ŠTEVILKA 34 ?CN A1920/21 J IZDAJA UPRAVA NA* RODNEGA ELEDALIUA V LJUBLJAI\I' UREJA OTON ŽUPANČIČ CENA6h Spored za 36. teden Drama Sreda, 18. maja četrtek, 19. maja petek, 20. maja S°bota, 21. maja ^edelja, 22. maja P°ned., 23. maja Navaden človek. D Bobrov kožuh. Po znižanih cenah. Izven. Zaprto. Elga. C Mrakovi. Izven. Elga. E ^reda, 18. maja Cetrtek, 19. maja ^etek, 20. maja S°bota, 21. maja ^edelja, 22. maja P°ned., 23. maja Opera Dalibor. Gostovanje g. Julija Betetta. E Lepa Vida. A Carmen. A Zaprto. Dalibor. Gostovanje g. Julija Betetta. B Zaprto. ^paina pripravlja Scribeovo komedijo „Kozarec vode"; opera ^eingartnerjevo „Vaško šolo“ in Dohnanyija „Pieretin pajčolan “. Začetek ob 8. Konec ob 10’ Navaden človek Šala v treh dejanjih. — Srbsko spisal Branislav NuŠic> Poslovenil Fr. Govekar. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ- Arsa Miličevič, trgovec...........................g. Ločnik. Marija, njegova žena..............................ga Danilova. Dušan, ) i.......................g. Gaberščik. Zorka, S nJuna otroka \.....................gna Gorjupov«. Vičentije Petrovič, višji uradnik v p. g. Plut. Sofija Damujanovičeva, vdova................ga Juvanova. Žarko, njen sin ’.................................g. Drenovec. Jovanče Micič, trgovec iz Jagodine ... g. Danilo. Persa, njegova žena...............................gna Rakarjev«. Nikola, sluga Miličevičev.........................g. Rakuša. Godi se blizu Beograda v vinogradu Miličevičevem na Topcl' derskem brdu. Začetek ob 8. Konec ob 11. Bobrov Kožuh Tatinska komedija v štirih dejanjih. Spisal Gerh. Hauptmann. Prevel Josip Mazi. Pl. Werhahn, uradni predstojnik Kriiger, rentar . . r- Fleischer . . . Motes Gospa Motesova J^olfovka, perica lilij Wolf, njen mož ^eontina \ . I Adela j njeni hueri \ ^ulkov, brodnik . . . “'lasenapp, uradni pisar . ‘ptteldorf, uradni sluga . il!P Režiser: A. DANILO. g. Peček, g. Rogoz, g. Pregare, g. Gregorin, gna Rakarjeva. ga Danilova, g. Plut. gna Bukšekova. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Strniša, g, Smerkolj. * * 'ejanje se vrši v Greunanu pri Berlinu za časa septenatnega boja. - 3 — Začetek ob 8. Konec ob '/aH* ELGA Šest slik. Spisal Gerhard Hauptmann; prevel Josip Wester- Režiser: A. DANIL^' Osebe v prvem in zadnjem prizoru: Nemški vitez...............................g. Kuratov. Njegov sluga...............................g. Strniša. Menih......................................g. Rogoz. V sanjskih prizorih: Grof Starženski............................g. Rogoz. Marina, njegova mati.......................gna Wintrova. Elga, žena Starženskega....................ga Danilova. Mala Elga.................................. * * * Dimitrij, I _ . , , \.............g. Peček. Griška, I Olgina brata ^.............g j^ralj. Oginski, Elgin bratranec...................g. Drenovec. Timoška, oskrbnik..........................g. Danilo. Dortka, Elgina hišna ......................ga Juvanova. Dojka male Elge............................gna Gradišarjeva. Prvi in drugi sluga........................gg. Škerlj in Raku Dva oboroženca...................................... * * * Začetek ob 8. Konec ob 10 '/2. Mrakovi Igra v treh dejanjih. Spisal Fran Kosec. Režiser: DANILO. fanez Mrak, gruntar in župan tn' 1 ( ‘lica, j. njegovi otroci ! Jnezek, ) l ar- III. Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog jerau« sodijo Dalibora na smrt. i!horov° Premena. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Dalip znamenje za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški Dalibora vedejo na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. L' aj. privede smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne so nike, se jim vda. Začetek ob 8. Konec ob 11. LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin. Dil%ent: I. BREZO VSEK. Režiser: F. BUČAR. Anton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) njegova žena, poprej šivilja na Reki Vida, Ni tiri (sopran) eza> gospodinja pri Antonu (alt) . ®ga, njen oče (bas) ..................... p>i’to, mlad Benečan (tenor) . . . jetro, njegov prijatelj (bas) .... 'Uetta, služkinja pri Albertu (sopran) 'ovanni, sluga pri Albertu (bas) . . r,°*a) plesalka (sopran)................... J0st (tenor)............................... *Va deklica (sopran)....................... ruga deklica (sopran)...................... ^stje, maske, romarji. — Godi se v začetku devetnajstega stoletja 2u Sušaka, v Benetkah in na Trsatu. — Plese priredil baletni Jster Pohan. — Nove dekoracije je po načrtu akad. slikarja Kle-nciča naslikal gospod Skružny. — Prva vprizoritev leta 1910. v Ljubljani. g. Levar. gna Zikova. gna Šterkova. g. Pisarevič. g. Kovač, g. Zathey. ga Trbuhovičeva. g. Zorman, gna Chladkova. g. Simončič, gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva. *■ Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. tov ^ ^'Va pr' Albertu, pa plesalko Lolo. Aiber- Se Prijatelj Pietro si zaman skuša pridobiti Vidino ljubezen. Dasi le uveril o nje zvestobi, jo Alberto vendar palme od sebe. I "1- Vido je prignalo hrepenenje po otroku domov. Mož Anton z veseljem pozdravi in hoče ž njo srečno živeti; a Vida ga r.e 0re Uubiti. tu^ Trsatu. kamor sta prišla poleg Vide in njenega moža ta Alberto in Pietro, izve Anton za preteklost svoje žene. Ko mu 2j,rVse Prizna, plane Anton na Alberta in ga zadavi; on sam se Ut*i mrtev; zadela ga je kap. Vida zblazni. - 7 — Začetek ob 8. Konec ob 1^' CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVIN^- Carmen (mezzo-sopran)..........................gna Thierry. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton)..................g. Pribislavsk1- Micaela, kmečko dekle (sopran) .... gna Zikova. Frasquita, ciganka (sopran)....................gna Thalerjeva- Mercedes, ciganka (sopran).....................gna Šterkova. Dancairo, tihotapec (tenor)....................g. Mohorič. Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovic. Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey. Morales, dragonski podčastnik (bariton) , g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapi Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodi^e Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan i*1 baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zar©^ Don J os e-ja; kor ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride ^ Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo detlarvke, med Ilj' nr\if Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so (jo zc v kovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli: njej je všeč edino le Vrnivša se Miicaela prinese Joseju pismo od doma in mu prip°v£ ^ o ljubezni njegove skrbeče matere. Josč se ganjen spominja liu',e matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater Piesrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zmiga narednika Joseja, da nalpravi •'©d. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je 'bila nebo tovarišico ranila. Poveljnik -zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Canmen, dobro vedoč, da ilahko amamii isakega moškega, se začne prilizovati ,oseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose sr strastne zaljuni vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Z mi i ga, zaipazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »torieadorijev«; med nijimi Ije slavni Zttiagovalec Escaimiillo. Vsa družba ga navdušeno ipozdra/vi, lin Esca-'nillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Es;a-millovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen Pa jih .zavimc, ipoudarjajoč, da .pričakuje svojega ljubčka. Jose pride 1,1 kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje ~'e vojaški signal, ki klilče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo lt>če J,ose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo .veli, naij le gire tlazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata ^uniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi, ^ttiga zajpove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter k'c*° preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaj e se mu °^vodo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. Hi. V soteski. Tihotapska družba iioče po naporni poti poč!-^ali> Poprej pa naij se preiščejo pota, je li kje skrit kak carina/. Pa naj mej tem straži odloženo blago. •losejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa ^e2ana in ko zazre Joseja na skal!, ki hoče baš ustreliti prihajajoča Escaimilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, ^esa tu išče, odgovori Escamiillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. 0 kratkem prerekanju se zaičme boj z nožem; Jose bi bil Escamilla ^‘Cltlagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče 2. Cainillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela .roti Joseja naj se 7 % ^°ni0V ^ umirajoči materi. Oloboko ganjen se odpravlja Jose lcaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet Klela. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Cannen želi biti ipriča nove zmage svojega Rscamiilla in ne posluša svarjenji svodih tovarišic. Ko hoče Carmeti vstopiti v areno, jo ustavi .lose, roteč jo, naj gr« ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Josč jo ponovno roti, toda zaman: ona sname prstan, ki ji -ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod n o?e. nesen ji zaboie Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva. Hauptmannova „Elgaw. , Sanje! Sanje na odru. Če je življenje sen, bomo veseli, smo videli res le sen grozne noči. Ali je morebiti resnica ? , fUparzer je dostavil k naslovu svoje novele „Das Klosteir 1 Sendomir", ki je dala Hauptmannu snov za „Elgo“, pr -jnbo: Po neki za resnično sporočeni dogodbi. „Snov je prillparzer — nekdo drugi je spoznal nje melodij o“, 3vi duhoviti essayist Alfred Kerr o Hauptinannovi drami. V , 11 dneh jo je Hauptmann napisal in obležala je kot skica, p osnova drame v predalu. Med tem je spesnil druge draine : popijem zvon, Voznik Henšel, Mihael Kramer, Roza Bernd. 1 Deset let je ležala „Elga“ pozabljena, neobjavljena, šele d' 05. je prinesla berlinska „Neue Rundschau" skico v °tni, nepredelani obliki. Prijatelji so Hauptmanna preprosili, . Se je odločil izročiti javnosti tistih sedem prizorov, kakršni 0 bili. H »Sedem prizorov — kje je dramska tehnika? To ne sodi so zabavljali kritični Radamanti. A vendar je v teh k Clranih prizorih globoka človeška tragika. V nekaj urah jih .Pesnik ustvaril, ne, vrgel jih je na papir, lahkotne in 2 ,°\ne, kakor se pode sanje v glavi sanjajočega. Prvi in bi7. prizor sta nekak okvir, ki druži te zdaj realne, zdaj j. rne sanjske podobe v grozno tragedijo poljskega grofa ženskega. si je bil lepo ženo — pobral jo je na ulicah var- bU ^ih. Živel je ž njo srečno, v dozdevni sreči; ta sreča je va Za»j le sen. Elga, ta življenja kipeča, po slasti, po uži-fe koprneča ženska, naj bi donesla stalno srečo na dom r,e Starženskega ? Preveč ljubi življenje, a tudi smrti se p0 °Ji- »Smrt lastnega očeta jo je naučila smejati se na prav liub način marsikaterim resnim stvarem življenja." Elga SvoieSa moža, ljubi pa tudi bratranca Oginskega. Vse vj-j ravnanje zavisi od trenotne ubranosti, vdaja se močnim je v{°m’ a se jih hipoma zopet otresa. Naravnost demonska i, a — razgrne se zastor: na postelji inlacjVvlnorjeni ljubimec Oginski. Kakor levinja, ki brani svojega te]a 1Ca Pre(^ napadalci, se ustopi pred mrtveca, kakor bi hoje nS SV0'iim telesom, s svojim življenjem ščititi njega, ki ga tg , ..a. ar dal umoriti njen blazno ljubosumni soprog. „Črtim ’ Jnjem na te!“ je zadnji hropeči krik obupno besneče ženske. — 11 - Kako prozaična tragika pri Grillparzerju! Oginski, ** sačen pri Elgi, uide skozi okno, Elgo prevarani soprog zaboli' In kako tragična poezija pri Hauptmannu! Oginski leži umorje na istem ležišču, kjer je užival Elgino ljubezen, in demonska verolomnica, brani ko blazna mrtvega ljubim*58 Tesnobno, dušeče razpoloženje vlada ves čas na p020^ nici. Temačna sobana v starem stolpu, samostan, nekdaj g1® grofa Starženskega, zamolklo petje menihov v koru, iz dal pritajeni glasovi orgel, nad vsem pa romantika dejanja in 111 noči! Ko vse to mine, se zdi gledalcu kakor tistemu škemu vitezu, ko se iz nemirnih sanj predrami: „Ven, ve' na prosto, ven v mlado jutro, ven v živi svet!“ Znani kritik Kerr pravi v svojem lapidarnem slogu: » Hauptmannovem delu je — Chopin . . . Hauptmann je ® melodijo. Kar podaja, je pojoča tragika: ples življenja in P . smrti, predvsem pa godba ženske — hoja, zvok, melodija 11 ljubkejše grešnice . . — 12 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. t?u!edališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-p^11 Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umelnosti (j . nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih q -,1 ln njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel A| ^'ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, j Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. Tl.S K n UČITELJSKO TISKARNA V LJUBLJHNI.