MMiigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Sordine, Pa. IVAN MERHAR. drogi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STJfiFAN PAVUSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. o-- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago St., *oliet. HL •-o DruStveno elasilo je "GLAS NARODA" Urobnosti, ^ KRANJSKE NOVICE. Samomor. Dne 2o. maja ponoči se J je pod neko ljubljansko šapo obesil tr- ; govski vajenec J. K., kateremu se je bil bržkone omraeil um. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v iej-i-vašnico k sv. Krištofu. Premogar ponesrečil. Dne 24. maja so pripeljali v deželno bolnieo v Ljub- i ljani 36k'tiiee. N n Ikre mesfn došla po- ( lieijska komisija je odredila, da so ga odpeljali z rezilnim vozom v deželno bolnieo. PRIMORSKE NOVICE. Vojska med duhovniki -e je začela v Trstu in prav jasno osvetljuje cerkvene razmere. Kanonik in župnik pri sv. Justu v Trstu jc izdal posebno okro žnieo kot obtožnico proti skoti j->kemu kaneclarja kanoniku dr. Mec-chii. V tej okrožnici slika slednjega kot nasilnega, brezobzirnega tirana duhovščine, kot spletkarja in vzgojitelja deuuneijantov uxtl duhovščino, kot elovefca, ki se ga vsled ujegove ' nasilnosti ne more več imenovati kristjana. Navaja mnogo slučajev dr. ' MecHiijevega tiranstva iji njegove I' maščevalnosti. Lepa slika ! Gospod- !1 je so seveda radi tega kar iz sebe in j tržaški klerikalni "L' Amieo" (srla-silo dr. Marine!) bridko tarna in joka, j' se to razpravlja v javnosti, j Grozi kanoniku Uuttignoniju s cerkvenimi disciplinarnimi kaznimi, imenuje ga modernista, ne izpOdbije po niti e-*W njegove trditve. ' 6000 litrov mleka je šlo v morje. — Iz Gradca, kjer je zavod za preiskovanje živil, je prišla posebnao komisija v Rovinj v Istri, da preišče, kako mleko ušiva ondotno prebivalstvo. Komisija je konfiseirala (>000 litrov j mleka in ga zlila v morje. Vse to mleko je bilo zalito z vodo ali celo z ( gnojnico. Morilec se je sam oglasil. — Poroča!* smo, da je Ivan Kocjančič, v Kaštelirju v Istri za vrat no ustrelil j dva človeka zaradi tega, ker je izgubil neko pravdo. Kocjančič je po j storjenem činu pobegnil. Nekaj j dni se jc A rival, naposled pa je sam , prišel v Poreč in se oglasil pri sodi- ; Sen. Seveda so ga takoj pridržali v j zaporo. Morski volk v tržaški Inki. Kapitan | Ztizak [»arnika "Crano", ki je prišel j iz Carigrada, je javil mor-ki oblasti v Trstu, da je zapazil pri vhoda v luko f do 5 metrov dol-^pga morskega volka, ki jc plavrl k ohali. Samoomor ▼ Trstu. — V hoteli j "Metropol" v Trstu se je zastrupila i •12 let stara gospa Marija Radič, lo- ■ cena soproga bančnega uradnika nr. Dunaju. ŠTAJERSKE NOVICE. Drobne novice. — Obstrelil se je v Rqdgonj 22. rrmja po no-vi strdiaTski j pomočnik EiscnbiobW. — Krogi ja je j šla skozi pljm-a. vendar se bo najbr'.e ! posrečilo ohranili Ei<"nv.!nh!rrja pvi J življenja. Vzrok temu činu je bilo to, j da se je Eisenbichlerja oviralo pri neki ženi t vi. — V Mariboru je prodal neki Dusel iz Gradiča na Tržaški cesti kolo za G2 kron. Kupcu se je zdela stvar sumljiva in je prodajalca izročil policiji. Izkazalo se je, da je ijilo kolo ukradeno. — V kamenščafcu Pri Ljutomeru je zgorela hiša krojača Dolamiča. Žena je hotela še v zadnjem hipu nekaj rešiti; vsiila se je pa na njo goreča streha in je dobila težke opekline. Iz Ptuja. Mladi nemški tatovi. — Vzgoja v mestnih nemških šolah mora biti res vzorna. Že zadnjič smo poročali kako jc bivši učenec nemške šole v Ptuju Snppanz zapeljal Gletneg.i de/ika Drafeniga, da sta slezla skozi straniščno okno v stanovanje mestnega gr< barja in ukradla tam večjo svo-to denarja. — Nedavno je mariborsko okrožno sodišče obsodilo Supanza na en mesec zapora. Drofeniga se sodil ij.-ko ni moglo kaznovati, ker je premlad. Pripomnimo, da je bila tudi 11 letna Drofenigova sestra, učenca 1 nem. dekliške šole v Ptuju, že zaprta zaradi tatvine. Sadovi nemških šol. v katerih se slovensko deco pokvari na iliisi in tek-sn. Toča na Štajerskem. — Nedavno je napravila toča jh> občinah Kušer-nik. Flekušek. Slatenik. Drankovec in SiMHinji .7ak<»!»ski dol grozno škodo. Padlo je je toliko, da je je bilo še drugi dan po nekaterih krajih cele ku]>e. BALKANSKE NOVICE. Jubilej Črnogorskega kneza. Bel-grad. 2-~>. maja. Kralj Peter, prest o-louasle Inik Aleksander in princesa Jelena se meseca julija napotijo na Celin je. da osobno čestitajo knezu Nikoli k jubileju oOletniee knezovega J vladanja. Ljudsko štetje v Makedoniji. Skop- j Ije, 25. maja. V krajih, kjer je udu- j sena al brniška vstaja, so pričeli s' splošnim ljudskim štetjem. To je prvo ljudsko štetje v teh pokrajinah. Zatvoritev srbskih šol na Turškem. Solun, 27. maja. VJada je dala zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli pokoriti perdpi-som novega šolskega zakona. Poljaki ne gredo v Sofijo. Petro-grad, 2.1. maja. Razhod poljsko-ru- ! skega odbora je nasprotstvo meti Rusi in Poljaki le še poostril. Odbor je 1 imel nalogo pretresovati sporna polj- i sko-ruska vprašanja; ker je pa v seji 1 nek lvovski poslanec strastno napadel 1 rusko vlado, jc grof Bobrinski zapustil dvorano. Poljaki sedaj sigurno ne gredo na novoslovanski shod v Soli i jo. Kardinalsko čast je baje ponudil papež sarajevskemu nadškofu dr. Štadlerju. ko jebil ia nedavno v Rimu. Menda bi naj to bilo zdravilno " mazilo" za rane, ki jih sekajo Sta-dlerjur neusjH-hi njegove klerikalne stranke pri volitvah v bosenki deželni zbor. Velike vojaške vaje v Srbiji. .— B "grad. 2"). maja. Velikim vojaškim v: .Mm. ki se bodo vršile v jeseni v Srbiji in se jih bo udeležila tudi vsa ~rbska vojna rezerva, bo prisostoval tudi bolgarski kralj Ferdinand. Priprave za vojaške vaje se že sedaj vrše. RAZNOTEROSTI. Poročnik — zapeljivec. — Pred štirimi leti se je poročnik vitez Koli-| seller v J (bi a vi zaljubil v 23!etno Ro-jzo, hčer tobačnega delavca. Ljubezen , le rodila otroka, poročnika pa je gna-iz vojaške v civilno službo. Dobil [je pri železnici službo uradnika, to- da ne v Jthlavi, marveč v nekem drugem mestu. Tu je bivši poročnik popolnoma pozabil svojo ljubljeno: Rozo in svojega otroka ter se poročil z druerim dekletom. Zapuščena Roza je vložila proti nezvestnemu ljubimcu ovadbo, ker jo je zapeijal s pretvezo, da jo vzame za ženo. Nezvesti vitez je bil radi tega obsojen na 14 dni za-]?ora. Kraljevo okno. — Norveški kralj Haakon je pred nekolika dnevi poslal muzeju v Kopenhagnu zanimivo steklo. To steklo je iz okna njegovega brata danskega kralja Kristijana. Pred nekoliko časa so namreč delavci potrli več šip in da bi ono iz kraljevega salona ohranili, jo je poslal Haakon muzeju. Na tem steklu se n hajajo autogrami raznih vladarjev. Ruski car Aleksander III. je nekoč v to šipo z diamantom urezal sivoje ime. Poleg njega se je ovekovečil car Nikolaj II., urezavši "Niko". Podpisani so še ruska carica, kralj Kristijan. Edward, kraljica Aleksandrina, Ilaakon, grški kralj Jurij in španska kraljica. Pikantne tajnosti dunajskega knji-garja. — Pariška "Liberte" je prijavila dopis z Dunaja, čT?ar vsebina je naslednja: Pred nekaj tedni je sodišče začelo postopati proti nekemu knjigarju, ki je razširjal pornograde ne spise, ilustrirane in neilustrira-ne. Policija je pri dotičnem knjigarju dobila takih knjig v vrednosti nad 30.000 K in je rabila pet vozov, da je te knjige prepeljala na sodišče. Zve-[za nemških knjigotiv.eev je tega knji-Igarja izključila. Mož bi se rad reha-'bilitiral ali vsaj ubranil denarnih ]>osledie izvršene konfiskacije in je v ta namen sodišču predložil imenik svojih odjemalcev. V dotični vlogi pravi, da konfiscirane 'knjige na morejo bit t tako grde, kakor se sodi, ker [So jih kupovali največ le visoki gospodje posvetnega in duhovskega stanu. Med drugimi odjemalci, ki jih je knjigar navedel v svojem imeniku, je eden. ki zavzema odlično mestjD v največji bližini nemškega cesarja in več drugih dvornih in cerkvenih dostojanstvenikov in mnogo aristo-kratov. Pa bi bilo napačno misliti, da je krščansko soeijalni Dunaj, kaj boljši od teb visokih gospodo**. Ivnji-gar. je imel odjemalce'med različnimi mi sloji, tudi med malimi duhovniki. Kakor rečeno, je bilo treba pet vozov, da so pri tea:, knjigarju konti— eiranc knjige -prepeljali na sodišče. Tam so jih sicer dobro spravili, a vendar jih je vsak dan manj in dopisnik 14Liberiepravi, da če |H>jde tako naprej, jih čez par tednov že nič več ne bo. Novodobni dijaki. — Ko je stopil v Palermu v drugi razred Viktor-Ema-nuelovega gimnazija prof. Ghelli, je zahteval drugošolee Sidonni. naj mu popravi red v izpričevalu. Ker profesor tega ni storil, je ustrelil profe-orja in sebe. Listi trdijo, da <»bstoja v tem razredu zarota me 1 drugošolci. ki hočejo z revolverjem izsiliti iz pr«>-fesorjev dobre rede. 10 dijakov je že zaprtih. Vse zaradi žensk. — Poroča se iz A rada na Ogerskem. da namerava provincial ogerskega reda Cirijak Cszak. sedaj prefekt mi nori takega samostana v Kolozsvaru. izstopiti iz katoliške cerkve in se poročiti z neko mlado deklico iz rodbine znamenitega inženerja v Szilagv-somlvo. 'Baje je mož, ki je star 6o let, že odšel iz samostana in stanuje v Szilagy-somlyo.. Čisto madjarsko. — Šolski svet neke šole v Budimpešti je kaznoval z ■globo sta riše nekaterih 12 do 14 let starih deklet, ker niso pohajale šole, Nato so pa prišle deklice same, da so omožene in da jih nikdo ne more več siliti hoditi v šoto. Ko so preiskale oblasti zadevo, so našle, da živijo deklice res z moškimi v divjem zakonu. Zopet koepniška afera. — Nek slepar je po zgledu koepeniškega stotnika dobil prost vstop v vojašnico gard-nega polka v Berolinu. Nadzoroval je Čete in pregledoval sobe moštva, pri čemur je seveda ra^ne stvari vzel s seboj. "Častnika" so potem izsle-1 i 1 i in dognali, da je neki delavec, ki je "slaboumen". KRST AN JE PARNIKOV. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 14. junija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odplnje 14. junija v Rotterdam. OCEANIC odpluje 15. junija v Southampton. LA PROVENCE odpluje 16. junija v Havre. BREMEN odpluje IG. junija v Bremen. LAPLAND odpluje 18. junija v Antn-erpen. NEW YORK odpluje 18. junija v Southampton. CLEVELAND, odplnje 18. junija v Hamburg. KRONPRTXZESSEST CECILEE odpluje 21. junija v Bremen. NOORDAM odpluje 21. junija v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 22. junija v Southampton. LA LORRAINE čdptnje $3. Junija v Havre. THE LACKAWANNA. N a j pri pravne j la železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposredne] bližini transatlantsklh parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Naj kraj Ja pot ▼ Buffalo. Direktna pot v Scranton Med New ^orko^°in Buffalo vozi vsaki dan ▼ vsakej smeri po pet vlakov: Med New Yorkom, Chicago m in zapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in jvgozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljn* informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pr> V>kalnih agentih acti pa pri - ■ fieorg« A. Cullen, (lavni potalikl ageat v- 90 West Street, _- _ Ntw Yotk. mmammmmmmmmmmmmmmt GRAF WALDERSEE odpluje 23. junija v Hamburg. MAIN odpluje 23. junija v Bremen. ST. PAUL odpluje 25. junija v Southampton. KROONLAND odpluje 25. junija v Anttrerpen. KlAISERIN 'AUGUSTE VICTORIA odpluje 25. junija v Hamburg. ROTTERDAM odpluje 28. junija v Rotterdam. KRONPR1NZ WILHELM odpluje 28. junija v Bremen. ADRIATIC odpluje 29. junija v Southampton, j OCEANIA | odpluje 29. junija v Trst. BLUECHER odpluje 29. junija v Hamburg. . . - . ; NAZNANILO. Članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., se naznanja. da bode v nedeljo dne 19. junija četrtletna seja, kteri mora vsak sobrat brez izjeme prisostvovati. Se- i ja se prične ob 10. uri dopoldan. Posvetovati se imamo o jako važnih zadevah. za korist društvu. Zato ste naprošeni tudi oni sobratje, kteri ste t oddaljeni in se redkokedaj rednih mesečnih sej udeležite, da ne izosta-nete. Objednem naznanjam pa tudi rojakom. kteri žele pristopiti k našemu društvu, da se sedaj nudi najlepša prilika- Kdor namerava pristopiti, naj prid? v soboto zvečer ali pa v | nedeljo zjutraj v Trinidad, Colo., tako. da bode še v nedeljo zjutraj pregledan od zdravnika in potem sprejet v društvo. Naše društvo sv. Andreja štev. S4 v Trinidad, Colo., spada k Jugoslo-i _ _ • vanski Kat. Jednoti v Ely. Minn., ki j? jedna najstarejših, najmočnejših in sploh jedna izmed najboljših slovenskih Jednot v Zjedinjenih državah. Zatornj, dragi rojaki, kteri še niste pri nobenem podpornem društvu, ne čakajte in ne odlašajte, temveč pristopite k podpornim društva m, kadar imate priliko, ker ta so vsakemu zelo potrebna. Pregovor pravi, da nesreča nikdar ne počiva, mi smo od danes do jutri in nobeden ne zna, kje ga nesreča doleti. Pozdrav vsem' rojakom sobratom po širni Ameriki. (11-14—(!) Fran Krek. tajnik. VABILO K IZLETU (PIC-NIC), ktervga priredi hrvatsko j«>dp. rad. društvo "Davor" odsjek 327 X. II. Z. v C°nemaugli. Pa.. dne 19. junija 1910 na Wood vale Heights. Igrali bodo hrvatski tambura-i iz Cambria <"iiv. Pa. Troje vrste pivo se bode točilo ir. za dober prii-rizek skrbel b«*le odbor. Tem }nt*«.m vljudno vabimo rs- >; -•, Hrvate in vsa slovenska dni-vit. da le ve>flice udeležiti bla-govolitc. "V >t»'p.:iua za iu žke je >1.00. pivo prosto. Dame -o s topu in proste. Cisti dobiček je lamenjen društveni btdniški blagajni. ^ slučaju slabega vremena se preloži ta izlet na drugo nedeljo. (11-14—G)_ODPOR. Kje je moj brat FRAN MARTIN-C1C? Doma je iz Sedeče vasi pri Sh Jerneju. Pred štirimi leti je •bil v Cleveland U. Ako kedo roja-1 kov ve za njega, ga prosim, da mi naznani njegov naslov. — Louis; Martineič, 22Q 1st Ave., Milwaukee, Was. (9-11—6) NAZNANILO. Od Mestne, branifcrnee ljubljanske prejeli smo v razdelitev več računskih zaključkov za leto 1909. V teb je po številkah hranilnih knjižic o-značena njih skupna vrednost zdnem 31. decembra 1909 z obrestmi vred. Rojakom so na razpolago brezplačno; uposlati nam je le 6 centov v znamkah za poštnino. Frank Sakser Co., ,82 Cortland t St.^ New York N. Y. (G-ll—C) ^^^^^^MI^B^MB—liiHfllT H i nI! I 'iiil' f^^A 50.000 knjižici HHHHB ZASTONJ MOŽEM. ™ jy!^^fbj ^tj i WM Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku, i Ako trpite na kteri kol i tajni moški bolezni, želimo, da takoj piSete po to čudežnoj knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako se na domu teme- j ljito zdravi sifilis aH zastropljenje krvi, životna slabost, zguba spolne kreposti, revna a- | I^H .j f |Wi j ii ti7.em ali kostobol, organske bolezni, želode«-, jetra in bolezni na obiftih in v mehurju.? |M u l vFjl ■ ft| ^Bl Vsem tistim, kteri so se ze nasitili in naveličali vet-nega plačevanja brez vsakega vspeha, je ta brezplaioa knjižica vredna stotine dolarjev. Ona vtm tudi pove, zakaj da trpite ia kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mol je zadobilo perfektno zdravje, te-| IhHHI^DGHI lesno moč in poživljenje potom te dragocene knjižice, ki je zalo?a znanosti in vsebuje; i stvari, ktere bi moral vpak človek znati. Zapomnite ta knjižica sc dobi popolnoaa: zastonj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite odrezek spodaj in j-oelite nam 5e danee,^ na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj.! POŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES. rfr. JOS. LISTER & CO., A up, 702 Northwestern Bldp, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete tako). Ime-.....................................................................................' Poeta— ............................................Pržava............................ Kedo ve za naslov MATIJE GOLOB, ki se nahaja nekje v Kansasu. in ANTONA MIHELČIČ, kteri je v St. Louis, Mo.? Imenovana dva ptička bila sta pri meni na stano-. vanju pred dvema leti, pustila sta tu dolg na hrani in stanovanju, ka-terejra še do danes nista plačala. Toraj rojaki, varujte se teh nepo-štenovičev! Ako kedo ve za njih naslov, prosim, da mi blagovoli sporočiti. — Opomnim tudi vse druge, kteri mi dolgnjejo še izza časa krize; ako se ne oglasijo v kratkem, objavim njih imena v slovenskih časopisih. — Ignatius Kušljan, 229 1st Ave., Milwaukee. Wis. (9-17—C) VABILO NA IZLET (PIC-NIC), kteretra priredi društvo sv. Alojzija štev. 3l> J. S. K. J. v Couemauirh, Pa., , v nedeljo dne 12. jubija 1910 na Woodvale Heights. Pa., na prostorih ar. Ivnstra. Vstopnina za moške $1.00, pivo prosto; Žene in £o-spodične v spremstvu vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ;er vsa sosedna društva iz Conemauirh, Pa., in ckoliee, da se v polnem številu teira izleta udeležiti blagovolijo. Ako bi bilo zopet slabo vreme ali dež. se potem vrši veselica v društveni dvorani dne 18. junija. Za dobro sveže pivo. fini prigrizek ter najboljšo postrežbo skrbel bode v to srrho izvoljen odbor. Cisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Za obilen obisk se priporoča Odbor društva sv. Alojzija. (0-11—6) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Ineaosta ii> Ljuhjam. Postil parrvili »o. "La Provence" na dva vijaka.................14,200 trm, 30.000 konjskih mo '•I^i S-avoie" *** " '..................J2,<'(»0 •« 25 Te pozabite poskusiti Trlnf rieve Hrvatic Importiritne Sli voire in ^ Slovenskega Brin jevea, vse domačega izdeLka. Vatanevljeca doe 16. avfnsta 1908* Inkorporlronn 32. aprila lOOO v dria vl Pennft. « tedežsm v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F- D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: OROROE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa travni tajnik: IVAN PAJK, L. Bo* 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bo* 523, Conemangh, Pa. Blagajnik. FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BKEZOVEC, P. 0. Bo« 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda. nadt. odbora. Bo* 51)8, Con«m»agh, P*. FRANK PERKO, nadzornik, L. Bo* 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, B* 511 Conemangh, Pa. POROTNIKI: " ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Bo* 1, Dnnlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotnik. Bo* 324, Primero, Colo. IVAK GLAVIC, porotnik, P. O. Bo* 323, Conemangh, Pa. vt^ _ VRHOVNI ZDRAVNIK: A. E. BRALLJER, Qraev® St., Conemangh, Pa. o Onj«n» dmitva, oziroma njih uradniki so nljndno prolenl pošiljati tenar mnarnost na blagajnika in nikomur drugem) vse druge dopise pa n,m% flam^jta tajnika. C V Wln^a^e da opičjo draatrttii tajniki pri meseinib poročilih, ali jqpftoh kjemibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se fco nemudoma naznani na nrad glavnega tajn&a, da se v prihodnje popravi. Drnitvan« flaaila j» "GLAB MABODA." V , > L_______i_____________i___ I OR A L, EC. -o- ' ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. -o- \ Ruski spisal F. M. Dostojevski. -o-— (Dalje.) J"Kako pa poplačate v hotelu?" Sfm vskliknil strahom. "In kaj pa potem?" Zamišljeno me je pogledal, a me ni Biti razumel niti slišal. Skušal sem govoriti o Pavlini, o otrocih. Naglo jpe odgovarjal: "da. da!" Toda takoj je zopet začel govoriti o knezu, o tem, do se selai n.—lic Blanche ž njim ol-I^rje ill "tedni.... in tedaj, kaj na.j storim, Alf4t?wj Ivanovir! Za Boga!" se je mahoma obrnil k meni. "Kaj naj storim", kajne, da je to nehva-ležnobt, p; a va c-rna nehvaležnost!" . In srlze so mu začele liti o jHctokib. Kaj naj človek naredi s takim člo- vekom? Pustiti ga samega, je bilo tudi nevarno: še naredil bi si kaj. Slednjič sem se ga le rešil, toda na-imgnil sem pestunji, naj gre večkrat k njemu; razun tega sem govoril tudi s koridornhn služabnikom, zelo razumnim dečkom; tudi ta mi je obljubil, da bo paiS. Jedva sem zapustil generala, že se je javil pri meni Potapič. češ, da me 'cli?e fia'jiea. Ura je bila osem. Babica se je pravkar vrnila iz vakzala, potem, ko je totalno vse zaigrala. Odsšel som k njej. Starka je sedela v naslonjaču, docela izmučena in vidno bolna. Marfa ji je pripravila čašo | Severova zdravila so povrnila tisočerim ljudem zdravje. Tu so na slično uslugo tudi vam. \ ..—_—_____ | II g* iž H f ' M ipf ^ffijffgfr- Staro in zanesljivo zdravilo Severov ^Hlk ^ " ^ * v " ^Hmfr^^^^Sl " oslabeli tek, težko prebavo, I I -*6TOMACH* I ■ j BITTERS 0neni°e^08^ vsako juko ne- Hf 1 t * • His i d^pl^k prebavnost. Priporočljiv kot £4viV/i&VIll MR j ■ izdatna tonika iu krepilo za I* :-1V1, ■ HaBM priletne UMiLia .Rtcbolcvnike __ uAM^A/t r in osebe nežnega ustroja. VI IVI IVVVl MHH iP^gS Cena $1 00 steklenica. 1 ^BHflfl HkH^*"®! I —v ■ s i Bllll —i—II— j ^tict ONE poli-*«. 4lfS 4Kflk ^NRvftpIlol N* dajte si Severovega Želodčnega grenfcca zamenjati z tliup'n i ]nivj>ip\ki ■ft »i..-......—i.-1 Zahtevajte pris'nega in pazite, da je ime "Severa" natisnjeno na steklenici N prodaj t lekarnah in zanesljivih tigovinab. Čuvajte se ponaredeb. Ce nc morete dobiti Sererovih zdravil v svojem kr^jn, pišite nam. | Zdelani moški in ženske, Znaki nevarnosti. nervozni, onemogli, oslabeli, opešani in potrti Bol v hrbtn, omotica, glavobol, otekli sklepi, , .. .. - , ... . - .. usedli na v votli se morajo nemudoma lečiti, ker ljudje najdejo olajsbo, akc začno umivati neizogibno vedejo do resnih bolezni. | Severov Nervoton. Severovo Zdravilo zasbisti injetra zelo prijetno in izdatno zdravilo ki poživlja moč vzdržuje precejalne organe telesne v zdravja in in krepi vse živčevje. Teiy U ^SHfc: V/i^^B želodcu Trabuljo neu- teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. >'• H U /MoB^t'' ^' -j^B ralgio.mazulje ali kake v tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih Vso , BSf^fi- I druge' notranje ali kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na V /\j ŠŠB vnanje bolezni kakor razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem a \ •■■■ h ^'-"v^bH tudi tajne Bpolne bo- potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL. INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, <.i'%^jj® lezni, pišite ali pa pri- katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; I ^Hp^flH^^K dlni® wov'VY^ THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE V wJ^^^^^^r J^ISPk 140 W. 34th St., Nem York City prekoristnih od Dr. E.C. i jJ / f ' _ Collins-a spisanih knjig, __ --1 / M?-} J katero dobite povsem URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 uto popoldan. Vsaki torek in " ; ^ ' breznlafino. . . " netek zvečer od 7 do 8 ure. — di podpisala. Ko je vse opravil, je' pozdravil in brzo odšel. ei '"Sedaj pa pojdi tudi ti, Aleksej o Ivanovič! Preostaje mi še urica, ho- p čem malo leči, ker me kosti bole. Xe v zameri kaj stari neumnici! Sedaj, d ne bom več dolžila mladih ljudi, da so 1< lahkomišljeni, tu bilo bi tudi g-rdo. da n onega nesrečneža, generala vašega, ob- u sodim. Denarja pa mu vseeno ne ji dam, kakor bi on rad, ker je po mojem c mnenju pravi tepček: saj tudi jaz star- , k ka nisem boljša od njega. Res je, n da Bog celo na starost kara in kaz- t nuje ošabniee. Pa 7. Bogom! Marfu-] v 5a, vzdigni me!" ii Vendar pa bi bil rad spremil ba-1 v bico. Se vedno sem nečesa pričako- i j ! val in čakal, da če zdajpazdaj zgodi. s s Xisem mogel biti doma. Sel sem na 0 hodnik, -za trenutek sem tudi stopil z v drevored. Moje pismo Pavlini je j bilo jasno iu odločno, sedanja kata- j o strefa seveda popolna. V hotelu sem: i, 1 čul o odhodu des Grieusa. Če me I d i Pavlina tudi odibfje kakor prijatelja, c me naposled nemara kakor slugo ne ! t ; zavrže. Saj sem ji potreben, četudi I ^ i za malenkosti, in tudi kako drugače ji (] i pridem prav. 2 Ko je imel vlak oditi, sem stekel na r J kolodvor in pomagal babici na vlak. | l Zavzela je poseben, družinski vagon. ; r j "Hvala ti, očka. za tvojo nesebično i naklonjenost," je jemala slovo od j i mene, "in povej Pavlini to, kar sem i 1 ji včeraj rekla, da jo bom namreč ča- j i kala.,J Sel sem domov. Grede mimo sta- ( ' novanja generalovega, sem srečal pe- |: I stunjo in jo \-prašal, kako je genera- j I lu? "I, očka, prav nič!" je odvrnila J j otožno. Vendar sem stopil notri, a f< pred vrati kabineta sem obstal silno ] osupel. General in m—lie Blanche ; i sta se smejala kakor za stavo. Venve ( Coininges je sedela na divanu. Ge- ,; iieral je bil skoro blazen od veselja, I! klepetal je razne ueuimnosti in hihi-tal neprestano z nervoznim smehom,1 ; od katerega se je nabralo njegovo \ ' obličje v nešteto množico gubic in od j i i katerega so se mu oči nekako skrivale. , 1 Por.tieje sem izvedel od m—1 le Blan-T L1 che—same. ila jI je^ zApodivši.knp.za.. » in doznavši za tugo generalovo, pri-| ] šlo na misel, da ga pot'ola>žim in po-fjsetim za par minut. Toda bedni ge- ► neral ni vedel, da je bila tedaj njego-i va nsoda že določena in da je m—lie £ Blanche že vse pripravila, da pohiti prihodnjega dne s prvim jutranjim £ vlakom v Pariz. £ Postal sem na pragu kabineta, si £ ' premislil in odšel neopažen. Ko sem \\ prišel do svoje sobe in odprl vrata, ► i sem zazrl hipoma v mraku neko po-^ stavo, ki je sedela na stolu v kotu » poleg okna. Naglo sem se približal, fj pogledal, in dihanje mi je zastalo. P Bila je Pavlina! i ! ^ I Neiiote sem vskliknil. » "Kaj je? Kaj je?" je vpraševala t čudno. Bila je bledega in mračnega ^ obličja. I "Kako, kaj je? Vi? Tu, pri me-t ni!?" — i ■ "Ako pridi a j am, tedaj vsa priha-^ jem. To je imoja navada. Takoj iz-* previdite to. Zažgi+e luč!" H Zažgal sem luc. Pavlina je vstala, j* stopila k mizi in položila pred-ace od-^ prt o pismo, f ' 'Prečita^te!" je velela. & ''To, to je roka des Grieuxa!" sem vskliknil in pograbil pismo. Roki sta I mi trepetali in vrste so mi migale pred očmi. Pozabil sem natančno izraze, ki so bili v pisnr&^toda navedem naj i je, dasi rife od Iiiijlj do besede, «n>-i pak od misli do misli. W. F. Severa Co. cedTowTids i ■ 1 : "Mademoiselle", je pisal des Gri-!se: eux, "neprijetne razmere me silijo, da šri , odpotujem takoj. Gotovo ste sami o-pazili, da sem se namenoma ogibal vsakega priznanja napram vam tako pi dolgo, dokler se ni razjasnil ves po- je ložaj. Prihod stare (de la vieille da- sn me) vaše sorodnice in njeno grdo ve- iii denje sta mi pregnala \~se dvome. Mo- <;>i je lastne, slabostoječe razmere mi docela prepovedujejo gojiti na lalje slad- z\ , ke nade, katerian sem se dal voditi ni nekoliko časa. Žal mi je za prošlost, 'ki toda upam, da ne najdete v mojem vedenju ničesar, kar bi bilo žantiloma s< in poštnega človeka nedostojno in ne- ■ s< vredno. Vslei izgube skoro vseh s\o- n Ijih novcev, posodivši jih vašemu očmu !d sem prisiljen izkoristiti ono, kar mi je ti ostalo: naročil sem namreč svojkn znancem v Petrogradu, da naj ukrene- h jo vse potrebno k prodaji zastavljenega mi posestva. Ker vem, da je vaš « lahkomiselni očem potrošil vaš lastni : denar, sem sklenil odpustiti mu pet- p desettisoč frankov in vračaim vam na \-to svoto glaseče se zadolžnice na pre- ti i možen je, la vam bo tako omogočeno č; dobiti vse nazaj kar ste izgubili, ako zahtevate imetje sodnim potom od o-, njega. Nadejam se. mademoiselle, da p i bo moj postopek glede na sedanje raz- t< j mere za vas zelo ugoden. Upam tudi. : da s tem postopkom izpolnim dolžnost i poštenega in iblagorodnega človeka. .' Bofite uverjeni, da se mi je spornim j na vas na veke utisnil v moje srce.'' | "Kaj ne, to je jasno?" sem rekel okrenivši se k Pavlini. "Ali ste mo-. igli kaj druzega pričakovati?" sera . pristavil z nevoljo. J "Ničesar nisem pričakovala," je ifod vrnila navidez mirno, dasi je nekaj i i podrhtavalo v njenem glasu. "Že ; i1 davno sem se odločila; čitala sem nie-i . ..... n ? govo misli in uganila, kaj misli. Mi- k -; slil je, da iščem.... da bom zahteva- o , la. — " ustavila se je, ne da bi kon- P -; čala, se ugriznila v usinice in utihni- ,1 la. "(Nalašč sem podvojila svoje pre- ■ 3 i ziranje napram njemu", je nadalje- i Ivala, čakala sem, kaj se izcini iz tega. . , Ako bi prišla brzojavka o dedščini, ^ ^bj .mu. vjgla pred noge liolžno syptoH temu. idiotu, (očmu).in ^ga.napodila i- Že davno, da\iio sem ga sovražila! h O, preje ni bil taki tisočkrat ne, a j s- sedaj, sedaj!.... Ah, s kakim vese-: >- Ijem bi mu vrgla sedaj teh petdeset- i e risoč v podli obraiz in pljunila----in j t i pohodila pl j unec!'' m *1 Toda papir, vrnjena zakladnica na t petdesettisoc frankov, se nahaja v ro- i S1 kah generalovih. Vzemite in vrnite' m jo des Grieusu!" *> "0, ne! Ne, ne!" "Res, res! Ne! K čemu pa je, u general sedaj splo- zobmi, "fšjfjf&e ne po zemlji! Poslušajte! M. Astlej f" sem vpi-ašal ter se obrnil k nji pre-šrnjen od tajne ideje. Oči so. se ji zabliskale. .. vKa^-iuaju .hočeš tL d'.^ ta za pustim itKxltdem k temu Angležu1?! " je rekla ter me gfedala pri fem s presunljivim pogledom naravnost v ob-ličje, trpko se nasmihajoč. Prvič v 'življenju mi je rekla "ti." Menim, da se ji je v onem trenotku zvrtelo v glavi od razburjenosti, kajti nenadoma se je spustila na'divan ka-'kor onemogla. Kakor da me je blisk ošinil! Stal sem in nisem verjel ne očem ne uše-! som. Torej me ljubil Prišla je k |meni in ne k m. Astleju! Ona sama, 'dekle je prišla k meni v sobo v hotelu, torej se je koropromitovala jamo. in jaz. jaz stojim pred njo in še razumem ne! Divja misel mi je blisnila skozi glavo. * 'Pavlina, daj mi samo uro časa! Počakaj samo uro tu in.... jaz se vrnem! To.... to je neobhodno po-trelbno! Videla boš! Bodi tu, počakaj me!" In stekel sem iz sobe, ne da bi ol-• govoril na njen začudeno vprašujoči pogled. Zaklicala je nekaj za menoj, toda nisem se vrnil. (Dalje pribodnuč ) PO^OR ROJAKI! apo dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in zaraatlaa. kakoršne fee dosed a j na svetu ni bito, od katere moškim in ženskim (roeti in doljri lasje i-esnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako možkim v 6. tednih krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatize .1 v rokah nonah in križičah v 8 dneh popolnom ozdranim, kurja očesa bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $600. Pišite po cenik katerega podljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69 CLEVELAND. C SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-R0ČAJTE SE NA "GLAS NARO-; DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ- !jgi slovenski dnevniki Rojakom v Illinois na znanje. Nas stalni in rojakom t Ameriki . r • r deloma dobro poznani potnik in we-stonnik naših listov, ^ , i'*.*«.. ........................................ .a-a^—^J' ^^L^^K I : zVjA^ gMm MB. JANKO PLEŠK0 se mndi v državi Illinois, kjer bode roji* ^e obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tudi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mu bodo Šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". oro^ali cfrtt« kani akrrentki cenik. Om ao salo nizka, silni* • ni blast)- Mi pošiljamo božična hi ncvoleti« ^r1 la direktno v stari kraj in jamčimo ^ poni«! PfSHe dane« po cemlk. DERGANCE, W1DET1CH A CO? ' 1622 Arapahoe ŠU Denver, CoTarid RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom, Redna tedenska zveza potom postnih paroikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton 12,185 ton FINLAND JMBiB^^^Blgrt^ VADERLAND 12,185 ton ^^^^^^^^ 12,018 ton i Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna te lezniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i. malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LIINE. N«. 9 Broadway 130« "P' Stroot, N. W.. 205 McD«nnoi A--.. NEW YORK WASHINGTON. D. C. WINNIPEG. MAN M State Street, . 219 St. Charles Street. 319 Geary Sire-« BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd Ave.. 90-96 Doarborn Street. 121 So. 3rd Strc>«(. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walmt Street. 900 Locust Street 31 H capital Street. ; PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO-S MONTREAL. QUE.