60100200 prii\ 0S1ie Avstrije in njenega tZ Kreiskija bi lahko bilo lo ^ im* bi liiln nrpsnp- Nno to * če ne bi bilo presne • faglčut, in nevarno za medna-«c . sodelovanje v Evropi. Mož strij*'1 ,rl<" na prsi, da ,jc Av- demokratična dežela, toda stpjjj r*nk° demokracije sc v Av-* vednostjo in neposredno Dil, r" vlade in vodilnih politič-8ltr.,, ai,k krepijo in organizirajo :raJne desničarske in revanšistič- ^ ki javno nastopajo proti Ulit hrac>.ii navznoter in evropske-list|n "delovanju, v duhu helsinške Tj’ navzven. «i|# dni je avstrijska vlada zavr-k»tern".to češkoslovaške vlade, s laV||" ta protestirala zaradi na-300.0o?e*a majskega shoda kakih Jll. y, sudetskih Nemcev na Duna-Net>a"" je, da so bili sudetski st^i .naJ*vestejši Hitlerjevi pri-stlen’ 'a Sojijo še danes revanši-l( da nak*epe proti Češkoslovaški *kcii,nSe navdihujejo oh najbolj re-HJJ* nacistično - fašistični '"katnU*,. Dovoljevanje takih pro-»asp!",pdi shodov .je v očitnem *av„e "u '■ določili avstrijske dr-v*ado P"K°dbe, toda za avstrijsko stvar "t®"ega kanclerja je to V 1.av'sl,ri.iske demokracije . . . *tr|jj N*"Jih dneh so v Gornji Av-p, Gusenu, kjer je bila med "spozitura nacističnega ta-*"a"i» Srnrti v Mauthausnu, «ue-de|n., a,entatorji popolnoma ali dh Po "'čili 32 spomenikov, ki so "e »nffi .Posbtvib svojci in raz-diiit .< „'sWčne organizacije v spo->*sti Tem zltev različnih na-S t»h’ .! so v mukah pomrli v *« apni °r,'?"u- Preprečevanje vsa-"otra,,: "g|t® nacizma je obenem z Avstfjj" Ipdi mednarodna obveza *'ej n ' |V''da kaj je Avstrija do-"kiičijA, a za onemogočenje na-*U na , " "conaeistične dejavno-c" doktVO],h t,eh? Malo ali nič in hnriu^ ,Za ‘uk« trditev ni tre-fo.škenI ,laleč: dogajanje na Ko-ll?a,diehu«,,rot's*ov®nski izpadi Hei-J?h n*n samih visokih vlad-j 1Abakih stavn|kuv. razbijanje par-d®lovani spumenikov in svobodno S*"v, j„c ,nekdanjih prosiulih nrci-Veda V «var dnevne kronike Sc-*,rt.1sk(. h ''"d širokim krilom av- Enrico Berlinguer Bctiino Craxi u kom je tajnik PSDI Pierluigi Ro mita dejal časnikarjem, da sta se pogovarjala o načinu, kako najhitreje zaključiti pogovore o sestavi nove vladne večine Romita je pred tem sklical tajništvo stranke, ki je odobrilo dokument, v katerem potrjuje predlog, naj bi se čim^rej oblikovala programska ve- čina,' «iz katere naj izi.de nova vlada, katera naj po svoji sesta .vi in zaradi prepričane podpore vseh strank, ki pristajajo na do govor, končno bila sposobna učinkovito in vedro voditi državo.* Časnikarji so Romito vprašali, kaj bodo storile ostale napredne stranke, če bodo demokristjani še naprej zavlačevali z razgovori. Tajnik PSDI je odgovoril: «če bo do tega prišlo se bomo morali posvetovati med seboj. Izločiti KD iz sporazuma... to so stvari, ki terjajo veliko previdnosti,- ker bi taka pobuda bila lahko tudi nevarna.* Tudi socialisti so sklicali svoje tajništvo, ki se bo sestalo tudi jutri. Na kratko so ocenili zadnje upravne volitve, nato pa posvetili pažnjo sedanjemu zastoju. «Naše mnenje je, da smo izgubili že preveč časa,* je dejal Enrico Manca, kajti kar «manjka je politična volja demokristjanov, da bi dosegli sporazum.* Dejansko so se to analizo (KD noče sporazuma) strinjali tudi o-stali politični tajniki. Da bi ocenili položaj so komunisti sklicali sejo svojega tajništva, socialisti pa direkcijo. Motivacija, na katero se skriva KD je že znana. Po njenem mnenju je dobršen del stranke proti sporazumevanju z levico, posebej še s. komunisti. Polemike in celo grožnje s «prostimi strelci* zadnjih dni so res prišle iz ust manj j pomembnih predstavnikov stranke, vendar ni dvoma, da jih je nekdo ! silil k temu in poslal po kostan j v žerjavico. To pa so voditelji stranke, ki računajo tia možnost novega čelnega spopada z levico, verjetno v upanju, da jo je deset mesecev dramatičnih izkušenj Andre otti.jave vlade in «loka vzdržanih* .j^isiUlo ,na kolena, ali vsaj -»ošibito. Tudi v parlamentarnih skupinah KD ni miru. Jutri se bodo sestaja danes pa so se sestala vodstva 'poslanske skupine KD. Uradno je tema razprave «javni red*, v resnici pa se govori o tem, «kaj storiti* sedaj. Prišel je namreč trenutek odločitev, kj so lahko dramatične za Italijo. Pravijo, da želi Moro preverit., kakšno je vzdušje znotraj parlamentarnih skunin, preden bi na seji vodstva stranke dovolil snovi krog* pogovorov pred končnim sporazumom.' Moro se po mnenju nekaterih opazovalcev boji, da bi se v stranki oblikovala «fronta nezadovoljnih*, se pravi desničarjev. V takem primeru pa bi v 'razgovoru z levicp bila KD ošibljena in prisiljena popuščati več, kot je mogoče. Tega Moro noče, ker je že v govoru o «škandalu Lockheed* pojasnil predstavnikom laičnih in levičarskih strank da je govor možen samo «s celotno KD, tako, kot je». CANDIDA CURZi EGS ugodno ocenila ratifikacijo osimskega sporazuma LONDON, 19. — Po včerajšnjem zaključku zasedanja zunanjih ministrov gospodarske skupnosti, kj je bilo pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Owena, je ta i- mel tiskovno konferenco, na kateri je ugodno ocenil ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Owen je med drugim poudaril: «Ministri so izrazili globoko zadovoljstvo za dokončno Ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo ‘in Jugoslavijo. Ministri so se strinjali, da je ratifikacija sporazuma važen prispevek obeli strani k utrditvi miru in kooperacije v Evropi, v okviru uveljavitve načel vsebovanih v zaključni listini konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.* RIM, 19. — Vsedržavno tajništvo sin-kalne federacije delavcev živilske industrije je potrdilo, da bo 21. aprila vsedržavna 4-urna stavka 400 tisoč delavcev, ki zahtevajo takojšnji začetek pogajanj za novo enotno delovno pogodbo. DANSKA KRALJICA PRIŠLA NA OBISK V JUGOSLAVIJO Predsednik Tito o ugodnem razvoju odnosov med državama Na zunanjem ministrstvu pogovori o mednarodnem sodelovanju in pripravah beograjske konference Predsednik Tito v pogovoru z dansko kraljico Margareto NiiiiiiiiiiMiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiJiiHiiii>iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiaiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiHiriiiiiMiiiiiiiiiiniiiiinMiinMM*MiiiMiiiiiiiiiiMii(iMimiiiiiiJiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMi VAŽEN DOGOVOR MED STRANKAMI, SINDIKATI IN MLADINSKIMI ORGANIZACIJAMI Sestavljen enotni zakonski osnutek za zaposlitev 500 tisoč mladincev Načrt o zaposlitvi bo veljal tri leta in bo stal vee kot lisoe milijard lir Premalo razumevanja za vprašanja zaposlitve ženske delovne sile RIM, 19. — Politične stranke ustavnega loka, sindikati in mladinske organizacije so se končno dogovorili o sestavi enotnega zakona za zaposlitev mladine. Vsebino enotnega zakona, ki ga hodo kmalu začeli obravnavati y parlamentu, so danes obrazložili na tiskovni konferenci, katere so sc udeležili parlamentarci člani senatne podkomisije za delo, predstavniki zvez brezposelnih deuAcev in predslavmkl mladinskih gibanj političnih strank. Konferenca je bila na osrednjem sedeža republikanske stranke. Sporočili so, da bo enotni zakon o zaposlitvi mlad'ne predložen v senatu v sredo prihodnjega tedna. Načrt, ki ga vsebuje zakon, bo imel triletno veljavo in ho zanimal pol milijona mladih ljudi, ki iščejo zaposlitev. Za njegovo uresničitev bodo porabili nekaj več kot 1000 milijard lir. Do sestave enotna vsebine zakonskega osnutka za zaposlitev mladine je prišlo po daljših pripravah in pogovorih med parlamentarnimi skupinami, sindikati in mladinskimi organizacijami. V bistvu gre za skupek predlogov, ki'so GOSPODARSKI NAČRTI IN KULTURNA POLITIKA •taista JHl(> mestu obširno poro- L.H -]1‘ kancler Kreisk.v vče-"rijn "!lK"vor na protestno pe- v*"eev j Savnikov koroških Slo- B|,l odhn« ipdlSčansklh Hrvatov ("tiran j„ " Združenih narodov za ""Ovanio yse*V "bHk rasnega raz-mini-'11 °®itnega kršenja pra-.... . ‘n V Avstriji, zahteval. a"'', kalf1ar°dna delegacija* ugo-j vstrji, i° sc godi Slovencem v k taki V Sloveniji. Mimo tega, "a ko« ,d za*tteva smešna in bed-UfiSovorn«lnkus. b‘‘Ka l,red lastno ^^Išin ,St w ,n obveznostmi do ** nQKQ.il avstrijske držav- l* bancwi e Se en dokaz več, da fračiie tna-eV0 Pojmovanje demo- ne raz- )'čuje !'d ,,istega, 's katerim opra-**ivaln„ ™V0UuJe revanšistično in «h a*«tol!Krknle starih in ,t"Paj0 nacistov, pa naj na- L*"1 v razn g'1 j’ ali pa zakamuHi-H lnh »demokratičnih* stran- «Sto cvetov» na Kitajskem Sprostitev po porazu «šanghajske skupine» PEKING, 19. - Na Kitajskem so prepričani, da je likvidacija «bande štirih* odločilno prispevala k ure ditvi stanja v gospodarstvu, kjer je zadnjih letih vladala prava zmešnjava. «Ljudski dnevnik* v svojem uvodniku zato poudarja nove naloge v gospodarstvu in s tem utemeljuje spremembo politične Unije ter vračanje k načrtnemu in strožje racionalnemu gospodarstvu, kakor ga je želel Te n g Hsiao-ping, ko je zavzemal mesto predsednika kitajske vlade. «Ljudski dnevnik* predvsem poroča o uspehih na področju železniškega prevoza, proizvodnje nafte, električne energije, premoga in jekla ter poudarja, da so v teh sektorjih delavci prekosili plan za mesec marec. Po mnenju kitajskega vodstva so na Kitajskem ustvarjeni vsi pogoji za «nov skok naprej*, vendar je zato potrebna «strožja delovna disciplina in sposobnost pri načrtovanju*. V tem smislu kitajsko partijsko glasilo omefja geslo, ki je diametralno nasprotno tistim, ki jih je doslej zagovarjala skupina ultraradikalcev. Voditelji v gospodarstvu bodo namreč morali biti «rdeči in strokovno pripravljeni*, kot je svoj čas govoril Mao, medtem ko je šanghajska skupina gledala predvsem /na politična stališča voditeljev in je torej bilo važno samo, da so bili «rdeči», ne pa če so bili tudi sposobni strokovnjaki. Glede ciljev gospodarskega načrta in «novega skoka naprej* pa partijsko glasilo poudarja veljavnost prednostne lestvice kitajskega gospodarstva: kmetijstvo vsekakor na prvo mesto, temu pa naj sledita najprej lahka, nato težka industrija. Proizvodnja naj bo ustrezna potrebam in kakovostno pod večjim nadzorstvom. Po mnenju partijskega dnevnika je v delovnih obratih, potrebna tudi' »materialna stimulacija*, ki so i jo radikalci primerjali kar z vrača- njem h kapitalističnim sistemom dobička. «Ljudski dnevnik* zavrača, v tej fazi, popolno uravnilovko dogodkov in se pri tem sklicuje na znano geslo, da mora vsak «dajati po svojih sposobnostih, prejemati pa po svojem delu*. Skratka, plačevanje naj bo po opravljenem delu, proizvodnja pa naj upošteva delovne sposobnosti posameznika. Končno pa partijski list poudarja nujnost večje delovne * discipline, skrčenja birokratskega aparata in možnost podjetij, da ustvarjajo v svoji sredi «socialistično akumulacijo*, kar naj pomeni, da bodo na Kitajskem odslej račdnali tudi rezultate delovnega procesa. Tudi to so radikalci «šanghajske skupine* primerjali z vračanjem h kapitalizmu. Na področju znanosti in kulture velja omeniti, da se v knjigarne in gledališča vračajo tudi klasiki, proti katerim je Čang Čingova svoj čas zagnala divjo gonjo. Izobražence pa partijsko vodstvo spet stimulira z Maovim geslom: «naj vzcvete sto cvetov, naj sto šol med seboj tekmuje*. V tem duhu je izšla, po dveletni prepovedi, revija «Naravoslov-ne šole se primerjajo*, ki že v svojem naslovu poudarja misel raznolikosti idej, konfrontacije in odsotnosti neke partijske kontrole nad znanostjo in kulturo. Namen revije je, spodbujati k praktični in teoretski raziskavi na področju naravoslovnih ved, ki konkretno zadelajo možnosti napredka v kmetijstvu, doslej redkemu, čeprav edinemu viru manjše akumulacije sredstev za razvoj.I (st.s.) Jenkins za hitrejša pogajanja o trgovini VVASHINGTON, 19. - Predsednik izvršne komisije gospodarske skupnosti Jenkins, ki je že nekaj dni na obisku v ZDA, je izjavil, da je pre- pričan, da bodo na gospodarski kon ferenci zahodnih industrijskih držav, ki bo v .Londonu 7. in 8. maja, »neposredno določili politiko* za pospeševanje posvetovanj o mednarodni trgovini, ki so se začela v Ženevi. Po pogovorih, ki jih je imel Jenkins s Carterjem in nekaterimi drugimi državniki ZDA, je priznal, da pogajanj v Ženevi ne bo mogoče zaključiti v letošnjem letu, zagotovil pa je, da bodo storili vse, da se bodo dela »pospešila*. Ob tej priložnosti je predsednik izvršne komisije gospodarske skupnosti dejal, da bodo morale ZDA in druge industrializirane države, ki se bodo udeležile londonske konference, sestaviti skupno stališče za nadaljevanje »dvogovora Sever - Jug*, se pravi pogajanj med bogatimi in revnimi državami, v okviru boljše in pravičnejše razdelitve svetovnega bogastva. bili dani v zakonskih osnutkih komunistov, socialistov in vlade. S tem zakonom nameravajo pospešiti izredno zaposlitev mladih ljudi na najrazličnejših delovnih pod ročjih, finansirati deželne proizvajalne in delovne načrte, zlasti socialne narave, še posebno pa zakon govori o pobudah zaposlitve mladine v, kmetijstvu, ki je bilo v zadnjih letiji zapuščeno. Poleg tega bodo ustanovili posebne tečaje za strokovno izobraževanje. Na osnovi zakona bodo zaposlili mladino med 15. in 29. letom starosti. Po enomesečni poskusni dobi, bo mladinec sprejet v službo za nedoločen čas. V službo bodo sprejemali tako mladince z nižješolsko, srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Zaposleni mladinci bodo do bivali plačo po delovni pogodbi, kdor jih bo zaposlil pa bo po potrebi dobival podporo za njihovo usposo bitev. Na tiskovni konferenci so predstavniki mladinskih gibanj načelno pristali na vsebino zakonskega o-snutka, poudarili pa so, da bo zakon učinkovit samo pod pogojem, da bodo vzporedno sprejeti še drugi ukrepi, ki se nanašajo predvsem na šolsko reformo, strokovno izobraževanje in na univerzo. Pohvalno so se izrazili tudi o predlogu za povečanje zaposlitve v kmetijstvu. Pred tiskovno konferenco so člani senatne podkomisije za delo sprejeli delegacijo sindikalne federacije, kateri so obrazložili enotni zakonski osnutek za zaposlitev mladi ne. Sindikalisti so ob tej priložnosti izjavili, da bi bilo treba v tem o-kviru načeti tudi širša vprašanja, ki se nanašajo na brezposelnost in začasno zaposlitev v okviru gospodarskih pobud za1 nove naložbe, zlasti za okrepitev proizvajalnih dejavnosti na Jugu. Priznali so veljavnost predlogov, ki jih vsebuje zakonski osnutek, hkrati pa opozorili, da je treba preprečiti, da bi s tem zakonom ustvarili pogoje za začasno podporo brezposelnim mladincem. Zelo pereče je tudi vprašanje brezposelnih žensk. O tem so danes razpravljali, na, ministrstvu za delo, kjer je ministrica Anselmi sprejela delegacijo delavk iz podjetij, ki so v krizi. Delavke so opozorile ministrico, da obstaja nevarnost, da bo v kratkem času odpuščenih z dela 25 tisoč žensk. Gre pri tem za podjetja tekstilne industrije. Čeprav je ministrica zagotovila zanimanje vla de za vprašanja ženske zaposlitve, je vendar ženska dele^aciia sindikalne federacije po sestanku izjavila, da ministrica ni dala zadovoljivih odgovorov in se ni obvezala, da bo vlada v najkrajšem času prer verila celotni položaj ženske zaposlitve ter sestavila načrt za rešitev tega resnega vprašanja. Sintjikalna delegacija pravi, da je to dokaz po- manjkanja politične volje, da se začne reševati vprašanje ženske zaposlitve. (sl) Seja tajništva sindikalne federacije RIM, 19. — Tajništvo sindikalne federacije CG1L, CISL in U1L se bo jutri sestalo in začelo pripravljati gradivo za poročilo, ki ga bo imel predstavnik UIl. na zasedanju izvršnega odbora federacije, ki bo 29. aprila. Na tajništvu bodo obravnavali tudi sedanji politični in gospodarski položaj, zlasti pa še pobudo sindikatov za srečanje z demokratičnimi strankami, da bodo tudi delavski predstavniki udeleženi pri sestavi novega programa gospodarske politike. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. - Danska kraljica Margareta II. in princ Henrik sta prispela danes na nekajdnevni obisk v Jugoslavijo. Predsednik Tito ju je pozdravil pred svojo ivad-no rezidenco «Bel.; dvor* na Dedi-nju, navzoči pa so bili še številni drugi jugoslovanski predstavniki. Pod vodstvom namestnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazarja Mojsova in danskega zunanjega ministra Andersena so se popoldne začeli jugoslovansko danski politični pogovor. V središču pozornosti so bila sodobna gibanja v Evropi, pri čemer so razpravljali zlasti o pripravah na beograjski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju, načeli pa> so še nekaj drugih mednarodnih tem. Med drugim odnose med razvitimi in državami v razvoju ter sedanjo dejavnost neuvrščenih. V pogovorih, ki se bodo nadaljevali še jutri, teče beseda tudi o odnosih med Jugoslavijo in deželami evropskega skupnega tržišča ter o jugoslovansko - danskem sodelovanju, ki je v zadnjem času dalo precejšnje rezultate. Predsednik Tito je nocoj v Beogradu priredil slovesno večerjo danskima suveienoma. kraljici Margareti in princu Henriku. V zdravici ob tej priložnosti je Tito med drugim opozoril na ugoden razvoj odnosov med državama v zadnjih dveh letih, ki so minila od njegovega o-biska na Danskem, V zvezi z beo^ grajskim sestankom je izrekel prepričanje. da «bo upravičil pričakovanja. če bo načel konstruktiven dialog in prispeval h krepitvi medsebojnega zaupanja, če bo omogočil nadaljnje razvijanje sodelovanja na temeljih enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešuvanja, kajti samo na teh temeljih je mogoče ustvariti trajen mir in stabilne odnose med vsemi državami na tej celini, pa tudi širše v svetu*. Danska kraljica Margareta se je v odgovoru na Titovo zdravico prav tako dotaknila evropskih vprašanj in se zavzela za to, da bi ne nezaupanje in nestrpnost zamenjali prijateljstvo. zaupanje in sodelovanje. Kraljica Margareta II. je tudi izjavila, da sta Danska in Jugoslavija v notranji in v zunanji politiki hodili po različnih poteh, vendar «nam je skupno, da se spoštujejo specifičnosti identitete sleherne države in obojestranski interes, da se krepijo naše medsebojne vezi.* VLADO BARABAS NOVA NEVERJETNA PRETVEZA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA Beg Kreiskega pred lastnimi obveznostmi in odgovornostmi Tendenciozne izjave o pravicah Slovencev v Sloveniji predstavljajo nedopustno vmešavanje v življenje in pristojnosti suverenega naroda DUNAJ, 19. — Avstrijski kancler dr. Bruno Kreiskj je danes zahteval. da «mednarodna delegacija* o-bišče Koroško in Slovenijo in nato «primerja», kakšen je položaj koroških Slovencev in ka«o živijo »Slovenci v sami Sloveniji*. Po mnenju kanclerja bi pri tem, kakor poroča Tanjug, šlo za zbiranje podatkov o «pravicah in svoboščinah Slovencev na tej in na oni strani Karavank*. Motive te nenavadne in neverjetne izjave je kancler Kreisky v pogovoru s časnikarji na Dunaju pojasnil takole: »Ker nas v tujini stalno škandalizirajo in govorijo, kakp slabo gre ljudem slovenske narodne pripadnosti, je treba povabiti lju- iiiiiiiiiiiiiiimiHiimmHmmiiiiiMitiiiiiifiiiiiiiHimiiiHiHiHiiiHmiHMHiMmiiiiiiiiiiiMiHHmmiMiiHiiniiHHMiiiiiifiiiiiir iiiiiiHiiiiiniiinii»ii»«imwni»ini»iii» SKLEP 0 TREH SPORNIH »DODATNIH SODNIKIH* ODLOŽEN Nfl JUTRI Priprave na «proces Lockheed>> na zasedanju ustavnega sodišča RIM, 19. — Pod predsedstvom prof. Paola Rossija se je sestalo ustavno sodišče, ki je začelo s pripravami na uvod v preiskavo o »škandalu Lockheed*. Preden bo sodišče imenovalo «poročevalca», se pravi sodnika, ki bo vodil novo preiskavo, zaslišal obtožence in zbral dokazno gradivo, nato pa o tem poročal na ■zasedanju sodišča, mora dokončno oblikovati sodni zbor. Pred nedavnim so bili izžrebani «dodatnj sodniki*, vendar mora pred začetkom dela rešiti pro- blem treh «dodatnih sodnikov*, proti katerim so bili izrečeni ugovori. Gre za prof. Ungara, ki ga veže osebno prijateljstvo do enega izmed glavnih obtožencev, odvetnika Lefebvreja D'Ovidia, nadalje za demokrščanskega poslanca Codaccija - P.sanellija, ki je član preiskovalne komisije v pretekli mandatni dobi in se je tedaj že u-kvarjal s »škandalom Lockheed*. Končno pa gre še za prof. Cavalla-rija, ki je sam zaprosil za zame- njavo iz zdravstvenih razlogov. Ustavno sodišče je po štirih u-rah zasedanja sklenilo, da bo dokončen sklep glede zamenjave treh »dodatnih sodnikov* sprejelo jutri popoldne. Naj ob robu razprave omenimo še, da se širijo ugibanja o tem. kdo naj bo »poročevalec*, se pravi preiskovalni sodnik. Baje so ustavni sodniki sklenili že, da bo izbran iz vrst rednih članov sodstva. Ime, ki vztrajno kroži, je Giu lio Gionfrida. di, ki se razumejo v svet, kako gre zares pri nas Slovencem.* Ti isti ljudje ali «mednarodna delegacija* pa naj bi po mnenju Kreiskega z enakim namenom obiskali tudi Slovenijo. Kot dokaz za pravice in svoboščine slovenske manjšine na Koroškem je Kreisky navedel njeno «inte-griranost v javne službe*, o če.ner priča število slovenskih uradnikov Dodal je, da ni za to, da bi pravi ce in svoboščine manjšine zagotav ljali zgolj dvojezični krajevni napisi Izjava kanclerja Kreiskega je na letela na veliko začudenje med opa zovalci, ki zelo dobro vedo, da jc Avstrija dolžna zagotoviti slovensk in hrvatski manjšini pravice in za ščito po določilih sedmega člena dr žavne pogodbe. Ta obveznost pa mednarodnopravno pomeni zgolj izvajanje sporazumno sprejetih držav-no-pogodbenih ukreoov po črki in duhu zakona, ne pa določeno poljudno »razlaganje* te pogodbe ali izmikanje le-tej. V, trenutku, ko so bili predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pred dnevi prisiljeni vložiti protestno peticijo pri odboru združenih narodov za zatiranje vseh oblik rasnega razlikovanja zaradi očitnega kršenja pravic manjšin v Avstriji tin ko je način reševanja nacionalnega in manjšinskega vprašanja v Jugoslaviji mednarodno znan in priznan, si kancler Kreisky — ugotavlja Tanjugov dunajski dopisnik — jemlje pravico govoriti o idejah in žahtevah, ki pomenijo beg pred lastnimi obveznostmi in odgovornostmi. Poleg tega pa se s tendencioznimi izjavami o pravicah Slovencev v Sloveniji nedopustno vmešuje v življenje in pristojnosti suverenega naroda. Klicanje »mednarodne komisije*, da bi se seznanila s položajem koroških Slovence« v Avstriji in Slovencev v Sloveniji, opazovalci lahko razumejo samo kot nov poskus, da bi manjšinsko vprašanje v Avstriji premestib na tfcren določene »razprave*, ne pa na polje resničnega reševanja, končuje Tanjug poročilo z Dunaja. V. B. Zakon o industrijski preusmeritvi v poslanski zborniei RIM, 19. — Po zaključku splošne razprave o zakonskem osnutku o preusmeritvi in preureditvi industrijske proizvodnje, je poslartska zbornica danes začela z razpravo' in glasovanjem o posameznih členih zakona. Poslanci so najavili o-krog 80 popravkov, med katerimi pa je večina le formalnega značaja. Danes sta bila prvi in drugi člen izglasovana brez nobenih težav, le pri tretjem členu, ki so ga prav tako odobrili, je prišlo do širše obravnave zaradi' nekaterih predlaganih popravkov, ki so se nanašali izključno na bolj točno določitev trajanja in izvajanja zakona.' člen 3 je zelo važen, saj določa ustanovitev pri ministrstvu za industrijo posebnega sklada za industrijsko preusmeritev, ki bo imel avtonomno upravo in ne bo vključen v državni proračun. Sklad bo delčvai štiri leta in bo namenjen manufak-turnim industrijskim podjetjem za posodobljenje in povečanje proizvodnje in zaposlitve. TRŽAŠKI DNEVNIK . NA VČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Velik primanjkljaj v proračunu tržaške občine za tekoče leto Nezadovoljstvo levice nad načinom vodenja šolske psihopedagoške službe . Nevarnost rakastih obolenj zaradi uporabe azbesta Izredno težko finančno stanje tržaške občinske uprave je dobilo potrditev v poročilu občinskega odbornika Fragiacoma, ki je sinoči orisal občinskim svetovalcem predlog proračuna za tekoče leto. Že uvodoma je dejal, da je občina zaradi znanih težav in dolgotrajne politične krize, predložila proračun s precejšnjo zamudo glede na zakonite roke in poudaril nevzdržnost stanja krajevnih financ '-o davčni reformi, ki je blokirala dohodke, medtem ko se izdatki spričo inflacije stalno ve čajo. Proračun za leto 1977 izkazuje v okroglih številkah 2(5 milijard in pol dohodkov (3 milijarde in pol občinskih davščin, 5 milijard in 300 milijonov dohodkov od občinskih storitev, 17 milijard in 700 milijonov od države namesto ukinjenih davčnih dohodkov), ki ne krijejo niti izdatkov ža osebje, ki dosežejo 28 milijard in 600 milijonov. Več kot 16 milijard in pol je predvidenih za samo plačevanje obresti na dolgove, skupni izdatki za leto 1977 pa dosegajo skoraj 70 milijard, tako da izkazuje proračun primanjkljaj 43 milijard in pol lir. Primanjkljaj se je torej v pgjmerjavi s prejšnjim letom povečal za 20 odstotkov, kar nekako ustreza zmanjšanju vrednosti denarja v enakem času. Odbornik je pri tem naglasil, da tako ni mogoče dalje in da so potrebni koreniti ukrepi za ozdravljenje finančnega stanja občin, za kar je njihovo vsedržavno združenje že pripravilo predloge za vlado. Predvsem bo treba revalutirati državna nakazila, ki nadomeščajo ukinjene davke, nujno lodeliti posojila za leto 1977, ustanoviti državni sklad za javne prevozne službe, pretvoriti kratkoročna posojila v dolgoročna, dodeliti občinam nove vire dohodkov in ukiniti centralistično nadzorstvo nad proračuni (kar je po pre-vladajočem mnenju sploh protiustavno. op. ur). Občinski odbor je izročil svetoval cem vrsto priloženih dokumentov, in sicer namensko programsko po-o čilo, primerjalno analizo stroškov po sektorjih, pregled opravljenih del petletnega načrta do konca leta 1976 in računovodske elaborate. Raz prava o upravnih in političnih sta-' liščih svetovalskih skupin o proračunu bo prihodnji teden na sejah, ki bodo v torek, četrtek in petek, glasovanje o njem pa je predvideno v torek, 3. maja. Se prej pa se bo, verjetno v petek, 29. t.m., zače la razprava o variantah k občinskemu regulacijskemu načrtu. V začetnem delu seje so poleg o-dobritve vrste upravnih sklepov, pri čemer je vzbudil nasprotovanje levice »personalističen* način najemanja osebja in vodenja šolske psi-hopedagoške službe, zaradi česar so se svetovalci KPI in PSI vzdržali le iz golega čuta odgovornosti, bili na vršti tudi odgovori na interpelacije. Najzanimivejša je zadevala zaskrbljujočo razširjenost rakastih o-bolenj na pljučni mreni v našem mestu, ki je posledica uporabe azbesta v krajevnih industrijah. Ker ni občina ukrenila ničesar, da se ta nevarnost odpravi, so bili komunistični predlagatelji nezadovoljni z odgovorom odbornika Zaninija Seznam predmetov za zrelostne izpite Ministrstvo za šolstvu je objavilo seznam predmetov za zrelostne izpite, ki se bodo začeli 1. julija letos s pismeno nalogo iz italijanščine. Včeraj sicer še nismo prejeli seznama predmetov za šole s slovenskim učnim jezikom, vendar pa domnevamo, da bodo predmeti isti kot na italijanskih šolah iste vrste, z izjemo prve pismen,- naloge, ki bo iz slovenščine. Druga pismena naloga bo 4. julija in sicer na znanstvenih licejih matematika, na klasičnih licejih prevod iz latinščine, na učiteljiščih prav tako prevod iz latinščine, na trgovskih tehničnih zavodih pa naloga iz tujega jezika. Kar zadeva predmete za kolokvij, od katerih si bo tudi letos kandidat izbral enega izmed štirih predlaganih, • drugega pa bo določila komisija, je seznam naslednji: ZNANSTVENI LICEJ: italijanščina, latinščina, tuji jezik ter prirodo-slovje, kemija in zemljepis; KLASIČNI LICEJI; italijanščina, grščina, filozofija in fizika: UČITELJIŠČA: italijanščina, matematika, pedagogika in filozofija ter zgodovina in državljanska vzgoja: TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVODI MERKANTILNE SMERI: italijanščina, knjigovodstvo, trgovinstvo in bla-goznanstvo. Ta seznam velja seveda za italijanske šole. Kot v prejšnjih letih bo za zavode s slovenskim učnim jezikom prišlo do sprememb, ki zadevajo vključitev slovenščine v seznam štirih možnih predmetov. Zrelostni izpiti se bodo pričeli, kot že rečeno, 1. julija ob 8.30. Kolokviji se bodo začeli nekaj dni po zaključku pismenih nalog, izpiti pa se morajo na vseh šolah zaključiti pred koncem julija. RESOLUCIJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Prvi odgovor na pripombe k varianti regulacijskega načrta Delegacija občinskega sveta bo posredovala na deželi Odbornik Depangher o programskem načrtu Na svoji včerajšnji seji, ki se je precej zavlekla, je devinsko - na-brežinski občinski svet odobril z uečino glasov (KPI, PSI, SSk in PSDI — proti pa KD) resolucijo v zvezi s pripombami deželne uprave k varianti občinskega regulacijskega načrta. Občinski svet v resoluciji med drugim ugotavlja, da deželna utemeljevanja grobo omejujejo avtonomijo občine v njenih izbirah glede teritorija, ter poudarja s splošno zahtevo, da se normativ, ki ga nakazuje varianta regulacijskega načrta za kraške vasi, celovito ohrani v svoji izvirni obliki. Občinski svet bo sestavil svoje ‘protipre-dloge, medtem pa zavrača vse pripombe, ki so v nasprotju z realnimi interesi krajevnega prebivalstva. Delegacija občinskega sveta bo čim-prej posredovala pri pristojnem deželnem odborništvu, da se pravilno reši to pereče vprašanje. Resolucijo je najprej utemeljil in obrazložil svetovalec Terčon (SSk), ki je poudaril važnost tega problema in nujnost zaščite interesov domačega prebivalstva ter izrazil obžalovanje, da se z resolucijo ne strinja KD, ki je pred časom skup- • IMIIIIIIIMIIIllllUllllllllllllHIMIflfllllllimilllllllllllimilimilllllllllHIIHIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIfimillllllllllllllimilllllllllHMinilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIKII PRED URADNIM NASTOPOM NOVEGA PREDSEDNIKA Ravnatelj pristaniške ustanove opozarja na nizko produktivnost dela Inž. Colautti predlaga preosnovo vseh normativov - Nepričakovan «exploit» na zadnji seji upravnega sveta ustanove Pretekli četrtek se je sestal u-pravn. svet neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Na dnevnem redu je bilo več tekočih točk, ki so jih prisotni obravnavali po že ustaljeni rutini. Povsem nepričakovano pa je v okviru točke »raz-no» glavni ravnatelj pristaniške ustanove ing. Colautti prebral daljše poročilo o položaju v luk,, ki je tako po svoji obsežnosti kakor tudi po ostrini, s katero je obravnavalo posamezna vprašanja, izzvalo med prisotnimi nemalo začudenja in zaprepaščenosti. Zanimivo je pri tem dejstvo, da o tem poročilu niso bili obveščeni niti člani vodilnega odbora luške ustanove, ki so se sestali uro pred začetkom seje u pravnega sveta. Ing. Colautti je v bistvu naglasil, da tržaška luka od preteklega decembra ne more več zadovoljevati vseh zahtev po luškin storitvah, ki jih postavlja domača in tuja klientela. Razloge za to je iskati predvsem v nizki produktivnosti dela zaposlenega osebja (1.720 pri-staniščnikov in 1.526 nameščencev pristaniške ustanove). Govornik je nadalje naglasil, da manipulira vsak delavec v luki poprečno le po 3 tone blaga na dan, ustrezna računica pa kaže, da stane mani- •lllUIIHIIHUOHHIIIIIIIIIHIMIIIMHIHUllintlllllllllllllllllMHMMItlltllllllllMtllltMHIIUIIIIIIIIflllHIIIIIIIIIMIII NA SKUPŠČINI KONZORCIJA ZA PREVOZE Danes razprava o podražitvi vozovnic mestnih avtobusov Sporazum med načelniki skupin: vozovnice odslej po 100 lir? Danes popoldne se ponovno sestane skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze, ki bo razpravljala o predlogu za podražitev vozovnic v mestnem avtobusnem prometu. Kot smo pred dnevi že obširno poročali, se bo skupščina soočala z več hipotezami, ki pa vsebujejo, kar zadeva ceno vozovnic, dva predloga: podražitev na 100 oziroma na 150 lir, obenem pa ukinitev «ze lenih* listkov za povratno vožnjo. Povišanje cene vozovnic na 150 lir sn predlagali predstavniki KD. PRI in PLI, povišanje na 100 lir pa PSI in KPI. Socialdemokrati pa so predložili kompromisen predlog, ki predvideva takojšnjo podražitev vozovnic na 100 lir, s januarjem I!i78 pa na 150 lir. Vendar pa so. kot kaže, načelniki skupin prav pred začetkom ponedeljkove seje skupščine dosegli sporazum, po katerem naj bi vozovnice odslej stale 100 lir. Odprto je še vprašanje cene abonmajev, ki pa ga bodo verjetno rešili Šele na današnji skup ščini. Možno je sicer, da bi KD ponovila svoj predlog o podražitvi na 150 lir, kar pa bi pomenilo raz kol v skupščini konzorcija in to prav v trenutku, ko se mora konzorcij soočati s številnimi nujnimi vprašanji. Da ni nikomur do tega, da bi prišlo do razkola, jasno priča tudi potek ponedeljkove seje, kjer je prvič od ustanovitve konzorcija prišla do izraza volja predstavnikov okoliških občin, ko je bilo treba sklepati o porazdelitvi stroškov za kritje primanjkljaja, ki bo v letošnjem. finančnem letu presegel 14 milijard lir. Dejstvo, da se okoliške občine upoštevajo kot pomem ben dejavnik pri soodločanju, čeprav so številčno skorajda nepo membne (predstavniki vsake občine imajo v skupščini toliko glasov, kolikor prebivalcev šteje občina), predstavlja pomembno odprtje,'' ki je vsekakor odprtje na levo, kajti vse okoliške občine upravljata KPI in PSI. Kako kočljiv je sedanji trenutek za bodočnost prevozov v tržaški po krajini dokazuje tudi nekaj skopih podatkov o delovanju konzorcija. Konzorcij razpolaga s približno 220 avtobusi, od katerih pa jih je 25 do 30 odstotkov stalno v popravilu. Nekaj jih je že dotrajanih in treba bi jih bilo zamenjati. Ob sedanjih finančnih razpoložljivostih pa konzorcij nima denarja niti za nadomestne dele, kaj šele za nove av tobuse. Pili,oni sprejel Lucia Ghersija Predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni je včeraj sprejel na uradni obisk predsednika tržaške pokrajinske uprave Lucia Ghersija. V krajšem razgovoru je predsednik pokrajine o-risal okvirni program nove pokrajinske uprave in poudaril nujnost po tesnejšem sodelovanju z deželo, posebno na socialnem in področju. pulacija ene tone zaradi tega kar 11.000 lir. Nadaljnji razlog je treba iskati v tem, da se sindikalne organizacije in delavstvo obnašajo pri svojih zahtevah tako, kakor da gre pri pristaniščnikih še vedno za nekdanje težake, medtem ko je človeka v luki skoraj pri vseh delih že nadomestil stroj. Zato je treba povsem spremeniti normative pristaniškega dela. Colauttjev «exploit» je naletel na veliko začudenje prisotnih, ne morda zaradi tega, ker bi bili nakazani problemi, ki so drugim neznani. Na marčnem pokrajinskem kongresu FILP . CGIL so na primer prišla v ospredje vsa ta vprašanja in še druga, ki se, jih glavni ravnatelj luke v- svojem poročilu ni dMwnr.l.*rMlIVstvD in sindikalne organizacije se torej dobro zavedajo, da bi delo v pristanišču lahko teklo hitreje in racionalneje in so v tem smislu predložile vodstvu luške .ustanove tudi ustrezne predloge. Doslej pa so vsa njihova prizadevanja, da bi sodelovali pri reševanju luških problemov, pri načrtovanju novih naložb in podobno, ostala brez haska, saj so' ustrezne izbire in sklepe sprejemali le funkcionarji pristaniške u-stanove. Zato je poseg ing. Colauttija. ki je potegnil na dan vrsto problemov, ne da bi iskal sogovornikov v delavstvu in sindikalnih organizacijah. izzvenel nekoliko čudno glede na kraj in način, kako so bili luški problemi prikazani, pa čeprav v zaprtem okviru upravnega sveta, čemu takšen «exploit», torej? Morda ker je hotel Zanettija o-pozoriti na probleVne, s katerimi se bo moral soočati, ali pa — kakor si pojav razlagajo v nekaterih krogih — z namenom, da bi natlakovali s težavami stezo, po kateri bo stopal na vodstvo pristaniške ustanove novoimenovani predsednik Zanetti? cela vrsta proizvodov obarvana s tem barvilom: Rosso Antico, Bever-ly, -Cinzano Soda, Gancia America-no, Gora, Bitter San Pellegrino, razne oranžade, brioche, marmelade in cela vrsta drugih. Nekateri proizvajalci in posredniki sami prevzemajo prepovedane proizvode, druge pa sami pokličite. Vsedržavne zveze trgovcev in gostincev menijo, da je sklep ministrstva prenagljen in zahtevajo, da se rok vstopa v veljavo prepovedi prodaje podaljša. Zato priporočamo, da sledite dnevnemu tisku, kjer bomo sproti obveščali o spremembah in podaljšanih rokih. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na SGZ, Tfst, Ul. CiCerOn'4 8/B, tel. 37-808 v * uradnih urah. V. K. Pittoni na zasedanju o varnosti v Evropi Predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni.se bo udeležil zasedanja o u* resničevanju zaključne listine helsinške konference, ki bo jutri in pojutrišnjem v Firencah in ki ga prirejajo socialistični predstavniki. Gre za dogodek, ki vzbuja izredno zanimanje in istočasno pripravljenost, da se vložijo vse sile za zagotovitev varnosti in sodelovanja v Evropi v duhu helsinške konference. Srečanje v Firencah se uvršča tudi v priprave na konferenco, ki bo v Beogradu. Zato so bili povabljeni socialistični župani vseh večjih evropskih držav ter predsedniki dežel vseh zahodnoevropskih držav. Zasedanje bo zaključil tajnik PSI Bettino Craxi. no z drugimi svetovalskimi skupinami odobrila varianto k regulacijskemu načrtu. Demokrščanska skupina je včeraj predlagala nekatere popravke in dodatke, ki pa sploh ne spadajo k resoluciji. Tudi načelniki svetovalskih skupin KPI, PSI in PSDI so podčrtali važnost resolucije in zavrnili zavlačevalni manever KD. Po odobritvi' resolucije je odbornik za finance Depangher podal poročilo o delu, ki ga je dosedaj o-pravila občinska uprava in programskem načrtu za prihodnje leto, kar spada v okvir občinskega proračuna za leto 1977. -O proračunu in omenjenem p-ogramu so razpravljali s sindikalnimi predstavniki in na sestankih krajevnih skupnosti. Proučili pa so ga tudi skupno z zastopniki SSk in PSDI ter z njim seznanili demokrščanske skupino. O programskem načrtu bomo podrobneje še, poročali. Na prihodnji seji, datum katere pa ni bil še določen, se bo nadaljevala razprava o občinskem proračunu. DANES V KULTURNEM DOMU Arhitektura 18. in začetka 19. stoletja Predaval bd dr. Nace šumi Danes, 20. t.m., ob 18.30 bo šesto pre-. davanje cikla o razvoju slovenske arhitekture, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Tudi to predavanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. dr. Nace Šumi o ARHITEKTURI 18. IN ZAČETKA 19. STOLETJA. Kot za vsa dosedanja, se pričakuje obilen obisk tudi za jutrišnje predavanje. Vstop je pre, ki bodo 21., 22., 27. in 29. amila. Prva predstava bo jutri ob 16 20. Humperdinckovo, opero so v Trstu zadnjič uprizorili med sezono 1848/49. Sedanjo uprizoritev je režirala Marta Lantieri, dirigiral bo Gianfranco Mašini. Peli bodo Ara-cellg Haengel, Maria Fausta Gal-lamini. Adriana Camani, Gianna Jenco, Lucio Rolli, Edittri Danieli in Maria Loredan. vJanko in Metka» je glasbena pravljica, ki je zelo primerna za najmlajše občinstvo, zato je vodstvo gledališča Verdi odločilo, da bo pripravila posebne predstave po znižani ceni. ODGOVORI DEŽELNIH ODBORNIKOV NA PISMENE VLOGE Neodločnost deželnega odbora do zadržanja trgovinske zbornice Izrazi sožalja svojcem petih ponesrečencev predsednika sveta Pittonija»in predsednika vlade Comellija Večji del včerajšnjega zasedanja deželnega sveta je bil posvečen odgovorom deželnih odbornikov na pismena vprašanja svetovalcev. Med temi je bila tudi pismena vloga komunističnih svetovalcev Lo-vrihe in Collija o ustanovitvi in delovanju pokrajinske komisije, ki naj bi .pripravila volitve za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Po uvodni ugotovitvi, da je bila komisija, ki jo določa deželni zakon, ustanovljena z veliko zamudo In da jo sestavljata po dva predstavnika Coldiretti in dva Kmečke zveze, čeprav je večina kmetovalcev v tržaški pokrajini slovenske narodnosti, svetovalca ostro obsojata tržaško trgovinsko zbornico, ki do sedaj ni nudila stalnega tajniškega osebja z znanjem slovenščine. Tako zadržanje je za nekaj časa celo onemogočilo delovanje komisije, ki se ponovno sestaja, odkar ji deželna uprava »posoja* prevajalca, kar pa seveda ne more biti zadovoljiva in še zdaleč ne dokončna rešitev. Delno lahki sprejmemo ugotovitev odbornika Del Gobba, češ da deželna vlada ne odgovarja za delovanje posvetovalnih pokrajinskih komisij, je pa vseeno poskrbela za prevajalca. Vendar pa bi morala poleg «tehničnih» posegov imeti tu dj odločnejše politične, saj trgovinska zbornica krši, oziroma ne izvaja deželnega zakona. Dušan Lo-vriha se zato ni mogel zadovoljiti z odgovorom, ki ne kaže politične volje do drugačnega zadržanja do slovenskih kmetovalcev. Pričela se je nato'razprava, ki se bo nadaljevala v tem tednu, o zakonskem osnutku, ki predvideva posege v kmetijstvu v nadaljnjih 4 letih in sicer za izgradnjo Tradicionalna osmica pri »BELJANOVIH* Rudi Košuta Sv. Križ št. 44 gfc GLASBENA || MATICA M TRST Sezona 1976 • 77 Deveti abonmajski koncert Jutri, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: ANTON NANUT Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOVIC -violina Na sporedu: Dolar, Mozart, Tartini, Haydn Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. 'Manna 29. tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Včeraj-danes Danes, SREDA, 20. aprila BOŽIDAR Sonce vzide ob 5.11 in zatone ob 18.57. — Dolžina dneva 13.46. — Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 21.01. Jutri, ČETRTEK, 21. aprila SIMEON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,2 stopinje, najnižja 8,2,-ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni tlak* 1017,7 u-staljen, nebo 8 desetinke pooblačeno, veter 6 krrf na uro severozahodnih vlaga 75-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. aprila 1977 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 88-letna Biče Morpur-go, 76-letni Vittorio Gropallo, 65-letni Danilo Pischianz - Piščanc, 52-letni Luciano Taccheo, 43-letna Lidia De Luca por. Contini, 80-letni Bruno Pi-razzini, 73-letna Valeria Bazzari vd. Gordeni, 67-letna Roma Benussi, 56 letni Albino Matjak, 71-letni Guido Donati, 77-letna Romana Radole vd. Lizzul, 73-letni Luigi Montecchio, ‘52-letna itlaria Oliva por. Urzi. Prosveta SPD Tabor ' — Opčine: »RUS* RIGA CRJEZ UOGRADE*. Jegro J( naštedirala jen, u djalekt prestaul* Leli Nakrstova. Jegra bo u pjetek. 22. 4., u sebueto, 23. 4., uob 20.30 ure jen u nedjeijo, 24. 4., uob 17. ure • Prosvjetnem dume na Uopčerih. PD Primorec — Trebče prireja * petek, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudske® domu družabni večer na temo: »Tr®"’ če v sliki, pesmi in besedi. Brali b®®10 narečna dela Atilija Kralja. PD Slovenec iz Boršta vabi vaši® ne na sestanek o poimenovanju novne šole, danes, 20 .t.m., ob 20.3* Kino La Cappeila Underground 19.00—21$ *Yankee Doodle Dandy» M. Carti** Barvni film. Movie Club 77. (V Domu študenta A Ul. Fabio Severo 158 — tel. 53223)' Ob 16.00 Fizzarottijev ^Voce e not® (La figlia del peccato)*,, — Ob U* Coste - Amorosa «Citta canora* Ariston Danes zaprto. Mi.gnon 16.30 «Io sono Bruce Lee* (M tigre ruggente). Bruce Lee. Barv® film. Nazionale 15.30 Walt Disneyev «Pin°® chio* in »La volpe d'argento». Grattacielo 16.00 «1 2 superpiedi 9uaSI piatti*. Terence Hill in Bud, Sp®*’ cer. Barvni film. Penice 16.00 »Sfida a White Buffal«1, Charles Brnnson in Will Samps®11 Excelsior 16.00 «La stanza del veso® vo». Ugo Tognazzi, Ornella M®®' Prepovedan mladini pod 14. letorn-Eden 15.30 »Un borghese piccolo P1® colo*. Alberto Sordi, Shcllev Wint®ri’ Prepovedan mladini pod 14. leto1® Ritz 16.30 »Mondo pomo oggi*. Pr®P^ vedan mladini pod 18. letom. Barf' ni film. Aurora 15.30 «Charleston». Bud Sp**1, cer. Barvni film. Capilol 17.00 «Orizzonte perdut®* Barvni film. Cristallo 15.30 «H maratoneta*. vedan mladini pod 18. letom. . Moderno 16.30 »Killer commando* Fonda, T. Savalas. Prepovedan ®"r dini pod 14. letom. Barvni filri1, Eilodrammatico 16.15 «11 giro del ni®11, do dell'amore». Prepovedan mlad® pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Angeli deli’ infemo ruote*. Jack Nicholson, Sabri®-Scharf, Adam Roarke. Prepove®* mladini pod 14. letom. Barvni fi'!j Inipero 16.30 «La prima notte di 0®1 te* Valeria Zurlinija. Prepove®** mladini pod 18. letom. Barvni f®J Vittorio Veneto 16.30 «Colpisci anc»rl Joe*. Dean Martin. Barvni fil[®' Radio 16.00 «Zabriskie Point* langela Antonionija. Barvni fil®N Ahbazia 16.00 «Quattro caporali e e un colonello tutto d'un pezzo*. ** Baldi in N. Terzo. Barvni film. Astra 16.30 «Sole rosso*. Chat®* Bronson in Uršula Andress. Bar'1” film. . Volta (Milje) 16.00 »La meravigl'2’ Ii1-AAR TEČAJI VALUT V MILANU DNE 19. 4. 1977 ' Ameriški dolar: debeli 887,- drobni 855.— Funt šterling 1527.— švicarski frank 351,50 Francoski frank 178,25 Belgijski frank 24,20 Nemška marka 373,75 Avstrijski šiling 52,- Kanadski dolar 830.— Holandski florint 358,50 Danska krona 146,- švedska krona 198.— Norveška krona 160,— Drahma: debeli 23,25 drobni 23,25 Dinar: debeli ._ 45,- drobni 45,- MENJALNICA vseh tujih valut Izleti VZP1 - sekcija z Opčin organi*^ izlet v Bihač, Drvar in Jajce za ^ 24. in 25. aprila t.l. Vpisovanje v govini Renar, Proseška 3 — Opči®* SPDT priredi v nedeljo, 24. t.®1' \ tomobilski izlet na Sv. Trojic® L Postojni. Zbirališče je ob 8. uri sodiščem (Foro Ulpiano). Infon®8® na ZSSDI (tel. 31119). LEKARNE V OKOLICI a Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! ,, 226-165; Opčine: tel. 211-001; Pr°sS tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: £ 225-596; Nabrežina: tel. 200-121! ,j; sl jan: tel. 209-197; Zavije: tel. 2D’J Milje: tel. 271-124. Prispevki * Ob prvi obletnici smrti ščuke darujeta Angel Zuban 5.0®% Alojz Briščik 5.000 lir za razsvet«^ spomenika padlim v NOB v Bark®v ^ V spomin na Vidino mamo Danica Rismondo 5.000 lir 28 K.D. Kajuh. jot V spomin na Zofijo Pečar vd; ^ daruje Mija Mohorčič 5.000 ®L skupnost handikapiranih na Opči®*1^ Odbor in člani prosvetnega »France Prešeren* iz Boljunca iz ut jo predsedniku Vojku Slavcu ji žini ob izgubi očeta oziroma n10* brata Iskreno sožalje. Ob tragični izgubi dragega ® „(1 • ---I .........-“‘V Izrekajo ravnateljstvo in na®1®*® Založništva tržaškega tiska del®''* |S' tovarišu Vojku Slaven in svojce®* kreno sožalje. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat VLADIMIR SLAVEC žalostno vest naznanjajo žena Mari*] hči Miranda, sin Vojko, sestre in druf1 sorodniki. Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Cvetje hvaležno odklanjamo. Darujte v dobrodelne namen*. Boljunec, 20. aprila 1977 PREJŠNJI PONEDELJEK NA PRAVNI FAKULTETI Prvi stik slovenskih študentov vseh fakultet tržaške univerze Prihodnji sestanek bo v sredo, 27. aprila, na ekonomski fakulteti Prizadevanja goriških trgovcev za povečanje priliva jug. kupcev ažnost maloobmejnega prometa za gospodarstvo Gorice - Zmanjšanje vpisa v dopolnilno blagajno Nekaj nad štirideset slovenskih u-•''verzitetnih študentov se je v po-neaeljek zbralo v avli «Venezian» a pravni fakulteti, da bi izmenja- 0 informacije in mnenja o dosedanjem delu. je bil po več letih prvi skuri11 sestanek študentov vseh fakul-”*• zanj se je v zadnjih mesecih, nakar je zaživelo delo na nekaterih akultetah, čutilo potrebo, predvsem s?F®di tega, ker mora glas slovenjih študentov do izraza na celotnimi verzi. Na srečanju je bila pri-®"ja. tudi delegacija slovenskih ehnješolcev, s katerimi so v zad-jam času navezali stike, in pa ne-aJ docentov slovenske narodnosti. Uvodoma so spregovorili štirje ,Uc|entje v imenu pravne, ekonom-tpte’ filozofske in medicinske fakul-v kjer je tudi vpisana velika ari i?. Slovencev. Razprave se je j eležiio nad deset prisotnih, ven-("r je, vsaj na začetku, stekla s '-avo. Glavni vzrok temu je — kot Poudarili nekateri — v zaprtosti iverze, pr; čemer iščejo študent-j^,5e vedno izhod v individualnem ,,..anju rešitev kako «najboljše zvo- skozi leta študija in se potem 1 •j1, načrtovanja in razprave o tem, “ksno vlogo naj bi imela pravza- p a Y univerza, kakšno pripravo naj tir u, kakšen naj bo širši odnos do r°olematike: študij na univerzi je oklepaj v življenju posameznika, iih živMenje skupnosti pa nima večji vPlivov. S tem v zvezi so pri-do izraza tudi razlike v načinu It«!® na posameznih fakultetah. Neto poenostavljeno bi lahko reda so si ponekod predvsem pri-,, -vali, da bi krepili stike med »venskimi študenti samimi in z zhčnimi pobudami poglabljali po-0Vanje manjšinskega vprašanja in varnosti v Sloveniji, na drugi stra-so ponekod usmerjali svoj trud . m. da bi uradno fakultete dale r»oud0 za dej0) ki j,; manjšinsko r??lematiko in stike s Slovenijo /dučilo v akademsko življenje. Ne-je pristope pogojevalo že tet k stanie na posameznih fakul-Zel ’ ki so ponekod bolj, ponekod !° malo odprte do stvarnosti in p 'Pravljene za delo v tej smeri, r^^vlja se zato problem, kako bi ZL,čne pobude in dela uskladili, J zahteva položaj na univerzi oz. iha ?anje odnosov med univerzo in atljšinsko problematiko najbrž res j Znpliko delo in dokajšnjo mero »ajdljivosti, da pridemo do oti-P 1 v'h sprememb. 12 same Razprave (tu ne moremo •"Vzeti vsega, kar je bilo -poveda-B '. je bila razvidna razvejanost jjtolematike, zaradi česar-4«* -bilo J“ehjeno, da se bodo v 'čttstt- "Wsh tet i?v sestal> na posameznih fakul-an kolektivi, ki bi razčlenili po-. toezna vprašanja, izoblikovali na: 8l dela in predloge za nadaljnje sp«Pne nastope. Za pripravo teh ■tankov je bil sestavljen koordi-^»bski odbor, kolektivi sami pa nato na svojih sestankih iz-ll 11. svoje predstavnike. Priprav-L'ni sestanek, odprt 'vsem študenti bo v sredo, 27. aprila, ob 15.30 k študentski sobi ekonomske fakul 14. t.m., se je zbralo mnogo prijateljev knjižnice in ljubiteljev Lokarjevih knjig. Lučka Čehovin je uvodoma dejala, da sodi Danilo Lokar med tiste slovenske pisatelje, ki znajo z veliko mero posluha za človeka in njegovo dušo ustvariti zanimivo in najboljšo literaturo za odrasle, kot za otroke. Čehovinova je tudi povedala, da bralci zelo radi segajo po Lokarjevih knjigah in* da bi težko našli obiskovalca knjižnice, ki ne bi poznal Lokarjeve knjige Sodni dan na vasi. Zehajoči angel in drugih. Med mlajšimi bralci pa sta priljubljeni knjigi Srnja-ček in Podoba dečka. V predstavitvenih besedah Danila Lokarja pa je Ciril Zlobec, kot pisateljev sodelavec ■ poudaril, da je kvaliteta likarjeve literature na zavidljivo visoki ravni, da bi bila slovenska literatura brez Lokarja mnogo siromašnejša ter, da je Lokar ob svojem visokem jubileju dosegel največji uspeh s tem, ko je pravkar oddal v tiskarno novo delo, ki bo pomenilo že štirinajsto samostojno knjigo. Ob zaključku je še Stane Raztresen prebral odlomek iz novele Sodni dan na 'vasi. IZ SEŽANE Razstava v Kosovelovi knjižnici ob 85-letnici Pisatelja D. Lokarja ItM čežani so odprli razstavo, sok r°- ž.e*’ knjižnica počastiti vi-.. Jubilej primorskega pisatelja Na .Ekarja. a otvoritvi, ki je bila v četrtek, Na razstavi je razvidna celovitost Lokarjevega literarnega ustvarjanja, od prvih predvojnih in povojnih objav, samostojnih izdaj, prevodov in pomembnejših ocen njegovih del v časopisih in revijah. Na razstavi je tudi bogato slikovno gradivo iz pisateljevega življenja, za katero je poskrbel bibliotekar Marjan Brecelj iz goriške knjižnice, ko je za pisateljevo 80-letnico pripravil v svoji knjižnici počastit-veno razstavo. Marijanu Breclju gre tudi zahvala za bibliografijo, ki jo je napisal o Danilu Lokarju in je izšla na zadnjih straneh knjige Zagata ni zagata ter je v veliko pomoč pri pripravljanju razstav. Starejše gradivo za razstavo je posodila Osrednja knjižnica v Kopru, prevode pa Slovanska knjižnica v Ljubljani. Razstava je okrašena z grafikami Lokarjevega prijatelja in rojaka Vena Pilona, ki jih je posodila Pilonova galerija v Ajdovščini. Na razstavi sta tudi dva pisateljeva portreta, ki jih je posodil Božidar Jakac, in sicer eden iz partizanskega obdobja, eden pa iz zadnjih let. Razstava bo v knjižnici na ogled do 29.' aprila. A. N. niuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiimiiiMHimiiiiiiiuiiiMmititiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiniiiimmmiHtiiiiiiiiiiiHli Razsvetljava za postajališče Blžajo se prvomajski prazniki, > jugoslovanski turisti trumoma odhajajo v inozemstvo in s tem nudijo možnosti zaslužka za goriške trgovce. Na to razdobje se trgov-že dolgo časa pripravljajo. Po glavnih goriških ulicah so namestili okrasne rastline; le te so pravzaprav izpostavili že za vel ko noč, vendar bodo na pločnikih ostale do konca prvomajskih praznikov. Trgovci so se tudi sestali, da bi u skladih svojo propagandno akcijo, usmerjeno predvsem na to, da si zagotovijo čimveč kupcev z di narskega pcdročja. V propagandno dejavnost so v veliki mer' vključili tudi zasebne radijske postaje Sploh si Gorica skuša zagotoviti delček velikega turističnega priliva iz Jugoslavije, ki je v pretežni meri usmerjen na Trst. S tem si nadeja premagati en del gospodarskih težav, ki Izhajajo iz splošne krize in- tudi iz njene gospodarske nerazvitosti. Sicer pa je znano, da je maloobmejni promet med najpomembnejšimi goriškimi gospodarskimi 'postavkami. V ostalem podatki dokazujejo, da je splošni gospodarski položaj na Goriškem še vedno slabo in da je te slabosti iskati predvsem v dražitvi surovin, povečanju stroškov za storitve in delovno silo. Kakor poroča Economia Isonti-na, bilten, ki ga trgovinska znor-nica izdaja vsakih štirinajst dni, zadnjem trimesečju prejšnjega leta zaradi stavk ni bilo izgub delovnega časa. Izjema je bilo edinole gradbeništvo, kjer se je izredno malo delalo zaradi slabega vremena in tudi zarad. stavk. Kakor izhaja iz podatkov poprej navedenega biltena je bilb v letu 1976 za 40 odstotkov manj vpisanih v dopolnilno blagajno kot v letu 1975 Na tovornem postajališč'i pri Fernetičih postavlja' v teh dneh stebre za razsvetljavo. Stebre — teh bo skupno 6, vsak pa bo opremljen s svetlobnimi elementi za 2000W — nameščajo s pomočjo posebnega dvigala, saj gre za konštrukcije visoke 35 metrov. Hkrati .s tem dokončujejo dela na asfaltni ploščadi in na mostu, čez katerega bo po novem peljala pokrajinska cesta Fernetiči - Col. Tudi gradnja nove carinarnice iz sestavnih delov hitro napreduje ter je zdaj v gradnji rak- tično že drugo nadstropje. Na sliki eden izmed- treh. ž. postavljenih stebrov, V ospredju pa «glava» četrtega stebra, ki so ga začeli nameščati. • V pclck, 22. aprila, bo ob 20. uri govoril v krožku «Che Guevara* (Ul. Madonnina 19) deželni svetovalec Član dio Tonel na temo: »Mamila v Trstu*. Predavanju bo sledila diskusija. .."»m,,...............iiiimiiiiiiiiiii„„iiii"iiiiin.11111111.... V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI ŠTUDIJSKA NAKAZILA DIJAKOM ZA 1976-77 Magi deželnega zakona z Občin8' 1975- ŠteV 62' P(K)blaS4a aa j . 7-a izvedbo številnih pobud vin °skern področju, je občina De Za , ~ Nabrežina sklenila podeliti hakoi.ii let0 1976/77 70 študijskih Višiih p° Hi* dijakom Umit!, Sr«‘dnjih šol in zavodov za hostno izobrazbo. }e|n]rr'inienih prispevkov bodo de-1 ji dijaki. t„- Sq vpisani in obiskujejo v le-!-lem šolskem letu državne, "hCene, oziroma pravno pri-tj ane višje srednje šole in zavo- 2 Nj Za urr>etnostno izobrazbo; i»n T' v preteklem šolskem letu 3 de,ali razred; v' u?. i? družin stalno bivajočih •. ocini, z neto letnimi dohodki, p «® Presegajo 3,500.000 lir. n, ^videno je zvišanje maksi-‘alt1ega dohocV.a za 200.000 lir ra Vsf»kega družinskega člana, 4. NjPn Za družinskega poglavarja; s« iz družin delavcev, izvzem-stpv-0*16 tr8°vcev iR profesioni- ni, n'so deležni morebitnih pod p6 ,.^ludijskih nakazil ali Štirn "N). s strani drugih ustanov Zai‘fitucil. Prošni resirani morajo predložiti ka^ij" za dodelitev študijskega na K prLnajkasneje do 5. maja 1977 doku."11 morajo predložiti sledečo 1. &tacijo: 2 j? . Zlnski listl razvidnoPOtrd'l°, iz katerega je *) vpis 3, Potrdilo tržaškega okrajnega davčnega urada o prijavljenem, oziroma ugotovljenem družinskem letnem dohodku za 1975, ki ga izkazuje ustrezna prijavnica za določitev davka na dohodke oseb. Občinska komisija za šolsko skrb stvo bo preučila prošnje ter izdela la prednostno lestvico za dodelitev študijskih podpornih nakazil prvim 70 uvrščenim dijakom. Obrazci za prošnjo in za šolsko potrdilo so na razpolago v občin skem uradu št. 20 n 8?£‘ in redno obiskovanje • Tržaška občinska zdravstvena služba je v obdobju med 4. in 10. aprilom zabeležila naslednje nalezljive bolezni: 6 primerov škrlatinke, 1 primer gripe, 4 primere ošpic, 10 primerov noric. 26 primerov vnetja obu-šetne slinavke, 7 primerov rdečk, primerov srbečice in 3. primere vnetja jeter. BENEŠKA SLOVENIJA Razna obvestila Uprava Narodne in študijske knjlž niče v Trstu sporoča, da bo knjižnica zaradi selitve v nove prostore zaprta dva tedna, in sicer do 2. maja tl. Knjižnica bo ponovno odprta v ponedeljek, 2. maja 1977, ob 9. uri v Ul. sv. Frančiška 20/1. Seja sekcije PSI v Špetru Slovenov V Špetru Slovenov se je v nedeljo sestala krajevna sekcija so cialistične stranke. Na srečanju, k: se ga je udeležil tudi pokrajinski tajnik Angeli, so med drugim 'raz pravljali o včlanjevanju, o kultur nih vprašanjih ter o problemu indu strijske cone v Ažli. Kot znano je PSI glede slednjega vprašanja na stališču, s kateriih so si enotni tudi komunisti, socialdemokrati in neodvisni, da je treba določiti alternativni načrt za namestitev indu strije. Pri tem pa je potrebno sp delovanje vseh demokratičnih si. pri upravljanju špetrske skupnosti in gorske skupnosti. Sekcija je nato določila Rito Venuti kot odgovorno za ženska vprašanja, medtem ko bo za' kulturna vprašanja poleg Mariniga zadolžena tudi Lucia Co-stapeparia. BLIŽAJO SE PRVOMAJSKI PRAZNIKI Obisk kmetijskih izvedencev iz Zagreba v naši deželi Včeraj je obiskala našo deželo skupina docentov in izvedencev kmetijskega raziskovalnega sektor* ja zagrebške univerze. Delegacija si je ogledala razne kmetijske objekte ter izmenjala mnenja in izkušnje z izvedenci naše dežele. Hrvatske strokovnjake je sprejel predsednik deželne zadružne zveze Poletto, ki je poudaril pomen odnosov in izmenjav med našo deželo in SR Hrvatsko. Po sprejemu pri deželnem odborniku za kmetijstvo ' Del Gobbom so si ogledali nekatere živinorejske objekte v videmski pokrajini, svoj ogled pa so zaključili v goriškem živinorejskem centru v Sovodnjah, kjer deluje zadružni hlev. sindikalne avtonomije. Zaradi tega so uslužbenci oklicali belo stavko, ki se je začela že včeraj in se bo nadaljevala vse dokler rte pride do razjasnitve v odnosih med sindikalnimi organizacijami in vodstvom u-stanove. V tem času uslužbenci ne bodo opravljali nadur niti posegov na terenu, da bi tako prisilili vodstvo k spoštovanju sprejetih obveznosti glede vprašanj personala in da bi dosegli polno spoštovanje sindikalne avtonomije. • Jutri, v četrtek. 24. aprila, ob 20.30, bo v Domu Andrej Budal v štandrežu seja krajevne skupščine. Na sejo pride odbornik za prometna vprašanja Mario Leardi. 6. pokrajinski kongres sindikata FILCA-CISL Danes zjutraj se bo v gostišču «A1 Puia* začel 6. pokrajinski kongres gradbincev, članov sindikata FILCA - CISL, ki ima na Goriškem 624 članov. Na kongresu bodo izvolili novo vodstvo. Dogodek sam pa je še po- sebej pomemben, saj je bil kongres sklican v trenutku, ko so gradbeništvo in z njim povezane gospodarske dejavnosti v precejšnjih težavah. UvodVio ptoročilo bo podal dosedanji tajnik Alfredo Battistel. Zbiranje podpisov . za varstvo ptic Italijanska liga za varstvo ptic je v teh dneh začela po vsej državo akcijo zbiranja podpisov, da bi v poslanski zbornici predložila peticijo za spremembo nekaterih členov zakonskega osnutka o lovu. Liga zahteva, da se skrči čas lova. V senatu so namreč že odobrili lovski 'koledar, ki dopušča odstrel nekaterih sesalcev in ptic v času njihovega razmnoževanja, kar u-tegne ogroziti že- itak redek stalež. Nadalje zahtevajo prepoved lova na ptice iz preže in omejitev pristojnosti deželam glede lova. V Gorici zbirajo podpise na sedežu Društva za varstvo živali, v Ulici Diaz 1 ter v tajništvu društva Italia nostra na Korzu Italia 17. miMIIIHIlUllUIIIIIIIIIIMMIIUllllllmiMIIIIHlillllllUttlllllUtllMimillllllllllllllllllllllllllllMIMIIMIUMHIHMn V SOBOTO ZVEČER V DOMU A. BUDAL Prijeten skupni koncert zborov «A. Možim» in «0! Župančič> Zbori so s tem koncertom utrdili sicer že tesne prijateljske vezi Od včeraj bela stavka uslužbencev ERSA Pri pokrajinskem sedežu deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ER SA) v Gorici je bilo te dni zborovanje uslužbencev, na katerem so obravnavali nevzdržno stanje do katerega je prišlo v zadnjem letu zaradi posebnih nalog, ki jih je dežela zaupala Ustanov’ na področju odpravljanja posledic lanskega potresa. Uslužbenci očitajo upravi, da je ‘kriva za tako stanje, ker ni znala racionalno izkoristiti na novo žago Srečanja med prosvetnimi društvi iz zamejstva in Slovenije. so postala že nekaj običajnega, rekli bi skoro nekaj vsakdanjega. Če bi listali po našem dnevniku, bi najbrž ugotovili, da vzdolž vse jugoslovan-sko-italijanske meje ni dneva, ko ne bi bila kaka večja ali manjša skupina ali kak predavatelj z «dru-ge stranh na prireditvi v večjem ali manjšem kraju Primorske. Obiski, ki so postali nekaj vsakdanjega, potrjujejo željo vseh po enotnem slovenskem kulturnem prostoru in vendarle vsak tak obisk pomeni nekaj novega, nekaj - pozitivnega, nekaj kar vliva nam zamejcem moč, da še vnaprej kljubujemo na tem najzahodnejšem delu slovenske zemlje. Tako je bilo tudi v soboto zvečer v štandrežu, kjer je domače prosvetno društvo *Oton Župančič» priredilo koncert svojih dveh zborov in mešanega zbora cAnton Možina» iz Brij na Vipavskem. Za skupni koncert so se odločili, ker veže štan-dreške in vipavske pevce tesna vez skupnega pevovodje. Stanko Benko, ki že dolgo let vodi zbor iz Brij, je pred dvema letoma priskočil Štan-dreškim prosvetarjem na pomoč in pričel vaditi takrat ustanovljeni ženski zbof, ki se je v komaj dveletnem življenju že • lepo uveljavil na raznih proslavah in tudi na zahtevnejših revijah «Primorska poje*. Odtod skupni koncert, ki je bil prvi te vrste. Moški zbor iz Štan dreza pa je že pel pred časom v Brjah * in vipavski zbor je pel že večkrat v goriškem zamejstvu, če nas spomin ne vara, v Doberdobu in v Gorici. Na sobotnem koncertu je imel svoj koncert najprej zbor «Andrej Možina», zatem pa ženski zbor iz Štandreža. Oba je dirigiral Stanko Benko. Zatem so nastopili še člani moškega Zbora iz Štandreža pod vodstvom Aleša Hobana, ob koncu 'so še vsi trije zbpri skupno zapeli dve pesmi. % Še pred koncertom je predsednica «Otona Župančiča* Nataša Pe-terinova toplo pozdravila goste in jima tudi darovala sliko, kraški motiv goriškega umetnika Andreja Košiča. V Imenu zbora je domačine pozdravil Zoran Kodrič, v imenu občinske kulturne skupnosti iz Ajdovščine pa njen predsednik Jože Praček. Po koncertu se je razvila v domskih prostorih, kot je pravilno ob takih prilikah, prijetna in domača zabava in slovenska pesem je od-me vala še pozno, v noč. ZADNJI KONCERT GLASBENE SEZONE Drevi na goriškem gradu Slovenski simfonični orkester Vodi ga Anion Nanut, solist pa bo Črtomir Siškovio Drevi ob 20.30 bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu zadnji letošnji abonmajski koncert slovenske glasbene sezone v Gorici. Za zaključek je Glasbena matica povabila v naše mesto Slovenski simfonični orkester iz Ljubljane, ki ga vodi goriški rojak dirigent Anton Nanut. Na nocojšnjem koncertu bo kot solist nastopil violinist Črtomir šiškovič. Slovenski simfonični orkester, ki nastopi jutri zvečer tudi v Trstu, bo drevi izvajal dela Janeza Krstnika Dola. ja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giuseppa Tartinija in še Franza Josepha Haydna. S tem koncertom se zaključi letošnja slovenska abonmajska' glasbena sezona, v kateri so nam tudi letos prireditelji nudili precej priznanih solistov in glasbenih skupin. Koncerti so bili v raznih dvoranah, zaključni pa bo v brez dvoma najlepši in tudi najstarejši goriški dvorani. Danes v Gorici italijanski literati iz Istre in z Reke V dvorani goriškega občinskega sveta bo danes ob 18.30 večer po busnega podjetja in spremembe v načrtu športnega igrišča na Rojcah. Jutri 4-urna stavka v prehrambeni industriji Jutri bo tudi na Goriškem štiriur-na stavka zaposlenih v prehrambni industriji. Stavko je oklicala sindikalna federacija v podporo akciji delavcev te stroke za obnovo delovne pogodbe. V tovarnah bo stavka od 10. do 11. ure, v tem času bodo zborovanja, zatem bo stavka še zadnje tri ure dela. Interpelacije o davkoplačevalcih V zvezi z objavo seznamov davkoplačevalcev, do katere je prišlo v teh dneh v goriških časopisih, sta svetovalca Ervino Nanut (KD) in Ezio Biancone (PSDI) vsak zase predložila interpelaciji, v katerih zahtevata ustanovitev posebnih komisij za ugotavljanje davkov.- Izdajal se je za izseljenca Pravijo, da priložnost napravi ta* _ _______ tu.'To bo veljalo tudi za 44-letne- svečen italijanski sodobni literaturi ga Ivana Sukiča, ki se je moral v Istri in na Reki. Prišli bodo na povabilo goriške občine, nekateri, pesniki in pisatelji italijanske narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji. Brali bodo iz svojih del, povedali pa bodo tudi kaj ustvarjajo njih kolegi. Predavanje spada v vrsto prijateljskih stikov, ki obstajajo med našo občino in Zvezo Italijanov za Istro in fleko. —<—;------------------ Novi odbornik dr. Luciani prevzel delovno funkcijo Na seji ožjega občinskega odbora, ki je bila v ponedeljek zvečer, je župan izrekel dobrodošlico novemu odborniku dr. Lucianu Lucianiju, ki predstavlja republikansko stranko. Prevzel je resor za javne službe, odbornik Mnise, ki je prej odgovarjaj za to področje, pa je sprejel področje zdravstva in socialnega skrbstva. Na seji odbora so še odobrili nakup novih strojev ža potrebe avto- HIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIMIIIItllllllllllllllllUllUnuimillllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIllllUaillllllllllll NA NJIVAH RASTEJO TOVARNE KMETIJSTVU ODVZAMEJO LETNO OKROG 400 HEKTAROV ZEMLJE Nujno čimprej sprejeti načrt prostorske ureditve - Ra-vnoležje med razvojem naselij, industrije in kmetijstva zagovarjati pred sodnikom zaradi vrste prekrškov, ponarejanja dokumentov, goljufije itd. Sukiča (čeprav si niti preiskovalci niso na jasnem glede njegove istovetnosti) so odkrili v gradeškem hotelu Stella Maris, kjer se. je izdajal za iseljen-ca iz Furlanije. Pri sebi je namreč imel osebno izkaznico na ime Mar-cellina Mattilicha iz kraja Torreano pri Čedadu. Nekaj časa je tako lepo živel v hotelu na breme države, potem pa je policija odkrila, da nekaj ni v redu. Medtem, ko je čakal na obravnavo pa 'je prišla tudi vest iz Lugana, da je Sukič tudi tam in sicer na italijanskem konzulatu dajal lažne izjave ter zahteval izstavitev začasnega osebnega dokumenta. Sukiča so ob upoštevanju vseh o-lajševalnih okoliščin obsodili na tri mesece zapora. Prostorsko načrtovanje. Zamisel, ki jo je v naših družbenih razmerah tako težko uresničiti, čeprav se o tem razpravlja na najrazlič nejših forumih. Stvarnost pa ostaja še naprej precej drugačna. Vsak dan smo namreč priča občutnemu spreminjanju in razvrednotenju o-kolja. Skratka, ravnamo tako. kakor da bi imeli na razpolago neomejene površine, na katerih bi počeli kar se nam zljubi, od megalomanskih načrtov za stanovanjska naselja v katerih zmanjka prostora za nekaj dreves, do gradnje t>olj ali manj potrebnih infrastruktur Prostorsko načrtovanje pomeni ravnotežje med različnimi gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi, med industrijo in kmetijstvom., med kmetijstvom in potrebami xza slenega osebja. Očitajo pa ji tudi provokacijsko zadržanje v odnosu do .............................<»•••..........................."""""»> NADALJUJEMO Z OBJAVO SEZNAMA DAVKOPLAČEVALCEV Dohodki Goričanov iz leta 1974 t v lanskem šolskem le 1:11 izdelal; , OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA člani kmetijskega konzorcija iz Trsta so vabljeni, da se udeležijo REDNEGA IN IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo dne 30. aprila v prvem sklicanju ob 16 uri in po potreui v drugem sklicanju ob 16.30 istega dne v prostorih podružnice v Ronkali, Ul. Mazzini. Na dnevnem redu je sklepgnje o vprašanjih po členih št. 2364 civilnega zakonika o spremembah statuta in o vodstvu konzorcija. PREDSEDNIK dr. odv. Guido Gcrih Nadaljujemo z objavo sezpama Goričanov, ki so prijavili v letu 1974 ustvarjene dohodke s čisto davčno odmero višjo od štirih milijonov lir. Fausto Brumat 6.876.000 lir, Gian-carlo Brumat 4.452.000, Giuliano Brumat 4.768.000, Livio Brumat 4 mil. 76.000, Mario Brumat (r. 1946) 5.032.000, Stefania Brumat 4.539.000. Valerio Brumat 4.172.000, Giuseppe Brumatti 5.162.000, Antonio BrUnel-lo 5.037.000, Carlo Brunnschweiler 9.013.000, Kurt Brunnschvveiler 13 mil. 745.000, Sergio Brusin 13.669.000, Roberto Bubacco 4.360.000, Ernesto Bucchi 6.419.000, Gino Bucciol 4 mil. 117.000, Carlo Bucconi 4.522.000, Claudio Buda 4.375,000, Leopold Bu dal 15.337.000, Paolo Buiad 4 mil. 682.000, Rodolfo Bulfon 5.555.000, Giancarlo Bulfcini 12.347.000, Ottori-na Bulfoni 4.081.000, Giancarlo Bul-lo 4.310.000, Antonio Bumbaca 7 mil. 892.000, Luciaho Buratto 5.248.000, Giuseppe Burba 6.527.000, Romano Burelli 5.910.000, Augusto Burgnich 7.948.000, Salvatore Burtone 4 mil. 829.000, s Eugenio Burzio 4.032.00p, Giovanni Busatta 6.613,000, Gaspare Buscemi. 4.888.000, Giobatta Busali-ni 9.485.000, Roberto Busolini 5 mil. 516.000, Claudio Buttignon 4.129.000, Caterina Buttus 6.818.000. Luizi Buz-zi 8.775.000, Luciano Buzzin 7 mil. 680.000, Gabriele Buzzinelli 4.428.000. Luciano Cabas 4.058.000, Enzo Ca- brini 4.471.000, Felice Cabrini 5 mil. 822.000, Giuseppe Babrinj 4.724.000, Bruno Caccin 4.742.000, Antonio Co-capardo 9.946.000. Giuseppe Caiazzo 11.173.000, Arcangelo Calabrese 5 mil. 113.000, Cesare Calabrese 7 mil. 413.000, Antonio Calandra 4.285.000, Bruno Calderini 8.900.000. Giorgio Amedeo Calligaris 5.093.000, Ferruc-cio Calligaris 5.037.000, Leonardo Calligaris 8.417.000, Marcello Calligaris 5.705.000, Mario Calligaris 5 mil. 682.000, Maurizio Calligaris 7 mil. .177.000, Rino Calludrini 7 mil. 727.000, Giacomo Caltana 5.686.000, Saverio Canastra 5.705.000, Giuseppe Comauli 5.686.000, Vittorio Co-mauli 9.474.000, Aurora Camera 4 mil. 979.000, Vincenzo Cammarata 5.018.000, Paolo Campailla 9.056.000, Lidia Camparier 4.561.000, Tullio Campestrini 6.806.000, Francesco Campochiaro 4.71A000, Mario Can-ciani 4.113.000, Silvio Canciani 4 mil. 313.000, Edmondo Candela 4.200.000, Renzo Candela 5.567.000, Vincenzo Candelli 4.648.000, Giovanni Candita 4.927.000, Corrado Candotti 4.797.000, Gianpaolo Candotti 7.916.000, Agosti-no Candussi. 5^753.000, Renzo Can dussio 7.918.000, Edmondo Candut-ti 7.993.000, Franco Canduttj 4 mil. 397.000, Sergio Candutti 5.816.000, Guglielmo Caneva 6.681.000, Giovanni Canola 4.899.000, Sergio Canta-rin 7.031.000, Novellino Cantarut 4 mil. 571.000, Domenico C.antisani 4 mn. 382.000, Giorgio Canziani 4 mil. 931.000, Bruno Cappozzi 5.444.000, Pieraimondo Cappella 4.620.04X4, Re nato Cappellari 5.618.000. Danilo Cappelozza 4.856.000, Giancarlo Ca-prara- 14.137.000, Romano Caprara 17.595.000, Telemaco Caprara 18'mil. 273.000, Carmine Capussela 5 mil. 873.000, Giorgio Capussotto 5.559.000, Pacifico Caputi 10.525.000, Giuseppe Caputo 5.331.000. Angelo Carabellese 7.910.(100, Alcs-sandro Caratozz.olo 4.225.000, Vincenzo Caravaglio 5:879.000, Renato Cardazzo 5.266.000, Mario Cardegna 5 128.000. Francesco Cardinale 5 mil. Calderini 4.907.000, Giuseppe Calel-j 492 000, AlessanHrn C,iretti 7.119.000, la 4.656.000, Pietro Caliri 5.606.000,, Mario Caretti 9.278.000, Salvatore Carecci 4.177.000, Giovanni Cared-du 11.814.000, Domenico Caregnato 5.191.000, Giorgio Carella 9.078.000, Arnoldo Carelli 4.500.000, Adolfo Cargnel 4.049.000, Aldo Cargnel ,4 mi). 777.000, Bruno Cargnel (r. 1910) 4.150.000, Giordano Cargnel 4.081.000, Giorgio Cargnel 4.363.000, Giuseppe Cargnel (r. 1939) 4.057.000, Giulio Cargnel 4.706.000, Lucio Cargnel 5 mil, 681.000, Luigj Cargnel 4.731.000, Mario Cargnel 4.931.000, Piereugenio Cargnel 6.587.000» Romano Cargnel 7.184.000, Tullio Cargnel 4.563.000, Sčrgio Carone 15.317.000, Fiorenzo Carrara 4.542.000, Italia Carrara 5 mil. 228.000, Maria Carrara 4 mil. 284.000, Marino Carrara .4.559.000, Nicolangelo Carrara 10.293.000, Vincenzo Carrato 4.186.000, Vincenzo Carratu 6.023.000, Vito Carliero 4 mil. 844.000, Mario Carruba 5 mil. 135.000, Santino Cartolano 7.005.000. Antonio Caruzzi 4.503.000, Paolo Ca-sadio 12.153.000, Ugo Casagrande 4 mil. 374.000, Marino Casali 4 mil. 584.000, Pierantonio Casasola 5 mil. 358.000, Marco Casatelli 6.273.000, Gerardo Casella 8.U3.000, Luigi Ca-serta 7.844.000, Aurelio Cassani 4 mil. 7.000, Antonio Cassone 4 mil. 842.000, Giulio Castagnaro 5.258.000, Sergio Castellan 10.054.000, Alfiero j Castellani 8.927.000, Antonio Časti-' glioni 4.1*)8.000, Giovanni Casula 7 mil. 663.000, Antonio Cattalin 7 mil. 91.000, Mario Cattonar 5.356.000, Paolino Caucig 7.774.000, Marisa Causer 4.279.000, Gaetano Cavallari 5.593.000, Brillantino Cauteruccio 4 mil. 559.000, Benvenuto Cavalli 5 mil. 217.000, Pierluigi Cazzola 14 mil. 5.000, Ivan Čebokli 4.067.000, .Pierluigi Ceccarello 8.751.000. Maurizio Ceccaroni 7.834.000, Franco Cecchin 10.350.000, Gianfranco Cec coni 4.592.000. širjenje naselij, med koristmi določenega območja in širšimi koristmi dežele in države. Prostorskega načrtovanja do zdaj skorajda ni'bilo.in so se tako nekatere gospodarske in družbene dejavnosti lahko rečemo nenadzorovano širile predvsem na račun kmetijskih površin. Najbolj zgovorne primere imamo v neposredni okolipi Gorice, v Štandrežu, Podturnu, Ločniku itd., vendar tudi drugod ni drugače. Samo v goriški pokrajini se tako vsako leto odtuji kmetijstvu po nekaj hektarov obdelovalnih površin. Tako se razpoložljive površine za- pridelovanje hrane stalno krčijo. Postopek sam je ireverzibilen, kajti prostor, kjer se zgradijo hiše, tovarne ali ceste in druge infrastrukture je za kmetijstvo dokončno izgubljen. Po drugi strani pa so prizadevanja za pridobivanje novih kmetijskih površin z melioracijskimi deli v zadnjem času res minimalna. V goriški pokrajini, ki mer vsega 46.581 hektarov je kmetijskih in gozdnih površin 31.917 hektarov. Podatki se nanašajo na leto 1974. 14.664 hektarov obsegajo naselja, ceste, železnice itd. 13.085 hektarov je orne zemlje, 3.088 hektarov obsegajo nasad-i dreves za pridobivanje peluloze, 3.200 hektarov je travnikov in košenic, 90 hektarov je vrtov, gozdovi se razprostirajo na 5.047 hektarih, 7.407 hektarov pa ie drugih zemljišč. Odtujevanje kmetijskih površin v pokrajinskem merilu mogoče ni tako očitno. Če pa primerjamo podatke za celo deželo, potem ne bo težko ugotoviti, da se je v enem letu skrčil obseg omih kmetijskih površin za preko 350 hektarov. Tako je bilo junija leta 1973 v celi deželi 181.928 hektarov Uk ih površin, leto kasneje pa samo 181.559. Pri tem pa moramo vsekakor navesti, da so šle te površine v veliki večini za potrebe urbanizacije. Vsekakor je vprašanje prostorske ureditve nujno in bo treba čimprej pristopiti k njegovemu razreševanju, ne pa samo razpravljanju. Iz goriške bolnišnice Lažja prometna nesreča se je zgodila včeraj okrog poldne v Gorici na Korzu Italia. Trčili sta namreč, najbrž zaradi nepazljivosti, dve vozili, ki sU vozili v isti smeri, drugo za drugim. Pri tem se je poškodoval voznik fiaU 127 goriške registracije GO 98697 31-letni Salvatore Con-tieri, po rodu s Sardinije, bivajoč v našem mestu, v Ul. Ariosto 8. V bolnišnici so mu ugotovili lažji pretres možganov ter nekaj prask. O-zdravel bo v sedmih dneh. Razna obvestita Slovensko planinsko društvo — Gorica priredi jutri zvečer ob 20.30 v Domu Andrej Budal v štandrežu. v sodelovanju s fotoodsekom prosvetnega društva «Oton Zupančič*, večer krat-kometražnih filmov, ki so bili posneti med letošnjim smučarskim tečajem, med zimskimi športnimi igrami m med posoškim prvenstvom v Ovčji vasi. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «In tre sul Lucky Lady». L. Minelli in J. Hackman. CORSO. 17.15—22.00 «Un borghese pic-colo, piccolo*. A. Sordi in S. IVinters. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMo 16.30-22.00 *Caccia sadica*. R. Shaw, M. Mc DowelL Barvni film. CENTRALE 17,00-22.00 »Zebra killer*. H. Stocker, J. Pickett. Barvm film. Prepovedan mladini od 14. letom. VITTOR1A 17.00—22.00 «1 carnivori venuti dalla Savana*. J. Scordino. P. Pearcy. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič X PRINCIPE 16.30-21.30 »La coccolona*. LNCELSIOR 17.30-22.00 «Roma l altra faccia della violenza*. Nova Gorica in okolica SOČA «Lenny», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Pridi, videl boš mojo ženo*. Italijanski film ob 18.00 m 20.00. DESKLE «Enooki šerif in dama*. A* meriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4 - tel. 2124. tmmamm Namesto cvetja na grob pokojnega Mirka Mučiča, darujejo delovni tovariši 60.000 lir zg Dom Andrej BudaL Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽEF GERGOLET (PJEPO ROŠOTOV) Pogreb bo danes, v sredo, ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Doberdobu. Žalujoči; žena Albina, hčerki Sonja In Eleouora, sinnva Oj-este in Rafael z družinami in sorodniki. Doberdob, 20. aprila 1977 ŽUPAN POSLANEC ALBIN ŠKERK O DECENTRALIZACIJI Naloge in prve izkušnje krajevnih skupnosti devinsko-nabrežinske občine Pritegniti občane k boljšemu poznavanju, reševanju in soupravljanju občinskih problemov Prve izkušnje v delovanju komaj uitanovljemh sedmih krajevnih skupnosti v devinsko-nabrežinski občini so zelo zanimive. O njih govori župan posl. Albin Škerk takole: Decentralizacija občinskih uprav, posebna v večjih občinah, predstav Ija veliko demokratično pridobitev, ki ima svojo ustavno in zakonsko osnovo ter je sad dolgoletnih bojev italijanskih demokratičnih sil. Cilj teh bojev je sodelovanje najširših ljudskih množic z občinskimi, upravami pri odločanju o vseh važnejših vprašanjih javnega upravljanja. Uspehi ter pozitivne izkušnje dru gih občinskih uprav so privedli, da je tudi naša uprava uvedla decentralizacijo. Govoriti o uspehih in izkušnjah pri nas, potem ko so naše krajevne skupnosti komaj zaživele, bi bilo zaenkrat prerano. Kljub temu lah ko priznamo, da so bili prvi korald in izkušnje pozitivni. Kažejo nam velike možnosti razvijanja tega načina sodelovanja z našim ljudstvom. Ko smo se junija 1975 komunisti predstavili volivcem devinsko-na-brežinske občine, smo v. svojem '■volilnem programu obljubili, da se bomo zavzeli za decentralizacijo občinske uprave. Naša levičarska uprava, ki je pred poldrugim letom, po veliki volilni zmagi, nadomestila prejšnje upravitelje, je v tem oziru izpolnila prevzelo obveznost. Po enoletnem posvetovanju je bila pobuda za ustanovitev krajevnih skupnosti kronana z uspehom. Velikega političnega pomena je, da so vse demokratične politične sile, prisotne v občinskem svetu, sodelovale pri izvedbi decentralizacije. Posebna občinska komisija, ki se je pogosto sestajala ter se mnogokrat srečala na javnih zborovanjih z občani po raznih vaseh, je izdelala ustrezni pravilnik, ki na podlagi ustreznega vsedržavnega zakona ureja delovanje naših krajevnih skupnosti. Podčrtati je treba, da je veliko število občanov sledilo z zanimanjem tem pripravam, kar odraža njihovo /mlitično zrelost in obenem spodbuja občinske upravitelje k nadaljevanju čim več je de mokralizacije javnega družbenega upravljanja. Mislim, da ni odveč, če nekoliko razložim ta pravilnik, ker je. kljub pomanjkljivostim, zelo pomemben dokument, ki usmerja svetovalce odborov krajevnih skupnosti pri izvajanju njihovih dolžnosti. Obenem nalaga občinski upravi celo vrsto obveznosti do teh odborov in do občanov na splošno. Poglejmo torej kaj pravijo nekateri členi tega pravilnika: Poleg načelnih^ obveznosti, ki jih vsebuje prvi člen, predstavlja drugi člen pravilnika, posebno za nas Slovence v Italiji, jamstvo doslednega izvajanja dvojezičnosti in pravice rabe slovenskega jezika bodisi na sestankih odbora ali skupščin, bodisi pri dopisovanju z občinsko upravo. Nadalje pravilnik govori o pristojnosti posebne občinske komisije za decentralizacijo, ki spremlja delovanje krajevnih skupnosti_ ter po potrebi, na podlagi izkušenj, lahko predlaga občinskemu svetu V morebitne spremembe pravilnika samega. Najvažnejši del pravilnika je tisti, ki določa kakšne so pristojnosti teh demokratičnih organov. Med drugim pravi, da krajevna skup nost... tlzraža svoja mnenja in predloge v zvezi z vodenjem imo-vine, raznih storitev ter občinskih zdravstvenih, podpornih, kulturnih, šolskih, športnih, rekreacijskih in drugih institucij, ki delujejo*... na njenem območju. Obenem krajevna skupnost sklicuje javna zborovanja za obravnavo raznih problemov ter predlaga ustrezne rešitve. Prav tako ima pravico, da se izreče o letnem občinskem proračunu, o gospodarskem načrtu za naložbe in izdatke ter o splošnem regulacijskem načrtu, o programu gradenj. <> podrobnih in conskih načrtih, o urbanističnih konvencijah, o urba nizacijskih delih in o lokalizaciji staifb, ki so namenjene socialnim uslugam na njenem področju. Posebne važnosti je tudi člen, ki določa, da mora svet krajevne skupnosti sklicali glavno skupščino, ki jo sestavljajo vsi volivci njenega področja, vsaj dvakrat letno. Izvajanje tega člena je zelo pomembno, ker nudi priložnost občinskim upraviteljem in odbornikom skupnosti, da se srečajo z občani, z njimi navežejo neposredne stike, od njih slišijo razne predloge in pripombe. Dolžnost upraviteljev je, da čimbolj upoštevajo predloge' in nasvete volivcev ter mnenja k ra jevnih skupnosti. Obenem smo mi upravitelji dolžni posebno sedaj, ko se s precejšnjimi težavami pričenja delo krajevnih skupnosti, da jim pomagamo kolikor mogoče in iih istočasno vpeljemo v občinsko problematiko, ki postaja čedalje bolj zapletena in težavna za,radi gospodarske krize, ki zmanjšuje vrednost občinskih dohodkov. Če pogledamo nekaj mesecev nazaj in na kratko naliziramo delo. ki' so ga v tem času opravile krajevne skupnosti, ugotovimo predvsem veliko zanimanje in čut. odgovornosti svetovalcev. To dejstvo j/» zadovoljivo in nas navdaja z zaupanjem v bodoče uspešno udejstvovanje teh demokratičnih in ljudskih organov. Upravičeno lah ko računanu) na njihovo dragoceno pomoč in na množično soudeležbo prebivalstva, ki postajata neobhod-no potrebni, če hočemo uresničiti in biti kos naraščajočim potrebam našega ljudstva. Krajevnim skupnostim bomo hvaležni, če nas bodo stalno opozarjale na razne upravne pomanjkljivosti, na potrebe prebivalstva, proti nepotrebni trošnji javnega denarja, če nam bodo pripomogle pri izboljšavi občinskih socialnih u,-slug itd. Hvalevredno bi bilo, če bi krajevne skupnosti tudi same izvajale razne pobude javne koristi, ki .ne bi obremenjevale revno občinsko blagajno. Občinske upravitelje in svetovalce krajevnih skupnosti ča kajo velike naloge n g raznih področjih, kot so smotrno izvajanje urbanistične politike, skrčenje prevelikih stroškov za javne prevoze, izboljšanje sanitarne službe, pridobitev primernih vaških sedežev za razna sestajanja. Zavzemati se bo treba za večje pravice slovenske narodne skupnosti. Postaja vedno aktualnejši tudi boj proti nesnagi, za večjo čistočo naših lepih vasi ter za ohranitev in čuvanje kra ških naravnih lepot. Pereče je tudi gradbeno vprašanje po naših vaseh ter omejitev s strani deželnih oblasti, ki hočejo vsiliti nesprejemljivi občinski in deželni regulacijski načrt ter Belcijeve kraške rezervate itd. , Želel bi. da bi občani gledali na odbore krajevnih skupnosti z razumevanjem, ker imajo v njih dobre in zveste zagovornike, ki jih je treba zato upoštevati in jim pomagali. Odborom krajevnih skupnosti pa želim obilo uspešnega dela v splošno korist našega prebivalstva. V soboto je bila v občinskem gledališču »France Prešeren« v Bol juncu otvoritev razstave kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. S svojim obiskom sta jo počastili tudi delegaciji ZK Slovenije in ZK Hrvatske, ki sta se mudili na deželnem kongresu KPI v Trstu. Na sliki voditelja obeh delegacij, sekretar CK ZKS Franc Šetinc (na sredini) in član izvršnega komiteja ter CKH Hrvatin. Goste je pozdravil dolinski župan Edvin Švab . „„„„„ im■■mn iiimiiimii OBISK PRI PISATELJU KARLU GRABELJŠKU Gabrovih sedemdeset let Pisatelj, ki mu je šele narodnoosvobodilni boi do kraja sprostil ustvarjalnost Sedaj piše roman «Nioba» - usodo zapuščene slovenske matere na kmetiji Zadnji v vrsti pomembnih Slovencev, ki so pred nedavnim slavili sedemdesetletnico, je tudi pisatelj Karel Grabeljšek - Gaber, človek, ki si je s svojim dosedanjim pisanjem priboril svojevrstno in zanimivo mesto v sodobni slovenski književnosti. Grabeljšek je kot slovenski pisatelj prehodil nedvomno bogato in življenjsko polno pot. Kot učitelj in pripadnik napredne slovenske inteligence se je pred vojno poskušal tudi na literarnem polju, ko je pri takratni Cankarjevi družbi 1933. leta izdal socialno povest Sirene tulijo. Šele narodnoosvobodilni boj .je, kot še marsikomu drugemu, dokončno zdramil njegov pisateljski ta- Muzej Kevoltella je v razstavni dvorani Costanzi priredil retrospektivno razstavo del nestorja tržaških slikarjev prof. Avgusta Černigoja. Razstava zajema umetnikov 30-letni ustvarjalni čas. Na sliki prof. Černigoj z občinskim odbornikom za kulturne dejavnosti C. Ce-sarejem (na levi) in gen. konzulom SFRJ v Trstu Ivanom Renkom .............umili.........-........................V"" PO STRAŠNI NOČI 6. MAJA 1976 IN SEPTEMBRSKI REPRIZI Rezija danes - po letu dni Med ruševinami se življenje krčevito upira nasilni smrti Rešiti Rezijo izolacije in ljudem zagotoviti možnost obstoja! V strašni noči 6. maja 1976 m v naslednjih dneh 11. in 15. septembra. so bile porušene skoraj vse hiše v Reziji, hudo pa je bila ranjena tudi vsa slovenska skupnost, ki je ostala v teh krajih skozi več kot tisoč let in ohranjala ter razvijala svojo izvirnost. V tem bivanjskem kraju, v katerem so v preteklosti in tudi v sedanjosti cvetijo etnografski, jezikovni, slavistični in antropološki študiji, se neokužena lepota prirode bije s sedaj že odstranjenimi' ruševinami. s katerimi izginjajo celo zadnji znaki naselij. To je skupno z nekaterimi središči Terske doline najbolj prizadeto slovensko etnično področje Furlanije. Straiiovite udarce je potres zadal rezijskim vasem Bili. Ravenci, Liščacem ter predvsem Njivi in Osojanam, poleg Pušje vesi najbolj razdejanemu naselju na vsem potresnem področju. Od teli plemenitih dežel ostajajo danes izvotlene hiše. odsekani zvoniki, blatni trgi in po vsakem dež ju široke mlakuže. »Sedel sem pred hišo — pripoveduje Guglielmo Miceli — zvečer 6. maja, ko se je vse okrog mene začelo podirati. Zvonik se je nagibal sem in tja: njegov vrh se .je odlomil v septembru...« Sedaj smo spet tukaj: Koliko tistih. katerih drobna vez. z lastnim krajem, se je pretrgala, bodo dokončno zapustilo svoje kraje? Ni več hiše — središča kmečkega življenja, ki bi nudila vsaj v čustvenem in psihološkem smislu najmanjšo osnovo za kmetijsko proizvodnjo. «Hotel bi živeti in delati v moji dolini. 7A mnoge mlade, kot sem jaz, je edina pot v emigracijo, kar seveda ni pozitivno. Tudi sam bom moral iti v tujino, morda v Afriko, da si zaslužim za življenje in ** Lot mizar oskrbim z mizarskim orodjem. Treba je dati delo mladeničem in dekletom in ne jih prisiliti. da gredo v svet ali v dnevno romanje od delovnega mesta do doma. Treba je ukrepati hitro, ali pa bo potresu sledila smrt naše skupnosti.« < To so besede mladega delavca Giorgia Di Lenarda, ki začasno prebiva v Gradežu. Dela v Cas-saccu in sanja o življenju v Reziji, deželici svojih očetov. Pot si utira zamisel o ureditvi področja na koncu doline, kjer naj bi zrasla mala industrijska in o-brtniška podjetja. Obstajajo nekatere zamisli morda v okviru gorske skupnosti Kluž in Kanalske doline, katerih del je tudi Rezija. Tako bi so tudi kmetijstvo oporno glo. V starih časih so tukaj pridelovali vse. Planine so od maja do oktobra znatno prispevale k prehrambeni proizvodnji z rejo živine. Danes so zapuščene in naprave propadajo. Težje je^z zadružnimi hlevi, ki ne ustrezajo miselnosti Rezijanov in njihovih beneških bratov. »Začeti je treba pri stvarnosti, ki jo predstavlja značaj Rezija nov. Začeti prj poznavanju problemov. Najprej moramo misliti na obnovo in na prehod ob barak k hišam, pristopiti k podrobnim načrtom in k birokratskim postopkom. Uveljaviti bo treba instrumente ljudskega sodelovanja: ustanoviti področne odbore, ljudske skupščine, iskati rešitve...« pravi Giuseppe Di Lenardo. geometer, ki je trenutno zaposlen v Tricesimu, Od njegove hiše in od hiše dr. Giorgia Clementeja. mladega kmetijskega inženirja, kakor tudi od hiš njunih sosedov v Osq-janah, je komaj še ostal kakšen porušen zid. «Politično življenje je tukaj zelo zaostalo. Politični odnosi sko-‘ raj ne obstajajo, tudi v samih sekcijah krščanske demokracije, so- cialistov in komunistov. Te odnose bi bilo treba razviti v pozitivnem smislu...« doda. , V Reziji se o Osimu skoraj ne govori, koordinacijski odbor za Beneško Slovenijo, ki so ga ustanovili beneški Slovenci, je v teh krajih komaj prisoten. Sredi gora je Učeja izolirana. Ta del rezijske občine je skoraj nedosegljiv. Samo velik finančni napor, v tehničnih uradih videmske pokrajine govore o milijardah, bi lahko o-mogočil pogumno zamisel o cestni trasi, ki bi vodila od Liščacev preko Ta na Karnicj do Učeje, kar bi omogočilo zvezo z dolino Soče pri Žagi. Toda zdi se, vsaj tako pravijo na pokrajini, da je spričo finančnih pogojev ta zamisel utopistična. Tudi rezijanska folklora, ki jo neguje Luigi Paletti s svojo skupino plesalcev in godcev, bi hotela postati stičišče med furlanskim in slovenskim svetom v okviru kulturnih in tudi gospodarskih izmenjav vzdolž meje. Vokalna harmonija rezijanskega narečja, ki jo je tako čudovito zajel Milko Matičctov. poznan med vsemi Rezijani kot dobri stric, je živa med porušenimi hišami, v barakah in po nekem čudežu tudi med mladimi in otroci. »Rezijanski otroci — prav j uči tel j iz Čedada, ki je delal med razseljenci v Gradežu — so se mi najprej zdeli čudni, nezaupljivi in nedostopni. Potem sem v njih zaznal veliko čustveno razpoložljivost. ki se je iz dneva v dan bolj zavedam.« Seveda tudi rezijanski otroci imajo za seboj trdo preteklost. trpljenje, nasilje in so zato zaprti. To je psihološko breme naroda. ki bi lahko umrl kot tak že stokrat, ki pa je dal sebi in sosedom ogromno bogastvo umetnosti. glasbe, plesov in pripovedništva. Takole poje Rezijan: In zdaj še eno vzdignimo! Naj ljubi gre mi, kamor če — Magari gor čez te vrhe, tje, kjer m.egle se pasejo, megle in divje te koze. tje, kjer čamurče skačejo — zapela bom, zaukala. da mora stresti vse dolč; bo menda čul me ljubi moj. Pa naj me čuje ali ne, vseeno jaz zapelo bom, in ko bo konec pesmice, zaukam 'in zapojem spet! (*) Arhaična kultura, plemenita , in ponosna v svoji kmečki preprostosti, ki prevzame. Taka kot ne sme biti labodji spev ene najstarej.ših slovenskih skupnosti v Furlaniji. PAOLO PETRICIG (*) M. Matičetov Rožice ziz Rezije, Ljubljana, 1972. revije GALEB 6. številka mladinske revije Galeb je tudi tokrat dovolj pestra Kvalitetno jedro številke so leposlovni spisi in pesmice. Uvodna povest »Gašper ustreli in zadene« je delo Sandija Sitarja. Za najmlajše bralce je povestica Sraka, ki jo je napisal Danilo Gorinšek. Angelo Cerkvenik objavlja povest »Salomonska sodba«, napisana je po predlogi izraelske ljudske pripovedke, Pesmice objavljajo Vo-jan Tihomir Arhar. Stana Vinšek, Franci Lakovič in Valentin Po-lahšek. Pesmice so napisane v tradicionanem slogu. Zanimiva je tudi barvna priloga, ki prinaš^, slike kraških cvetic in Gorice med prvo svetovno vojno. Prisrčna so številna .pisemca šolarjev, sploh je razveseljivo dejstvo, da se oglaša toliko malih piscev. lent, tako da je pravzaprav na široko vstopil v našo književnost šele po petinštiridesetem letu. Tako je takoj po vojni izdal povest Balada o starem Korenu in njegovem sinu (1947) ter tri knjigo novel: Za svobodo it) kruh (1947), V novi svet (1950) in Žive brazgotine (19.r>.r>). Slovensko javnost pa je najbolj opozoril nase leta 1955, ko je objavil svoj partizanski roman Dolomiti se krušijo. Od takrat dalje predstavlja vsak njegov nov, nadaljnji roman, resničen dogodek v slovenski književnosti in zato ni nič čudnega, če je njegov roman Med strahom in dolžnostjo našel pot celo na filmsko platno. Vendar pa se Grabeljšek ne ukvarja samo s tako imenovano literaturo za odrasle, je namreč tudi odličen in priljubljen mladinski pisatelj. In ker je nekako prav za njegovo sedemdesetletnico izšla njegova najnovejša mladim ska knjiga pod naslovom Moje akcije, smo v razgovoru z njim ob tej priložnosti najprej sprožili vprašanje o njegovem odnosu in veselju do pisanja za mlade bralce. In tako mi je na< Vrini ki,- njegovem rojstnem kraju, na prvo vprašnje, zakaj piše za mladino in čemu je tudi njegovo partizansko pisanje za mladino nekaj posebnega, dpleč od črnobelega klišeja in pravljičarstva, odgovoril, da sta tu, po njegovem mne- , nju, dve stvari: na eno1 stran je prištet tiste, ki menijo, da je pri nas prava mladinska literatura le tista, tudi na partizansko temo, v kateri nastopajo samo o troci, da je samo otrok lahko glavna oseba. Vendar pa po njegovem mišljenju otrok kot partizanski junak ni mogel mnogo napraviti. Samo tako so lahko nastale stvari, v katerih delajo o-troci čudeže. Na drugi strani pa so tisti, in mednje je prištel tudi sebe, ki menijo, da so lahko \ju naki takšnih partizanskih zgodb za otroke in, mladino partizani, kajti iz izkušnje dobro ve, da i-majo otroci partizane račji. Zato v njegovih delih za mladino na stopajo otroci mnogo manj in zato je v njih toliko več partizanov. Naprosili smo ga, naj nam kaj več pove o tej svoji mladinski tematiki. Dejal je, da je svoje partizansko pisanje za mladino nekoč začel z zgodbami o kurirju Tinčku. Pri tem si je seveda želel, da bi bil Tinček otrokom všeč. Pa je tudi bil. Zakaj? Zato. ker je bil smešen, in tako je začel pisati za mladino na to temo vedro in veselo. Kmalu za leni je ugotovil, da imajo otroci odrasle, to je partizane, prav ta-,ko radi kot svoje partizanske sovrstnike in začel je pisati o njih, o sebi in tudi to pot veselo in vedro. Za svoje zadnje delo, Moje akcije, pa je dejal, da so vsi dogodki, opisani v knjigi, tudi vedri, kljub temu. da -so vse o-pišane akcije v knjigi resnične, ki jih je Grabeljšek bodisi doživel sam - ali pa so jih doživeli njegovi sotovariši v boju. Ali piše kaj novega za mladino, je sledilo vmesno vprašanje. Gaber je odvrnil, da piše zdaj podobne zgodbe, le da gre to pot za dogodivščine partizanskih kuharjev, ki jih je bil sam doživel ali pa je za-njih zvedel od njih samih in so se tudi zares pripetile. Pri tam pa je ob koncu odgovora podčrtal, da njegovo tovrstno pisanje niso nikakršni spomini, pa čeprav je v njem vciiko takšnega, kar je bil doživel sam ali pa se je v resnici pripetilo. Naslednje vprašanje je veljalo njegovim vojnim romanom. Omenili smo že, da je njegov roman Dolomiti se krušijo 1955. leta vzbudil precej pozornosti v slovenski javnosti, že v tem romanu, zlasti pa še v kasnejših delih, je Gaber načel v nekem smislu za nas nevsakdanjo problematiko pisanja o našem boju: v ospredju je namreč nenehno prisoten človek v boju in v vojni, človek s svojim notranjim svetom, čustvovanjem in obnašanjem. Skratka, pisatelja zanima psihološki položaj slehernega v odločujočih in pomebnih situacijah, ki jih prina šata boj sam in življenje samo. Po njegovem je roman Dolomiti se krušijo zares vzbudil pri nas precej pozornosti. Povedal je, da je sam. o sebi namreč precej razmišljal in do sleherne stvari je čutil vedno vso polno moralno odgovornost. Kajti po njegovem trdnem prepričanju partizan ni bil nikoli samo akter zunanjih akcij, temveč je imel preprostro dušo in predvsem v sebi svoje življenje in kar se je dogajalo v njegovi duši, to se je dogajalo tudi v njem samem — ali ga je kaj bolelo, ali je bil v skrbeh za svoj dom in domače in bilo ga je tudi strah pa tudi v dvomih je bil, zlasti ko se je bilo potrebno odločati v danem trenutku. In prav to stanje slehernega partizana, stanje, ki ga je tudi sam nemalokrat doživljal, ga je vedno in ga še zdaj najbolj, zanima v njegovem pisanju. Zato ga je seveda logično zanimal Človekov notranji svet, notranji svet preprostih partizanov’ in vseli naših ljudi, torej svet, poln dilem, strahu, dolžnosti, omahbvanj in tudi odločitev. Po njegovem je ta stanja, tisti notranji svet, ki ga je začel upodabljati v romanu Dolomiti se krušijo, prišel doslej najbolj izrazito do veljave v njegovem romanu Med strahom in dolžnostjo. Ob koncu razgovora je prišlo neizogibno vprašanje o tem, kaj trenutno ustvarja. Gaber je povedal, da je pravkar končal svoj zadnji roman Nio-ba in ga izročil založbi Partizanska knjiga, do katere ima pač moralne obveznosti, saj so pri njej izšla njegova izbrana dela. Nioba je, je pojasnjeval, kot že pove sani naslov, mitološka mati, ki je tragično izgubila vse svoje sinove. Že ko je leta 1973 izšel njegov roman Bolečina, po ga spraševali, kaj snuje' v mislih za naprej. In že takrat je dejal, da bi se rad literarno lotil naše Skupne bolečine, ki je, po njegovem v tem, da pri nas morda še bolj kot drugod, mladi zapuščajo zemljo, da na kmetih ne ostajajo več mladi ljudje in kaj bo potem, ko bodo stari na1 svoji zem iji umrli. Njegova Nioba je simbolična slovenska kmečka mali, to je mati, ki je rodila osem otrok in ji zdaj, na stara leta, strežejo tuje roke. Bolna je, leži in umira. In mčd ležanjem gre skozi njo vse njeno minulo življenje, gredo sko zi njo vsi njeni otroci in njene misli so tako žive, da se z njimi pogovarja. In iz teh pogovorov zvemo vso njeno usodo. Mimogrede ji je vojna vzela tri sinove: prvi je padel V partizanih, drugega so internirali in umre po vojni za jetiko — le ta je bil namenjen za gospodarja pri hiši, tretji pa je bil pri belogardistih in je po, vojni ušel nekam v Ameriko. Dva otroka sta ji umrla kmalu po rojstvu, ena izmed hčera je odšla v samostan, kajti oče je ni pustil poročiti se zato, da bi ne bi; In treba dati dote in s tem drobiti posestva, druga hči pa se je odselila v Ameriko in tako ji je ostal edini sin Ivan, ki ga je bil oče namenil v lemenat, da bi spet ne bilo treba dati zemlje. Vendar je bil tudi sin Ivan v partizanih in se je odločil drugače: študiral je agronomijo in bil v službi na ministrstvu. Da bi bila njena tragedija še večja, je njenega moža, gospodarja na kmetiji, zadela kap zato, ker so mu po vojni vzeli vinograd. Tako si je mati prizadevala, da bi Ivan nasledil očeta na zgrnlji in kmetiji in le ta zares poskuša z modernim kmetovanjem spet spraviti kmetijo na noge, vendar pa se mu to ne posreči, ker tudi dekle, ki si jo je bil izbral za ženo, noče na kmetijo, hoče v mesto in ga zato tudi zapusti. Tako Ivan ne more sam kmetovati, zapusti kmetijo in odide v mesto. In'tako je ostala mati Knezovka. slovenska Nioba, čisto sama na kmetiji, in kljub osmim otrokom jo strežejo v zadnjih dneh njenega življenja tuje roke, je na koncu razgovora povedal jubilant, ki čilo in zdravo ustvarja dalje ter nikakor ne kaže svojih visokih let. DUŠAN ŽELJEZNOV SREDA, 20. APRILA 1977 12.30 LUK) 13.25 13.30 14.10 17.00 17.50 18.20 18.55 20.50 21.55 12.30 LUK) 13.30 17.00 17.25 18.00 18.20 18.30 19.(K) 19.10 pripovedovalec in vodja to oddajo, ki bo trajala 19.45 20.40 20.50 22. (K) 23.00 8.10 16.55 17.25 19.00 19.15 19.30 20.00 21.50 22.05 19.55 20.45 21.45 22.15 22.30 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Argumenti Dragulj sedme celine: Številka pet Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Jezik za vsakogar: Francoščina Gioco citta Argumenti: INTELEKTUALCI IN KRIZA PICCOLO SLAM - glasbena oddaja, 1. del V evroviziji nogomet: Neposredni prenos polfinalne tekma za pokal prvakov — V odmoru DNEVNIK Nanni Loy predstavlja POTOVANJE V 2. RAZREDU - tretje nadaljevanje Gre za tretje nadaljevanje v epizodah pri katerih sodelujejo kot namišljeni igralci potuječe skupine Silvana Mangini. Pia ro Poggi in Morandi. V tretji epizodi Poggi preoblečen v Arabca moli Alaha v značilnem muslimanskem položaju in poziva svoje potne tovariše naj naredijo tako kot on. Srečanje z Ninijem Rossom — Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal O tem je zdaj govor DNEVNIK 2.— Ob 13. uri Laboratorij zgodovinarja PROGRAM ZA MLADINO: Vojna Toma Grattana Trideset minut za mladino LABORATORIJ 4 Iz parlamenta Program pristopanja k TV DNEVNIK 2 V Šport IL CANTAPOSTA Znani popevkar Claudio Villa, je novega programa, ki se začenja s trideset minut irr ki nadomešča dosedanjo oddajo Paole Bor-boni. Tudi Villa se v svoji rubriki oslanja na pisma poslušalcev. Toda namesto s praktičnimi nasvetj odgovarja z glasbo, kajti želje se morajo nanašati prav na glasbo. DNEVNIK 2 — Odprti studio PULCINELLA - risani film SPIA IL CASO PHII,BY, prvo nadaljevanje Vohunska zgodba se dogaja v Bejrutu leta 1963. Pripravil j° je režiser Gian Pietro Galasso. Osrednja osebnost je Kim Pbilby angleški novinar, ki je nenadoma izginil z doma potem -ko je sprejel skrivnostno telefonsko sporočilo. Zgodba obravnava angleško tajno službo, v kateri je Kirn osumljen, da je pomagal angleškima diplomatoma Burgessu in Mac Leanu pri pobegu v Sovjetsko zvezo. Alle preše con . . . Argumenti: INTELEKTUALCI IN KRIZA Ob zakljeku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana - 9.00 - 14.10 Zagreb, Kocka, Ukročeno oko KOŠARKA: JUGOPLASTIKA - BOSNA K. Grabeljšek: Moje akcije Risanka DNEVNIK Film tedna: t' KOT FAIRBANKS Film je režiral Maurice Dugovvson. V glavnih vlogah igrajo Michcl Piccoli. Miou-Miou, Patrick Dewaere. Christine Tis-sot in John Berry. Film govori o intelektualcu, kemijskem inženirju, ki po odsluženju vojaškega roka, ne najde zaposlitve. Rad ima Meri. mlado dekle, ki dopoldne dela. v turistični agenciji, popoldne pa v malem predfnestnem gledališču. Njuno iskanje sreče nima srečnega konca, čeprav j® film v bistvu -komedija. Avtor je že v ndslovu simboliziral svojega junaka. Njegov1 oče je namreč kinooperater preti upokojitvijo, ki živi v sanjah v spominih na stare čase. Svojega sina ves čas imenuje Fairbanks jr. DNEVNIK Vber-a), -dvius,, jutri; .flRANlCIJA Koper — barvna NOGOMET: BORUSSIA - DINAMO1, prenos DNEVNIK , Z ^Galebom> po Sredozemlju, dokumentarna oddaja Klio v Ptuju, dokum. oddaja Slovenski rock, ansambel Rudolfovo Elektronika. Krajina Zaklad v močvirju in prostor, Slovnica. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20-13.00 Dobro jutro. Tjavdan, Glasba in kramljanje, Koncert, šolska oddaja, Glasba po željah, Položaj žena; 13.15-15.30 Glasbeni almanah, Kulturna beležnica, Roman v nadaljevanjih. Izbirajte sami; 15.35-19.00 Klasični album, Deželni solisti, Velika noč - drama, Radijski oder. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30. 13.30, 14.30, 16.30, lil.:«), 20.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Glasbena galerija; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 La Vera Romagna; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.30 Camporesi; 16.10 Zbori; 16.45 Med zamejskimi rm jaki; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zbori v večeru; 21.00 Berimo skupaj. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasba in kronike; 9-00 in 10.30 Vi in jaz; 10.00 Posebna oddaja 11.00 Operetne skladbe; 11.30 Mali variete; 12.30 •Sardinija; 13.30 Lahka glasba; 14.20 Drobec satire; 15.05 Ital orkestri; 15.45 Prvi NIP pisan spored; 19.15 Šport; 21.35 Oper ne arije. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 P° ničila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Do bro jutro, otroci!; 7.30 lz našil' sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže! 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma; 10.1J Kdaj, kam, kako in po čem?! 10.45 Turistični napotki; 11.03 P° svetu glasbo; 12.10 Lahka glasba! 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 f1' halne godbe; 13.00 panes do 13” 13.30 Priporočajo vam...; 14.0® Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Poslušalci čestitajo! 15.45 Spomini in pisma; 16.00 »Lp", tu vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.00! 16.05 Odskočna deska; 18.30 Zapojmo pesem borb in zmag; 19--® Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert! 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija P' goslovanskih pevcev zabavne gla‘ sbe. Horoskop -OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodne okoliščine bodo dokazale vred nost vaših pobud. Nevarnost spora' z ljubljeno osebo je že mimo. BIK (od 2l!4. do 20.5.) Ne pričakujte izrednih uspehov na področju, kjer niste najbolj pripravljeni. Ugoden trenutek za prijateljski sestanek. DVOJČKA (od 21.5. ^o 22.6.) Upoštevajte nasvete od vas bolj izkušenih oseb. Ne dovolite, da bi osebna prizadevnost vplivala na neko splošno odločitev. RAK'(od 23.6. do 22.7.) Če hočete rešiti neko zapleteno zadevo, bodite bolj realistični. Prejeli boste priznanje za neko plemenito dejanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite se reševanju težavnega finančnega vprašanja. V soglasju z drago osebo boste sestavili zanimiv načrt. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V nobenem primeru ne zaupajte svojih interesov tujim osebam. Napeto vzdušje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš prispevek bo odločilen za dosego odličnega materialnega u-speha. Ne trošite svojih sredstev po nepotrebnem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.> Dobre možnosti za velike načrte. V teki) večera se boste posvetili družinskim vprašanjem. STRELEC (od 23-11. db 20.12) Vaše navdušenje v pogledu nekega posla se bo znatno zmanjšal1’-Ne opirajte svojega upanja na meglene obljube. . KOZOROG (od 21.12. do 20.M Ne jezite se zaradi težav, ki •se pojavljajo. V srčnih zadevah °e bodite preveč zahtevni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) N« podcenjujte sposobnosti svojih na" sprotnikov. Novo poznanstvo b° spodbudilo vaše ambicije. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpovejte se novostim, ki "bi utegnile postati škodljive. Premagajte svojo ljubosumnost. REŠITEV KRIŽANKE ' VODORAVNO; PROSEK, 7. klobuk, 13. Renato, 14. lomiči, 'J' opeka, 16. para, 17. V.S., 18. UgO’ 19. povir. 20. R.L., 21. oba, 22. Pariš, 23. ksi, 24. L.L., 25. krtar. 26. pot, 27. ti, 28. verz, 29. seriL 31. akcija, 33. Linate, 34. Ram*eS> 35.. Stalin. NAVPIČNO: 1. pro, 2. republika, 3. Onega. 4. sako, 5. eta, “• k.o., 7. klavir, 8. Loris, 9. Omar. 10. Bi, 11. učvrstiti. 12. kisli, l®-poraz, 19. Patras, 21. oltar, 22-preje, 23. koral. 25. kviz, 26. pena, 29. sit, 30. fen, 32. C.M., 33. L.S. nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA 20. aprila 1977 V središču pozornosti bo srečanje med Borussio (ZRN) in Dinamom (SZ) Juventus že finalist? - Napoli pred izredno težko nalogo kv2!Ies povratno kolo polfinalnih . „ei? evropskih nogometnih pokara i Nekatera moštva so si že škofe”^ "Sotovila nastop v finalu, medlo- bodo imela ostala težko na-,|S0’ be hočejo danes spremeniti i-4 v svojo korist. POKAL PRVAKOV Pr^namo iz Kijeva igra z golom sii p0^' Pr°ti zelo nevarni Borus skl' *blo prednost, ki so si jo sovjet čih h>?omebaši zagotovili na doma bodo le s težavo ohranili. branit11 * *'6 Pre 0krnieno postavo, zato posta-- gov vstop- v finale zelo pro- -tJHč^en' 4gra*ci Anderlechta so gansko lijanT^ani v zmago, čeprav ima ita-tletit-f, mn5tvo dobro obrambo. A- gol8 Pa bo v gosteh branil dva v prv precinosti, ki ju je dosegel vati „ sreeanju. Ne sme podcenje-bod0 nasProtnikov iz Hamburga, ki finaia 10^ii na vsak način priti do v POKAL UEFA 0» Pokalu že skoraj gotovo VePtusZ\-enega finalista- To je Ju-tagotr.’-! s' ie v Prvem srečanju lov. qV“ odločino prednost treh go-Vadila 1 Ska ^štva so nas sicer na-Pa, da 'I3 ve*ike preobrate, mislimo smei , l°krat jim tak podvig ne bi b° srprif61*' Ntnog0 bolj izenačeno med Atleticom Bilbao «aai •i - >*«vu isuvuwiu uiji/uo sta ‘“‘^beekom. V prvem srečanju lem i, ,m°štvi razšli pri neodločena nrii tako da je današnja tek-točilna za obe enajsterici. SREDNJEEVROPSKI P POKAL r J« uS, ?-abene po °®ta tem ttkmam. V j, -Izola 0:1 (0:0) •akmi j1?6!1!' Prijateljski nogometni tatico tz°la premagala reprezen-&ali^ŠDl z 1:0. °bjaViii Porodilo o tej tekmi bomo ^ v Jutrišnji številki. 6- KP v MOSKVI J#M»VUli ks»o zmajali v f^Pskt« 19»' V nadaljevanju letu kr=ega .^bovškega prvenstva Bo]-3!« j« Jugoslavija prema-Na j ‘gariJ0 s 4,5:3,5. S 24 ,^‘P zanesljivo vodi SZ, kd Pred Madžarsko (17), fc- 116,5), Jugoslavijo (16) itd. ON: Jadran 23, Mladost 23. V prijateljski tekmi nfed Jadranom in bivšim drugoligašem iz Zagreba so zasluženo zmagali mnogo višji in tudi telesno močnejši gostje. Naši ekipi je srečanje koristilo predvsem zaradi preverjenja forme nekaterih igralcev, ki so v zadnjem času, zaradi bolezni, trenirali z zmanjšano močjo. K. Leo TENIS Panatta uspešen HOUSTON, 19. - V finalnem srečanju turnirja WCT je Adriano Panatta premagal Američana Gerulai-tisa s 7:6, 6:7, 6:1. S to zmago si je Panatta zagotovil 30.000 dolarjev in pa skoraj gotov nastop v finalnem turnirju VVCT v Dallasu, na katerem bo sodelovalo osem najboljših- teniških igralcev. ODBOJKA Pred dnevi se je v okviru občinskih mladinskih iger v Gorici pričel turnir v odbojki, na katerem nastopajo dijaki nižjih sred. šol. Turnirja $e udeležuje tudi ekipa slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko. Rezultati: Marone A — Ascoli 2:0 Marone B — Trinko 2:0 Trinko — Ascoli 2:0 Marone B — Marone A 2:0 ODBOJKA V MOŠKI C LICI Možnosti za rešitev Krasa le teoretične V 3. MD pa so mladi Kraševci startali z zmago V občinskem derbiju 2. nogometne amaterske lige je Rosandra premagala Breg z 2:0 Kras - S. Giorgio 0:3 (12:15, 3:15, 13:15) KRAS: Grilanc, Budin, Marušič, Vesnaver, Bitežnik, Pahor, Pečenko, Žerjal, Rebula. Po dveh zaporednih zmagah je moral Kras zopet poražen z igrišča. V soboto je bilo res nemogoče zmagati proti vodeči ekipi. Šesterici sta se povsem razlikovali po načinu igre. Medtem ko predvaja Kras predvsem visoko igro, predvaja e-kipa iz Mester zelo hitro in nizko igro. katero je zelo težko zblokirati. Kljub temu je Kras dobro zadrževal nasprotnikove napade. Igra v prvem setu je bila dokaj izenačena, domačini pa niso uspeli doseči več kot dvanajstice. Drugi set je bil prava katastrofa za domačine. Nasprotnik je s hitrimi in izredno iznajdljivimi napadi popolnoma zmedel naše predstavnike in osvojitev le borih treh točk jasno kaže stanje na igrišču. Tudi tretji set se je začel dokaj klavrno za Kras. S. Giorgio je povedel z 8:1, Kras pa se ni predal in je stanje izenačil. Ekipi sta se nato izmenično menjavali v vodstvu. V zaključnih fazah je bil zopet S. Giorgio prisebnejši in je tako zaključil tekmo v lastno korist. Stanje Krasa je po tem porazu dokaj zaskrbljujoče, če ne že brezupno. Za rešitev obstajajo samo še teoretične možnosti, ki pa so res minimalne. M. I. 3. MOŠKA DIVIZIJA Solaris - Kras 1:3 (8:15, 12:15, 13:15, 13:15) KRAS: Budin, Rebula, Bitežnik, Guštin, Pečenko, Pahor, Milič, Žerjal. Prvenstveni spopadi so se pričeli tudi v moški konkurenci 3. divizije. Poleg Bora, ki je pravo prvenstveno tekmo odigral že v petek, je v nedeljo stopila na igrišče tudi šesterica Krasa. Ekipa je sestavljena iz samih mladih in perspektivnih i-gralcev, ki so letos že branili barve prve ekipe v prvenstvu C lige, ker pa pravilnik predvideva, da i-gralci, ki so nastopili v letošnji sezoni v prvenstvih višjih lig ne morejo nastopati v nižjih, je odbor Krasa vpisal ekipo izven konkurence. Rezultati Krasa ob koncu prvenstva torej nimajo nobene veljave. Fantje predvsem nabirajo iz- NOGOMET TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH LIG NA GORIŠKEM Juventina v nedeljo zapravila priložnost za vodstvo lestvice Sovodenjci so po enajstih kolih končno zmagali Juventina iz Štandreža je v nedeljo zapravila priložnost, da bi obdržala prvo mesto na lestvici. Ju--ventinci so bili napireč na igrišču boljši, posebno v prvem polčasu. Svoje premoči pa niso znali izkoristiti v sklepnem delu akcij, ko je bilo treba streljati v vrata. Po golu, ki so ga dosegli v prvem polčasu, so se v drugem delu srečanja ponudile domačinom številnfe priložnosti za podvojitev. Gostje pa so izvedli dva protinapada: prvič so realizirali, drugič pa zadeli prečko. v Prijateljski tekmi ^rcbška Mladost Pomagala Jadran 'Utira* (24.3J)^ Mladost ZG 70:83 S°SiČ 19 (5:8h Zava- ?$. KlnKnCla 5 (3:4), Žerjal 8 "h tSxS 12 <4:S). Kraus 3 2 2)' S&' Vitez. Ražem 6 (2:2) (l:i). b ^;7) v MAGREB: Dobrijevič 14 **»• ss«,. »,*. pan, Beslač, Jurenič. Capriva ranzano. Fogliano; počiva: Sta-P.R. »ANES v BEOGRADU ^»Plastika “osna »?lo||ji j Rozzol — Primorec 2:0 (.1:0) ROZZOL* -BlteSino, Di Nieofe.-Ca-selll (d.p. Tavčar), Bianco, Richter, Račher, Cioffi, Sain (d.p. Pintarel-11), Rocco, Coceani, Apolonio. PRIMOREC: Krbvatin, R. Malalan, Stranščak, Cibit,' Sarazin, F. Kralj, D. Malajan, Lanza (d.p. Vi-tale), Mazzucca, E. Kralj, Škerla-vaj. STRELCA: Rocco in Pintarelli. SODNIK: Krašovec. Nasprotnik Primorca je bila tokrat vodeča ekipa te skupine. Rozzol je pokazal, da si res zasluži prvo mesto. Nasprotno pa so Tre-bend v nedeljo zaigrali precej dobro. Upoštevati moramo, da je tokrat v trebenskih vrstah manjkal Marko Kralj, ker je nastopal s člansko ekipo. Tekmo so začeli Tržačani napadalno, toda niso ustvarili nevarnejših priložnosti za gol. V 15. min. je Rocco z močnim prostim strelom premagal Crevatina in tako povedel svojo • ekipo v vodstvo. Čez nekaj minut pa se je prosti strel spretnega Edvina Kralja odbil od prečke. Cibic ZAČETNIKI Kras — Sonclnl 0:2 (0:1) KRAS: Škabar, Adamič, Škrk, D. Purič, Tavčar, Pernarčič, Laucana, R. Purič, Petelin, Terčon, Hrvatič, šuc, I. Purič. Mladi krasovci so s svojim nastopom podobno kot že na zadnjih ■tekmah zadovoljili, saj so pokazali napredek in so se večji del tekme uspešno zoperstavljali spretnejšemu in tehnično boljšemu nasprotniku. Z nekoliko več športne sreče bi lahko tudi dosegli točko, le da bi bolje izkoristili priložndšli, ki so se jim nudile. Zgodilo se je nasprotno. Po oejlični priložnosti za zadetek, ki jo je Kras zapravil, so gostje v hitrem protinapadu podvojili in tako so upi na izenačenje odplavali po vodi. O. G. Campanelle — Primorje 0:1 PRIMORJE: Bukavec, Tafuro, O-livetti, E. Fonda, Milič, Candotti, Brizzi, Huez, Košuta, D. Fonda in Perko. STRELEC za Primorje: Candotti. Začetniki Primorja so napravili svojim navijačem pravo presenečenje, saj so na tujem premagali pr-vouvrščeno ekipo, in sicer Campanelle, ki je obenem doživela v letošnjem prvenstvu tudi prvi poraz. Tekma je bila od začetka do konca zelo napeta in borbena ter sta ekipi zaigrali tudi na dobri tehnični ravni. Zmaga Prosečanov je povsem zaslužena, če pomislimo, da so «rde-če-rumeni» imeli v tej tekmi mnogo več prlložndsti kot domačini, ki pa so zaigrali tudi zelo dobro. Do častnega gola so Prosečani prišli po zaslugi Candottija, ki je z močnim strelom izven kazenskega prostora neubranljivo poslal žogo v mrežo. Najboljša pri Primorju sta bila Candotti in E. Fonda. H. V. NAJMLAJŠI Giarlzzole B — Primorje 1:0 PRIMORCE: Ostrouška, Sedmak, imiiMiiiiimiiiiiifiiiiiuiuiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii V ORGANIZACIJI ŠD K0NT0VEL Na prvem turnirju najmlajši igralci Na tej prireditvi kar šest slovenskih peterk V okviru praznovanj 10-letnice u-stanovitve ŠD Kontovel bo naše društvo že v nedeljo, 24. aprila, priredilo prvi košarkarski turnir, in to v kategoriji najmlajših (igralci letnika 1967 in mlajši). Prireditelj je ekipe razdelil v dve skupini. SKUPINA A Breg, Kontovel in Sokol. SKUPINA B Bor, Dom Gorica in Polet. ' SPORED Nedelja, 24.4. (odprto igrišče na Kontovelu). 8.30 Kontovel - Sokol 9.15 Bor - Polet 10.00 Sokol - Breg 10.45 Dom Gorica - Bor 11.30 Kontovel - Breg 12.15 Polet - Dom Gorica ........................................... imintiiiniiimiiiiimmiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMiiii m m imimih.......... ATLETIKA OBČINSKI DEL MLADINSKIH IGER Peter Furlan (Fran Levstik) prvi v skoku v daljino Odlični rezultati Igorja Miliča in Katje Škrk Včeraj je bilo na šolskem stadionu na Kolonji občinsko tekmovanje v atletiki v okviru mladinskih iger. Tekmovanja so se udeležili atleti, ki obiskujejo prve razrede srednjih šol in pa tekmovalci štafet (drugi in tretji razredi). Slovensko atletiko sta zastopala ŠZ Bor in proseška šola Fran Levstik, mladi atleti so dosegli dobre rezultate. Naj omenimo takoj mladega Petra Furlana (Levstik), ki je postal občinski prvak v skoku v daljino, Igor Milič (Levstik) se je uvrstil na drugo mesto v skoku v višino, prav tako pa je dosegla drugi najboljši čas Katja Škrk (Bor) v teku na 60 m. Oglejmo si pobliže rezultate. DEČKI 80 M Najboljši čas je dosegel Pietro 11”9. Od naših dijakov se je najboljše uvrstil Korado Čuk (Levstik), ki je z rezultatom 12”2 tudi zmagal v svoji skupini. Ostali rezultati: Henrik Maver (Bor) 12”9,' Martin Starc (Levstik) 13”1, David Furlan (Levstik) 13"0. SKOK V DALJINO Od slovenskih dijakov je nastopil le Peter Furlan, ki je z znamko 3,85 m osvojil prvo mesto. SKOK V VIŠINO Tudi tu je imela slovenska atletika le enega "predstavnika. Mladi Igor Milič je z znamko'128 cm o-svojil drugo mesto. Pred njim se je uvrstil le Castagna (Corsi), ki je preskočil 130 cm. MET KROGLE 1. John Orozzi (Manzoni) 834 cm 40. Aleksej Pertot (Levstik) 566 cm. Tega tekmovanja se je udeležilo 67 tekmovalcev. ŠTAFETA 40x100 M 1. Manzoni 51”1 14. Levstik (Aris Sedmak. Robert Šuc, Peter Ugrin, Aleksander Sedmak) 55”0. Vseh štafet je bilo 18, najboljših devet pa se je kvalificiralo na po krajinski del prvenstva. DEKLICE 60 M Najboljši čas je dosegla R. Samec (Corsi), ki je to razdaljo pretekla s časom 9”1. Drugi najboljši čas je pripadel borovki' Katji Škrk (9”3). Ostali rezultati: Andreina Menegatti (Levstik)9"5 Elena Purič (Levstik) 10”1 Kristina Guštin (Levstik) 10”2 Tanja Gruden (Levstik) 10”2 Darja Betocclii (Bor) 10”3 Gabrijela Mastronuzzi (Bor) 10"4 Erika Štoka (Levstik) 10"5 Erika Zobec (Bor) 11"0 Tamara Pctaros (Bor) 11”3 'SKOK V VIŠINO Na tem tekmovanju je naslov občinske prvakinje pripadel Danieli Burolo (Svevo) z znamko 123 cm. Slovenske atletinje v tej kategoriji niso nastopile. ŠTAFETA 4x100 M 1. Bergamas 55"2 v 11. Levstik (Suzana Zorzut, Nadja Menegatti, Klara Stefani. Nadja Franchi) 1'00"0 Druga Levstikova štafeta (v postavi Gabrijela Daneu, Nataša Što ka, Karmen Menegatti in Gabrijela Bezin) pa je odstopila, Ijer je pri menjavi padla Bezinova. Danes bo na sporedu tekmovanje za dijake in dijakinje drugih in tre tjih razredov. INKA 13.00 finale za 5. mesto 13.45 finale za.3. mesto 14.30 finale ža 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Prireditelj bo med odmorom poskrbel tudi za pripomoček. Požrtvovalni Kontovelgvi odborniki bodo tako že v nedeljo začeli z vrsto turnirjev, na katerih bodo igrale vse naše ekipe v skoraj vseh kategorijah. Dom zasluženo v finalu Kot smo prejšnji dan pisali, se je Dom nepričakovano toda zasluženo uvrstil v finale goriškega področja za veliko nagrado minibaske-ta. Kljub temu, da je v svoji skupini moral Dom v povratnem delu odigrati več srečanj z okrnjeno postavo, je ekipa dosegla finale z zmago v dodatnem srečanju z Arte B. S tem uspehom so igralci dokazali, da spadajo med močnejše ekipe, kot sta Pagnossin A in Arte A ter se društvu ni treba bati za bodočnost slovenske košarke na Goriškem. Vredno je še omeniti, koliko košev so dosegli posamezni i-gralci za vstop v finale: Košuta 114, Komel 82, D. Orzan 66, N. Orzan 61, Feri 41, Baucon 37, Pisk 36, Gergolet 8, Ferfolja 6, Petejan 2, Cej 2. Spored finalnih tekem Danes: Dom - Arte A 22. 4.: Capriva - Dom 22. 4.: Dom - Pagnossin A Vladimir VČERAJ V TRŽIČU Borovec Sedevčič osvojil 3. mesto Na deželnem prvenstvu v tekih na čas, ki je bilo včeraj popoldan v Tržiču, je dosegel Borov atlet Adri-jan Sedevčič odlčno tretje mešto med naraščajniki. V polurnem teku je dosegel zelo dober rezultat 8019,90 metra. Zmagovalec Lena iz Gorice je pretekel 9197, Degli Innocenti iz Trsta pa 8740 m. S tem nastopom je Sedevčič popravil bolj sk"omen vtis iz otvoritvene^ tekmovanja v Trstu. Bruno Križman AOSTA, 19. - Italijan Stricker ji zmagal na mednarodnem veleslalomu FIS v Cervinii. Vsa najboljša mesta so zasedli italijanski tekmč valci. 2. je bil Senoner, 3. Confor-tola itd. Rupel, Ražem, Racman, Bukavec, Liva, Meden, Sardoč, Tognietti in Blason. V gosteh so Prosečani nezasluženo podarili tržaški ekipi Giarizzole B obe točki. S prikazano igro bi si «rdeče-rumeni* brez dvoma zaslužili vsaj remi. Toda Tržačani so bili nekoliko bolj spretni v napadu in so dobro izkoristili eno izmed redkih priložnosti, ki so jo ustvarili pred vratarjem Primorja v vsej tekmi. Prosečani so po prejetem golu skušali reagirati, toda napadalna vrsta je v ključnih momentih popolnoma odpovedala in rezultat je ostal nespremenjen do konca tekme. H. V. Primorec — Chiarbola 1:2 PRIMOREC: Vidali, M. Kralj, Kalc, Grgič, Finessi, F. Miljkovič, Mule, Malalan, F. Kralj, Salvi in I. Miljkovič. STRELEC: Igor Miljkovič. Čeprav z minimalno razliko so morali najmlajši od Primorca tudi v nedeljo okusiti grenkobo poraza. Primorec je bil skozi vso tekmo boljši od gostov, toda napadalci so imeli slab dan in so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Po desetih minutah igre so gostje prišli v vodstvo, čez nekaj minut pa je Igor Miljkovič lepo izkoristil napako v obrambi gostov in tako izenačil rezultat. Ves drugi polčas so Trebenci ogrožali tržaška vrata, toda nekaj minut pred koncem tekme so Tržačani dali zmagoviti gol ip tako nezasluženo odnesli ves izkupiček. Cibic Turnir v Štarancanu V okviru prireditev ob pobratenju občin iz štarancana in Renč bodo v štarancanu odigral: nogometni turnir za mladine.1 od 9. do 13. leta starosti. Na njem bodo poleg domače ek:pe sodelovale še dobeniob-ska Mladost ter ekipi iz Renč ter Sesljana. Turnir organizira domači VZPI - ANPI. Polfinalne tekme bodo odigrali v četrtek. 21. t.m., s pričetkom ob 19.30. Finalni del tekmovanja bo v ponedeljek, 25.aprila ODBOJKA 3. MD NA GORIŠKEM Deveta zmaja Domove šesterko Dom — Llbertas Krmin 3:0 (15:6, 15:8, 17:15) DOM GORICA: Petejan, Prinčič. Komel, Černič L„ Faganel, Corva, Černič M., Cijan in Cotič. SODNIK: Bernot; zapisnikar: Cal-ligaro (oba iz Gorice). Goriški Dom je v nedeljo zjutraj v Krminu premagal brez velikih težav drugouvrščeno ekipo na skupni lestvici 3. moške divizije, Libertas. Domovci so zaigrali v lepem slo- , gu zlasti v prvih dveh setih, ko so pravzaprav v vseh elementih nadigrali nasprotnika in s tem dokazali, da jim prvo mesto zasluženo pripada. Le v zadnjem, tretjem setu, ko so pravzaprav «belo-rdeči» nekoliko popustili, so domačini uspeli biti enakovredni gostom, toda v odločilnih trenutkih seta pa je ponovno prišla na dan izkušenost domov-cev. S to deveto zaporedno zmago je Dom povečal na skupni lestvici 3. MD - B skupine razliko v točkah med njim in drugouvrščenim Liber-tasom, od štiri na šest. Do konca prvenstva manjka le še eno kolo. V zadnjem kolu se bodo Goričani spoprijeli z ekipo G. S. Mossa, in to na domačih tleh. Tekma Dom - GS Mossa bo v četrtek, 28. aprila, ,v telovadnici ITI, v Gorici. I. K. OBVESTILO TrK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK čupa. Vpisuje tajnik Inke -Uc, tel. 761-635. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.* ■ V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poltrd tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-43861 »ADIT* a DZS s 61000 Ijubljan* Gradišče 10/11 nad. teleFon 22207 Trgovski 1 modulua (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob 6* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožal|a 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško j* goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug'h pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske|j zveze časopisnih B založnikov FIEG^^l 20. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ••H ztt Trst NA VDUŠEVALNA POROČILA Z BOJIŠČ V KINŠASKIH DNEVNIKIH NAPREDOVANJE VLADNIH ODDELKOV PROTI UPORNIKOM NA JUGU ZAIRA lairsko - maroške čete skušajo zasesti mesto Mučača - Ni uradnih podatkov o zgubah na cbeh straneh • Mobutu o dobrih odnosih med zairskimi in maroškimi vojaki KINŠASA, 19. - Zairski tisk z navdušenjem poroča o uspehih maroško - zairskih oboroženih sil v južni pokrajini šaba. Napredovanje Mobutujevih čet se razvija po dveh smernicah skozi džunglo, neposredni cilj pa naj bi bil zavzetje mesta Mučača. Omenimo naj. da zair-•ki tisk doslej ni objavljal poročil z bojišč, sedanje navdušenje pa naj bi kazalo, po mnenju diplomatskih predstavnikov v Kinšasi, da Mobutu upa v zmago na bojnem polju. Danes je v glavno mesto Zaira prispel prvi del pomoči, ki jih je poslala LR Kitajska. Gre za zdravila in hrano, ki jo je pekinška vlada poslala z boeingom. ki ga je nalašč zato najela. Drugi del1 bi moral prispeti v prihodnjih dneh po morju. Ob tej priložnosti je kitajski veleposlanik v Zairu dejal, da je njegova vlada imela za svojo dolžnost, da pomaga Zairu, ki je žrtev agresije velikih sil. Iz diplomatskih krogov se je si- noči zvedelo, da so imele vladne čete 70 ranjenih in večje število mrtvih. Vladni viri pa poročajo, da so zairske čete zajele 40 zabojev s puškami, raketami in mina mi sovjetske izdelave. Poleg tega naj bi zaplenili ponarejene bankovce v ameriški in zairski valuti v skupni vrednosti kakih pol milijona dolarjev. V Kinšasi ugotavljajo, da so u-pomiki v Sabi v prvih tednih napredoval; z dokajšnjo lahkoto, predvsem zaradi potrtosti vladnih čet. Ko pa so slednje dobile maroško pomoč ter pomoč zahodnih držav v orožju in drugem materialu, se je njihovo razpoloženje izboljšalo ter so prešle v protiofenzivo. U-porniki, ki jih je po nekaterih' vesteh približno 2.000 (samo maroških vojakov v Sabi je 3.000, da ne štejemo rednih zairskih čet), so imeli vsak dan dokajšnje izgube. Mobulujeve čete so med drugim zajele dva ujetnika, katerih narodnost pa niso sporočili. Jutri naj bi ju pokazali tujim časnikarjem, k; naj bi prišli v . južno mesto Kolvezi. kjer si bodo baje lahko tudi ogledali orožje in dokumente, ki so jih vladne čete zajele na svojem napredovanju. Predsednik Mobutu je danes o-sebno demantiral, da bi se maroški vojaki v Sabi «slabo obnašali*. Da bi to povedal, je sklical dopisnika zairske agencije AZAP ter mu povedal, da je tamkajšnje prebivalstvo z navdušenjem sprejelo maroške vojake. Gre za odgovor vesti, po katerih naj bi med Maročani in zairskimi vojaki v Kolveziju prišlo do neredov in sicer v noči med 12. in 13. apr lom. (if) atllMIIIMIItltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilMimillllltllimilllllMIIIIIIIIIIMMtlllllllllttlllimillltlllltl Milejše kazni brigadistom Preiskava o pokolu v Brescii: zaključki javnega tožilca BRESCIA, 19. - Javni tožilec dr. Francesco Trovato, ki je skupaj s sodnikom Domenicom Vinom vodil preiskavo o brescianskem pokolu, je včeraj izročil kolegu svoje zaključke ob koncu preiskave. Javni tožilec zahteva formalno obtožbo zaradi pokola za osem osumljencev, druga dva pa dolži manjših kaznivih dejanj. Obtožencev za pokol, v katerem je bilo 8 ljudi ubitih 102 osebi pa ranjeni, je osem in sicer: Ermanno Buzzi, brata Raffaele in Angiolino Papa. Nando Ferrari in Mauro Ferrari, Co-simo Giordano, Marco De Arniči, Ar-turo G us sago in Andrea Arcai, ki je bil v petek izpuščen začasno na prostost. Dr. Trovato je nadalje mnenja, da sta Buzzi in Nando Ferrari skovala načrt za Dokol, uresničil naj bi ga Angiolino Papa. vsi ostali pa naj bi v Večji ali manjši meri sodelovali v zločinskem izpadu. BOUJGNA, 19. - Prizivni sodniki Iz Bologne. ktoso sodili bngadistom Renatu Curciii. Albertu FVanceschi-niju m Fabri/iu PeSiju zaradi vrste ropov, so Bili milejši od prvostbpenj-skih sodnikov in so znižali obtožencem kazni za poprečno poldrugo leto. Cur-cio in Pelli sta bila namreč obsojena na 8 let in 4 mesece zapora (10 let med prvostopenjskim procesom), Fran-ccschini pa bo moral zaradi teh kaznivih dejanj odsedeti deset let in pol (12 let), četrti domnevni ropar Franco Troiano, ki je zbežal preden ga je dosegla roka pravice in kateremu so prvostopenjski sodniki prisodili deset let kazni, je bil pa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Med o-bravnavo so brigadisti dali duška svoji provokatorski strasti, bedni farsi •zavračanja »buržujske pravice*, tako da jih je predsednik kmalu po začetku razprave izključil iz dvorane Na sliki: Renaio Curcio ob začetku prutesa (Telefoto ANSA) SKESAN DOBROTNIK Domenico Meli je pred časom podaril mestecu Adrano, kakih 35 kilometrov od Catanie, popoln in sodoben ginekološki oddelek za tamkajšnjo bolnišnico, kar ga je veljalo 65 milijonov lir. Sedaj je tožil občino in bolnišnico sodstvu, dokumentacijo pa je poslal tudi ministrstvu za zdravstvo in deželnemu svetu Sicilije, ker bi hotel dobiti svoj denar nazaj. Zakaj? Stvar je dokaj preprosta. trdi Meli, nikakor mi ni žal za denar, zagrenjen sem. ker do sedaj ta oddelek še ni začel delovati, čeprav je nared že od leta 1975. Na deluje pa, ker so v teku spori glede jemanja v službo, osebja, ki naj bi v tem oddelku delalo. Strankarske zdrahe sn tudi imele suojo vlogo pri tem Kakorkoli že, nalečaja za zaposlitev o-sebja še niso razpisali. V pogovoru s 'časnikarji calanijske-ga dnevnika je Meli dejal, da se kesa. da je podaril ta oddelek mestecu Adrano. Mnogo bolje bi storit, ko bi ga podaril nekemu mestu v severni Italiji, saj bi tam prav gotovo občani imeli kaj od tega. .Ven-dar ne bom odnehal, trdi Domenico Meli, ali bo oddelek začel sprejemati bolnike ali pa se bom pravdal z vsemi, ki so ta ta položaj odgovornih Se nobenih novosti o ugrabitvi predsednika francoskega Fiata PARIZ, 19.-— Policija je zanikala vse glasove, po katerih naj bi ugrabitelji predsednika francoskega Fiata Luchina , Ravellija Beaumonta stopili v stik z družino. V zvezi s preiskavo ni nič novega, je* zatrdil šef pariške policije, ki je tudi dejal, da je neki francoski policijski funkcionar odpotoval v Italijo, kjer bo stopil v stik s preiskovalnim sodnikom Fran. ceschijem, ki mu je francoska policija poverila nalogo, naj zasliši vrsto italijanskih osebnosti. Fran-ceschi bo moral zaslišati tudi predsednika Fiata Giannija Agnellija v zvezi z njegovimi izjavami, po katerih naj bi Beaumonta ugrabili latinskoameriški gverilci. Margherita Haek o sončni dejavnosti TRST, 19. — Ravnateljica a- stronomske opazovalnice v Trstu Margherita Hack je izjavila, da je sončna dejavnost v teh dneh minimalna in da se bo ključna laza začela v obdobju 1979 - 1980. 13. aprila so sicer na Soncu opazili manjši madež, ki pa ne more povzročiti posledic na Zemlji. Hackova je dala svojo izjavo, potem ko je ravnatelj geofizikalnega zavoda v Faenzi dejal, da bo 21. aprila Zemljo zajel velik radioaktivni oblak, ki naj bi prihajal od Sonca, kar naj bi imelo vrsto posledic na našem planetu. RadoaktiVna dejavnost Sonca je trenutno zelo nizka, pravi Hackova in ker je zadnji višek bil v letih 1968 - 1969, pričakujemo prihodnjega v dveletju 1979 - 1980, ker se ta pojav ponavlja vsakih 11 let. IMIIIlillllllllMIIMIIMIIIIinillinilllllHIMiUimllUflllHtlltllfMlimHIIIIMIIMIIHIimiMllltllllllHIIHIHIIIHHIIII NA UKAZ JAVNEGA TOŽILCA DR. DELL'ANNA «DelodajaIec» Claudie Caputi od včeraj v rimskem zaporu Sodnik dolži Vita Cemmo lažnega pričevanja - Uradnikova vloga v primeru Caputi doslej še nejasna BRESCIA, 19. — Državno pravdni-stvo v Brescii je vložilo priziv kasacij-skemu sodisčh zaradi sklep:s preiskovalnega oddelka prizivrlega sodišča, ki je prejšnji petek ukazal spustiti iz zapora 18-letnega Andrea Arcaia, sina sodnika Giovannija Arcaia. Mladenič jo obtožen, da ,je sodeloval pri pokolu na Trgu Della Loggia v Brescii 28. maja 1974. Doslej ni znano, zakaj so vložili priziv. TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA MODERNE GALERIJE Prihodnji mesec v Ljubljani 12. mednarodni grafični bienale Devetčlanska mednarodna žirija lio podelila grade - Ljubljana bo vendarle dobila svoj LJUBLJANA, 19. — Čez slab mesec, 12. maja, se bo v Ljubljani začel 12. mednarodni grafični bienale, ki spada v vrsto najpomembnejših celo največjih tovrstnih likovnih manifestacij v Evropi in na svetu. Kakor je bilo povedano včeraj na, tiskovni konferenc' ki jo je na svojem sedežu sklical ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, bo na letošnjem bienalu predstavljenih 426 grafikov iz 57 držav. Na jugoslovansko grafiko odpade kar lepo število 41 avtorjev, kolikor so jih izbrali od 89 prijavljenih. Pri tej izbiri je bila angažirana jugoslovanska žirija, ki jo sestavljajo Renata Gotthardi - škiljan, upraviteljica kabineta grafike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, muzejska svetovalka beograjskega muzeja sodobne umetnosti Marija Pušic ter izredni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in likovni kritik Marjan Tršar. Devetčlansko mednarodno žirijo, ki bo začela z delom 9. maja pa sestavljajo angleški strokovnjak Ronald Alley, Mehikanka Helen Esco-bedo, H. Hering iz Diisseldorfa, Francoz Jactjues Lassaigne, Poljak Ryszard Stanislavvski, znani italijanski umetnostni kritik Franco Solmi, ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik in Lazar Trifunovič iz Beograda, katerim se bo verjetno pridružil še japonski strokovnjak. Kot doslej, z neznatnimi spretnem' bami veljajo tudi za letošnji mednarodni grafični bienale določena pravila: Galerija osebno vabi umetnike, ki so dokazali visoko umetniš ko raven. Da bi se ne ustavili pri tem in ker je nemogoče, da bi mogli slediti vsemu, kar se v svetu na področju grafike dogaja, galerija vabi pomembnejše oziroma nove umetnike preko svojih konsulentov oziroma posrednikov v deželah, koder grafična ustvarjalnost vodstvu galerije ni dovolj znana. Nadalje je tu konkurz. Natečaja se lahko ude- RIM. 19. — Nepričakovan razplet preiskave o drugem napada in posilstvu Claudie Caputi.: na ukaz namestnika rimskega državnega pravdnika dr. Paolina DelTAnna (le-tega so branilke Claudie Caputi med procesom zaradi prvega primera posilstva zavrnile) je odredil aretacijo Vita Gemme, uradnika državne ustanove za električno energijo EN EL, pri katerem je Claudia živela nekaj mesecev. Čeprav utemeljitev zapornega naloga ni še znana, kaže, da javni tožilec dolži uradnika lažnega pričevanja. Z aretacijo uradnika državne u-stanove za električno energijo se začenja nova faza preiskave o drugem posilstvu Claudie Caputi. Kot smo poročali je bilo dekle, k' si je drznilo prijaviti sodišču svoje posiljevalci, 30. marca žrtev drugega podlega napada. Peščica pretepačev, med katerimi je Claudia spoznala tri ali štiri huligane, kil so jo napadli in posilili lani poleti, je 30. marca popoldne »ugrabila* dekle in jo pa nekem predmestnem travniku surovo pretepla ter ranila s klinico. Napad je dramatično odjeknil v italijanski javnosti, še bolj dramatično pa je .odjeknil ukrep .javnega tožilca dr. DelTAnna, Iti je osumil dekle hlnjenja kaznivega dejanja, češ da se .je sama porezala s klinico po vsem telesu (domnevo so pobili zdravniki, ki so pregledali dekle) in grožnje Gemmi. Claudia naj bi namreč skušala s silo prepričati uradnika, naj priča po Krivem. Sedaj pa sodnik obtožuje lažne ga pričevanja Gemmo, čigar vloga v primeru Caputi ni zelo jasna. Po izsledkih agentov letečega oddelka rimske kvesture, naj bi Gemmov alibi za -dan drugega posilstva Ca-putijeve dokaj šepal. Uradnik je namreč izjavil, da je odšel iz u* rada ob 16.45 kot naj bi dokazo val pečat na delovnem listku, dejansko pa je Gemma odšel iz urada že ob 15.30. Kaže namreč, aa je prosil nadrejenega za dovoljenje, da predčasno zapusti službo, in se je nato odpeljal s taksijem. Listek z uro odhoda naj bi nato v njegovem imenu podpisal neki delovni kolega. NEW YORK, 19. — Vse kaže, da se je ameriški ‘ predsednik Carter resno lotil vprašanja prekomerne potrošnje energije. V snočnjem televizijskem nagovoru Američanom je novi šef Bele hiše napovedal vrsto varčevalnih ukrepov, «ki bodo zahtevali od vseh vrsto žrtev in bodo marsikomu povzročili nevšečnosti.* Dodal je tudi, da je varčevanje z energijo nujno, sicer bodo ZDA e-na prvih žrtev krize ter bodo izgubile vlogo vojaške in gospodarske velesile. Slika, ki .1