3 2 LOGAŠKE NOVICE – APRIL 2018 – ŠT. 4 LOGAŠKE NOVICE – APRIL 2018 – ŠT. 4 WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK XLIX - APRIL 2018 - ŠT. 4 Logaški turisticni biseri se povezujejo Vetrovnik kot turisticna atrakcija Nova uredba o varstvu podatkov Gregorjevo v Logatcu POMEN DOBRE TOPLOTNE IZOLACIJE STREHE Letošnja in lanska zima po dolgem casu nista skoparili z nizkimi temperaturami. Ena izmed naj­manj ljubih posledic takih temperatur so zagotovo tudi višji stroški za ener­gijo, ki jo potrebujemo za ogrevanje stavb. V današnjem casu je varcevanje z ener­gijo vse bolj pomembno. Ker gospodinj­stva za ogrevanje porabijo tudi do 50 odstotkov vse energije, temeljita izolacija stavbe vsekakor mocno vpliva na prora­cun posameznega gospodinjstva. Poleg tega so emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, ki se sprošcajo pri prido­bivanju energije za ogrevanje stavb, za okolje zelo škodljive. Kot vemo, pa tudi zaloge nafte, plina ali premoga ne bodo vecne. V hišah lahko z dobro izolacijo poskrbimo za precej bolj gospodarno porabo energije. Obicajni ljudje težko presodimo, ali je izolacija naše stavbe primerna. V mrzlih dneh se slaba izolacija stropa proti podstrehi ali mansardnim stropom naj­bolj nazorno pokaže v nastanku svec, ki visijo z napušcev in žlebov. Posledica slabe izolacije tega dela toplotnega ovoja stavbe pa ni samo v višjih stroških ogreva­nja, temvec tudi v poškodbah kritine, žle­bov in odtokov, poledeneli plocniki okoli stavb pa predstavljajo nevarnost za zdrs in padec ljudi. Poleg strešne kritine, ki na gradbeno-fizi­kalne lastnosti strehe nima vpliva, so za strešno konstrukcijo bistvenega pomena osnovni sloji, tipicni za vsako pravilno sestavo strehe, ki so navedeni od zgoraj navzdol: - zracni kanal, ki zagotavlja prezraceva­nje konstrukcije; - sekundarna kritina, ki dodatno prepre­cuje vdor vode v konstrukcijo; - toplotna izolacija, ki toplotno, zvocno in požarno izolira streho; - parna zapora, ki preprecuje zracni vlagi iz notranjih prostorov difuzijski ali konvekcijski prehod v konstrukcijo strehe; - nosilna konstrukcija v vmesnem pro­storu, ki nosi težo strehe, padavin; - notranje obloge, ki predstavljajo deko­rativni notranji zakljucek strešne kon­strukcije. Sloj, ki primarno zagotavlja ugodje v pro­storu in energijsko varcnost objekta, je izolacija. Sodobni in tehnološko dovršeni izolativni materiali niso zgolj toplotne izolacije. Združujejo celo vrsto lastnosti, od tehnicno fizikalnih do prakticnih. So negorljivi, zvocno izolirajo, so trajni in dimenzijsko obstojni, zdravju prijazni, enostavno jih je vgraditi in so seveda eko­nomicno sprejemljivi. Pri izolaciji streh izbiramo materiale, ki nam prinašajo dodano vrednost tako z vidika izolativnosti kot tudi z drugih vidikov, predvsem zvocne izolativnosti, požarne varnosti in zdravega bivalnega okolja v prostorih pod streho. Za izola­cijo streh so zato najprimernejši materi­ali mineralnega izvora, kot sta kamena ali steklena volna, in materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov, kot so celu­lozni kosmici, živalska volna, konopljina preja ali lesne vlaknenke. Pri izolaciji streh se naceloma izogibamo sinteticnih materialov, ker ti ne zagotavljajo ustrezne požarne varnosti, pa tudi emisije škodlji­vih snovi niso ustrezne za bivanje. Poleg izolacije je treba v strešno konstruk­cijo pravilno namestiti še sekundarno kritino in predvsem parno zaporo. Sekun­darna kritina v obliki paropropustne folije je najveckrat domena krovcev in je njena vgradnja lahko izvedena prosto preko špirovcev, na lesenem opažu ali drugih nosilnih izolacijah. Parna zapora pa se obicajno vgradi takoj za zakljucno oblogo konstrukcije z notranje strani stavbe in tako preprecuje zracni vlagi notranjega zraka difuzijski ali konvekcijski prehod v samo konstrukcijo strehe, vkljucno s toplotno izolacijo. Pravilna izvedba izo­lacije strehe je zato zelo pomembna za dolgo življenjsko dobo slojev konstrukcije in polno ucinkovitost izolacijskih slojev v konstrukciji. Eko sklad v svojem aktualnem razpisu nudi nepovratne financne spodbude za izvedbo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru z najmanj 30 cm toplotne izolacije, pri cemer lahko toplotna prevodnost toplo­tne izolacije znaša . = 0,045 W/(mK). Za brezplacni nasvet energetskega sveto­valca se lahko narocite v tajništvu svoje obcinske uprave. mag. Peter Petrovcic, energetski svetovalec Ensvet J:\PETER\Firma\EnSvet\Clanki\2018\3 - Naš casopis marec 2018\00111.jpg UVODNIK IZ VSEBINE IZ OBCINSKE HIŠE Za logaška društva še sedem tisoc evrov.................................str. 4 Nova prometna ureditev pred UC Logatec..............................str. 5 AKTUALNO Gregorjevo v Logatcu............................................................str. 9 Logaški turisticni biseri se povezujejo....................................str. 10 Žarišca smrekovega lubadarja še niso pospravljena...............str. 11 Naša Zemlja se segreva, slovenska ni izjema........................str. 17 V SREDIŠCU Kakšne turiste imamo in kaj pricakujejo od nas?.....................str. 18 Koliko bomo po novem odšteli za turisticno takso?.................str. 19 Vetrovnik kot turisticna atrakcija in športni objekt....................str. 21 KULTURA Arhitekt Jože Plecnik na Logaškem (1)...................................str. 26 Logaška godba navdušila v Rovtah.......................................str. 27 POSLOVNE STRANI Novost: nova uredba o varstvu podatkov..............................str. 20 ŠPORT Miha Šimenc med ucenci....................................................str. 31 Tekaške poškodbe in težave................................................str. 33 Spoštovane, spoštovani, v sadovnjakih in krošnjah dreves se že mocno sliši žvrgolenje in veselo petje ptic. Narava je zaživela in vabi, da postanemo del nje, jo raziskujemo in crpamo energijo za naše dobro. Ljudje smo družabna bitja in se že od nekdaj radi družimo, zapojemo ter se ob praznikih obišcemo in obdarujemo. Pocutimo se bolje. Naše babice in dedki pravijo, da niso veliko potovali, a kadar so, so se vracali z romarskih poti polni nepozabnih doživetij, novic, vtisov in blagoslova za nadaljnje težko delo. Novice so vcasih prenašali le popotniki in beraci. Za polnejše življenje so zaceli ljudje potovati, razvil se je turizem. Danes je turizem resna gospodarska panoga, primerjamo jo s kokošjo, ki nese zlata jajca, le pobrati jih moramo znati. Tudi v Logatcu smo ponovno dali svežega vetra v jadra turisticnemu društvu. Pod vodstvom g. Bogdana Lipovška z mnogimi mla­dimi clani se barcica premika v želeno smer. V naši obcini imamo veliko zanimivosti, od najstarejšega obdobja Zemlje do današnjih dni. Vsaka starejša hiša, ko jo dobro opazujemo, ima svoj car in ce poznamo še njeno zgodovinsko in lastniško poreklo, imamo cudovito zgodbo. Zgodbo o naših prednikih, dogodkih, ki so se odvijali skozi cas, in brusili naš narod v vseh obdobjih. Ne smemo se bati svoje zgodovine, pa naj bo kakršna koli že. Iz nje moramo potegniti pozitivne nauke in izdelati ter prodati turisticne produkte. Potrebno je le malo inovativnosti, pridnosti, predvsem pa poguma. Mnogo priložnosti in znanja je med nami. Poleg bogatih kraških jam, kolesarskih in pešpoti imam v mislih tudi oddajo sob in apartmajev v okviru gospo­dinjstev kot dopolnilo gostinski in turisticni ponudbi. Ne bodimo skromni, ozrimo se okrog sebe in zacutili bomo bogastvo okolja, kjer živimo. Z nasmejanim pozdravom, lepo besedo lahko pricaramo obcutek prijaznosti in domacnosti vsakemu obiskovalcu. Tudi mi se bomo dobro pocutili, zaveda­joc se, da smo dober turizem samo ljudje. Ko se vrnem s potovanja, vedno znova ugotavljam, da tako lepe dežele, kot je naša Slovenija, ni. Bodimo ponosni nanjo. Našo naravno in kulturno dedišcino z dobrim vodenjem, pestro kulinariko lahko ponudimo še tako zahtevnemu tujcu. Skozi zgodbe pa lahko tujci izvedo, da smo bili vedno na prepihu, a se nismo dali ne prodali, in da imamo radi svojo domovino. Župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi. Graficno oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 10. 4. 2018 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Vetrovnik Aerodium Foto: arhiv Aerodiuma Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ OBCINSKE HIŠE ZA LOGAŠKA DRUŠTVA ŠE SEDEM TISOC EVROV Logaški svetniki so na marcevski seji med drugim potrdili predlog pravilnika o financiranju projektov drugih dru­štev na obmocju obcine Logatec in se seznanili z ugotovit­vami in predlogi nadzornega odbora za izboljšanje poslovanja v obcini ter s porocilom o obratovanju bazena v GRC Zapolje. Pri omenjenem pravilniku gre za tista društva, ki se na druge obcinske razpise ne morejo prijaviti, ker niso športniki ali kultur­niki, so pa društva, ki imajo zelo cenjeno dejavnost, npr. mode­larji, kinologi in veteranska društva. »Mislim, da je pre­vladala modrost in smo ta pravilnik sprejeli, kajti ce tega ne bi storili, bi bilo ta razpis mogoce objaviti šele v juniju, sredstva pa bi bila razdeljena šele po pocitnicah. Odlocitev bo v zadovoljstvo vseh teh društev, ki se ne morejo prijaviti drugje,« je po seji povedal župan Berto Menard. Po njegovih besedah bo za ta društva na voljo sedem tisoc evrov. Cena programov v Vrtcu Kurircek Logatec se bo po sklepu obcinskega sveta nekoliko povišala, cene komunalnih storitev pa bodo skladno s potrjenim poslovnim nacrtom Komunalnega podjetja Logatec ostale na enaki ravni kot lani. Poslovanje bazena brez vecjih investicijskih in vzdrževalnih del pozitivno Svetniki so se seznanili tudi s porocilom o obratovanju bazena v GRC Zapolje, po katerem je v 22 mesecih od zacetka obratova­nja do konca leta 2017 bazen obiskalo vec kot 43 tisoc kopalcev, poslovanje pa je brez vecjih investicijskih in vzdrževalnih del pozitivno. Predvsem pa bazen, kot so se z županom strinjali tudi svetnice in svetniki, za Logatec pomeni veliko dodano vrednost. Nadzorni odbor ugotavlja pomanjkanje vrednotenja investicij obcine Svetniki so v nadaljevanju kot skrbno pripravljeno in koristno pohvalili porocilo o ugotovitvah nadzornega odbora s predlogi za izboljšanje poslovanja obcine. Nadzorni odbor med drugim ugotavlja generalno pomanjkanje vrednotenja naložb obcine. Po mnenju NO bi bilo treba vsako od naložb pred vzpostavitvijo projekta ovrednotiti. Vprašanja in pobude svetnikov Janez Podobnik, SDS, je opozoril na težavo z bankomatom v Rovtah, kjer denarja pogosto zmanjkuje, zato svetnik županu predlaga, naj ga obcina preneha sofinancirati oziroma preuci stanje. Jerneja Rupnik, NSI, je na župana naslovila vprašanje pre­bivalcev Praprotnega Brda, kdaj se bo vendarle sanirala pove­zovalna cesta Praprotno Brdo – Rovte in kdaj lahko prebivalci tega kraja pricakujejo vodovod. Kot je pojasnil župan, se glede ceste še vedno ureja služnostna pravica, gradnja vodovoda pa v kratkem še ni predvidena. Medtem ko je Jerca Korce, NaNo, med drugim pohvalila orga­nizatorje letošnjega Gregorjevega sejma, ob tem pa zahtevala porocilo o oglaševanju, je Evo Crnigoj, SMC, zanimalo, v kakšni fazi je urejanje centra mesta. Zoran Mojškerc, SDS pa je opozoril, da smrad na Tovarniški cesti ob Jacki ne pojenja. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen IZ OBCINSKE HIŠE JAVNI RAZPIS ZA KMETIJSTVO NOVA PROMETNA UREDITEV PRED UPRAVNIM CENTROM LOGATEC V  uradnih objavah ne spreglejte javnega razpisa za nepovratna financna sredstva za uresnicevanje ciljev ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetij­stva in podeželja v obcini Logatec za leto 2018. Obcina Logatec razpisuje sredstva, ki se usmerjajo preko pravil za državne pomoci, za UKREP 1: Podukrep 1.1 Posoda­bljanje kmetijskih gospodarstev in UKREP 3: Pomoc za izobraževanje in usposabljanje na podrocju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. V letu 2018 je v okviru javnega razpisa na voljo skupno 45.000 EUR (za UKREP 1: 40.000 EUR, za UKREP 3: 5.000 EUR). Obrazci so dostopni na obcinski spletni strani www.logatec.si in v sprejemni pisarni obcine. Vlogo lahko zainteresirani oddate najkasneje do 7. 5. 2018 do 15.00 ure. Vec podrobnosti v jav­nem razpisu. Obcinska uprava Obcane obvešcamo, da je v februarju pricela veljati nova pro­metna ureditev na javnem parkirišcu pred Upravnim centrom v Logatcu. Pri glavnem uvozu na javno parkirišce je na trinajstih oznacenih parkirnih mestih uvedena casovna omejitev parkira­nja, in sicer od ponedeljka do petka od 7:00 do 17:00, na 2 uri. Na obmocju kratkotrajnega parkiranja morajo vozniki oznaciti cas prihoda na vidnem mestu v vozilu, po izteku dovoljenega casa pa morajo vozilo odpeljati. Parkirna mesta, kjer je parkiranje casovno omejeno (13 mest) SUBVENCIJE V KMETIJSTVU IN PRIPRAVA ZBIRNIH VLOG DO 7. MAJA 2018 Neposredna placila v kmetijstvu (t. i. »subvencije«) lahko uveljavlja kmetijsko gospodarstvo (KMG), ki izvaja kmetijsko dejavnost in vse prijavljene kmetij­ske površine upravlja v svojo korist oz. korist KMG. Placila za obmocja z naravnimi omejitvami, za mlade kmete, zeleno komponento, osnovno placilo (placilne pravice), proizvo­dno vezana placila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi, mleko v gorskem obmocju ter placila za male kmete lahko pridobite, ce oddate elektronsko zbirno vlogo najpozneje do 7. maja. S prev­zemom obveznosti stopa v ekološko kmetijstvo ali v posamezne ukrepe kmetijsko okoljskih podnebnih ukrepov (KOPOP) pa si lahko pridobite še dodatna sredstva. Nosilce kmetijskih gospodarstev pozivamo, da se pravocasno (vsaj en dan pred narocenim terminom izpolnjevanja vloge na enoti javne službe kmetijskega svetovanja) prepricate, ali imate urejene podatke v registru kmetijskih gospodarstev (RKG), še posebno, da imate usklajene graficne enote rabe kmetijskih zemljišc (GERK-e) s stanjem v naravi. To pomeni, da imate natancno vrisane vse orne njive (šifra 1100) in so ostale travne površine (šifra 1300 ali 1320) zacrtane do meje dejanske obdelave. Pozorni bodite tudi na ceste, odlagališca lesa, rekreacijske površine in druga mesta, ki niso v kmetijski rabi. Poglejte si letalske posnetke na internetu v javnem pregledovalniku – http://pregled.arsktrp.gov.si/predtisk18.php ali pa se oglasite na Upravni enoti, oddelku za kmetijstvo. Tisti kmetje, ki govedo ali drobnico pasete, imate možnost uve­ljavljati tudi ukrep dobrobit živali (DŽ). 50,43 evrov na glavo velike živali (GVŽ) za govedo in 27,60 evrov na glavo velike živali za drobnico. Glavne zahteve so neprekinjena paša 120 dni za govedo in 210 dni za drob­nico, koprološka analiza blata, zati­ranje parazitov pred pricetkom paše, ce je to potrebno, voditi je treba dnevnik paše in opraviti obvezno štiriurno izobraževanje. Za hitrejšo pripravo zahtevka imejte seboj ušesne številke živali, ki se bodo pasle. Za pomoc pri elektronskem izpolnjevanju zbirne vloge se je treba predhodno narociti na tel.št. 01/7542933, GSM: 041/310-186 (Roman) ali na tel.št. 7564932, GSM: 041/310-187 (Mojca) cim prej, kajti narocenim po 20. 4. 2018 ne bomo mogli zagotoviti pravocasne oddaje vloge. Vec informacij lahko dobite na spletni strani Agencije RS za kmetij­ske trge in razvoj podeželja (ARSKTR) zbirna vloga 2018 od A do Ž: http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebine_na_vstopni_strani/zbirna_vloga_2018od_a_do_z/ na spletni strani KGZ-Izpostave Logatec: https://lj.kgzs.si/izpostava-logatec ali v kratkem opomniku, ki ga dobite v pisarni kmetijske sveto­valne službe Upravnega centra, Tržaška c. 50 A (2. nadstropje). Besedilo in foto: Roman Rupnik IZ OBCINSKE HIŠE V OBCINI LOGATEC SMO SE PRIDRUŽILI PROJEKTU URA ZA ZEMLJO Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je letos organizirala že enajsto Uro za Zemljo (Earth Hour), najvecjo prostovoljno akcijo na svetu, ki je potekala v soboto, 24. marca, med 20:30 in 21:30. Obcina Logatec je pristopila k omenjenemu projektu in je za eno uro izkljucila razsvetljavo Upravnega centra Logatec ter se tako pridružila milijonom prebivalcem z vsega sveta. Glavni cilj akcije Ura za Zemljo je ozavestiti prebivalce planeta, da moramo bolj zaceti gledati na naravne vire, ki jih trošimo, ter na odtis, ki ga pušcamo na planetu. V Sloveniji smo tako lani ugasnili luci v 23 obcinah in mestih. V temo so se pogreznile šte­vilne znamenitosti: Ljubljanski grad, Stari grad v Celju, Velenj­ski grad, cerkev Sv. Marije na Blejskem otoku, piransko obzidje in še bi lahko naštevali. Ker se svetovna biološka raznovrstnost zmanjšuje z zastrašujoco hitrostjo, se je Ura za Zemljo letos osredotocila na konkretno ukrepanje v smeri ohranjanja biološke raznovrstnosti in narave (Aichi cilj 1). Z geslom »Connect2Earth« (Poveži se z Zemljo) je letošnja Ura za Zemljo izpostavljala najpomembnejše svetovne okoljske probleme. Sloganu »Connect2Earth« so v WWF Adria dodali slogan »Connect2Rivers« in celotna pobuda se je v Slove­niji osredotocila na zašcito naših pomembnih rek in mokrišc, ki so med najbolj ogroženimi ekosistemi.  Vsebina posredovana s strani predstavnika aktivnosti: BojanaStojanovic – Communications Officer – WWF ADRIA NOVA ZDRAVNICA V CENTRU ZA PREPRECEVANJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG Đordina Nakicenovic, dr. med., spec. psih., je v za­cetku letošnjega leta prevzela vodenje Centra za preprece­vanje odvisnosti od prepovedanih drog v Zdravstve­nemu domu Logatec. Rojena je bila v Paracinu, kjer je obiskovala osnovno šolo in gim­nazijo. Medicinsko fakulteto in specializacijo iz nevropisihatrije je koncala v Beogradu v Srbiji. V svoji dolgoletni karieri je prido­bila mnogo izkušenj, saj kot zdravnica dela že vec kot 32 let, od tega 22 let kot psihiatrinja. V Slovenijo je prišla leta 1986 in bila v Zdravstvenem domu Gornja Radgona zaposlena kot splošna zdravnica. Nato je poklicno pot nadaljevala kot psihiatrinja v zavodu Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih goricah, pozneje v Mladinskem klimat­skem zdravilišcu Rakitna, nazadnje pa v zdravstvenih domovih Nova Gorica in Ajdovšcina. Je avtorica prispevkov na strokov­nih srecanjih in kongresih psihiatrov tako v Sloveniji kot širše na evropski ravni. Delo s pacienti in njihovimi družinami jo zelo veseli. V Centru za preprecevanje odvisnosti od prepovedanih drog vidi priložnost za svoj osebni in strokovni razvoj. Je strpna in topla oseba, pre­dana svojemu poklicu, ki zna cloveku prisluhniti in ga razumeti. Prizadevala si bo za kakovostno oskrbo pacientov in jih vodila po poti do bolj zdravega nacina življenja. Zaradi njene osebnosti, izkušenj in visoke strokovnosti ji bo to gotovo uspelo. Zdravstveni dom Logatec IZ OBCINSKE HIŠE OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOCJU LOGATCA V LETU 2017 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot uprav­ljavec vodovodnih omrežij v Obcini Logatec obvešcamo o rezultatih labo­ratorijskih preskusov pitne vode za leto 2017. Obvestilo je sestavljeno na pod­lagi Porocila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnih vodo­vodnih sistemih Logatec, Rovte, Hote­dršica, Medvedje Brdo, Laze – Jako­vica, Grcarevec in Vrh Sv. Treh Kraljev za leto 2017. Notranji nadzor in spre­mljanje stanja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih opravlja NLZOH – Center za okolje in zdravje, lokacija Ljubljana. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah internega Pravilnika o notra­njem nadzoru pitne vode – HACCP, ki omogoca prepoznavanje mikrobi­oloških, kemicnih in fizikalnih agen­sov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pravilnik doloca izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (KKT – kriticne kontro­lne tocke) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode je NLZOH v okviru notranjega nadzora ocenjeval skladno s Pravilnikom, na podlagi rezultatov opravljenih mikro­bioloških, fizikalno-kemijskih presku­šanj, terenskih meritev, ogledov terena in vodooskrbnih objektov, delovanja naprav in ucinkovitosti postopkov za pripravo pitne vode. VODOVODNI SISTEM LOGATEC Vodovodni sistem Logatec se s pitno vodo oskrbuje iz vec vodnih virov (Cun­tova, Kobalova in Petkova grapa). V sis­temu prevladuje nepovršinski tip vode. Na sistemu se opravlja preventivni posto­pek dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO). V letu 2017 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovod­nem sistemu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 39 vzor­cev pitne vode. Rezultati preskušanj so pokazali, da je bilo šest (15,4%) vzorcev neskladnih z zahtevami Pravilnika. V treh mikrobiološko neskladnih vzorcih so bile ugotovljene tudi fekalne bakterije (Esche­richia coli in enterokoki). Pojavnost bakte­rij fekalnega izvora bi lahko bila posledica kombinacije dolgotrajne suše v poletnem obdobju, vpliva kmetijske dejavnosti, komunalne neurejenosti zalednih naselij in intenzivnega jesenskega deževja v sep­tembru, pri cemer je bila najbolj obreme­njena vrtina Brana. Iz tega razloga je bil v septembru uveden ukrep prekuhavanja pitne vode v prehranske namene in uvedba stalne dezinfekcije pitne vode s klorovim preparatom na vrtinah Brana in Petkova grapa. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili na mestih vzorcenja pri uporabni­kih odvzeti štirje vzorci pitne vode, vsi so bili skladni s Pravilnikom. V celotnem obdobju leta 2017 so bila na vodooskrbnih objektih izvajana redna tehnicno-vzdrže­valna dela in sanitarno-higiensko vzdrže­vanje. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Loga­tec v letu 2017 še varna za uporabnike. Dne 14. 6. 2017 je bil opravljen odvzem vzorca pitne vode z namenom ugotavljanja vpliva požara v podjetju Kemis z Vrhnike na vodni vir, ki napaja vodovodni sistem Logatec in Rovte. Odvzeta sta bila vzorca za mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave. Glede na rezultate opravljenih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj je bila podana ocena, da je bila pitna voda v odvzetih vzorcih skladna z zahtevami Pravilnika. VODOVODNI SISTEM ROVTE Vodovodni sistem Rovte se napaja iz enega vodnega vira (vrtina Zajele). Voda je podzemnega izvora. V letu 2017 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobi­ološka preskušanja odvzeli skupaj devet vzorcev pitne vode. Rezultati laborato­rijskih preskusov so pokazali, da je bil en odvzeti vzorec pitne vode na omrežju pri uporabniku mikrobiološko neskladen zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode. Glede na obseg opravljenih preskušanj sta ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rovte v letu 2017 varna za uporabnike. VODOVODNI SISTEM HOTEDRŠICA Sistem se s pitno vodo oskrbuje iz dveh vodnih virov (vrtina Hotedršica 1 in Hote­dršica 2). Na sistemu se opravlja preven­tivno kloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom, drugih postopkov priprave ni. V letu 2017 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 13 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode. Glede na obseg opravljenih preskušanj sta ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. V maju je bil na vodovodnem sistemu v veljavi ukrep prekuhavanja pitne vode v prehranske namene zaradi mikrobiološko neskladnega vzorca v sklopu državnega monitoringa pitne vode z dne 26. 5. 2017. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Hotedršica v letu 2017 še varna za uporabnike. VODOVODNI SISTEM MEDVEDJE BRDO Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira (vrtina Med­vedje Brdo). Voda je podzemnega izvora. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribu­cijo v omrežje. Za mikrobiološka presku­šanja je bilo v letu 2017 odvzetih skupaj 16 vzorcev pitne vode. Pet vzorcev je bilo neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. V neustreznih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koli­formnih bakterij v nizkem številu. Zaradi ugotovljenih mikrobioloških neskladnosti pitne vode v sistemu so bili izvedeni pre­ventivni ukrepi. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sis­tema Medvedje Brdo v letu 2017 še varna za uporabnike. VODOVODNI SISTEM LAZE – JAKOVICA Sistem se s pitno vodo oskrbuje iz enega vodnega vira. Na sistemu se opravljata dva postopka priprave pitne vode (filtracija in UV dezinfekcija). V letu 2017 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih sku­paj deset vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-ke­mijska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode, ki sta, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezala zahte­vam Pravilnika. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sis­tema Laze – Jakovica v letu 2017 varna za uporabnike. VODOVODNI SISTEM GRCAREVEC Oskrba vodovodnega sistema s pitno vodo poteka iz enega vodnega vira (vrtina Grcarevec). Na sistemu se opra­vlja filtracija pitne vode preko pešcenega filtra in dezinfekcija z natrijevim hipok­loritom. V letu 2017 je bilo za mikrobi­ološka preskušanja odvzetih skupaj šest, za fizikalno-kemijska preskušanja pa dva vzorca pitne vode. Rezultati mikrobiolo­ških in fizikalno-kemijskih preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika. Ocenju­jemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Grcarevec v letu 2017 varna za uporabnike. VODOVODNI SISTEM VRH SV. TREH KRALJEV Oskrba vodovodnega sistema s pitno vodo poteka iz enega vodnega vira (vrtina Vrh Sv. Treh Kraljev). Na sistemu se opravlja oksidacija s kalijevim permanganatom (KMnO4), filtracija pitne vode in dezin­fekcija z natrijevim hipokloritom. V letu 2017 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj šest, za fizikalno-kemij­ska preskušanja pa dva vzorca pitne vode. Rezultati mikrobioloških in fizikalno-ke­mijskih preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Vrh Sv. Treh Kraljev v letu 2017 varna za upo­rabnike. Komunalno podjetje Logatec d.o.o. Graf 1: Prikaz skladnosti odvzetih vzorcev na vodovodnem sistemu Logatec s Pravilnikom 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 39 33 Število vzorcev 6 4 4 0 MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO KEMIJSKE PREISKAVE skladni skupno število neskladni IZ OBCINSKE HIŠE Graf 2: Prikaz skladnosti odvzetih vzorcev na vodovodnem sistemu Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze – Jakovica, Grcarevec, Vrh Sv. Treh Kraljev s Pravilnikom 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 MIKRO. (skupaj) MIKRO. (skladno) MIKRO. (neskaldno) FIZIK. KEM. (skupaj) FIZIK. KEM. (skladno) FIZIK. KEM. (neskladno) 16 13 11 Število vzorcev 10 9 8 6 5 5 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ROVTE GRCAREVEC VRH SV. TREH KRALJEV HOTEDRŠICA MEDVEDJE BRDO LAZE-JAKOVICA AKTUALNO GREGORJEVO V LOGATCU Gregorjev semenj je v Logatcu del tradicije, ki nam jo je uspelo ohraniti še vse do danes, zametki praznova­nja tega obicaja pa segajo dalec v zgodovino. Gregor­jevo napoveduje pomlad, pticki se ženijo in kot že ime samo pove: dan GRE GOR in bližajo se prvi topli dnevi. Gregorjev semenj je že vrsto let sodi med osrednje in bolj pre­poznavne prireditve v obcini Logatec. Ceprav sv. Gregor sicer goduje 12. marca, je letošnji Gregorjev semenj potekal v soboto, 10. marca, cez teden pred semnjem pa se je odvila še vrsta zani­mivih dejavnosti in predavanj. Tako kot že vrsto let je bil celoten semenj obogaten tudi s spremljevalnim programom, ki ga je letos povezoval Franci Podbrežnik. Že po tradiciji so nastopili clani Pihalnega orkestra Logatec in domace mažoretke, zapeli so clani Pevskega društva Logatec, Ženski pevski zbor DU Rovte, Pev­sko društvo invalidov in upokojencev Logatec in Oktet Pa kol´kr tolk. Nastopili so še otroci iz obeh vrtcev, OŠ 8 talcev, clani Dlan na dlan in drugi, za konec pa nas je zabaval še ansambel Maj. Letošnja novost je bila tudi maskota Gregorcek. Še pred slabimi 15 leti bi lahko rekli, da je Gregorjev sejem v Logatcu dosegel višek svoje komercializacije in je pokal po šivih, nabit z piskajocim elektricnim kicem. Zadnjih nekaj let pa z zado­voljstvom opažamo, da se semenj vedno bolj vraca k tradiciji. Ceprav se je sejemska površina opazno zmanjšala v primerjavi z nekaterimi preteklimi leti, pa je ponudba na sejmu precej bolj bogata in kvalitetna. Poleg tradicionalnih stojnic s suho robo je bilo letos moc kupiti in preizkusiti vrsto domacih mesnih dobrot, sirov, jogurtov in raznih mlecnih izdelkov, ter druge hrane, kot tudi umetelne izdelke iz domace obrti. Ker pa je bil Gregorjev sejem tradicio­nalno namenjen predvsem nakupu semen za prihajajoco letino, smo malce pogrešali širšo ponudbo semen, zelišc in sadik. Besedilo in foto: Nina Jerina AKTUALNO LOGAŠKI TURISTICNI BISERI SE POVEZUJEJO V TURISTICNI PRODUKT V sklopu Gregorjevega tedna v Logatcu je prvo mar­cevsko sredo v upravnem centru potekalo predavanje o turisticnih produktih in njihovem trženju, o cemer je spregovoril odlicen poznavalec turizma in predsednik novoustanovljenega Turisticnega društva Logatec Bogdan Lipovšek. Po statisticnih podatkih je Logatec lani zabeležil rekorden turi­sticni obisk in število nocitev, kar je med drugim tudi dokaz, da obcina na tem podrocju ubira pravo pot. »Logatec ima mnogo lepih, majhnih zanimivosti, ki obiskovalcu lahko ponudijo veliko lepše doživetje, predvsem pa spomine, kot razkošne turisticne zgodbe,« je preprican Lipovšek. »Turisticni produkt je nabor vseh zanimivosti, atraktivnosti, tako naravno danih kot tudi ustvarje­nih s cloveško roko, ki so, povezani med sabo, zanimivi za tujega in domacega turista,« pojasnjuje Lipovšek. Na primerih svetov­nih turisticnih znamenitosti je pokazal, kako en sam element, pa naj bo še tako prepoznaven, ni turisticni produkt. Slednje bi po njegovem mnenju lahko na Logaškem povezali s posebnimi aktivnostmi, kot denimo s pohodništvom, kolesarjenjem, oboje lahko povežemo z bogato zgodovino Logatca, ostalinami Rimlja­nov, prve svetovne vojne, Rupnikove linije in, seveda, gostinske ponudbe v Logatcu, ki mora narediti še kakšen korak naprej, ven­dar je prav tako del celovite ponudbe. »Logatec nudi niz zanimi­vih majhnih tock, ki same niso toliko privlacne, da bi ljudje samo zaradi njih hodili k nam, postanejo pa zanimive, ce jih povežemo v turisticne produkte tako za enodnevne turiste kot tudi za ljudi, ki bi morda ostali kakšen dan vec,« je preprican Lipovšek. Kot primera nosilnih elementov, ki jih lahko zelo ucinkovito vklo­pimo v logaški turizem, je predavatelj navedel Planinsko polje in Sekirico, izpostavil pa je tudi izjemno kulinaricno ponudbo v naših krajih. Na primeru Logatca lahko govorimo o mikroturizmu, ki je prav­zaprav dopolnilo velikemu turizmu. »Tudi Ljubljana se trudi, da del svojih turisticnih tokov porine na obrobje, za kar je Logatec vsekakor primeren.« In kako se bo na novo oživljeno Turisticno društvo Logatec lotilo trženja turisticnih produktov? »Produkte moramo najprej sesta­viti. Potem moramo dolociti, katerim skupinam so namenjeni, izbrati je treba tržne segmente in uporabiti vse elemente sodob­nega trženja, tudi s pomocjo socialnih omrežij.« Najobetavnejša podrocja turizma so po Lipovškovem mnenju poleg kolesarjenja tudi pohodništvo, planinarjenje po notranj­skem hribovju, v Logatcu pa imamo tudi vetrovnik, kamor priha­jajo celo gostje s Hrvaške, iz Avstrije, z Bavarske, iz Italije, med katerimi bi marsikdo verjetno ostal še kaj dlje, ce bi mu znali približati zanimivosti. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen AKTUALNO ŽARIŠCA SMREKOVEGA LUBADARJA ŠE NISO POSPRAVLJENA V okviru prireditev Gregorjevo 2018 je v Upravnem cen­tru Logatec potekalo nadvse zanimivo predavanje o prihodnosti logaških gozdov po žledu in lubadarju. Dr. Robert Brus, redni profesor gojenja gozdov na Oddelku za goz­darstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pritegnil številno obcinstvo, po predavanju pa v pogovoru za Logaške novice tematiko strnil tudi za naše bralce. Gozdovi na obmocju Logatca so bili zaradi žleda in gradacije podlubnikov med najbolj prizadetimi v vsej Sloveniji. »Vsi gozdovi seveda niso uniceni, najbolj prizadeti so tisti, v katerih je prevla­dovala smreka, ki tu ni naravno razširjena,« pove sogovornik in dodaja: »Na Ravniku, na obmocju cez avtocesto, je bilo na primer v samo dveh letih posekanega toliko lesa kot prej v desetih letih skupaj. Posledica tako mocnih posegov so seveda velike gole povr­šine, ki jih bo treba obnoviti.« Koliko pa je gozdove dodatno prizadel vetrolom decembra lani? Kolicina v vetrolomu poškodovanega lesa na Logaškem je bila v primerjavi z žledom in lubadarjem manjša. Veter je vecinoma podiral na prostem stojeca drevesa ali skupine iglavcev, najvec jelke. To je škoda, saj bi bila ta drevesa pomembni semenjaki za naravno obnovo prihodnjih gozdov, v katerih bo zlasti težko ohra­niti prav jelko. Kako poteka sanacija? Sanacija gozdov zaradi žleda je vecinoma zakljucena, žarišca smre­kovega lubadarja pa še niso pospravljena, saj se ves cas pojavljajo nova in njihovo sprotno odpravljanje je zelo zahtevno. Decembrski vetrolom je zadeve dodatno zapletel, saj je februarja zapadli sneg prepreceval zacetek sanacije. Bistveno bo, in to je tudi apel vsem lastnikom, da bomo takoj, ko bo skopnel sneg, še pred zacetkom aktivnosti lubadarja pospravili cim vec decembra poškodovanih iglavcev, sploh pa smreko. Na katere težave opozarjajo logaški kmetje? Velik problem je prevelika gostota jelenjadi in srnjadi, ki ponekod z objedanjem mladja skoraj povsem onemogocata obnovo gozda. S tem se moram žal strinjati. Med drevesnimi vrstami so še zlasti na udaru jelka in plemeniti listavci, katerih delež bi bilo v prihod­nje nujno povecati. Nekatere lastnike moti tudi slaba dobavljivost gozdnih sadik nekaterih vrst in zahtevni administrativni postopki pri pridobivanju subvencij za obnovo gozda. Kako se sicer odzivajo lastniki gozdov? Poklicni gozdarji so kriticni … Vecina lastnikov vestno poskrbi za to, da poškodovano drevje cim prej pospravijo. S tem kolikor mogoce ublažijo padec vrednosti lesa, hkrati pa zmanjšujejo možnost širjenja lubadarja v sosednje gozdove. Žal pa hitra sanacija vsem lastnikom ne uspe, enim zato, ker hocejo v svojem gozdu to opraviti sami, pa vsega ne zmorejo, drugim zato, ker so do svojega gozda preprosto brezbrižni. Ali bo po vašem mnenju treba poseci v lastninsko pravico? V dolocenih primerih bo upravna izvršba po drugi osebi smiselna. Kadar je lastniku gozda izdana odlocba o poseku in spravilu od lubadarja napadenega drevja, ta pa tega ne opravi v zakonsko pred­pisanem roku, lahko to izvede doloceni izvajalec. Tak les se proda in po odbitju stroškov se izkupicek od prodaje izplaca lastniku. Postopek je za lastnika korekten, za koga morda celo dobrodošel in lahko upocasni ali prepreci širjenje lubadarja, ce se izvaja dosle­dno. Kolikor vem, so bile odlocbe o podaljšanju roka za izvedbo nekaj lastnikom v logaški obcini že izdane, izvršb secnje po drugi osebi pa do sedaj še ni bilo. A ni receno, da jih ne bo v prihodnje. Ali je neporašcena obmocja smiselno vnovic zasajati? Vsekakor! Vecino prizadetih gozdov bo verjetno mogoce obnoviti po naravni poti z naravno nasemenitvijo, prav povsod, na primer na res velikih odprtih površinah in golosekih, pa to ne bo šlo in tam bo nujno posaditi sadike razlicnih drevesnih vrst. Taka obnova pa je zelo draga in tudi birokratsko zahtevna tako za lastnika kot javno gozdarsko službo, zato bo uporabljena le tam, kjer bo to res nujno. Kako se v prihodnosti odzvati v primeru škodljivih organiz­mov, ki se zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje pojavljajo v gozdovih? Predvsem bo treba ves cas spremljati dogajanje v gozdovih, pomemben bo celovit monitoring in po potrebi hitro ukrepanje. Vsaka težava prinese tudi kaj dobrega, na primer nova znanja, izkušnje, kapacitete. Znacilen primer je pred kratkim vzpostavljeni spletni portal MojGozdar, s pomocjo katerega lahko lastnik hitro najde izvajalca del in celo preveri njegove reference. Število izva­jalcev je v zadnjih letih mocno naraslo, kar nedvomno omogoca veliko ucinkovitejše ukrepanje v gozdu. Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost logaških gozdov? Pomembno bo, katere drevesne vrste bodo gradile prihodnje goz­dove. Nosilne vrste se bodo morale prilagoditi na podnebne spre­membe, saj bodo tu rasle še cez sto let. To bi verjetno lahko bili bukev in jelka, delež smreke bo nujno zmanjšati, a se ji ne povsem odpovedati, pospeševati bo treba plemenite listavce in za razprši­tev tveganja v resnici uporabiti cim vec vrst. Kljucna bo uspešna obnova, ta pa bo brez bistvenega zmanjšanja pritiska rastlinojede divjadi na žalost izjemno težavna, ce ne nemogoca. Blanka Markovic Kocen Foto: Matjaž Kurent Dr. Robert Brus: »Vsaka težava prinese tudi kaj dobrega, na primer nova znanja, izkušnje, kapacitete.« AKTUALNO LONCARSKE DELAVNICE ZA OTROKE PRIPOVEDOVANJE ZGODB PO STAREM V okviru Gregorjevega je Obcina Logatec tudi letos organizirala loncarske delavnice za otroke. Loncar­sko obrt je otrokom predstavila simpaticna Urška Ambrož iz Zavoda Marianum Veržej, ki je tudi sicer prava umetnica izdelkov iz gline, svoje znanje pa vedno z veseljem deli tudi z drugimi. Otroci so najprej spoznali tehnike dela z vretenom, številne teh­nike oblikovanja, krašenja in lepljenja razlicnih elementov, nato pa so sami zavihali rokave in se lotili ustvarjanja. Poleg ustvar­janja na vretenu so bili glavni motivi delavnice pticki, povezani s prihajajocim gregorjevim, ter razni okraski, primerni za darila ob 8.marcu. Ceprav je bila letošnja delavnica malce slabše obi­skana kot prejšnja leta, pa je bilo vzdušje vseeno ustvarjalno in pozitivno. Besedilo in foto: Nina Jerina V tednu pred tradicionalnim Gregorjevim sejmom so prišli v Logatec pripovedovalci starih zgodb iz Zgornje Savinjske doline. Obleceni v stara slovenska tradicionalna oblacila so clani razlic­nih kulturno-umetniških društev iz celotne doline v narecjih pri­povedovali šaljive, z ljubeznijo in Gregorjevim obarvane zgodbe. Pripovedniški vecer pa je zbrana drušcina oplemenitila tudi s petjem in z glasbo iz tistih starih casov, ki jih nikakor ne gre pozabiti. Besedilo in foto: Romana Hribar BARVNA PREPLETANJA: LIKOVNICE UTŽO VABIJO V GALERIJO HIŠA SONCA Likovna skupina pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec je drugi marcevski petek zvecer predstavila svoja dela v Galeriji Hiša sonca Logatec. V drugem nadstropju hiše na Notranjski 14 se je zbralo precejšnje število obiskovalcev, ki so na dan pred Gregorjevim sejmom prišli po­­gledat, kaj so ustvarile Vesna Stražišar, Bojana Cik, Vladimira Lux, Zdenka Gorenc in Natalija Zidanic. Prebujajoco se naravo so zacutili tudi na njihovih slikah. Všecna so bila njihova tihožitja, pa tudi abstraktne slike. »V teh nekaj mesecih (zacele smo lansko jesen) smo spoznavali barvni kontrast. Vse smo se ucile, dobile navdih pri delih znanih umetnikov. Seveda pa so se naše ustvarjalke svobodno odlocale tako za motiv kot tudi nacin izražanja,« je povedala njihova mentorica Darja Rupnik. Kitarista Žiga Bogataj in Jan Miklavcic sta poskrbela za glasbeni del in nam dala vedeti, da iz Glasbene šole Logatec prihajajo glas­beniki, ki obetajo. Dogodek je podprla Obcina Logatec, razstava pa bo odprta do 20. aprila, ogled vsak delovni dan med 9. In 12. uro. Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO VRTEC NA GREGORJEVEM SEJMU Na tradicionalni Gregorjev sejemski dan se je na trgu pred cerkvijo svetega Nikolaja odvijala prireditev, na kateri so se predstavili tudi naši najmlajši. Nastopilo se je šest skupin, in sicer Ježki in Medvedi s petjem, Pikapolonice, Mehurcki, Gosenice in Zmajcki pa s petjem in ple­som. Vsi otroci so se zelo dobro pripravili na nastop in ga izpeljali tako, kot je treba – z veliko mero poguma in samozavesti. Veselih in zadovoljnih obrazov so se priklonili na odru in glasba neka­terih pevskih nastopov nam odzvanja še danes. Otroci, le tako pogumno naprej! Nina Filipan ŽE TRETJE LETO V NOVEM VRTCU Septembra 2015 smo docakali odprtje novega sodobnega vrtca v Rovtah. V dveh letih smo sprejeli kar nekaj zunanjih obiskoval­cev in prav pri vseh smo zacutili navdušenje nad svetlimi in veli­kimi prostori s sodobno opremo, ki dajejo možnost za kakovostno delo z najmlajšimi otroki. Obcudovali so tudi okolico vrtca, saj smo v neposredni bližini travnikov, pašnikov in gozda. Otroci imajo tako veliko možnosti za izlete, opazovanje narave in nje­nega bogastva. Vrtec ima samostojno kuhinjo, pralnico, veliko in bogato opremljeno igrišce ter svoj vrt, na katerem si otroci pridobivajo izkušnje z vrtnarstvom. Vrtec obiskuje 84 otrok. Vecina jih je od vrtca oddaljena nekaj kilometrov. Številni starši, ki otroke vozijo iz oddaljenih krajev, so kljub dolgim kilometrom zadovoljni in hvaležni, da njihov otrok obiskuje naš vrtec. Vzgojiteljice, pomocniki vzgojiteljic pa tudi drugi delavci se tru­dimo, da bi se otroci pocutili prijetno in zadovoljno, da bi vsak dan doživeli kaj lepega, veselega. Za vsako šolsko leto nacrtu­jemo razlicna praznovanja, sodelovanja s krajevnimi društvi, starši ter obogatitvene dejavnosti za otroke. Strokovni delavci vsako leto razveselimo otroke pa tudi delavce z uprizoritvijo raz­licnih pravljic. Vse bolj tudi spoznavamo, da ucenje v naravi skriva v sebi nekaj vec – našim otrokom ne omogoca samo doživljanja narave, ampak tudi pozitivno doživljanje samih sebe in svojih prijateljev. In glede na možnosti, ki jih imamo, svoje delo velikokrat prena­šamo v naravno okolje v vseh letnih casih. Vrtec na podeželju ima vrsto prednosti. Otroci so v neposrednem stiku z naravo, spoznavajo spremembe letnih casov, razmišljajo o njih, razvijajo cut za naravo, spoznavajo rastline, živali ... , gibajo se v naravi, veckrat pa obišcemo tudi bližnje kmetije. V majhnem kraju se ljudje tudi bolje poznamo med seboj, pogosteje se srecujemo, povezujemo in družimo. Vrtec tako s krajem živi. Martina Mlinar, vodja enote KD NOVI ODER: GLEDALIŠKA DELAVNICA IN ZVOCNA KOPEL Z GONGI Tudi letos smo pri KD Novi oder pripravili gledališko delavnico pod vodstvom Špele Delux in zvocno gong kopel, ki sta jo izvedla Boris Delux in Urban Brencic. Na delavnici nas je bilo res zelo malo, a nas to ni ustavilo, da se ne bi igrali gledališca. Ob glasbi smo razgibali svoje telo in ustva­rili veliko kratkih zgodbic. Z nekaj tehnikami govora in dihanja smo ogreli naš govorni aparat. Tako pripravljeni smo zaceli igro vlog in s pomocjo domišljije imeli zrcala, super junake, nadležne muhe, kralja zlata, iskalca zlata in še in še. V eni uri smo si dokazali, da »se nam ponujajo neskoncne mož­nosti variacij, s katerimi bo ena in ista zgodba vsakokrat cisto dru­gacna. Potrebno je le zaupati lastni domišljiji, se prepustiti idejam in ustvariti nov, nenavaden, lep in poeticen odrski jezik.« (Tatjana Stanic: Jezik na odru, 2012) Dobro obiskana zvocna gong kopel pa je udeležence v eni uri celostno sprostila in popeljala vsakega v svoj notranji svet. Špela Delux AKTUALNO NOVE TEŽAVE CEBELARJEV Vzreja cebel in pridelava kvalitetnega medu in drugih cebeljih pridelkov je zahtevno in odgovorno opravilo, ki se ga je treba nauciti in znanje ves cas obnavljati. Naravne danosti za medenje in razvoj cebel so zaradi zgodnje košnje travi­nja in napada podlubnikov na smreke žal cedalje slabše. Kot star slovenski rek, »muha ne da kruha« cedalje bolj velja, tako smo tisti, ki še vztrajamo s cebelami, nekako »zasvojeni« in jih obožujemo. So se pa v zadnjem casu pojavile nove težave cebelar­jev, in sicer kraja cebel oziroma cebeljih panjev s stojišca. To se je zgodilo cebelarju, ki je imel panje v bližini Blekove vasi. Nepri­diprav mu je odpeljal-ukradel šest panjev prašilckov s cebelami vred. Ti panji so manjšega formata in so bili pobarvani z belo fasa­dno barvo, material, iz katerih so izdelani, pa spominja na stiropor. V izogib takim dogodkom naprošamo vse obiskovalce narave, lovce in gozdarje, ki okoli cebelnjakov opazijo neznane oziroma sumljive osebe, da to nemudoma sporocijo cebelarju, ce jim je le-ta znan, ali o tem obvestijo policijo. Cebelarstvo je v Sloveniji – v domovini kranjske cebele – postalo del kulture, saj je to ena izmed najstarejših in najbolj tradicional­nih dejavnosti na podeželju. Cebelarji smo ljudje z veliko ljubez­nijo do cebel in posebnim obcutkom za ohranjanje neomadeže­vane narave, zato cebelarjenju tudi pravimo »poezija kmetijstva«. Besedilo in foto: Mirko Šemrov, Cebelarsko društvo Logatec Foto: istock SRECANJE LOGAŠKIH KMETOV: POZABLJENA ZADRUŽNA MISEL Poudarek letošnjega rednega letnega srecanja kmetov z logaškega obmocja, ki ga organizira odbor izpostave (OI) Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, je bil na zadružništvu, kar je tako za obmocje loga­ške obcine kot tudi širše pereca tema. Uvodoma je vodja logaške enote kmetijske svetovalne službe pri KGZS Roman Rupnik predstavil kmetijstvo na Logaškem, ki temelji na živinoreji in prihodkih iz gozda. »Imamo približno 360 kmetij, 250 jih redi govedo in le še 50 jih oddaja mleko. Na tem obmocju je vcasih delovalo pet kmetijskih zadrug: Rovte, Vrhnika, Logatec, Krpan (Cerknica) in Žiri, ki edina še deluje,« pove Rupnik. Župan Obcine Logatec Berto Menard se je vprašal: »Ali se splaca delati? Seveda se, kako pa živimo, je odvisno od tega, katerim stvarem damo prednost v življenju. Sicer pa bi se morali pri zadružništvu vrniti h koreninam: k Janezu Evangelistu Kreku in našemu rojaku Andreju Gosarju. Od dela živimo, tako piše v knjigah, pa naj bo v Svetem pismu, Koranu in menda tudi v Kapi­talu,« je slikovito zakljucil župan. V podobnem duhu je nadaljevala tudi poslanka DZ, clanica odbora za kmetijstvo Iva Dimic, ki je izpostavila, da pogosto neživljenjska zakonodaja delo na kmetijah dobesedno zavira. Širši kmetijski okvir je predstavil predsednik KGZS Cvetko Zupancic. Preteklo leto so zaznamovale naravne nesrece, pomoc prizadetim pa zaradi prepocasnega sprejemanja zakonodaje zamuja. »KGZS je pripravila zakon o podlubnikih in vec kot leto je trajalo, da je bil sprejet.« Glede zadružništva pa je izpostavil, da se clani premalo zavedajo odgovornosti in bodo morali bolj spremljati dogajanje v svoji zadrugi. Predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj je na to temo jasno povedal, da mora zadruga biti dobickonosna, ali pa je ni. Tega bi se morali bolj zavedati tudi clani, preseneca pa to, da so le-ti pre­malo nadzorovali delovanje svojih zadrug. »Tega se so se premalo zavedali v štirih od petih zadrug na tem obmocju, zato jih ni vec, le KZ Žiri je prebrodila težave in uspešno deluje.« Svoj pogled na zadružništvo je predstavil še direktor KZ M Sora Žiri Aleš Dolenc: »Ta vlada je prisluhnila zadružništvu, vendar ga ne razume. Po drugi strani pa tudi politicna desnica prevec posluša neoliberalce in pozablja na zadružna nacela. Tem bi bilo treba dati v roke knjigo o dr. Andreju Gosarju,« je zakljucil Dolenc. Besedilo in foto: Marjan Papež AKTUALNO ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LOGATEC V ZNAMENJU PRIPRAV NA 70-LETNICO Na letni skupšcini ZB NOB Logatec je predsednica Vesna Jerina z zadovoljstvom podala porocilo o delu Združenja v lanskem letu, saj je bilo narejeno vse in še vec od nacrtovanega. Ohranjanje vrednot NOB je potekalo preko organiziranja lastnih prireditev in udeležbe na priredi­tvah drugih prirediteljev. Še posebno velik obisk je bil na slovesnosti ob 74. obletnici Loga­škega bataljona, katere se je udeležil tudi borec Logaškega bata­ljona Marijan Malc. Vabilu se je odzvala tudi delegacija Vsedr­žavnega združenja partizanov Italije, sekcija ANPI iz Repentabra. Dobro so bile obiskane spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve v Logatcu in Lazah. Tudi pohodov in drugih prireditev, ki so jih lani organizirale krajevne organizacije, so se clanice in clani radi udeleževali. Naj bo tako tudi letos, ko bodo potekale prireditve ob 70-oble­tnici ustanovitve Zveze borcev. Osrednja slovesnost bo 1. julija v Ljubljani, proslava v organizaciji logaškega združenja pa bo 4. julija v Lazah. Istega dne bodo v Centru vojnih veteranov Slove­nije odprli prenovljeno Spominsko sobo. Predsednica seveda ni pozabila povabiti na tradicionalni, letos že 16. prvomajski pohod, septembra pa na slovesnost ob 75-letnici Logaškega bataljona. Septembra bo Združenje prvic organiziralo letovanje in to na otoku Ugljan, kjer bodo clani preživljali prijetne dneve in se tako še bolje spoznali. Še k delu skupšcine: vsa porocila, program dela in financni nacrt so bila sprejeta brez pripomb. V petih krajevnih organizacijah je bilo ob koncu leta 210 clanov, v zadnjem letu jih je 14 umrlo, pet jih je izstopilo, na novo pa jih je pristopilo devet. Odbor za pri­znanja je podelil Bronasti plaketi Združenja Jožici Nagode (tudi za vpis dveh spomenikov NOB v Register kulturne dedišcine) in Ivanu Pergovniku (zaslužen, da ima Združenje status društva v javnem interesu ter za vnos 34 spominskih obeležij in spome­nikov NOB na portal Geopedija). O vseh prireditvah Združenje obvešca na Lep-u, vec o delu, tudi o zadnji skupšcini, pa na sple­tni strani zdruzenjeborcevlogatec.si. Ob koncu še zahvala clanom in clanicam za udeležbo, cenjenim gostom za spodbudne besede. Posebna hvala gre Osnovni šoli 8 talcev Logatec, ki ohranja spomin na logaške talce in je omo­gocila skupšcino v njenih prostorih. Zahvala tudi Obmocnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo, vsem sosednjim organi­zacijam in društvom ter Obcini Logatec in ZB NOB Slovenije za namenska sredstva. Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO ORIENTALIZIRAJOCA »KAPELICA« V LOGATCU Znamenje neoorientalskih oblik tik ob Tržaški cesti zraven Erkerjeve domacije je bilo na mestu precej sta­rejšega znamenja v obliki križa postavljeno leta 1906 (nazadnje obnovljeno predlani), in sicer poleg nekdanjega napajališca za živino. Oblikovano je kot plitev baldahin pravokotnega tlorisa, stojec na kamnitem podstavku. Štirje kanelirani stebri z osemkotnimi bazami nosijo stranska loka v obliki trilista in orientalski plame­nast lok na sprednji strani, ki se ponovi tudi na zaprti hrbtni steni. Z vencem akroterijev obdana streha je cebulaste oblike. Nacrtovalec »kapelice« je bil lastnik domacije, Rudolf Hammer­litz. Njen orientalski videz se pripisuje dejstvu, da je Hammerlitz kot avstrijski vojak nekaj casa preživel v Bosni, kjer naj bi se nav­dušil nad otomansko arhitekturo. Vendar je znamenje predvsem produkt svojega casa ter zahodnoevropskih umetnostnih teženj. Zlasti od Napoleonove okupacije Egipta (Francozi so tam med letoma 1798 in 1801 mdr. popisali in raziskali veliko spomenikov) dalje je bilo v Evropi. zelo priljubljeno imitiranje in prikazovanje vzhodnjaškega nacina življenja in kulture – orientalizem, Evro­pejci so pogosto potovali na Levant in dalje na vzhod. Bil pa je v arhitekturi orientalizem priljubljen oziroma omejen zlasti na tisto, namenjeno razvedrilu in zasebnemu bivanju, redko ga srecamo pri reprezentancnih državniških in še redkeje sakralnih stavbah, zaradi cesar je t. i. Erkerjeva kapelica še posebej zanimiva. Od sredine 19. stoletja so vzhodnjaške likovne vplive dodatno propagirale zlasti velike svetovne razstave, ki so se periodicno odvijale v raznih vecjih mestih, predvsem v Zahodni Evropi in Združenih državah Amerike, in pomembno sooblikovale javno življenje. V casu razmaha industrijske revolucije so se na njih množicno s svojimi izdelki predstavljale tudi priznane livarne. Kot možni posredni ali neposredni oblikovni vpliv bi v konkretnem primeru lahko bile baldahinaste arhitekture vodnjakov kvadratas­tega tlorisa, ki so jih zlasti otoške (angleške in škotske) livarne izva­žale po vsem svetu, širše dostopne so bile tudi risbe iz njihovih katalo­gov. Takratni pisci so za vodnjake namrec še posebej priporocali orientalski slog, saj da ga v mis­lih vedno povezujemo z vrocim in suhim Vzhodom, kjer je veliko bolj od žlahtnega vina cenjena voda. To pa sovpada z z vodo povezano nekdanjo namembnostjo lokacije v neposredni bližini znamenja, vaškim napajališcem, ki je z nape­ljavo vodovoda v Logatcu konec 19. stoletja izgubilo na veljavi in so ga potem zaprli. Simona Kermavnar Risba vodnjaka iz kataloga livarne Saracen v Glasgowu (vir: Pinterest. Glasgow, https://www.pinterest.co.uk/pin/384635624397142777/?lp=true, 28. 2. 2018) Logatec, Erkerjeva »kapelica« (foto: Simona Kermavnar) AKTUALNO NAŠA ZEMLJA SE SEGREVA, SLOVENSKA NI IZJEMA To je razvidno tudi iz grafov, ki nam kažejo odklon letne povprecne temperature zraka od tridesetletnega povprecja (1981-2010).Toplejša leta so oznacena z rde­cimi toni, kar velja še posebej za vsa leta zadnjega desetletja, tudi za 2016 in 2017, ki še nista obelodanjena. Ne nazadnje, kljub mrzlemu in sneže­nemu februarju je bila letošnja mete­orološka zima (1. 12. – 28. 2.) za sto­pinjo toplejša od povprecja, januar pa sploh eden najtoplejših. Nazaj na Zemljo. Njeno ozracje se še naprej segreva, ogrevajo se oceani, spreminja se njihov tok, dviga se višina morij, krci se površina zemlje, pokrita z ledeniki in snegom, premikajo se rastlin­ski pasovi in spreminja avtohtono rastje. Nagla rast števila prebivalstva na njej in posledicno nastajanje velikih mestnih konglomeratov, prinašata za seboj pove­cano izlocanje toplogrednih plinov. Z onesnaževanjem na globalni ravni se ukvarja vrsta mednarodnih organiza­cij, sprejeti so bili številni mednarodni sporazumi, kot n.pr. Pariški sporazum, ki med drugim predvideva ekstremno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Upo­raba slednjih se v Sloveniji zmanjšuje, tudi na racun propadanja velikih pod­jetij, spreminjajo se prometni tokovi, omejuje se promet v mestih. Veliko je bilo narejenega z uvajanjem daljinskega ogrevanja v mestih, premalo pa še upo­rabljamo soncno energijo, da o vetrni ne izgubljam besed. Pogostejši so ekstremni vremenski dogodki (suša, poplave, vetrolomi, toca, žled, pozebe), mocnejše je izhlapevanje in neenakomerna razporeditev padavin. Povecanje temperature zraka med dru­gim vpliva na temperaturo tal in dolžino rastne dobe. Slednja se je v zadnjih 30 letih podaljšala za deset dni predvsem na racun zgodnejšega zacetka le-te. S tem pa se spreminja tudi življenje živali – spreminja se cas gnezdenja, prihoda in odhoda ptic selivk, spreminja se življenj­ski prostor žuželk, cas opraševanja. Vec o tem vedo povedati cebelarji, ki bodo 20. maja letos na Slovensko pobudo prvic praznovali svetovni dan cebel in cebe­larjev! Zgodnja setev in zgodnje sajenje pa prinašata vecje tveganje za pozebo. Povecanje temperature tal se kaže tudi v manjši vodnatosti v vsej Sloveniji, tudi v hribovitih predelih Notranjske ter v pogostih in daljših sušnih obdobjih. Letošnja obilna kolicina snega bo vsaj za nekaj casa povecala vodne zaloge. Vecja globina setve, uporaba kultivatorjev, sejanje pokrivnih rastlin, sajenje in seja­nje sort, ki so bolj odporne na tempera­turne spremembe, to je nekaj ukrepov, ki cakajo pridelovalce v prihodnje. Tudi napovedi za naslednja leta kažejo na to, da bo vedno vec vrocih dni s temperaturami nad 30 stopinj C (mimo­grede, najvišja temperatura v Logatcu 38 st. C je bila izmerjena 8. 8. 2013, lan­skega avgusta pa nekaj manj – »samo« 36 st. C), manj dni bo s temperaturami pod – 10 st. C, dalj casa nas bo obsevalo sonce, veckrat pa nas bodo presenetile nagle spremembe (hiter dvig ali padec temperature, orkanski veter, toca). Ena zadnjih, vetrolom v decembru, je bila posledica mocnega jugozahodnika, ki je povzrocil nekaj škode na objektih, vec pa v gozdu; južnejše poti ciklonov pa so poskrbele za velike kolicine snega v februarju. Vse te spremembe še naprej spremljajo na Agenciji Republike Slove­nije za okolje, nanje opozarjajo na vre­menskih portalih ter preko sredstev jav­nega obvešcanja, tudi na obcinski strani logatec.si. Brane Pevec Odklon letne povprecne temperature zraka (Vir: Arso) V SREDIŠCU KAKŠNE TURISTE IMAMO IN KAJ PRICAKUJEJO OD NAS? »Slovenija je globalna zelena buticna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išce raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi,« je najnovejša strateška vizija slovenskega turizma, ki se sliši cudovito. V bistvu je kar malce zastrašujoca, kajne? Kako bomo to sploh dosegli, smo sposobni, imamo, kar si želijo, kar hocejo ti zahtevni turisti, ki bi radi imeli mir, a se hkrati podili po naših gricih in kdove na kakšen nacin imeli »osebne koristi«? Kar mirno. Slovenska turisticna organizacija budno bdi nad aktu­alnimi in prihajajocimi trendi, analizira obisk, se pogovarja z gosti, spoznava njihove želje in potrebe ter na koncu pomaga tudi z orodji, ki nam lahko zelo koristijo pri interakciji z gosti. Vizija je analiza želj in potreb gostov, ki v Slovenijo prihajajo in so že sez­nanjeni z našim stanjem. Vecinoma najvecji vtis naredimo ljudje s svojim odnosom, infrastruktura ni vedno na prvem mestu. Zaradi danosti, ki jih v Sloveniji imamo, pa nam v nasprotju z nami samimi v bistvu precej zavidajo. Naš odnos do gosta oz. sposobnost uslišanja njegovih želja in potreb, da bo zadovoljen odšel in se še kdaj vrnil ter s seboj še koga pripeljal, pa zahteva obvladovanje analitike gostov. Za prepoznavo tipov oz. person obiskovalcev so v Slovenski turisticni organizaciji izvedli projekt, ki je prinesel zelo koristne rezultate. Analizirali so, kakšni gostje se najveckrat pojavijo v naših krajih, s kakšnimi željami prihajajo in s cim jih bomo pre­pricali, da se bodo še vracali. Trije glavni segmenti gostov V osnovi locimo tri glavne segmente obiskovalcev. V prvo sku­pino sodijo taki, ki išcejo doživetja – raziskovalci. V drugi sku­pini so tisti, ki jim je najpomembnejše druženje – družabniki, v tretji pa so taki, ki dajo poudarek skrbi zase – muze. Znotraj vsakega segmenta je vec razlicnih tipov, nekateri med njimi pa lahko hkrati sodijo tudi v drug segment. Na spletišcu logatec.si boste našli istoimenski clanek, ki vsebuje tudi informacije, kaj konkretno zanima vsak tip obiskovalca, na kakšen nacin potuje, koliko zapravi, koliko casa si vzame in kdaj se zanima za potovanje, na kakšen nacin, kakšen je njegov potovalni slog, kaj vpliva na njegovo odlocitev, kaj so njegova pricakovanja in primarni ter sekundarni motivi za potovanje. V tem clanku pa podajamo osnovne informacije, po cem lociti posamezne tipe gostov med seboj. Kako jih prepoznati? Raziskovalci Med raziskovalce sodijo avanturisti, aktivne družine, zeleni razisko­valci, urbani, ozavešceni, sprošceni eskapisti in družabni foodieji. Tip Tipicen stavek Lastnosti avanturist »Ko sem slišal, da se da v Logatcu leteti v vetrovniku, sem vedel, da hocem tja.« drzen, neodvisen, športen, spontan aktivne družine »Z avtom prideš lahko samo do mesta, s kolesom mnogo dlje.« športen, fokusiran, predan, spontan zeleni raziskovalci »Pomembna se mi zdi razvita infrastruk­tura za kolesarje, pešce in javni prevoz.« razgledan, vztrajen, logicen, preprost urbani ozavešceni »Za potovanje in raziskovanje nikoli nimaš premalo denarja. Lahko tudi couch-surfaš.« iznajdljiv, odprt, vedoželjen, avanturisticen sprošceni eskapist »Imam zapleteno življenje, zato potujem, ko le lahko.« umirjen, pragmaticen, natancen, zadržan družabni foodieji »Vedno odnesem nekaj steklenic vina domov.« užitkar, iskriv, vedoželjen, lenoben Družabniki Družabniki so aktivni nostalgiki, družabni foodiei, urbani oza­vešceni, brezskrbni mladi, predane mame in urbani potrošniki. Tip Tipicen stavek Lastnosti aktivni nostalgiki »Tokrat sva spet obiskala Rusko kapelico, da vidiva, ce je kaj drugace.« družaben, previden, predan, moder družabni foodieji »Vedno odnesem nekaj steklenic vina domov.« užitkar, iskriv, vedoželjen, lenoben urbani ozavešceni »Za potovanje in raziskovanje nikoli nimaš premalo denarja. Lahko tudi couch-surfaš.« iznajdljiv, odprt, vedoželjen, avanturisticen brezskrbni mladi »Tam smo posedali, pili pivo in se zabavali.« sprošcen, preprost, brezbrižen, razigran predane mame »Pomembno mi je, da so otroci lahko svobodni, umazani in pocnejo stvari, ki jih doma ne morejo.« odgovoren, resen, prijazen, prakticen urbani potrošniki Vedno jem v restavracijah, vendar nikoli v isti dvakrat.« takticen, ocarljiv, priložnosten, opravljiv Muze V segmentu muz so lepotni razvajenci, vecno mladi, urbani potrošniki in sprošceni eskapisti. Tip Tipicen stavek Lastnosti lepotni razvajenci »Udobna namestitev v termalnem centru je zame zelo pomembna.« urejen, zaposlen, nevroticen, vzvišen vecno mladi Ko pridem v Slovenijo obcutim, da se tukaj življenje nadaljuje, podaljša.« miren, uglajen, moder, razgledan urbani potrošniki Vedno jem v restavracijah, vendar nikoli v isti dvakrat.« takticen, ocarljiv, priložnosten, opravljiv sprošceni eskapist »Imam zapleteno življenje, zato potujem, ko le lahko.« umirjen, pragmaticen, natancen, zadržan Segmentacija gostov ni namenjena samo marketingu in trženj­skim usmeritvam za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo s turiz­mom. Analiza lahko koristi tudi vsem nam, ki se po nakljucju srecamo s turisti v naših krajih in jim lahko zaradi poznavanja njihovih pricakovanj še polepšamo obisk Logatca. Nenazadnje pa lahko analiza pomaga tudi nam samim pri spoznavanju naših pricakovanj, potreb in posledicno pravih destinacij, ki nam bodo dala tisto, kar si najbolj želimo. Vir: Ministrstvo RS za gospodarstvo in tehnologijo – Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021, STO – Persone ciljnih skupin slovenskega turizma Renata Gutnik Višji svetovalec II, Obcina Logatec V SREDIŠCU KOLIKO BOMO PO NOVEM ODŠTELI ZA TURISTICNO TAKSO? Do tega odgovora naj bi prišli v casu treh mesecev. 15. marca 2018 je v veljavo stopil nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki uvaja vec sprememb na turisticni parket. Po novem bomo turisticno takso placevali tudi za nocitve v nastanitvenih obratih v obcini, kjer smo stalno prija­vljeni. V kampih bomo odrasli placevali polno ceno, nic vec polovicne, predvsem pa bo zanimivo, ker bodo turisticne takse lahko od kraja do kraja še bolj razlicne, kot so sedaj. Razlicne pa bodo lahko tudi v istem kraju – v razlicnih casovnih obdobjih. Poleg tega država z letom 2019 uvaja tudi dodatno, tako imenovano promocijsko takso, ki jo bodo obcine dolžne nakazovati Sloven­ski turisticni organizaciji. Višje takse? Zakon doloca, da je lahko najvišja turi­sticna taksa, ki jo mora placati gost za nocitev v Sloveniji, 2,5 EUR. Poleg te bo od 1. 1. 2019 dalje treba placati tudi pro­mocijsko takso, ki bo v višini 25% turi­sticne takse. V primeru obcin, ki bodo zastavile 2,5 EUR, bo en gost na noc odštel 3,13 EUR takse. So pa višine turi­sticne takse in posledicno promocijske takse domena obcin samih, ki bodo višino taks zastavile na podlagi stroškov, ki jih že imajo in jih bodo še imele z dejavnostmi in storitvami, katerih opravljanje je na ravni turisticnega obmocja v javnem inte­resu. Druga najbolj odlocujoca podlaga je potreba po usmerjanju obiska. Na Bledu razmišljajo, da bi razbremenili najbolj obi­skana obmocja v visoki sezoni z zaracuna­vanjem taks v polni višini, v nizki sezoni pa bi privabljali goste z enim evrom nižjo takso. V Izoli so do sedaj dolocali dve višini takse; za goste, ki so bili nastanjeni ob morju, je bila cena višja, na podeželju nižja. V Kranjski Gori razmišljajo, da bi postavili višino 2 EUR za obe taksi sku­paj. Predvidevati pa gre, da bodo najvišjo takso dolocile samo tiste obcine, ki si želijo zmanjšati število turistov. Kako bomo postopali v drugih obcinah? Predvsem bomo morali dobro premisliti in postopati preudarno. Srecujemo se namrec z velikimi odhodki, ki jih zahteva turi­sticni javni interes, na prihodkovni strani pa so namenska sredstva še dalec od takih, ki bi uravnala situacijo. Kako je s turiz­mom povezanimi odhodki in prihodki v obcini Logatec, si lahko preberete v sple­tni razlicici tega clanka na logatec. si. Kaj bo še pomagalo dolociti višino turisticne takse? Modra odlocitev. Turizem smo ljudje. Tisti, ki ga ustvarjamo, in tisti, ki ga uživamo. Skupni imenovalec pogo­vorov tako s ponudniki nastanitvenih zmogljivosti kot njihovimi gosti je, da si vsi želijo okroglih številk. Turisticna taksa, ki velja v mnogih slovenskih obci­nah, bo do uveljavitve novih odlokov še vedno 1,265 EUR/noc/osebo. Preracu­navanje takih številk ni hvaležno. Lepše gre v uho 1 EUR ali 2 ali evro in pol in podobno. Seveda bodo obcinski svetniki tisti, ki bodo o višini turisticne takse rekli zadnjo besedo ob sprejetju novega odloka, a pri tako pomembni tematiki k sodelovanju vabimo tudi vas, obcanke in obcane. Sprašujemo vas, kolikšna bi bila po vašem mnenju najprimernejša višina turisticne skupaj s promocijsko takso, da bi bila pozitivno sprejeta s strani turistov. Za vaše odgovore, ki nam jih pošljite do najkasneje 20. aprila 2018, se vam naj­lepše zahvaljujemo. Renata Gutnik, Višji svetovalec II, Obcina Logatec Foto: istock Višina turisticne takse v Logatcu po 1. 1. 2019 (skupaj s promocijsko takso, ki je 25% turisticne takse) naj bo (izberite ENO možnost): 0,5 EUR 1 EUR 1,5 EUR 2 EUR 2,5 EUR 3,13 EUR Odgovor pošljite na naslov Obcina Logatec, Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec ali na renata.gutnik@logatec.si, in sicer do najkasneje 20. aprila 2018. Najlepša hvala. V SREDIŠCU KRAS.RE.VITA ŽE V REALIZACIJI Projektni partnerji Javni zavod Park Notranjski regijski park, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazova­nje in proucevanje ptic, Zavod Znanje Postojna, Obcina Postojna in Obcina Logatec smo dobro leto dni inten­zivno pripravljali projekt KRAS.RE.VITA, s katerim smo kandidirali na državna in evropska sredstva. Glavni namen projekta je izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišc in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – KRAS.RE.VITA. 13. oktobra 2017 je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sprejela odlocitev o podpori operacije. Sklep o sofinanciranju slednje pa je Mini­strstvo RS za okolje in prostor izdalo 9. 11. 2017. Operacija poteka v okviru ope­rativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.2 »Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbu­janje ekosistemskih storitev, vkljucno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infra­strukturami«, specificni cilj »Izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habi­tatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemicnih vrst«. Obcina Logatec v projektu izvaja vec aktiv­nosti. Za namen usmerjanja obiskovalcev Planinskega polja iz njegovih obcutljivih habitatnih sistemom na obstojece poti bo v sodelovanju z Obcino Postojna vzposta­vila interpretacijske pešpoti po že obsto­jecih poteh. Obe Obcini bosta uredili tudi razgledišca in parkirišca. Kaj vse bo pro­jekt prinesel domacinom in obiskovalcem, si lahko ogledate na cisto svežem spletišcu http://www.kras.notranjski-park.si/. Pove­zava na omenjeno spletno stran pa je ure­jena tudi na vstopni strani logatec.si. Renata Gutnik Višji svetovalec II, Obcina Logatec Razgled z Jakovice na Planinsko polje in Planinsko goro (foto: Renata Gutnik) NARAVNI REZERVAT JEZERC JE ... Del evropskega projekta za izbolj­šanje stanja bazicnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Slo­veniji in na Gorenjskem. 21. decembra 2017 je s sprejetjem odlo­citve o podpori Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prižgala zeleno luc za izvedbo projekta MARJA, katerega partner je tudi Obcina Logatec. Projekt/naložbo sofinan­cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projektni partnerji Obcina Bled, Obcina Logatec, Obcina Trzin, PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike Lašce (Zavod PARNAS) bodo sledili cilju pro­jekta, ki je izboljšati stanja ohranjenosti treh evropsko pomembnih habitatnih tipov in dveh vrst v slabem stanju ohranje­nosti, ki sta vezani na barja in mokrotne travnike na skupno desetih posebnih ohra­nitvenih obmocjih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Logatec k projektu pri­stopa z naravnim rezervatom Jezerc. Pri Jezercu bo vzpostavljena interpretacij­ska tocka, z odkupom zemljišc in vzposta­vitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva pa bo omogoceno ustrezno upravljanje na površinah s tam prisotnimi izredno ran­ljivimi habitatnimi tipi in vrstami. Vec o projektu si lahko ogledate na logatec.si, s klikom na povezavo: Renata Gutnik, Višji svetovalec II, Obcina Logatec V SREDIŠCU VETROVNIK KOT TURISTICNA ATRAKCIJA IN ŠPORTNI OBJEKT Logaški vetrovnik Aerodium je gotovo ena izmed tistih posebno­sti, ki v naš kraj privabijo mar­sikaterega turista od blizu in dalec. Po prvem letu »porodnih težav« so v njem lani že priceli postopno dosegati zastav­ljene poslovne cilje. Število obisko­valcev se povecuje, vse vec je tudi tuj­cev. Prednjacijo predvsem Italijani in Hrvati, pojasnjuje Borut Winterleitner, poslovni direktor Aerodiuma. Vrednost celotne investicije je po njego­vih besedah znašala 3 milijone evrov. Vecinoma so jo financirali z lastnimi sredstvi, manjši del pa tudi s pomocjo posojil. »Pricakujemo, da se bo investicija povrnila v obdobju desetih let,« dodaja. Vetrovnik je namenjen prav vsem, ki si želijo na varen nacin preizkusiti lete­nje oz. prosti pad. Za razliko od padal­skega skoka iz letala je izkušnja letenja v vetrovniku bistveno cenejša in predvsem manj odvisna od zunanjih vremenskih dejavnikov. Med obiskovalci tako pre­dnjacijo pari in družine. »Naš najmlajši letalec je štel le dobra tri leta, najsta­rejši pa kar 84. Mesecno nas v povprecju obišce tisoc obiskovalcev, beležimo pa tudi vedno vecje število obiskovalcev iz tujine, predvsem Italijanov in Hrvatov.« Posebnih omejitev za letenje v vetrovniku razen spodnje starostne meje štiri leta ni, oz. gre za omejitve kot pri vseh drugih športnih programih. »Pomembno je le, da smo v normalnem zdravstvenem stanju oz. kondiciji in da teža ter višina ne pre­segata 140 kg in 200 cm. Letenje odsvetu­jemo le v primeru nezaceljenih poškodb, trajnejših okvar hrbtenice, epilepsije in nosecnosti. Letenje seveda tudi ni možno v primeru, da je obiskovalec pod vplivom alkohola in/ali drog,« pojasnjuje Winterle­itner. Za varnost je poskrbljeno Vsi obiskovalci se pred letenjem na uvo­dnem predavanju seznanijo s pravili in postopki, ki so pomembni za varno lete­nje. Inštruktor jim obrazloži, kako se pra­vilno vstopa v vetrovnik, kakšen je pra­vilen položaj telesa med letenjem in kako bodo izstopili iz zracnega toka iz vetrov­nika. Obiskovalci si za boljše razumeva­nje ogledajo tudi kratek predstavitveni video, med letenjem pa uporabljajo ustre­zno letalno opremo (letalni kombinezon, celado, ocala, rokavice in cepke za ušesa). »Za širšo prepoznavnost vetrovnika Aero­dium Logatec se trudimo z razlicnimi trženjskimi aktivnostmi, zagotovo pa nam je v pomoc tudi porocanje medijev,« pravi sogovornik. Blanka Markovic Kocen Foto: arhiv vetrovnika Aerodium PRVO DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO Sredi marca je v logaškem vetrovniku pod okriljem Letalske zveze Slovenije prvic potekalo uradno Odprto državno padalsko prvenstvo v dveh disciplinah, in sicer v likovnih skokih dvojke (2way) in cetvorke (4way). V obeh disciplinah naenkrat letijo po dva ali štirje clani ekipe in poskušajo v tekmovalnem casu 25 oz. 35 sekund izvesti pravilno zaporedje vnaprej dolocenih figur, pri cemer vsaka pravilno izvedena figura ekipi prinese eno tocko. Ekipa, ki v šestih serijah zbere najvec tock, zmaga. Na tek­movanju je sodelovalo 15 ekip iz Slovenije in tujine. »Naš cilj je, da letno izvedemo vsaj dve takšni tekmovanji, saj s tem padalskim ekipam omogocamo izvrstne trening pogoje za pripravo na tekmovanja v zraku, gledalcem pa, da v živo spoznajo padalske discipline, ki se sicer izvajajo v zraku visoko nad nami. B. M. K. V SREDIŠCU MEDVEDJE BRDO: KMECKI PRAZNIK – KOLO ZA TRIDESETLETNICO! Ker bo letos Kmecki praznik na Medvedjem Brdu slavil okroglo obletnico, so organizatorji za tematiko izbrali nekaj okroglega – kolo. Le-to spada med najpomembnejše izume. S kolesom se je tudi življenje na kmetih olajšalo – pa naj gre za kolesa na vozu, za mlinsko kolo, kolo na kmetij­skih strojih, na kolovratu … Vse to bo na ogled na prireditvenem pro­storu pred CŠOD Dom Medved, kamor vas v nedeljo, 5. velikega travna, popoldne vabijo prebivalci Medvedjega Brda in Rov­tarskih Žibrš. Izvedeli boste, kako so vozili furmani po živosrebrni cesti in še veliko zanimivega iz preteklih dni. Seveda bodo tudi letos tekmovali kosci in grabljice, sle­dile bodo zabavne igre, ansambel Nemir in skupina Donacka bosta vabila na ples, dobre domace hrane in pijace ne bo zmanjkalo. In še marsikaj – pridite, pa boste videli! KDŠ Trate pa teden pred Kmeckim pra­znikom, v soboto 28. 7., v šotoru pred Gasilskim domom Medvedje Brdo organi­zira slavnostno akademijo, v samem domu pa bo razstava spominov Kmeckih prazni­kov od zacetka do današnjih dni. Kadar se boste peljali po živosrebrni cesti, pa se le ustavite ob mejnem kamnu, ob kapelici žrtvam vseh vojn, se povzpnite do razgledne plošce na Šinkovcovem gricu, okrepcajte na kmeckem turizmu pod njim ali pa poskusite, kaj imajo dobrega pri Tavžent roži. Besedilo in foto: Brane Pevec Turisticno društvo Logatec vnovic oživlja akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna, zato vabimo obcanke in obcane, da izpolnijo spodnjo prijavnico in jo prinesejo ali pošljejo na društvo. MOJA DEŽELA-LEPA IN GOSTOLJUBNA 2018 PREDLOGI IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJA:________________________________________________________________________ STANUJOC:______________________________________________________________________________________________ TELEFON:_______________________________________________________________________________________________ PREDLOG (naslov ) Družinska hiša Javna ustanova Predlog pošljete na naslov: Turisticno društvo Logatec, Notranjska 4, 1370 Logatec ali na email: turisticnodrustvologatec@gmail.com V SREDIŠCU HOTEDRŠICA – KRESNA NEDELJA IN ŠE MARSIKAJ Ker bo letos Kmecki praznik na Medvedjem Brdu slavil okroglo obletnico, so organizatorji za tematiko izbrali nekaj okroglega – kolo. Le-to spada med najpomembnejše izume. S kolesom se je tudi življenje na kmetih olajšalo – pa naj gre za kolesa na vozu, za mlinsko kolo, kolo na kmetij­skih strojih, na kolovratu … Vse to bo na ogled na prireditvenem pro­storu pred CŠOD Dom Medved, kamor vas v nedeljo, 5. velikega travna, popol­dne vabijo prebivalci Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Izvedeli boste, kako so vozili furmani po živosrebrni cesti in še veliko zanimivega iz preteklih dni. Seveda bodo tudi letos tekmovali kosci in grab­ljice, sledile bodo zabavne igre, ansambel Nemir in skupina Donacka bosta vabila na ples, dobre domace hrane in pijace ne bo zmanjkalo. In še marsikaj – pridite, pa boste videli! Besedilo in foto: Brane Pevec V SREDIŠCU POLETJE V ROVTAH TUDI LETOS Vstop v poletje je tradicionalna prireditev, ki za nekaj dni popestri dogajanje v Rovtah. Letos bo že 16. po vrsti. Kakšen je letošnji okvirni program, s katerimi problemi se prireditelji srecujejo, kako je prireditev sprejeta med obiskovalci, sem se pogovarjala s predsednikom Špor­tnega društva Kovk Rovte Primožem Arharjem. Prireditev je precejšen zalogaj, tako kadrovsko kot tudi organiza­cijsko. Tako je od zacetnih vecdnevnih prireditev program skrcen na štiri dni. Nekaj težav je s kadrom, saj je delo prostovoljno in mladih ne pritegne. Priprave na Poletje v Rovtah so že v polnem teku, dogovori s sodelujocimi glasbenimi in drugimi gosti so tako rekoc v sklepni fazi. K sreci glasbene skupine zelo rade sodelujejo in nekatere kar same pošljejo ponudbo za nastop. To je namrec lahko za nekatere odskocna deska na kasnejše vecje glasbene odre. V programu letos ne bo posebnih sprememb, nastop akusticnih skupin v cetrtek, v petek prizorišce zasedejo otroci z delavnicami ter vecerni film po izboru gledalcev, sobota je namenjena špor­tnim navdušencem. Nedelja je sklepni del, ki je navadno v zname­nju veselice, letos jo bo glasbeno obogatil ansambel Javor. Primož obljublja tudi malo presenecenje. Po dosedanjih opažanjih so vse dejavnosti zelo dobro obiskane, nekoliko morda peša udeležba na kolesarjenju. Vec svežine želijo organizatorji vpeljati v nedeljsko dogajanje, ki je nekdaj bilo pestrejše. Žal narave organizatorji ne morejo usmerjati po svojih željah. Zadnji dve leti sta tako prav dež in nevihta krojila nedeljsko doga­janje. Veselici sta kar dvakrat zapored odpadli. Držimo pesti, da bo letos vse šlo kot po maslu in bo vreme zdržalo, saj je rado­darnosti z neba letos kar dovolj. Na vprašanje, ce imajo v mislih kako spremembo termina, morda v jesenski cas in Poletje v Rov­tah preimenovati v Adijo, poletje v Rovtah, pa so zaenkrat zvesti prvotni zasnovi in termin ostaja isti, od 29. junija do 1. julija. Ker je prireditev bolj pisana na kožo mladim, pa kanijo tudi za malo manj mlade kaj pripraviti. Poleg nocnega pohoda in morda kina pod zvezdami je v nacrtu razstava, kajti pomembno je tudi druže­nje med generacijami. Primož je še mlad, poln delovnega zanosa, okoli sebe ima pridne sodelavce in verjamemo, da bo Poletje v Rovtah letos popolnoma uspelo. Da bo vstop v poletje res tisti pravi, vesel in vroc. Metka Bogataj V SREDIŠCU ZIMSKA REKREACIJA NA SNEGU Ceprav se je letošnje leto zacelo topleje in smo se nekateri že veselili zgodnje pomladi, je v zacetku februarja zima le pokazala zobe. Sneg se je obdržal vse do konca marca in po dolgem casu omogocil zim­ske športne aktivnosti. Logatec je že vrsto poznan po svojih lepo urejenih tekaških progah, ki v zim­skih dneh poleg domacinov privabijo tudi marsikaterega rekreativca iz širše oko­lice. Tudi letos je bilo po ustaljeni poti okrog Sekirice, Ticnice, in Žencka ure­jenih 12 km prog, speljanih po razgiba­nem terenu, ki zadovoljijo okus vsakega tekaca. Na starem smucišcu na Sekirici je bilo urejeno tudi sankališce, ki je bilo vsak dan polno otrok iz vrtcev in osnovnih šol, po dolgih letih pa so bile tudi zimske poci­tnice res zimske. Dobre razmere za trening so izkoristili tudi smucarji tekaci in skakalci, poleg tekme na mali skakalnici je na Sekirici potekala tudi tekma starodobnih smu­carjev. Pogrešali smo še kakšno rekrea­tivno tekaško tekmo, na splošno pa lahko recemo, da je za nami pestra in razgibana zima. Za urejenost logaških tekaških prog skrbi Komunalno podjetje Logatec oziroma Luka Knaus, ki se vsak vecer s teptal­cem snega odpelje naokrog in poskrbi, da so tekaške proge dobro vzdrževane. V ta namen je letos opravil dobrih 50 delovnih ur, kar skupaj z gorivom in vzdrževanjem teptalca snega letno navrže kar nekaj stro­škov, ki jih krije Obcina Logatec iz prora­cunskih sredstev. Poleg denarja za tekaške proge je obcina lani financirala tudi vecji redni vzdrževalni servis na teptalcu, za prihodnje leto pa je v nacrtu nakup doda­tnega snežnega topa, namenjenega pred­vsem zasneževanju skakalnic. Letošnja zima pa je pokazala, da tudi smu­canje v Logatcu, vsaj za tiste najmlajše, ni cisto za odpis. Težko je verjeti, da bo stara vlecnica na Sekirici še kdaj obratovala, vendar pa na obcini razmišljajo o manjši premicni vlecnici, kakršne so se to zimo pojavljale na manjših zasebnih smucišcih v Logatcu. Besedilo in foto: Nina Jerina KULTURA ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (1) Napis na spomeniku: NA TEM MESTU JE STALA ROJSTNA HIŠA ARHITEKTA JOŽETA PLECNIKA 1872 – 1957 (foto Gvido Komar) Plecnikova rojstna hiša v Gradišcu, Slovenska 5 (prej Gradišce 14), okoli 1960 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A6-001-116 Jože Plecnik je brez dvoma pustil najvecji pecat v sloven­ski arhitekturi. Tudi obmocje Logaškega je na zemlje­vidu Plecnikovih stvaritev. Za Plecnikovo leto so progla­sili leto 2007 in tudi preteklo leto 2017 – obeležitev 145-letnice rojstva (23. 1. 1872, Ljubljana) in 60-letnice smrti (7. 1. 1957, Ljubljana). Prav je, da se Plecnika (ceprav z rahlo zamudo) spomnimo tudi v Logatcu in ob tem bi rad navedel manj znane podatke, nejasnosti in netocnosti pa spravil v red, saj le-te nekateri avtorji vedno znova ponavljajo pri navajanju Plecnikovih del in biografskih podatkih. Zaplete se že pri rojstnih podatkih. Tako izvemo v (sicer pomembni domoznanski) knjigi Logatec: crtice iz življenja kraja in obeh župnij (1990) na str. 287: »JOŽE PLECNIK Rodil se je leta 1872 v Hotedršici.« Nedavno je izšla knjiga Podobe na Logaškem, ki podobno zavaja na str. 9: »Iz Hotedršice izvira znani slovenski arhitekt Jože Plecnik, ki je svoj pecat pustil na osrednjem trgu v domaci vasi …« Ne drži! Jože Plecnik je bil rojen 23. januarja 1872 v dolgi enonadstropni stavbi, ki je stala na emonskih ostali­nah na Ferantovem vrtu v ljubljanskem Gradišcu (takrat Burgstal­lgasse 14, nekaj let kasneje Gradišce 16, nazadnje pa Gradišce 14) vzdolž oz. delno na trasi današnje Slovenske ceste (št. 5, 7, 9) med Rimsko cesto in Gregorcicevo ulico. (Hišo so porušili l. 1965 zaradi širitve ceste in nove pozidave Ferantovega vrta.) Poleg tega je Plecnik ponovno živel in ustvarjal v »domaci vasi« Ljubljani med leti 1921 – 1957. Res pa je, da je bil oce Andrej rojen leta 1835 v Hotedršici in se tam izucil za mizarja. Leta 1864 se je preselil v Ljubljano in se istega leta porocil z Ljubljancanko Heleno Molka. Položaj Plecnikove rojstne hiše monumentalno oznacuje spo­minsko obeležje (klasicno oblikovan sloki kamniti steber) pri Jakopicevi galeriji na križišcu Gregorciceve ulice in Sloven­ske ceste (med št. 9 – 11) v Ljubljani. V spomin na Plecnika in njegovo rojstno hišo ga je leta 1976 postavil arhitekt Edvard Ravnikar, Plecnikov ucenec in naslednik v stroki. Steber ima mocan simbolni pomen, saj je rimska Ljubljana – Emona imela na Plecnika poseben vpliv, kajti kot otrok je lahko v neposredni bližini domace hiše opazoval delno raziskane ostanke južnega obzidja na Mirju in to se odraža tudi v nekaterih njegovih delih in posegih v Ljubljani. Pomenljive so Plecnikove besede: »Mene je vedno mocno prijelo, kadar sem pomislil na to, da bi tudi mi pokazali vse duševne zmožnosti, kakor so jih Grki in Rimljani. Na teh tleh, na katerih stojimo, so bili nekoc res vzorniki za nas.« in »Kar so naši dedje dobro zgradili, ne bom rušil.« S Plecni­kovim posegom v južno emonsko obzidje in njegovo okolico je Ljubljana prvic dobila javni prostor, kjer je emonska antika pos­tavljena v ospredje. Arhitekt je vzore za svoje ureditve poiskal v starem Rimu in v neoklasicnih pristopih, zgledoval pa se ni le pri emonski, temvec tudi pri drugi, bolj izdelani, brezcasni antiki, poudarjajo strokovnjaki. Žal ni nikoli izvedel, da je nje­gova rojstna hiša stala nad osrednjim trgom, forumom anticne Emone, prav tam, kjer so bili odkriti ostanki administrativno­-sodnega centra s kurijo (posvetovalnico mestnega sveta) in bazi­liko (sodno dvorano). Ostanke rimskega foruma so odkrili šele konec 60. let prejšnjega stoletja, ko so zaceli gradili stanovanjski kompleks Ferantov vrt (»Ferantovi bloki«). Edvard Ravnikar je sosesko Ferantov vrt nacrtoval sodobno, z izboklino proti Slo­venski cesti pa je nakazal arheološko najdišce emonske bazilike, nedalec od Plecnikove rojstne hiše. V Ljubljani je Plecnik vecinoma urejal staro mestno jedro tako, da je poudarjal obstojece kvalitete in popravljal arhitekturne napake pri obnovi popotresne Ljubljane, ki so jo spremenile v provincialno avstrijsko mesto. Ob tem je treba povedati manj znano dejstvo, ki se zdi današnjemu pridobitniškemu razmi­šljanju nedoumljivo – Plecnik je pri mestnih projektih sodelo­val brezplacno. Menil je, da mu placa profesorja na fakulteti zadostuje, zato za druge projekte ni pricakoval placila. (se nadaljuje) Gvido Komar KULTURA CE SE NA GABRIJELA V OSOJAH SNEG DRŽI, LOGAŠKA GODBA V ROVTAH KONCERT PRIREDI V skladu s starim pregovorom, ki je bil prvic javno zapisan že leta 1966, se je sneg v soboto, 24. marca, še vedno zadrževal na Osojah in to je kazalo samo na en mogoc razplet – Pihalni orkester Logatec bo imel zvecer koncert v Rovtah. In to kakšen koncert! Oder so poleg god­benikov zasedli še domaci pevci in solisti, v dvorani pa se je gnetlo ljudi, da so tisti, ki so prve takte uvodne skladbe zamu­dili, morali stati pri vratih in poslušati le od dalec. A pojdimo lepo po vrsti. Logaški godbeniki pod vodstvom dirigenta Vida Pupisa so pri­pravili zanimiv in raznolik spored. Koncert so odprli s skladbo Himna za orkester skladatelja H. M. Stuarta. Lahkotna in mirna skladba je predstavljala uverturo v bolj dinamicno in kompleksno nadaljevanje programa. Vrhunec je sledil že kar v drugi skladbi. Slovanski marš skladatelja Petra Iljica Cajkovskega je vencek ljudskih pesmi iz Rusije in Srbije, zlit v harmonicno celoto z mogocno orkestracijo. Vsekakor skladba, ki vedno navduši in je tudi tokrat. Sledila je solisticna tocka klarinetistov Mihe Nago­deta, Ožbeja Bizjaka in Frana Horzelenberga. Izvrstno so izvedli Mozartov trio klarinetov Divertimento. Skladba, ob kateri te na trenutke zasrbijo pete in bi si želel zaplesati pod odrom. Zatem se je predstavila še solistka na flavti. Anja Hrvatic je skupaj z orkestrom izvedla Adagietto za flavto skladatelja Huggensa. Kot zakljucek prvega dela koncerta pa je orkester zaigral še Drugo suito v F-duru angleškega skladatelja Gustava Holsta. Gre za vencek angleških ljudskih pesmi v orkestrski preobleki. Za raz­liko od Slovanskega marša je orkestracija manj kompleksna, kar pa deluje zelo dobro. Posamezni inštrumenti tako v Drugi suiti pridejo bolj do izraza. Drugi vrhunec vecera pa se je zgodil takoj na zacetku drugega dela koncerta. Domacemu obcinstvu so se namrec predstavili Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Rovte. Tako obcinstvo kot godbeniki smo bili navdušeni nad številcnostjo, pa tudi nad vnemo tako pevcev kot zborovodij. Otroški pevski zbor nam je pod vodstvom Urše Malavašic zapel ljudsko Otroci klicejo pomlad, Mladinski pevski zbor pa je pod vodstvom Mari Loštrek Žižek izvedel Mi pticca zapoje. Potem so pa še godbeniki in pevci združili moci v skladbi Gremo v kino. Za konec koncerta pa so godbeniki dvignili dvorano na noge s skladbami Zadnji klic in Te domace viže, ki je plod sodelovanja med ocetom in sinom. Že pred leti jo je namrec napisal in izvajal Franc Pupis z zasedbo Fantje z vseh vetrov, lani pa jo je za orkester priredil Vid Pupis. Obcutki po koncertu so bili vec kot odlicni, tako s strani godbe­nikov kot s strani obcinstva. Kot je odlicno izpostavil domacin, pozavnist v orkestru in tokrat tudi povezovalec programa Marko Šraj, si vsi želimo snega na Osojah tudi za Gabrijela prihodnje leto. Ce ga po nakljucju ne bo, pa bomo že našli kakšen drug raz­log, da se prihodnji marec zopet oglasimo v Rovtah. Tilen Kranjc Pihalni orkester Logatec ter Otroški in Mladinski zbor OŠ Rovte so napolnili dvorano v Rovtah z glasbo, godbeniki, pevci in številnimi poslušalci. Foto: Jan Zoric KULTURA BAGRAT ARAZYAN PEŠCICI OBISKOVALCEV PREDSTAVIL »STARA POTOVANJA« Zadnje dni februarja je Slovenijo zajel »polarni mraz« s temperaturami, ki so jih sicer starejši Logatcani vajeni, saj deset in vec pod niclo za Logatec ni nic posebnega. A kaže, da je bilo to dovolj, da je na odprtje razstave likovnih del clana logaškega društva likovnikov, 60-letnega akadem­skega slikarja Bagrata Arazyana iz Armenije, ki si je našel topel dom v Juršcah pri Pivki, prišlo le nekaj najzvestejših obiskovalcev. Drug razlog je najbrž ta, da pri množici medijev, ki nam podobe prinesejo pred domac naslanjac, ljudje ne cutimo vec potrebe po osebnem stiku z avtorjem, njegovimi deli. Nekateri se bodo izgo­varjali tudi na uro, odprtje se je pricelo v petek, 23. februarja, ob 19.00, ko je cas za ogled osrednjih informativnih oddaj naših televizijah ... Kakorkoli, vsaj clani Društva likovnikov Logatec bi lahko prišli pogledat, kaj ima ponuditi njihov clan, ki je svoja dela predsta­vil v Sloveniji, Rusiji, Nemciji, Armeniji in v drugih državah. Mimogrede: tudi v Galeriji Hiša, ko so razstavljali clani Sekcije upodabljajocih umetnosti KUD KC IM MF dr. Alojz Kraigher, na odprtju poleg razstavljavcev in njihovih sorodnikov drugih »radovednežev« skoraj ni bilo. Morda bo pa vecji obisk v novi galeriji v Narodnem domu?! Avtorja in njegovo delo je tudi tokrat predstavila likovna kriti­carka Anamarija Stibilj Šajn. Omenila je, da prinaša k nam dru­gacnost, ki je pri nas nismo vajeni, njegova dela so abstraktna, a so lahko posamezni deli konkretno opredeljivi. Kljub navide­znemu neredu obstaja logicna povezava med crtami, odtisi in plo­skvami, ki pripadajo živahnim, predvsem elementarnim barvam. Naslov razstave, Stara potovanja, pa opredeljuje nastanek del, ki so vecinoma iz devetdesetih let. Trenutno avtorju zapolnjuje dneve predvsem Center sodobne umetnosti Pivka, katerega sou­stanovitelj in kurator je. K odprtju sodi tudi glasba. Tokrat se nam je predstavil harmoni­kar Blaž Firt, ucenec Glasbene šole Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec Umetnik z likovno kriticarko Anamarijo Stibilj Šajn, predsednikom DLL Janezom Ovscem in mladim nadarjenim glasbenikom Blažem Firtom. KULTURA CE BI SE SVET NAZAJ VRTEL Vsi nastopajoci Otroški pevski zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka je sklenil na svoj nacin prik­licati pomlad, ce so že kurenti zatajili in so šli zimo preganjat celo v Južno Korejo. V goste so povabili ucence ples­nega krožka svoje osnovne šole, ki so prikazali, da znajo obvladovati svoje telo in z njim pripovedovati zgodbe. Med dekleti, so se pohvalili, imajo tudi fanta, ki se je imenitno vklopil v dekliško podajanje. Nastopili so tudi plesalci Plesne šole Petka, ki so v slogu ameriš­kih 'zapolnjevalcev casa' med športnimi dogodki z blešcecimi trakovi v rokah zaplesali. Nastopila je tudi baletna ple­salka Sara Vince. Vsi ti so bili sedanji ali nekdanji ucenci gornjelogaške šole, tudi iskriva povezovalka programa Darja Merlak, ki se je pohvalila, da je nekoc tudi pela pod roko sedanjega dirigenta in pevovodja šolskih pevskih zborov. Spored je bil duhovito sestavljen, kar je bilo pricakovati, saj Branki Novak ne zmanjka novih idej in domislic. Zbor se je dostojno predstavil z raznolikim sporedom, tudi kánon so zapeli in celo vecglasje. Pianist Miha Nagode je tako­rekoc že stalni clan vseh šolskih zborov in je bil posebej nagrajen z aplavzom. Ce se zavedamo, da vsako leto odidejo sta­rejši pevci v mladinski zbor, pridejo pa novi iz pripravnice ali nižjih razredov, si lahko samo predstavljamo, koliko dela ima pevovodja, da samo obnovi že nau­cene pesmi, kaj šele nauci nove. Koncert pa je imel tudi pedagoško noto, napovedovalka je vodila skozi vse tocke z razlago, ki je vzbudila zanimanje za nas­lednji nastop. Posebej pa je nastopajoce in obiskovalce 'poducila', kako grdo je, ce se med koncertom oglasi telefon ali pa ce se lastnik telefona odloci, da bo posve­til s svojim telefonom in posnel video ali nekaj slik. Zato je na oder poklicala vse nastopajoce, obcinstvu pa dejala: zdaj pa telefone na plan in naredite si nekaj posnetkov za spomin. Lep pomladanski koncert, ki je menda tokrat zares pregnal zimo in napovedal pomlad. Hvala vam, pevci! KRAS POSLOVNE STRANI NOVOST: UREDBA O VARSTVU PODATKOV – SEMINAR V LOGATCU Maja letos bo zacela veljati nova evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR). Veljala bo za vsa pod­jetja in organizacije po vsem svetu, ki obdelujejo osebne podatke državljanov EU. Z razvojem digitalne dobe, ki vkljucuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo prakticno vseh podrocij našega življenja, se je izjemno povecal obseg zbiranja in pospešil pretok informacij o posameznikih. Posameznikom je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v razlicne namene, zato je treba okrepiti njihove pravice. Nastale spremembe so pripeljale do sprejema novega predpisa, ki v zvezi z varstvom osebnih podatkov zago­tavlja poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah clanicah.  Cilj Splošne uredbe o varstvu podatkov je omogociti prebivalcem nadzor nad njihovimi osebnimi podatki in poenotiti ter dvigniti raven varstva osebnih podatkov v EU. To pa prinaša številne obveznosti za podjetja, podjetnike in druge poslovne subjekte. Doloca nova pravila varstva osebnih podatkov, pred vecji izziv bo postavila tudi trženje. V ospredje se postavlja odgovornost poslovnih subjektov, povezano z varovanjem osebnih podat­kov. Veste, na katere e-naslove lahko pošiljate komercialna sporocila, novosti, predstavitve? Katere podatke o delavcih in kandidatih lahko zbirate ter kako jih pravilno uniciti, kakšne so nove zahteve za veljavnost osebne privolitve za obdelavo osebnih podatkov, kako po novem do veljavnega soglasja za obdelavo osebnih podatkov, za kakšne namene lahko zbiramo podatke, katere ukrepe morate sprejeti za zavarovanje podatkov in jih zagotavljati? GDPR prinaša upravljavcem nekaj novih obveznosti, posamezni­kom pa pravic. Na njeno izvajanje se je vsekakor treba pravocasno pripraviti. Nadzorni organ ostaja Informacijski pooblašcenec. Da bi vam poenostavili delovanje uredbe v praksi, bodo na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Logatec izvedli stro­kovni seminar – Nova uredba o varstvu podatkov s praktic­nimi rešitvami, ki bo v ponedeljek, 23. aprila 2018, ob 9.00 (Tržaška cesta 11). Dodatne informacije, kotizacija in pred­hodne prijave: ooz-logatec.si, 051 651 538. Dejan Šraml ŠPORT MIHA ŠIMENC MED UCENCI Še kako ponosni smo bili v Rovtah, ko smo na semaforju v Korejskem Pjongcangu lahko videli napis Miha Šimenc, Slovenija. Da, ta mladi dvaindvajsetletnik si je z vztraj­nim delom prislužil vozovnico za olimpijado. Ob odhodu nam je obljubil, da se bo ob vrnitvi, kakor hitro bo mogel, oglasil na šoli, kamor je nedavno tudi sam zahajal. Obljubo je izpol­nil in po koncanem torkovem pouku, 20. februarja, smo ga lahko pozdravili v šolski telovadnici. Preprost, celo z nekoliko treme (vecjo, kot jo je imel na tekmi – tako je sam dejal), je stopil med ucence in sprošceno odgovarjal na vpra­šanja šolskih novinark Mete, Rubi in Lare. Lahko smo izvedeli prav vse, kar je Miha doživel na zanj najvecjem tekmovanju doslej. Vpra­šanj kar ni in ni hotelo biti konec, a Miho je tisti dan cakal še spre­jem pri predsedniku republike Borutu Pahorju, zato je moral obisk kar hitro koncati. V svojem prijaznem slogu se je poslovil z nekaj vprašanji, za kar so bili ucenci, ki so pravilno odgovorili, nagrajeni. Dobili so priponko z olimpijade in Mihov avtogram. Vemo, da se je Miha med nami pocutil odlicno, saj nam je celo pisal in se zahvalil, ker smo ga tako lepo sprejeli in mu naredili nepozaben dan. Za vse nas je bilo to srecanje enkratno doživetje, ucencem pa zagotovo velika motivacija, vzor ter dodana vred­nost vsakdanjim šolskim obveznostim. Najpomembneje pa je, da Miha ostaja na trdnih tleh, popolnoma predan športu, šoli in, seveda, svoji ljubezni. Metka Bogataj Miha med novinarkami Meto, Laro in Rubi Foto: arhiv OŠ Rovte ZDRAVNICE SPET USPEŠNE Avstrijski Bad Hofgastein je od 15. do 17. marca gostil tek­movalke in tekmovalce Svetovnega prvenstva zdravnikov in farmacevtov v smucanju. V slovenskem timu so se tudi letos odlicno odrezale zdravnice Zdravstvenega doma Logatec. Tekmovanje je zajemalo tri discipline: slalom, veleslalom in superveleslalom. V svojih starostnih kategorijah so dosegle naslednje rezultate: zdravnica družinske medicine Katarina Turk je v vseh treh disciplinah dosegla 2. mesto, specialistka za ortodontijo Gordana Cižmek je bila v vseh treh discipli­nah cetrta, upokojena zdravnica Jasna Cuk Rupnik pa se je uvrstila na prvo mesto v slalomu in na drugo v veleslalomu. ZD Logatec ŠPORT DOMEN COF IN NIK KNAVS POMETLA S KONKURENCO Domen je postal državni prvak v smucarskih skokih med decki do 15 let, Nik Knavs pa državni podprvak v nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Po dveh hudih poškodbah v zadnjih dveh letih je Domen z vztraj­nostjo in jekleno voljo zadnjo februarsko sredo na 55-metrski skakalnici v Kranju izpolnil enega od svojih ciljev. Isti dan je Nik Knaus v Planici postal državni podprvak v nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Cestitke Domnu, Niku, trenerjem in vsem, ki pripomorete, da se lahko veselimo takšnih uspehov.  Z regijskimi tekmami smo skoraj zakljucili zimsko sezono, spet odlicni rezultati najmlajših skakalcev v Mostecu. Edini ciciban Vid: 7. mesto, pri deklicah do 10 let Klarisa: 1. tekma – 1. zmaga po vsega desetih skokih na 20-metrski skakalnici. Deklice do 11 let: Petja Bricelj, 3. mesto. Decki do 10 let: Lovro Mlinar 2., Domen Fecur 3., Brin Marolt 5., Nik Turk 6. in Jakob Mivšek 9. mesto. Decka do 11 let sta skocila na 4. (Svit Spetic) in 10. mesto (Tim Drmota).  Prav tako smo bili aktivni na regijskih tekmah v Mostecu, kjer smo dosegli naslednje rezultate: v kategoriji decki do 13 let je Nik Gostiša Lah zasedel 2., Žiga Šabec 4., Kristijan Žerjal 7., Andraž Krašna 9., Enej Marolt 10. in Jan Bricelj 11. mesto. V kategoriji deklic do 12 let je Taja Košir skocila na 2. mesto. Smucarski skakalni klub Logatec MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC-AKTIVNOSTI V APRILU Redne vsakotedenske aktivnosti Ponedeljek, 9.00: lahkotni in igrivi plesi v krogu z Darjo Bažec – pomirimo duha in misli ter razgibajmo telo Ponedeljek, 18.00: družimo se ob kvacki (vabljeni novi clani z vsaj osnovnim znanjem kvackanja) Torek, 8.15: telovadba za starejše (potrebne prijave) Torek, 10.00: skupina za mlade mamice (potrebne prijave) Torek, 18.00: antistres joga (potrebne prijave) Sreda, 11.00: slovenšcina za starše (namenjena staršem šolskih in predšolskih otrok, ki se v vsakdanjem življenju srecujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku) Sreda in petek (po 13. uri): individualna ucna pomoc za osnovnošolce in srednješolce iz socialno ogroženih družin (matematika, fizika, slovenšcina, anglešcina, pomoc pri uce­nju) – potrebna predhodna prijava Petek, 9.00 oziroma po dogovoru: individualna racunalniška pomoc za starejše – potrebne predhodne prijave Petek, 13. in 27. april, 15.00: pogovorna skupina za samopo­moc in razvijanje socialnih vešcin Novosti v aprilu Sobota, 7. april, dan za spremembe: ob 10.00 spomladansko cišcenje Logatca, ob 15.00 izmenjevalnica knjig, stripov, DVD­-jev in CD-jev Torek, 10. april, 17:00: delavnica Tehnike sprošcanja v sode­lovanju z Zdravstveno-vzgojnim centrom ZD Logatec Sreda, 11. april, 17.00: delavnica Obcutki staranja (s pomocjo razlicnih pripomockov boste na lastni koži izkusili obcutke, s katerimi se starejši ljudje srecujejo vsak dan, potrebne predho­dne prijave) Torek, 17. april, 18.00: srecanje literarnega društva Zeleni oblaki Ponedeljek, 21. april, 18.00: na skodelico kave s Cankarjem – Noc knjige v sodelovanju z literarnim društvom Zeleni oblaki Vse aktivnosti so brezplacne, prostovoljni prispevki so dobro­došli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Za vec informacij in prijave na aktivnosti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. ŠPORT TEKAŠKE POŠKODBE IN TEŽAVE Iliotibialni sindrom Najpogosteje se odraža kot bolecina na zunanji strani kolena, ki pogosto doleti tekace in kolesarje. Iliotibialni sindrom strokov­njaki zlahka prepoznajo, vendar pa je njegovo zdravljenje precej zahtevno, ker zahteva dosti potrpljenja. Iliotibialni trakt (ITT) je dolga tanka fascija na zunanji strani ste­gna. V zgornjem delu se pripenja na medenico, v spodnjem pa se narašca na grco golenice. Iliotibialni sindrom nastane kot posledica trenja med ITT in zunanjim izrastkom stegnenice. Trenje je najvecje pri kotih v kolenu med 20 – 30 stopinj, v trenutku, ko ITT potuje cez zuna­nji izrastek stegnenice. Problem se pri tekacih pojavi zaradi prej opisanega kota, saj je takšen tudi obicajen kot v kolenu pri stiku stopala s podlago v tekaškem koraku. ITT je bolj obremenjen pri pocasnejšem teku in vecji utrujenosti, ker je ta stik daljši, težišce pa se pomakne nazaj. Nevarni so tudi dolgi teki navzdol. Vzroki za nastanek so kombinacija biomehanskih znacilnosti gibanja in preobremenitve. Najpogostejši vzroki so pretirana pro­nacija stopala in veliko povecanje kolicine teka ali sprememba tekaškega terena, kar povzroci otrdelost in skrajšanje ITT. Bolecina se pojavi iznenada na zunanji strani kolena. Predel je bolec na dotik, bolecina pa je prisotna tudi med upogibanjem in hkratnim pritiskom. Bolecina se poveca v stojecem položaju, ko bolece koleno upognemo do kota 30 stopinj – takrat ko ITT zdr­sne preko izrastka stegnenice, kar se cuti in vcasih tudi sliši pre­skok kite cez kost. Nujni ukrepi Ce imate sreco, se lahko stanje po nekaj dneh pocitka in hlajenja z ledom umiri. Vendar s tem niste odpravili vzroka za nastanek poškodbe in precej verjetno je, da se bo bolecina pri vecji kolicini treninga spet pojavila. Dobro je obiskati usposobljenega fiziote­rapevta ali zdravnika, predvsem pa morate tudi sami ukrepati. V zacetni fazi je treba omiliti bolecino, za kar se uporablja led, nesteroidna protivnetna zdravila in pocitek. V tej fazi ne smete izvajati nobene aktivnosti, ki vkljucuje ponavljajoca krcenja in iztegovanja kolena, zato, denimo, tek in kolesarjenje ne pri­deta v poštev. Takoj zacnite z razteznimi vajami in masažo ITT, ki ga morate sprostiti. Samomasažo z valjem izvajate na zunanjem delu ste­gna, v predelu iliotibialnega trakta. Je bolece, a skoraj najvec, kar lahko naredite sami. Valjati morate zelo pocasi, najbolje je, da petkrat vedno v eno smer. Nato sledijo vaje za moc. Vec o tem na naši spletni strani. Teci zacnemo šele, ko med raztezanjem in vadbo moci ne cutimo nobene bolecine vec! Pripravil tekaški trener ŠD Tek je lek Miro Petrovec Vaja za krepitev gluteus mediusa. ILIOTIBIAL BAND ANATOMY Iliotibial Band Quads Hamstrings Patella Area of Pain Distribution VAŠA POŠTA LOVSKA DRUŽINA NAJ BO PRAVA DRUŽINA (NE ZGOLJ DRUŠTVO) Vivere tota vita discendum est. »Clovek se uci do smrti.« – Verba docent, exempla trahunt »Besede ucijo, zgledi vlecejo.« – Ljudje, medsebojni odnosi, izobraževa­nje, duhovna klima, v kateri živimo in delamo (pa se tega še zavedamo ne), vse to je sol življenja. V življenju pocutje igra eno najpomembnejših vlog. Toliko imamo vsak dan opraviti z ljudmi, pa tako malo vemo, kako je z njimi treba ravnati. Naš šolski in politicni sistem nas ucita pehanja za denarjem veliko bolj kot tega, da bi znali prisluhniti drug drugemu. Ni nakljucje, da sta si pred stodesetimi leti zagnana ustanovi­telja slovenskega lovskega kluba dr. Ivan Lovrencic in dr. Ivan Hribar zadala za nalogo tudi izobraževanje slovenskih lovcev. Divjadi moramo zagotavljati cim boljše življenjske razmere. – Ohranjati moramo lovsko pripovedništvo: gojili smo vrednote, ki se vse pogosteje omenjajo kot nekaj nebodigatreba, saj je zdaj edini in zvelicavni vladar tega sveta – denar. (Historia magi­stra vitae? – Herodot). A tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo. (George Santayana) Z branjem clovek doživlja katarzo. Lovska kultura je tista dodana vrednost, ki nas uvršca v sam vrh. Ohranjajmo ljudsko izrocilo in z našim kulturnim delovanjem približajmo javnosti celotno podobo slovenskega lovca zdajšnje dobe. »Lovske razstave; vecji del javnosti jemlje naš nacin razstav bolj kot predstavitev pokopališca za divjad. Še posebno, ko vidijo trofeje, pritrjene na stebre, ki najbolj spominjajo na frankolovske žrtve«. (Lovec, 4/2017, C. Miro Vucic). »Velik del razstave so namenili lovski literaturi, leposlovju in strokovnim besedilom. Tako lahko jav­nosti poveste veliko vec kot s praznim mlatenjem besedne slame na preživetih lovskih posvetih in drugih oblikah nedejavnega sestankovanja in pametovanja tistih, ki o »vsem vse vedo«. (Lovec, 4/2017, dr. Marjan Toš). Znanje – ali pa se bomo pridružili tistim, ki še dolgo ne bodo prišli do spoznanja, da se »kahel« ne dela z ritjo, ritim so samo namenjene. Z zgledom lahko pripomoremo k pozitivni promo­ciji lovstva. S permanentnim izobraževanjem clanov se lahko izboljša kakovost odnosov. Vsak posameznik lahko tako pri­speva skupnosti – družini. Naj zakljucim. Ernest Hemingway je napisal roman Komu zvoni; naslov, vzet iz znanih stihov Johna Donnea: »Noben clovek ni otok, popolnoma sam zase; vsak clo­vek je kos celine, del kopnega; ce morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtic, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega cloveka vzame del mene, ker pripadam cloveški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Cedomir Miro Vucic Foto: istock PETDESET PLUS Delodajalci venomer poslušamo, da ne maramo zaposlovati starejših od petdeset let. Pa smo se v podjetju Fe Brus odlo­cili, da damo možnost tudi takemu kadru. Navezali smo stik z zavodom za zaposlovanje. Osebje se je zares zelo potrudilo. Organizirali so skupino vec kot desetih kandidatov razlicnih sta­rosti in jo pripeljali v našo železokrivnico. Kandidate sta spre­mljali tudi osebi z zavoda. Predstavili smo jim naše podjetje in povedali, kaj v primeru zaposlitve pricakujemo od njih samih. Poudarili smo, da nam ni treba nujno na novo zaposlovati, ven­dar trem ali štirim kandidatom vseeno nudimo možnost zaposli­tve. Že po njihovih obrazih sem zacutil, da je to tratenje casa. In rezultat? Porazno! Dali smo jim nekaj dni casa za razmislek o naši ponudbi glede zaposlitve. Niti en kandidat se ni vec oglasil za razgovor. Zanimivo! Pa se ne vprašujemo samo v našem podjetju, zakaj je tako. So morda raje na javnih delih? So morda na boljšem s socialnimi transferji in Karitasom, delom na crno ... ? Lepo svobodni, brez obveznosti. Toda z veliko KRITIKE do delodajalcev. Hvala. Obrtniki, podjetniki, kjer koli se pojavimo, od vsepovsod pos­lušamo, da nocemo zaposlovati takega kadra in še marsikaj drugega. A glede na našo izkušnjo je resnica žal drugacna. Ce nimaš interesa za delo, ti nobeno ponujeno delovno mesto ne ustreza in najdeš kup razlogov, da si raje brezposeln in z veliko kritike. Vseeno bomo na novo zaposlili pet delavcev, vendar ne domaci­nov, raje tujce. Pa bodo zopet kritike: zakaj tako … ? Pohvaliti moram osebje zavoda za zaposlovanje, ki se je v tem primeru zelo izkazalo in pokazalo, kako naj bi delovali tovrstni zavodi. Fe Brus d.o.o. Logatec MED NAMI NAPOVEDNIK DOGODKOV Od 28. marca do 16. maja 2018, Avla Upravnega centra Logatec, Tržaška 50A, Male slikarije, razstava otroških slik, ustvarjenih pod mentorstvom Polone Pivk Mihevc Org. in info: JSKD, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Torek, 3. aprila 2018, ob 17.00, Knjižnica Logatec, Kekec in Pehta / Predstava za otroke – Gledališce Kolenc Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Torek, 10. aprila 2018, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Doživljaji iz svetovne vojne / Brus Robert – predstavitev knjige Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 12. aprila 2018, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Adijo, odpadki – Maja Nagode Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Petek, 13. aprila 2018, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Utrip Ljubljane – Fotografska razstava / Maja Kljajic Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Torek, 17. aprila 2018, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Zemlja, voda, seme – Anton Komat / Predstavitev knjige Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Od 21. aprila do 26. maja 2018, Galerija Hiša sonca Logatec, Delavnice Carobne plesne pravljica za otroke od 5 do 10 let. Org. in info: JSKD, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Ponedeljek, 23. aprila 2018, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Noc knjige – Pogovor o knjigi / Jan Golja Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 26. aprila 2018, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Treking po Korziki / Matej Jeram Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ ZAHVALA Kruto je bilo in nepricakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker cez noc od nas si odšel. V srcih so ostali spomini in bolecina ter solze v oceh. PRIMOŽ ŠKERBEC (1973 – 2018) Ob nenadni in nepricakovani izgubi mojega moža Primoža, ocija petih nepreskrbljenih otrok, se iskreno zahvaljujem vsem in vsakemu posebej za moralno, duhovno in financno pomoc. Vsem, ki ste nam stali ob strani in ste se prišli poklonit. Še posebno bi se rada zahvalila staršem družinskega verouka, vsem sosedom za pozornost in izkazano pomoc, župnijski Karitas - še posebej ge. Mariji Klancar in Ani Strle, Mešanemu pevskemu zboru Adoramus z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom, trobentacu Robertu Albrehtu, podjetjem Kolektor Idrija, Eurobox Podskrajnik in DS Smith Logatec, sodelavkam in sodelavcem Doma Marije in Marte, vsem sorodnikom in dobrotnikom, Obcini Logatec, CSD Logatec, OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, PGD Dolnji Logatec, TSK Logatec, Glasbeni šoli Logatec, Lokostrelskemu društvu Logatec, Komunalnemu podjetju Logatec –še posebej Gorazdu Bošnjaku, vsem duhovnikom, še posebno bratrancu Martinu Golobu za humilijo, stricu Lojzetu Golobu in Janezu Komparetu za lepo slovo. Hvala tudi ekipi NMP Logatec in Policiji Logatec. Vsem neimenovanim iskrena zahvala za pozornost in financno pomoc. Žena Jasmina z otroki - Ožbej, Neža, Erna, Jernej, Jakob in vsi njegovi. ZAHVALA Ni te vec na vrtu in v hiši, nic vec se glas tvoj ne sliši; ce lucko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar; ne bomo te nikdar zapustili v svojih srcih vedno te bomo nosili! GENOVEFA ŽIGON Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, svece in maše. Hvala vsem za izreceno sožalje in stisk rok ob boleci izgubi naše drage mame. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji pomagali, stali ob strani v težkih in veselih trenutkih, jo obiskovali ter nudili pomoc in topel objem. HVALA MAMA!! Vsi njeni VAŠA POŠTA ZAHVALA Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti. BLAŽ RUPNIK (9. 9. 1982 – 4. 2. 2018) Ni besed, ki bi zmogle opisati našo bolecino … … in 'hvala' ni dovolj mocna beseda v zahvalo za vsa izrecena sožalja, tople besede, tolažilne objeme in darove. Posebna zahvala njegovi zdravnici, dr. Kermavnar Marinškovi z osebjem, celotnemu kolektivu Komunalnega podjetja Logatec, še posebej Gorazdu Bošnjaku za lepo organizirano pogrebno slovesnost, vsem Ravnicanom, sorodnikom in prijateljem, še posebej Urošu, Slavici in Nadi. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V svoj vecni mir je odšla FRANCKA CEMPRE (16. 10. 1935 – 25. 2. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje, svece ter darove za maše. Iskrena hvala predsedniku PGD Dol. Logatec za poslovilni govor in številnim gasilcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Katarini Turk za dolgoletno skrb za njeno zdravje, osebju Doma Marije in Marte za skrbno nego in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo skupaj z nami pospremili k vecnemu pocitku. Otroci Marinka, Marko, Andrej in Urška z družinami. ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. IVAN NAGODE (16. 1. 1927 – 15. 2. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izreceno sožalje in darovane svece. Hvala osebju Doma starejših Cerknica za vso oskrbo in nego v casu bivanja v domu. Hvala gospe Angeli Menart za organizacijo pogreba, pevcem za petje ter gospodu župniku za opravljen obredni pokop. Zahvaljujemo se tudi Združenju borcev za vrednote NOB za poslovilni govor in društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste našega oceta Ivana pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Janez z družino ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec, dalec je. JANKO GANTAR 17. 1. 1956 - 9. 3. 2018 Ob izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, izrecena sožalja, podarjene svece in cvetje. Iskrena hvala g. Rafaelu Andrzeju za pogrebni obred, hvala tudi pevcem in trobentacu, Komunalnem podjetju Logatec in Cvetlicarni Karmen za prelepo cvetje. Vsi njegovi VAŠA POŠTA ZAHVALA ob smrti dragega moža, oceta, starega ata, pradedka in brata Obogaten z dobrimi deli, ki si jih vse življenje delil, nam pa dajal zgled optimizma, spoštovanja in ljubezni, si za vedno odšel v vecnost, nam pa ostajaš v trajnem spominu. JOŽE ŠVIGELJ BALANTINOV ATA 29. 4. 1928 – 18. 2. 2018 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izreceno sožalje, darovane svece in za darove v humanitarne namene ter vsem, ki ste našega oceta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Komparetu za obiske na domu, lepo opravljen cerkveni obred z nagovorom ter vsem duhovnikom, ki so darovali sv. mašo ob ocetovem slovesu. Hvala tudi sestram uršulinkam in karmelicankam za vse molitve. Zahvaljujemo se tudi zdravnicam in osebju Zdravstvenega doma Logatec za vso skrb in pomoc ter Komunalnemu podjetju Logatec za lepo organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsi njegovi ZAHVALA Delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje – ostal nam je le spomin na Tvojo dobroto … V 94. letu nas je zapustila draga sestra, teta in prijateljica JULIJA PUC –ZALOKARJEVA. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za socutne besede, svece in darovane maše. Najlepša hvala osebju Doma Marije in Marte za prijazno sodelovanje in lajšanje bolecin v zadnjih dneh življenja. Hvala tudi dr. Ani Kermavnar Marinškovi, domski zdravnici. Iskrena hvala g. župniku Francetu Macku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Cvetlicarni Karmen hvala za izbrano cvetje in organizacijo pogreba. Ohranili jo bomo v lepem spominu! Sestra Vida v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Dom je prazen in dvorišce, oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Sonce tvoj dom obseva, žarek išce tvoj obraz, dnevi žalostno minevajo, ker ti odšla si od nas! Ob boleci izgubi drage mame, tašce, babice, prababice in sestre NEŽE TREVEN (15. 1. 1929 – 4. 2. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovane svece, mašne namene in vse prijazne stiske rok ter izreceno sožalje. Zahvaljujemo se osebju ZD Logatec za zdravstveno oskrbo. Zahvala g. Gorazdu Bošnjaku in g. župniku Simonu Onušicu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi ge. Mariji Rudolf in Romanu Trevnu, trobentacu in pevcem, ki so naši Neži polepšali zadnjo pot. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in vecni mir mi zaželite. PETER MUSEC 1959 – 2018 Ob izgubi našega brata in sina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrecena sožalja, podarjene svece in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, Cvetlicarni Karmen, Komunalnemu podjetju Logatec – še posebej g. Bošnjaku za organizacijo pogreba. Posebna zahvala velja celotnemu osebju Doma starejših Grapovcnik za veliko potrpežljivosti in nego v skoraj desetletnem bivanju v ustanovi. Hvala tudi sostanovalcu Ivanu za neprecenljivo pomoc v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi VAŠA POŠTA