Leto LXXIII, st. 45 wmm puran« ? gotovim - pu t»om*baii bm Bezahit.
IZDAJI ZA NARODNE PIONIRJE
PreTs • Cena L 2
UrediiUtvo la uprava! Ljubljana Kopitarjeva ». Telefon 23.61-23 64 M(»Btna naročnina Sil lir. — Cek rad Ljubljana 10 650 ta naročnin« In 10.394 ta tnsorate. Izključno ta-•topatvo ta oglase 11 Italije ln Inozematvat DPI 3. A. Milano Rokopisov ne T r a 6 a m o-
SLOVENEC
FEBRUAR - 1045
25
NEDELJA
Brezuspešni sovjetski probojni poskusi m odseku Soldberg-Lauban, ob Lausitzer Neisse ter v Vzhodni Prusiji
Obrambna bitka med Rocrmondom in Diirenom v polnem teku Podmornice so potopile preko 50.00« ton ter tri rušilce
Fiihrerjev plavili slan, 24. 2. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na južne m delu v/, hodnega bojišča je bilo včeraj bojno delovanje majhno. Naši grenadirji so zajeli v Visokih T n t r n h in severno od Ra t i bora ujetnike ter izboljšali svoje postojanke.
Na obeh straneh Zob te na smo v trdem boju odbili številne z močnim topništvom podprte boljševiške napade.
Nn odseku G o I d b e r g - L u u b n n ter ob L a u s i 17. e r - N e i s s e so nadaljevali boljševiki s svojimi prebojnimi poskusi. Pri Gol d bergu smo jih vrgli nazaj proti severu. Na obeh straneh Laubuna so razbile naše divizije v obrambi in protinapadu sovražne oklepniške oddelke. Ob l.au-sitzer-Neisse so se izjalovili sovjetski poskusi, dn bi ustvarili mostišča na zapadnem obrežju reke.
Sovražnik je nadaljeval s svojimi težkimi napadi na nepreglednem gozdnem ozemlju Tncheler Heiile ter je na več mestih napredoval. Njegovi napadi vzhodno od Grosswol!cn-t n 1 a so se zrušili v obrambnem ognju.
V	vzhodni Prusiji so se predvsem severno od Mchlsacka in pri Zintenu zrušili ponovni sovražni probojni poskusi. V S a m m -I a n d u smo z lastnimi nnpndi ter s podporo naših pomorskih sil vrgli sovražnika nazaj proti vzhodu ter razbili njegove protinapade.
V	peti bitki v Kurlandiji Sovjeti tudi včeraj kljub najmočnejši uporahi grotliva niso dosegli odločilnih uspehov. Uničili smo 62 sovražnih oklepnikov ter sestrelili 26 letal.
Torpedna letala so potopila v Severnem morju 1 sovražno polno nutovorjeno trgovsko ladjo s 7.000 tonami, ki jc vozila brez spremljave.
Na zapad u se je omejevala včeraj 1. kanadska armada na močnejši napad vzhodno od G o c h n. Sovražnika smo po majhnem napredovanju zaustavili.
Na vsem bojišču med Roermon dom in Diirenom je obrambna bitka v polnem teku. Na obeh straneh II e i n z-berga smo že pred našimi prednjimi stražami razbili z osredotočenim op-njem vsega orožja glavnino sovražnih napadov. Pri Linnichu, Jiilichu
Poročila z bojišč
in D ii renu so se razplamteli na vzhodnem obrežju Roerja ogorčeni boji, vendar sovražnik nikjer ni mogel globlje vdreti v naše glavno bojišče.
3. ameriška armada je dosegla z osredotočenimi napadi proti velepoilročju Neuerburgu v E i f e 1 u po težkih bojih krajevne uspehe. Ob Ouri se držijo lastna oporišča nadalje zu sovražnim hrbtom. Na področju Sanr-burga smo z znnosnimi protinapndi zožili ameriška mostišča na desnem obrežju Snure.
Sovražne napade pri S n a r 1 a ti -tern u in proti severovzhodnemu delu F o r b a c h a smo razbili. Na odseku Spichcrerskih višin smo z lastnimi napadi zovzeli nazaj izgubljeno ozemlje.
Z osredotočenim topniškim ognjem smo pred I) u n a u c r <| u o m tipajoče sovražne oklepnike prisilili k umiku.
Hitri bojni čolni, ki so nastopali pred angleško obalo tudi v noči na 23. februar, so poškodovali brez lastnih izgub več britanskih fopniških hitrih bojnih čolnov.
Naše majhne napadalne podmornice so torpedirnje v izlivu Temze nek sovražni rušilcc.
Iz srednje 11 n I i j e javljajo o brezuspešnih ameriških sunkih na Monte Belvederu v Etruškem Apeli i n u. Na področju severno od Faenze je zopet oživelo krajevno bojno delovanje.
Bombniško strahovan je Anglonmeri-kancev jc bilo usmerjeno včeraj proti številnim krajem v zahodni, srednji in j u ž n i N e m č i j i. V E s s e n u ter v stanovanjskih predelih nadaljnjih mest vSnški.Turinškiin Fran-ko v s k i so nastale izgube ntcd civilnim prebivalstvom in deloma občulna škoda na poslopjih. V zgodnjih večernih urah so Britanci močno napadli Pforz-h e i m. Tudi na Berlin so bile vržene bombe.
Nad zahodno Nemčijo smo sestrelili včeraj po dosedanjih poročilih 27 angloameriških letal, med temi 18 štirimotornih bombnikov.
V trdih bojih proti sovražnemu oskr-bovalocmu prometu so potopile naše podmornice v vodovju blizu obale ponovno osem ladij s 30/500 tonami, tri rušilce in dve zaščitni vor.ili. Nek nadaljnji parnik s 5500 brt je bil torpeiliran.
Berlin 24. febr. Težka obrambna bitka na vzhodu iu zapadu se je nadalje-Vala v četrtek s polno trdolo. Sicer so sovjetski napadi na nekaterih odsekih popustili, tako predvsem v zgornji &le-ziji in Kurlandiji, na nekaterih drugih mestih pa, kakor pri Konitzu, so so razplamteli novi, hudi boji. Tudi na zapadnem bojišču jo s pričetkom napada i*, in 1. severnoameriško armado postala borba ogorčenejša. Na vseli bojiščih pa so prekrižovalo nemško čelo s svojim žilavim odporom uresničenje sovražnih napadalnih načrtov.
Na zgornješlezijskem bojišču med Res-kidi in zgornjo Odro je bojno delovanje popustilo. Sovjeti so zaradi v zadnjih dneh prizadejanih visokih izgub izVedli le razbite posamezne sunke, ki pa so bili vsi odbiti; bojišče jo ostalo nespremenjeno. Do zelo hudih bojev jo prišlo ob loku med Strehlenom in Striegauoin, jugozapadno od Vratislava, kjer so Sovjeti ponovno napadli 7. močnimi silami, da bi izsilili prodor do Schvveidnitza. Razen vdornega inesta ob železniški progi Vratislava—Sohweidnitz, ki pa je bilo zapahnjeno, je ostal položaj isti kol prejšnjega dne. Na obeh straneh Gold-berga je izkoristil sovražnik meglo ler jo izvedel močan napad na 15 km šiToki bojni črti; tukaj mu jo uspelo, z oklepniki obiti nemško zavarovalno položaje ler doseči severna predgorja pogorja Katzbaeh. Nemški ukrepi za lokalizacijo sovražnikovega prodora so v teku.
Dalje zapadno na področju jugovzhodno od Laulmna so prešlo nemške oklepniške skupine k presenetljivemu sunku ter razbile močnejšo sovjetsko sile. Tudi vzhodno od I.aubana do odseka pri Lovvenbergu je doživel sovražnik visoko izgubo pri svojih bre^uis|>cšnih poskusih. da bi onemogočil ojačenja tamkajšnjih nemških zapahov. Kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu pa so uspeli nemški protinapadi severozapadno od Laubana. Sovražni pritisk na vzhodni
»Nemški odpor je izredno trd«
Stockholm 23. febr. »Nikakor ne smemo podcenjevati kvalitete nemške obrambe na zapadnem bojišču«, pravi Frank Gillard, angleški vojni poročevalec v glavnem stanu generala Bradleyja v neki radijski veslu Dopisnik nadaljuje: 'Nemri ee opirajo na izredno dobro zgrajen obrannbni sistem ter so bore toa področju, ki je za našo oklepnike zelo te-Eaven. Za tem obrairibnim sistemom pa stoji elita vojakov, mož, ki so se odločili, da nam onemogočijo pot v Nemčijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta ob rambni sistem ne bo nikakor prebili«.
Robert Dunnet, drugi britanski vojni poročevalec, pa pravi, da kažejo Nemci povsod iniciativo. Nikjer se ne omejujejo na samo pasivno obrambo, temveč prehajajo vedno znova k protinapadom, pri katerih dosezajo stalne vdore v angleško položaje.
Ameriški vojni minister Stimson je imel včeraj novinarsko konferenco, na kateri se jo bavil izčrpno s stanjem na zapadnem bojišču. Zaključilo je fe javil: >I)obil sem vesti iz Ejsenho\verjevega glavnega stana. V teb vesteh vedno zno-lahko ' va zatrjujejo, da je nemški odpor na ce-i lokupnem bojišču še vedno izredno trd.«
Korak v usodo
Ankara klonila bogataško-boljševiškemu pritisku
Dunaj 24. febr. Kakor poroča ankar-ska radijska postaja, je imel turški zunanji minister Saikatasan pred turškimi parlamentom govor k zunanjepolitičnemu položaju, v katerem je nted drugim-pod navedbo o kailjcnju nemško-turskih odnosa.! e v, ki eo dovcrlli do prekinitve diplomatskih odmoSajev z Ncmcijo an pozneje tudi z Japonsko, Kjavul, da stopa Turčija ua predlog severnoameriškega poslanika z dne 20. februarja in britanskega poslanika ob strani zaveznikov v vojno proli Nemčiji iu Japonski.
Priključno na razpravo o izjavi zunanjega ministra, je turški parlament s 401 glasom sklenil, da odobri vladni predlog, s čimer je Turčija z dnem 1. marca
v vojnem stanju z Nemčijo in Japonsko. •
Turčija je torej napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Ta dogodek, ki bo pač imel le malo pomena za vojni potek, ne predstavlja nobene senzacijo, kajti nikakor ini prišel presenetlj ivo. 2o v preteklem poletju jo bil nakazan ta razvoj, ko je opustila Amkara svojo prostost ravnanja in dovolila, da sta jo Anglija in Sovjetska zveza zapeljali, da je prekinila diplomatske oduošaje z Nemčijo. S tem je stopila Turčija na pot, katero logično nadaljevanje jo sedanja vojna napoved, in ki predstavlja pot v usodo. Turški narod bo gotovo nekega dne preklinjal dam, na katerega eo njegovi slabotni politiki klonili pred izsiljevanjem boljSeviško-plutokrat-sko aarolniška klike. Tudi Poljska je bila enkrat lahkoverna iu kaj jo nastalo medlem i« Poljske 1 Ravno primer sramotnega izdajstva nad Poljsko je moral delovati strah vzbujajočo, V Ankari so bil pametnejši: in so eo sami kaznovali z lažjo. Takrat v poletju 1944 je izjavil turški ministrski predsednik Saradžoclu. da Turčija upa, da ee bo 6 prekinitvijo diplo-
matskih odttošaijev odtegnila vstopu v vojno. Mi smo pa prerokovali ravno nasprotno, kar se je tudi sedaj izkazalo. Poka«vlo se je, da je enkratnemu popuščanju sledila popolna kapitulacija. Turčija je v vojnem stanju, kateremu se je baje hotela izogniti.
Zanimiva je utemeljitev, ki jo je navedla turška vlada narodni skupščini za pričetek vojnega stanja 1. marca. Iz tega lahko sklepamo, da je Anglija po Stalinovem naročilu postavila Turčiji ultimat. Ta ultimat odgovarja jaltskeimu načrtu, ki pravi, da so bo lahko Turčija udeležila povojno ureditve zaveznikov le, če bo do 1. marca 1015 napovedala vojno Nemčiji in Japonski
Posledice tega drznega koraka eo zn turško bodočnost nepregledne. Ze napaka poletja 1344 je dovedla do komplikacij in težkega političnega položaja. Odslej je Turčija orodje .boiljševiško-plutokratske zarote in kot prva posledica so bo ugotovilo naraščajoče varušivo Sovjetske zveze. Poceni, namreč s padcem Turčije, bo Moskva žela to, kar je žo vedno hotela dobili od Turčije.
Stockholm. Kot pravi dnevnik -Stoc.k-holms Tidninge-n«, smatrajo v Angliji turško vojno napoved Nemčiji le kot diplomatsko gesto, ki naj preskrbi Turčiji mesto ob mirovni mM. To ni nikakšna čaat za Turčijo.
Turčija je podala izčrpno in za dobro poučene opazovalce ironično izjavo za svojo dejanje, ki nakazuje, da je popustila zahtevku po vojni napovedi Nemčiji ne ravno prostovoljno, pravi poročilo agencije UP iz Londona. Tudi, da je vojna napoved datirana z dneim 1. marca, torej zadnjimi veljavnim dnem, jo bržkone protest proti robati formulaciji zavezniške note.
Amsterdam. Dnevnik »Daily Maik piše: »Turški sklep vojne napovedi Nem-
obali Lausitzer Neisse, s katerim hoče sovražnik doseči na zapadni obali koristna predmostja, je bil sicer nespremenljivo močan, vendar so ga nemški protinapadi zaustavili.
V vzhodni Prusiji niso napadli boljševiki od četrtka opoldne nič več 7. množičnimi silami, kakor prejšnje dni; brez-dvomno je to j>osiedlca njihovih zelo_vi-sokih izgub v moštvu in ti žkem orožju. Samo na Pruskem so Izgubili od pričetka ofenzive, ki so jo začeli 15. januarja, 8070 oklepnikov, večinoma težko gradnje; tudi njihove izgube topov in proti-oiklepniških topov so izredno visoke. V bojih v četrtek je bilo v vzhodni Prusiji in v Samlandiji zopet uničenih 02 sovjetskih protioklepniftkih topov. Sovražnik je s ponovljenimi napadi južno od Braunsberga, kakor tudi pri Melilsacku in Zintenu dosegel nekaj posameznih vdorov, ki pa so so razbili v nemški obrambi, tako, da se položaj v glavnem ni prav nič bistveno izpreinenil.
Hoji na zapadnem bojišču so spričo pričetka napada 0. in 1. severno-amer. armade oh reki Ror stopili v novo obdobje. Sovražnik je več tednov pripravljal ta velenapad ter izvedel preureditev čet. Močni napadi, ki jih je izvedel v zadnjem času ob Eiflu, so mu služili v prvi vrsti zalo, da bi si ustvaril strnjeno liojno črto med reko Kor in lukscmlmr-škini Iiojiščnim odsekom ter bi istočasno vezal močne sile in si ustvaril na la način predpogoje za napadalni u«peh na področju Jiilich—Dilren. Napadi prve kanadsko armade ined spodnjim Renom in reko Maas so bili izvedeni, da bi dosegli izhodiščno podlago za uspešne razbremenilne napade s severa. Spričo žilavo obrambo nemških čet pa sovražnik ni dosegel svojih ciljev. Če je kljub temu sedaj pričel na aarhon-skem področju z velenapadom, je to storil le 7-aradi legn, da bi so končno priključil sovjetski zimski ofenzivi, kar mu jo onemogočil nem-ški napad z dne 16. decembra.
Peklenski uničevalni sistem
Szcrabathely 32. februarja. Po ponovni osvojitvi Szckesfehervarja po neraško-madžarskih oddelkih se je nudila v tem zgodovinskem madžarskem mestu, kjer so kralje kronali in k er so'stolovali, običajna slika. Pri boljševiških častnikih so našli povelja, ki so dovoljevala vojakom prosto ropanje in pravico onečaščctija žensk.
Le 4 tedne je trajala boljševiška zasedba; kakor povsod v onih krajih, ki so jih osvobodile nemškomadžarske čete na madžarskem področju, so boljševiki vse požgali in izropali. Česar boljševiki niso mogli odvleči s seboj, so-zažgali ali drugače uničili, v kolikor jim je pač čas dopuščal. To se tiče predvsem tudi živilskih zalog, katere bo sedaj Jako težko nadomestiti.
Najhujše pa, kir je moralo prebivalstvo pretrpeti, je bilo posiljevanje žcirsk. Od majhnih deklet do častitljivih ma-
Bakla socialne pravičnosti
Berlin 23. februarja leta 1920 je Adolf Hitler v Monakovem prvič objavil spored Narodno-socialistično nemške delavske stranke. Ob'obletnici lega dogodka je Alfred Rosenberg ocenil v uvodnem članku dnevnika »Vdlkischer Heobach-ter« strankin spored. Narodna skupnost v vseh plasteh, tako piše, je bila smisel, zakar sla nastopila narodnosocialističrio gibanje in njen spored in katerega sta častno zastopala po mnogih viharjih časa in preko marsikaterega človeškega nedostatka. ln ker fb tako, so zaradi tega Nemčijo napadali njeni sovražniki več let ter jo blatili in končno potegnili v vojno, da lahko pri drugih narodih še nadalje goje popačeno misel socialne pravičnosti in to za velekapitalizem in boljševizem, oba z židovskim žigom. Nova Nemčija pa pomeni revolucijo. Bakljo te revolucije in socialno pravičnost nosi danes nemški narod in nobona sila ne bo mogla tega plamena nikoli pogasiti.
tron so napasli ti azijatski divjaki svoje živalske instinkte. Zdravniška statistika je izkazala že po nekaj dneh, da jc 1% ženskega prebivalstva mesta okuženega s sifilido. Po mnenju zdravnikov je računati z nadal;njim povišanjem tega žalostnega odstotka, ker se simptomi bolezni pokažejo večkrat šele jako pozno. Zelo hudo pa je, da primanjkujejo zdravilna sredstva, ker so boljševiki vse lekarne ali izropali ali uničili.
V teh posameznih napadih na brez-brambne ženske, ki jih dovoljujejo Stalinova vojaška povelja, moremo videti in ■ spoznati določen sistem. To je isti peklenski sistem ki so si ga kreraeljski mogotci izmislili, da uničijo in pokončajo narode, ki so si ih podvrgli. Okuže-nje ženske kot nosilke biološke -narodno sile spada pod isto rubriko kakordepor-Jtacije ali množični umori organizacije k GPU.
Doriot ubit
Berlin, 23. feb. Jacques Doriot, predsednik francoskega osvobodilnega odbora in vodja francoske ljudske stranke, je padci v jugozahodni Nemčiji kot žrtev letalskega napada v nizkem poletu. Letalci v nizkem poletu so napadli Doriolov avto, pri čemer je bil Doriot takoj ubit. Razen njega je bil njegov šofer težko, njegova tajnica pa lahko ranjena.
Anders pri Churchillu
Amsterdam. Kakor izjavlja Reuterjev diplomatski dopisnik, jo minislrski predsednik Churchill sprejel po svojem po-vratku v London generala Andersa, vrhovnega poveljnika poljskih sil v Italiji. Kakor smo žo objavili, je general Anders po objavi sklepov krimske konference glede Poljsko izdal dnevno povelje svojim četam, v katerih jih je pozval, da »vzdrže red in disciplino*.', vendar pa je dodalno izjavil: »Mi enostranskih sklepov ne priznamo- in jih ne bomo nikoli priznali.«
oiji ima sedaj le omejen stralegični pomen hi nikakor so nc moremo ubraniti vti»a, da! predstavlja samo zakasni Apolitičen ukrep,< sporoča angleška poročevalska služba.
Stettinius lovi kaline
Ženeva, 24. febr. Severnoameriški zunanji minister Stettinius so jo poslužil interanieriško konfenenre, da jo podal glavno riljo severnoameriške zunanjo politike. Drznil si jo proklamirati kot eno glavnih točk iparitativno garancijo, da bodo imeli osvobojeni evropski narodi svojo lastno vlado in suverene pravice«. Zaradi stanja v državah, ki so jih zasedlo aiigloameriške čete, je ta izjava zasmehovanje »osvobojen fhc narodov Dokazalo so je, da so si »osvobodi Ici« prilastili pravico vsakega vmešavanja v Buvorcniteto tujih narodov. Toda to jo že taktika severnoameriške znnan.fo politike, da dela s krilaticami in cenenimi frazami, za katerimi skriva brutalno jx>-siljevalno politiko severnoameriškega imperializma.
Vrhunec hlimjenja pa je bila njegova izjava o drugem glavnem cilju severnoameriško zunanje politike, o »izgradnji Atlantske listino k miru, ki bo dal vsem ljudem priložnost, da žive v prostosti brez strahu in pomanjkanja«. Ko se je Roosevelt pred kratkim precej odvrnil od Atlantske listino ter jo Churchill la dokument označil za smernice, ne pa za pravilo, lahko smatramo to izjavo severnoameriškega zunanjega ministra lo za neokreten poskus, da bi kljub raz-krvnkanju šo nadalje gonil isto pesem z nado, da bi ujel novo kaline.
Radescu pred padcem
Bern 23. febr. Ker ministrski predsednik Radescru kljub vsem demonstracijam, ki so bile organizirano v Bukarešti, šo vedno noče odstopiti, jo odvrgla Moskva krinko nevmešavanja. Moskovska poročevalska! služba je objavila izčrpen članek lista »Pravda«, ki celo ugotavlja, da sestavljanje vlade v Romuniji ni nikaka notranja romunska zadeva.
Sovjetski list izredno ostro napada Radesca, ki se je--izkazal nesposobnega ustvariti demokralični red v Romuniji« te® zahteva sesrtavo novo vlade, ki naj bi bila pretežno boljševiška. Radescu očitajo, <Ta so preveč krčevito drži oblasti. Sovjetska javnost no moro mirno ■opazovati to dogodko, ker jo Romunija zaledjo sovjetskih armad. Moskva sedaj ; povsem odkrilo oznanja svojo vmešavanje. Sedaj jo samo šo vprašanje dni, kdaj bo moral kloniti Radescu pod tem pritiskom.
V	imenu »svobode«
Konferenca v Jalti je končana, državniki so se razšli in življenje gro svojo pot naprej. Tisto pot, ki jc bila sk'enje-ua v Teheranu in potrjena v Jalti in ki pomeni neznanski križev pot malih narodov od Baltika preko srednjo Evropo do evropskega jugovzhoda. Stalin jo uveljavil svojo voljo po gospodovaniu nad svetom in predvsem nad tistimi deželami, ki jih jo zasedla njegova vojska. Telo v Angliji so je našlo nekaj poštenih ljudi, ki se jim sedanja angleška- politika popuščanja pred Stalinom gabi. Tako jo napisal edinbirrški nadškof A. L. Mac Donald v »Catholic lleraldu- med drugim: »Čeprav so današnji Angleži skrivajo pred resnico, bodo bodočo generacijo zaničevalo odgovorno za to |«>'.i-tiko. Zaničevale jih bodo kot krivce, ki •so izdali svojega zaveznika Poljsko z Judeževim poljul>om.< Angleški lisli so trudijo, da bi označili komuniko serlan-ka v Jalti kot pomembno izjavo, vendar pa vedno jasnejo prihaja do izrav.a neugodje, s katerim jo atrgleSka javnost sprejela to Izjavo. Angleški tednik »Tlio Economist - jasno pravi, da »predstavlja krimski sestanok preprosto utelešenje iu logični razvoj teheranske politiko iu lako potrjujo nemško stališče, da so An-, gloamerikanri v -Inlti šo enkrat izročili Kvtt>po boljševizmu«. S tem list priznava, dn jo Sovjetom dovoljeno vse za dosego njihovega rilja iu da so se Amerikanci odrekli vsaki pravici vmešavanja ali lieodobravanja in da sla Roosevelt ter Churchill zopet popolnoma kapitulirala preti Stalinom.'
Življenje pa gro svojo pot naprej.,.
V	baltskih državah, ki so jih zasedli Sovjeti, in v Poljski delajo Sovjeti s tamkajšnjim prebivalstvom kot s sužnji. O tem pišo švicarski list »Basler Narh-richteiu, ki pravi med drugim: »člani OPU so vsemogočni k i, vladarji nad deželo in narodom. Nikakor se jim ne .mudi, da bi samoslojnini' sovjetskim republikam Estonski, Letonski in Litvi iu vzhodni Poljski dali »lastno upravo . Moška mladina baltskih držav,, kar je jo še preostalo, jo bila vpokliearni v vojaško službo v sovjetski armadi. Starejši ljudje, ženske in dekleta delajo bolj neprostovoljno kot prostovoljno v tovarnah in pri utrjovalnih delili. Usoda 150.000 Litvancov, ki so jih za prvo okupacije deportirali v Sovjetsko Rusijo, je irezna-na. Prav tako jo neznana usoda 1,700.000 Poljakov iz vzhodno Poljske, ki so jih Sovjeti tudi deportirali.c — Organ nacionalnega poljskega taborišča .. 1'oljc.kj beseda« pa poroča, kako so Poljaki navdušeni za sovjetsko »osvoboditelje«. Od 1200 poljskih častnikov, ki so bili od lela 19"9 internirani na Madžarskem, jo približno 1000 častnikom uspelo 7-bcžati pred Sovjeti z nemško-madžarskimi četami v zahodno Madžarsko.
Kakšno slrahovanjo izvaja komunist Tito v Srbiji, poročajo srečni begunci, ki se jim jo posrečil beg iz, '-osvobojene« domovine. Beograjski študent Draža Nto-janovič, ki jo dva meseca živel v kleti neko od bomb razdejano hiše, je povedal, du jo bilo več članov in članic beograjskega narodnega gledališča ira trgu pred gledališčem obešenih. Kakor je sam videl, so ptrslili trupla viseli več dni. Na drugem trgu v ulici kraljice Natalijo jo bilo več nacionalistov obešenih z glavo navzdol. Tnko komunisti javno izvajajo svojo strahovanje, da bi držali prebivalstvo v neprestanem strahu. Vsa ta .grozodejstva, ki so stalno na dnevnem redu, pa morajo oslati zunanjemu svetu prikrita. Kakor poroča ameriški komentator Britt, nimajo ameriški in angleški časnikarji veo dostopa v Srbijo in ostalo balkanske države, ki so jih zasedli Sovjeti. Zakaj, jo vsakomur takoj popolnoma jasno. Svet naj zvo samo /.a tista poročila, ki mu jih dajejo uradno rdečo agencijo; zavezniški časnikarji no smejo vtikati svojo nosovo v notranjo zadevo teh držav, ki bi zunanjemu svetu odprle oči ter mu pokazalo dejansko >demo-kiacijo<, ki vlada med temi nesrečnimi narodi. Svet je smel zvedeli za tolovajsko strahoto v Grčiji, pod Tilom, kjer so razmero šo slrnhotnejso in k jer vlada šo hujša rdeča1 diktatura, pa mora biti za zunanji svet vso v redu in idealno, ker pač zahodnim silam tako bol jo kaže. Iz Kapstadta celo poročajo, da bodo angleški krogi očividno na željo Moskvo izročili kneza Pavla, ki jo interniran v Južnoafriški uniji. Laburistični južnoafriški poslanci so žo vprašali zunanjega ministra, če namerava res izročili kneza Pavla Titu kot vojnega zločinca.
Romunija ima sicer svojo navidezno vlado, ki pa soveda nima nikakih pravic. Prav najnovejša poročila pravijo, da 1k> moral general Radescu odstopili in prepustiti svojo mesto komunistom.
Po krimski konferenci so forej nič ni spremenilo. Komunisti uganjajo nad podjannljenimi narodi v imenu demokracijo najhujšo diktaturo in strahovlado, Anglija iit Amerika pa k temu molčita kakor doslej.
Milan, 23. feb. Knkor poročajo iz Rima, je zdravstveno stanje pnpcžti nespremenjeno. Boleha na vnetju dihalnih organov. Njegov telesni zdravnik sc boji, da bi nastopilo komplikacije.
Stockholm. Delo mednarodnega Rdečega križa na področjih, ki so padla pod sovjetsko upravo, jo bilo polrelmo popolnoma ukiniti, jo izjavil na Švedsko so vrnivšl odposlanec Rdečega križa Willy Pleiffer. Skupno tlelo med Sovjeti in Rdečim križem sedaj spioh ne obsioja.
?mšk

iesnatiisfi zmorejo ie zahrttne napade
Poročnika Koa Bogdan ia Zupan Frane ter ia dve dvflni htd
Trst, ta februar)* T« dni >e jporSJa t Trst žalostna t«t
fes Gorice, tU sta r Satani padla porotnika SNVZ Kos liogdon in Zupan F rame. Poročnik Kos je bit poveljnik detawi'ra-ne.ga voda jx>s intke narodnih stražarjev v Kobaridu. Na svojean mestu v Saloni j»i biil od srede novembra preteki e;ra lota. Službeno mesto pokojnega Zupana je bila Ajdovščina. V Saloni je biil samo neikaj dni na obisku pri prijntel j-u, pokojnem poročniku Kosu.
Zkič-imski noi[>a<l na oba jk> potnika se j« ugodil v ixMie<lciljak, 12. 1 m. (M* sta proli večeru šla v neiko gostillino, par
minut od )icsto jruike, <Wbi tom večer-
vei ^Ptje v zatuli z dvorišča neik šuin. 1 toranifl
jala- Nemadoma so vsi
> v goftilmi i. Domoo
hčerka in za iiio še »iin, sta prižgala na dvorišču luč, da bi pogledala, kaj se zunaj godi. Komaj sta pa »topila na pra£„ sin bula žo oba obstreljema, m sicer sin tako, da je k maju iaduhjiiiil. hčerko pa »o jurepeljali še v Gorico v bolnišnico, a je d v« dni nato tudi ona uinxl«i. Pa sekund nato, ko »ta bila sin ia hč-orka goetrlničairjev« ob»treljeuwi. so nupadiica vdrli v h it o iu r goBtikvi-ško s-j1ki ler a streli ia brzostrelke oba poro&ului »rili Po okoliščinah sodeč sta »o poskušal« braniti. Obramba pa
bi U v maj !i ni aobi nemogoča in prežemata onadva in rad o»taJi siploh ««■ čili posiusfcti, kaj bd to bilo, sta bfla ze <abn mrtva.	.
Ponoči ao fanUje <*>« stoj« poircuCku-fei njvrariji imi postojanko, 1'- t m. p« v Goriuo, kjer (rta ležala do aoborte na mrtmskem odru ▼ inaleen stmienii&hi. V (oix/to ie bil pogreb obeh ipokojnikov in »'.oiiKce, kjer je biia slovesna žfihia mota, na luiruntfko pokopališče, kjer Je po^vu neikaj jtmakov-stražar jev. Po-preba s« je Jioleg voja-^oga za»10J»tva, ča*raejra voješkega spremstva ki tova-riAt-v čajtoikov udeležilo veliko gort-Ete-a preibivaintva, ki je za otftudeo.
mm. oba Mlada
k« kmalu jevndeta ia ra obsodil« . Od
sorodstva se je u dole žil pogreba samo brat pokojnemu poročnika Kosa nadpo-ročnik Janez, dočim t Zupanove »tmmi
ni biilo nikogar. To je žalostno razipo-
lo ž tanje pni ipogirebu io povečalo, Inšpektor ja-po vel jni ka SN VZ polkovnike
KoknI)j a je zastopal major g. Horn Pero. Poleg številnih častnikov SNVZ, tovarišev dragih jiokojiukov, ssno videli zastopnike nemške policije^, zastopinika vojaškega poveljnika gwišlke ;x>kira j i -ne, gorišk(\<ra podpirefakta dr. Voftriča. odvetnika ar- Kacina, nekaj proframir-jev goriške gimneizij« itd. Na kristali obeh je bbfo mnogo vemcwv v narodnih barvan, toko venec polkovnika Kokalj«, venci či>«tniškega zbora SNVZ, lw)j-ne skupino Ajdovščima, prosvetnega voda v Gorici, dalje venci nemške oblasti itd Po pogrebnih molitvah, ki so jih onmvili Štirje gori«ki slovenski duhovniki, so krsti spustili ▼ grob. (XI obeh Tjuu.ujniikor se je v imenu poveljatva pa-rloril in se jim« pok krnil maiar g. Iloim. la nljim se je -postoril od obeli pu-ijateljer t isnonti črastnikov-tovarrišev poročnik Jenko Janez.
PrtJcojmd Kos Bogdan io ni bil 21 lot stmr. iPo rodu je biil Plujčan, naijmflajAičlan d nižine, ki Krvi sedaj ▼ Ljubljatni. Pro-tikomuKi«tičn i borec je bil od vsega početka. Po maturi in klasični eimnnzilji v LJnMjaini je od-fel k vašlrim »tra-iam na Ježico. Spoimlndi 1914 jo priSel na Primorsko, sluSbovmil na rnoKCaiih mestih, dovršil poleti častniški tečaj v
Cbvesfla prehranfevalnega zavoda v Lfu&SianS
Navodila ia oddajo naročilnic
niče (n:
za mnree
Frtm«k>ra kontrola >e v ranojih prlmerth
»vila, da se v poslovanju i naročilnicami ac i-Jivnsjo po danili navo<llllh ne rsrdelje-valnt racionlranih Zlvll (trgovci, zadrug«, peki. KO»t-niWt obrstl, mlekarn« itd.), ne sami pel. Sr-..l. Zata sporočamo v sledečem ta na-s novni vsem prizadetim, da Jih točno Izpolnjujejo, da na bo skupnost trpeU Škode.
A. Oddaja r.sroCllnl". razdeljevalee« raclunlrznlli UrU: L Potroinik predloll osnovno Hvfsko aa-k^ . - .1.1 mciit marec takoj, oajpoznejs pa
čo .i ; (. marca, svojemu stalnemu dooavl-t-'ju: u- ovou aH zadrugi (za razna ti vila), al'	,/a kruh) ali gostinskemu obratu
(n:> sc tam celodnevno hram). Drutln« naj priUlt>/i)o vse nakaznico naenkrat.
X Trgovec (nikoli pa ne potroialk!) od-naročilnice za rlž-testenlne, matiobe, sol, ti-, or 111 milu; lstočssno odreže naročilnico za '..o pri v^eli tistih potroiniklh, kl so se v r. . i.tu marcu odločili za nakup moke. Kot r. i. ,■ r,.ca 71 moko velja 31 prazni irailranl COr r .1 v r.Kornjem levem vogalu odrezkov i. h. Nmočilulca za moko se mora torej c ..-l iiarciMnice ia sladkor, sol lu milo ln l . ...ac b ti t rt nje niti odrezana, niti nc sme 1 ii i 1 prilepljena. Prilepljene naročilnice i i mo:-.o Prevod ne bo priinal kot veljavne.
.:. 1'iejem naročilnic razen za moko potrdi trgovec s svojim tlgom na nalaSč za to
c....... . :n mestu v glavi nakazuice (spodaj
i - i. su-anl poleg mesta za žig mesarja);
naročilnice r.a moko pi potrdi te po-svojim ž.tiom. kl ga priusne poševno sirau tez sredino glave nakaz-: z^inv ijcuo spojne črto — diagonalo vcu-t Jpodnjega k dejnoinu zgornjemu vogalu).
■rav v tem oziru so m««ea februarja
s:- U mnogi utovcl in pakl ln ■ tero nudUl
r.o ..-icuemii potrotnlku motnost nakupa ta-ku' pri trgovcu, kakor tudi kruha pri po", i zig na določenem mestu namreč kaže, uA i naročilnica zn kruh (moko) te oddana ln i.-omu, ali ne. Obenem, ko žigosa glavo nakaznice, lahko tigosa trgovec ali pek žc tudi odrezbe, za vsa tista ilvUa, za katera je ■.....i naročilnice. S tem prepreči zlorabljanja ukradenih, najdenih ali izgubljenih }..i.ih nakaznic ln si priStedl poznejše žigosanje nalepljenih odrezkov..
i. Tisti potrošniki pa, kl so so odfočlll T m-.i-jcu marcu za nakup krnila pri izbranem pilicu (ali sicer prodajalcu kruha), naj pr.dloi.iJo osnovno živilsko nnkannico temu p jku (prodajalcu); le-ta sam odreže 3S. prazni fira.iranl odrezek v levem zgornjem vogalu cd. /.kov za kruh in napise nanj rodbinsko ime i. rošnlka ln številko osnovne živilske nak.-ziiice.	.
frejem t« naročilnice za ki-uh potrdi pek <pT«-c!: Ja;ec kruha) s svojim tlgom enako, kot je pourobno pojasnjeno zgoraj v točki 3. za naručiiriico za moko. Ce ce na tem mestu že na':iija kakžen žig, pek ne sme sprejeti naročilnice. Tudi že odrezano naročilnica pek nc srne sprejeti, ker je taka naročilnica lahko odrezana od mažiobnih odrezkov Iste nakaznice aH od enakobarvne stare živilske nakaznice aH podobno.
S. PotroSnlkl, kl se hranijo y gofrttrucklh ©bratih (javne kuhinje aU menze, mlekarne, rc stilne), naj predložijo osnovno živilsko nakaznico lautrilku obrata kot doslej, naročilnico za kruh pa samo če bo nabavljal po-tr< ,<nik kruh stalno pri nJem. V tem primeru potrdi laitnik obrata s svojim žigom prejem naročilnice za kruh enako kot pek (poSevnl tigl).
Ce m potrošnik brani ▼ javni kuhinji,
kl Je doslej Jemala z« moko štiri odrezke, krtih pa kupuje sam, odda naročilnico peku za vse odrezke; pek mu dobavlja dnevno kruh, na Štiri odrtzHe pa mu Izroči ustrezno količino moke, da Jo potroSnik odda kuhinji. Kuhinja v tem primeru teh štirih odrezkov gostu ne odrežel
Zbrane živilske nakaznice svojih »talnih gostov odda gostinski obrat svojemu stalnemu trgcvveu, odnosno peku, od katerega bo dobival živila samo na podiagl ln samo v višini oddanih naročilnic. Odrezke za kruh, kl J*h rože gostinski obrat med mesecem, oddaja sproti naravnost peku. Opozarjamo p.1 lastnike gostinskih obratov, da že odrezanih aH prilepljenih odrezkov ne sprejemajo, fcrr bo priznal Prevod samo toliko predloženih Izrabljenih odrezkov, kolikor jih ustreza predloženim naročilnicam, ne pa več.
Od 1. marca dalje ne bodo mogli potroSnlkl nabavljati kruh na odrezke osnovne živl!s'.-e nakaznice pri poljubnem peku ali gostinskem obratu, temveč samo tam, kjer to oddali naročilnico za kruh.
B. oddaja naročilnic Prevoda.
Trgovci, zadrug« In peki, kl so pobrali
naročilnice od svojih stalnih odjemalcev do 6 marca, bodo oddali naročilnice Prevodu, Novi trg 4-U, soba št. 14, le dne 8. marca
C. Zamudniki.
K«er aarečllnle ne bo oddal da *. marca
t 1., kot je določeno v zgornjih odstavkih, nI upravičen zahtevati racionlranih SIvU sd dobavitelja, čeprav Je vpisan pri nJem kot redni odjemalec.
Prevod, Novi -rjj ' IT, —"b — 5—. '1. -^ sprejemal po «. maren naročilnice za mesec marec samo od onih potrošnikov, kl se bodo lzks-7.ali 7. žigom Mestnega preskrbovalnega urada, da so živilske nakaznic« prejeli po tem dneva.
Delitev zaseke bolnikom in drlnvecm za februar
1. Upravičenci, kl «o prejeli od bolniškega odteka Mestnega proskrbovalnoga urada v LJubljani nakazilo za maščobe zn juom'0 februar, dvignejo zaseko pri spodaj navedenih trgovoih.	...
3. Upravičenci, kl m »r«iell dodatno živilsko nakaznico »TD« ali »NTD« " meseo februar, dvignejo saMeko t siedoilh količinah:	.. .	. .. „
a)	nakaznice, pretlskaaa ■ enim vl>n-častlm »O« alt z dvema vijoličastima črtama: po IM g (Lscke sa vsak od razo k »TD II«. »NTD 19« iu »NTD M«;
b)	nakaznice, pretlskan« ■ coa vijoličasto črto: po IM g zaseke na mik »dre. zek »TD 1»«, »NTD 1»« ln »NT« »« ter po ii* g zaseke na v«ak odrezek »TD 13« ln »NTD ti«.	,	... M
Zaseko bode delUl «d po««Iel,ka. 1». febrnarja. zjutrsj do sredo. a. februarja opoldne na nakaznleo, kl Jih Je Izdal Mestni preskrliovalnl urad v LJubljani (s pre-tlskanim »O« ali eno Črto ln z mestnim iignm) trgovci: Kačar Franc (Vodnikova o 87). Avsce Svetovld (Bežigrad 13), Sve. tlna Ana (Kongresni trg D. Kačar Frane (Sv. Petra e. (19), Sarabon A. (Zaloška e. 1) Pengov Ozvald (KsrlovSka o. 130. Marolt Karel (Trnovska IS). Lunder Terezija (Rožna dolina. Gesta V/2«. Nabav-IJalna zadruga uslufbenecT dri. železni« za evoje člane.
Delitev raseke na nakaznice oetallk občin bodo uredili dotičnl preskrbovalni uradi.
Opozarjam« trgovoo, da is •drraanJIi odrezkov no sprejemajo, ker i« BeveUa-rnl.
Zbrane ln nalopljone odrezke predložijo trgovci skupaj z ostalimi odrezki za mene« februar. Morebiti preostalo zaseko eo doli-nI vrniti na klavnico r sredo, 28. februar-
Prodaja kruha v marcu
Eačenll s L marcem smeje prodajati peki (prodajalne kruha, mlekarne) kruh svojim stalnim odjemalccra (t. j. onim. kl so jim oddali nnročilnlco za krnh) samo na tisto vrsto živHlskih nakaznio, katera bo ogla Jena vsakokrat pravočasno t časnikih. Na eno nakaznico emo pek oddati kruh vnaprej največ sa 1 dan (prod prazniki
Paihia. Ml	k poMdU v A*-
dmtttai, odM s njo r Kobarid ta kosČM T Ssriono, kjer (a je mfacbtaa bratska raki sedela ia mm pidcnUa žanrij«m jedo* pot. ki je obetala toiiko bogtrtih sadov aa lloga ta sarod
Zapan Frane le
ba tudi štajerski
rojak, rojen v Celju. Do začetka vojine jo obiskoval gtkninaizijo ▼ Celju, nato pa je mati s sinom e-dineem prišKa v Ljribljtmo, kjer je nadaitjevaJ s Strf-dijesn, dokler se kot zaveden Slovenec ni ieril med prortkotnunisttčme borce. Tndi on je bi® ježenski va.5ki stražiivr in od tom izvira prijateljstvo s »ko^miim liopda-norm. Ko se je osnovaJo »lovciwko do-mobranrttvo je bil taikoj zraven. V skem poletja je dovršil častniSki tečaj v Ljubljani, prišel nato r Trst, od taan r Ajdovščino, v Prestrnnek im n<ito zopet y Aj<lovAčino, odkodetr jo pred kr«tki«n odšel na obi.ik k prijatelju Kosu. Vedrega, iskrenega fanta je cenil, kdoir ga je poi/mal.
Prijatelja ▼ Uvljertiu »ta M drnpo-mfln tndi oh *mrti. Naj jim« 1» lahka nn-A priimomika remija, dom-aiie p« naj Bog potolažil
Sprememba naredbe o prepovedi lioje po cesi ah
Na podlagi pooblastila, danega ml z na-redbo Vrhovnega komisarja na operaoli-skem nremlju »Jadransko primorje« o prepovedi krctaiija prebivalstva ln o policijski url z dno 22. decembra 1943, ftev. IS, Ver-ordnunes- und Amtshlatt des Olieniten KommU^rs in der Oiwratlon«r.onn »Adrla-tlschea Kustenland« kos 1 lz leta 19«
e d r e 1 a n t
Cl. 1. Do nov« odredbe sta hojn In Tof.njn po javnih cestah, trgih ln poteh na območjih občino Ljubljane ter okrajnih
{lavsratev LJubljana In Logatec od 82. do . ure prepovedani.
CL Ostsll predpisi, kl flh ol»e«ata aa-redbl I dne 4. marca 19«. it. M. Blnibenl list št. 4117, ln z dne 17. jnnlja 1944. štev. »2, Blulbonl llut št. 1.13/45 ls leta 1944 ostanejo na območjih lz čl. 1 nosprcmenjonl.
01. *• Ta naredba »topi r veljavo s dnem objave t 81užbencm listu šofa pokrajinske uprave.
Pr«(l4«att Ar. general Rupalk s. ».
Z Gorettjsfocga
KIoFIsl nutrfli letalcov Nsjuovefla rllka »Oormijoa«, kl Izhn.ia v Kranju, poro*« o novih tolovaj«!vih ntorlh pristašev. Sorlaj eo si Irbrall še nov nartin pobijanja nedolžnih ljuili. Tnio ao t sredo ubili s streli 1* letala t Krmju peU»tnrffa otrosa, «lna tn*. Orccorlnčlča. V četrtek eo »rodi popoldneva opazil i n« ensti p -ed Polloo tri kmečko vorove. Zaioll eo Jih obstroljovatt a strojnicami. Zopet eo »osvobodili« nekaj slovenskih ljudi. Na mestu Jo bila ubita ga. Travuova lz Blapa. Drrgl »o so hitro raz-heiJ.all In zato so etTahovalci potolkli konja, eilon izmed kmalov pa Je bil težko ranjen. Ima ra-.hlto doroo roko. Tudi vas Po-lioa ».ima J« bila obstreljevana z tažigal-niml I »strelki ln jn začelo im-otl na dveh hišah ln skednju. Vsa tri po«lopja pogro-rola do tnl. Trva hiša Je bila last Kopača, po domač« Ančnlka. draen M#a ln skodemj pa 1'ičulinova. po domsčn MwHnorva. V vas! je bil s »trelom ubit tndi en konj. — Tcton dni je žo teza. ko so Titovi letalni pokazali t.ndl Skof jI I/oil-l. da Imajo hombe. V ponedeljek so r Naklem obstreljevali potnlSM vlak. kjer J« bilo več mrtvih, dva pa težje ranjcDa. V Nakloni jo pri tem efesplozll* bombe jvwmela »trobo M.vrlnSVovl hWt. Tako tudi Oorenjrfks snotnava naJn.rreJSo metodo Titove*« »osvobajanja«, medtem ko Je drntre načine na žalost ie dovolj bridko Izkusila.
sa nazaj sne oddajati
dn©.	_
. S dni. Stranka mora pred.
največ sa t krub največ sa
ložltl pri vsakem nakupn živilsko nakaznico, katere glava Jo izpolnjona z vsemi podatki. Odrezek odreže r vsakem primeru šele pek, ne pa stranka. Odrezki, kl bi bili io odrezani in ponovno nalepljeni na nakaznico, so neveljavni.
Od tedna do tedna t
Dan za dnem Se neuspešni prodorni poshm
Zadnji teden j« razvoj na bojiščih Sel v tisto smer, ki se je že sama po ibi nakazovala iz poteka vojnih dogodkov. Vzhodno bojišče se je skornj ustalilo, na zahodnem bojišču pa so se vedno bolj ®en
ska na vzhodu postalo zahodno bojiSče
—j..— i-« - " no bolj prožili novi velenapadi. ja-znnk, da bo s popuščanjem priti-
posti
pozorišče najbolj žilavih pa tudi krvavih bojev. Druga bojišča kakor italijansko, balkansko in madžarsko niso doživela znatnih sprememb.
Vzhodno bojišče Na vzhodnem bojišču, kateremu smo r glavnih obrisih določili bojno črto že v poročilu prejšnji teden, ni bilo več znatnejših sprememb. Čelni napad usmerjen proti Berlinu je bil odbit že pred desetimi dnevi in zuto so Sovjeti skušali z vsemi silami, ki so jih še mogli vreči v boje, doseči prodor vsaj v smeri južno od velikih mostišč, ki so jih dosegli nn levem bregu Odre pri Krossenu, Griinbergu ln G!o-pnuu. Zuto so je tam premaknilo bojišč« nekoliko proti zahodu nekako nu črto Krossen — Lnuban, pri vdornem področju jugozahodno od Briega, na Odri pa nu črto Strehlen—Kant V teh bojih so Se uspeli Sovjeti prodreti v mesti Sagan in Krossen, pri mestu Guben pa so že zaman poskušali prodreti preko reke Neisse, kljub temu pa so napade poti avl juli. S protinapadi pa so nemške čete zavzele nazaj tudi zuhodno od Neisse začasno izgubljeno ozemlje.
Povsod drugod, tako na južnem šle-zijskeni bojišču, ob Odri pri Oder-bruchu in v spodnjem teku Odre ni bilo nobenih vidnejših sprememb in tudi ne bojev. V ozadju bojnega polja obkoljene velike trdnjave se še drže ob junaških bojih posudk. Doslej je Sovjetom uspelo le malenkostno vdreti v južno bojišče Vratislnve, dočim že skoraj ves teden trajajo krvavi boji v osrednji trdnjavi Poznanja in je_ tudi obkoljeno mesto Grudziacz zlasti od juga izpostavljeno silovitim napadom.
Bojišče y Pomorjanski, Zahodni in Vzhodni Prusiji kakor tudi v Kurlandiji ita Estonskem je bilo sicer izpostavljeno številnim sovjetskim napadom, zlasti so Sovjeti povečali pritisk sahodno od Visle, kjer so tudi skušali na vsak način prodreti proti morju, da bi tako z zahodne strani obkolili Gdausk. Seveda sc jim je ta načrt po-
in so se zlasti hudi boji bili vzhodno od Viandena, ki leži še na luknembur-ških tleh ^in med Priimom južno od Srhneeiffcla ter Echternachom, ki lež.i skoraj v najbolj zahodnem kotu v Lu-kseniburške. Na najjužnejši konici Luksemburške pa leži ob neinSki meji mesto Remich, od katerega poteka bojišče na spodnjo Snnro, kjer eo Amerikanci tudi poskušali pomakniti bojišče nn reko samo, kur jim pa ui uspelo. Proti koncu tedna oa so po hudem topniškem ognju prešli 9. ameriška in deli 1. ameriške armade na bojišču ob reki Kocr (ob belgijako-nemSki meji) r napad. Konec tednu so bili vsi napadalni poskusi na zahodnem bojišču v glavnem odbiti. Komaj do Forbacha so sc pretolkli Amerikau-ei, medtem ko so na vseh drugih delih bojišča, zlasti pa na bojišču med Kle-vejem in Gocliom, ki se je prvo rnx-gibtilo, obtičali vsi napadi Vsekakor pa razvoj kaže, da mislijo Angloam«-ričntii nadaljevati sedaj t ofenzivo a« zahodu, čeprav »o dosloj v»i napadi brez uspeha obtičali v glavni bojni črti,
CMal« boJSKa Na Italijanskem bojišča trn J« rio-
vila zadnji teden večja borbena delavnost v srednjih Apeninik od Pistoie r dolini reke Ueno. Tam ao severno od mesta Poretta, ki leii nekako na pol pota med Pistoio in Bo-logno, nemške fete večkrat odbijal« močne napade. Drngod bojišče še miruje.
Madžarsko bojišč« Je pm sprej<
anilcev iz Budimpešte popustilo Sivo hranjeni odsek med Blatnim Je-
rojaška
brani
lavo branj«
zcrom in Donavo ter so j« delavnost v glavnem namerila na Do-
navsko koleno, kjer so nemškim četam
ipndi ^
Balkansko »ojišče tudi ni zaznamo-
uspeli protinapndi čez reko Gran.
valo nobenih sprememb.
ZsifoP tedsa t p^mf&sl
Oskrba z elektriko v LJnbIJ«»i wm
je toliko izboljJsrln, d» ndaj iatnk© veeii •tramvaj že od 6 zj irtnrt|j do 9 zrečear.
Gorenjski domobranci r Konrorta en sibio živalmi in odločni ter ao pod gc>-Tiani traičili že dve vetiki karamn&rtirts taborišči.
Prmorskl narodni »Irtlmil m v
ti«po^ii:h pobodth te AJdevflčtae vrb® r Trnovski gozd, kjer »o	pcAfetn
polnoma ponesrečil. V Kurlandiji pa > 0bK0!.ili veliko koaimnurtifo»o br^sd^ v
so severnozahodno od Doblcna spro-	.......
žili Sovjeti napade, ki so se konec tega tedna še razširili na bojišče jngovzhod-no Liepaje in južno od Tuckuma.
Zahodno bojišče Na zahodnem bojišča so s« prožili boji na severu od mesta Kleve v obmejnem nemškem ozemlju nasproti srednji Nizozemski iu so potekali nekako res čas držeč se nemsko-nizozem-ske, zatem nemško-belgijske, nemško-luksiemburške in nemško-francoske meje do mesta Saargemiir.d (Sarrogue-mines), če upoštevamo meje izpred sedanje rojne. Ze konec prejšnjega tedna so sprožile nove napade enote 7. ameriške armade proti nemškim mostiščem južno od Saarbruckena, torej na francoskem ozemliu s težiščem pri Forbachn. Prav tako ob koncu tedna so na severni luksemburški meji enote 3. nmeriške armade začele napadati iz jugovzhodnih pobočij Schneeiffela, po katerem teče nemŠko-bclgijska meja severno od Luksemburga. Istočasno so sprožili Amerikunci v smeri proti severu napade iz mostišča ob reki Sauer ob luksemburški meji. Ta napad ob severni luksemburški meji je tretja ameriška armada ves teden ponavljala
knteri so bili sami badotrliersli komw-nisti Ti bi biR rmli pobeigmli, po aojili fantje tako držali v klemtb, de j« potilo 1% teli tu jib Marajfrv. Nart« ao razbili So «no brigado »KvvemAo rečih msnarjev, naker ao hreat boju prišli do Idrije.
Smrtna žrtev bonltaff nep«Wta — Preteklo sredo, 21. vreMoa. M emeriSki borobnilki odvrelt 4 bombe m vi« Kleče pri Lhibljaini. Narediii liiko Škode na kmetijsflrili powl*yJ3l ta živini, ki ao jo bombe ubile. Nnijfco^f žalostno pa, je, da je b®l pri tem lAit tudi kmet Ignacij Sovor tz K3eS, stav 55 lcrt, ki je Jital ravno pod na*fe*re-5kom smo j epa skednja, ko je bomba /a-dela poslopje in ga raadejaJa.
PoŠta Stara Cerkev pri Kofievjn
priča« poslovati dn« L »ara« t L M *6-
semsko la paketno dnžbo aora« n navadne pakete brez označene vrednosti.

Brivski frizerski
Odredba Šefa pokrajinske uprav« vah v potrošnji električnega toka dede odpiranja hrlvflkih obratov Jo bila dne H. t. ra. izpreanonjema v loIISco, da mmrajo biti brivski ln damsko tri zorskl obrati odprti zvečor do 19.
V ffttsta b na dsžeS pršil smrtna novaimsi iz letsJ
Ne samo bombniki, ki največkrat iz velike višine sipa jo bombe na ro^sta, tudi nizko leteča bojna letala in lovci marsikdaj ogražajo življenje civilnega prebivalstva. Pre«l bombnim napadom varjejo edino le zaklonišča, zgrajena po vseh predpisih. Pred nizko letečimi bojnimi letali pa se marsikdaj ne bomo mogli pravočasno umakniti v zaklonišča. Pred lovskimi izstrelki nas bodo lahko varovale bolj skromne naprave.
Na deželi n. pr.: 1. veže, 2 .zidne ograje, za katere se sklonimo, 3. skladovnica drv, za
katero sc skrijemo, 4. debela drevesta, 5. jarfd. 6. Če nimamo primernega skrivališča, se lahko tudi v ravnini skrijemo za mnjhne vzpetine, ki se dvigajo tako, da nas zakrivajo še kar najdalj vsaj v smeri prihajajočih letal. 7. Ta-di senca sama nns v sončnem vremenu obvaruje v toliko, da nas letnloc ne zapazi tako lahko, varovati pred izstrelki nas seveda ne more. 8. Če nimamo nobenega kritja, potem ležemo na tla. 9. Nikakor pa n« smemo brez giave letati sem in tja in tako vzbujati letol-čevo pozornost. (Glej sliko!)
rt,..	» • V m e s t n : Pri letalskem alarma Je treba vedno Iti v zaklonišče, torej v klet Pred alarmom pa nudijo stanovanja sama dobro
Olika na desm: kritje pred izstrdki nizko letečih bojnih letal in lovcev. Seveda niso vsa stanovanja že varno, saj v nekatera letalski izstrelki z
InTlVnfn nroHrpfo Tfllco |fi trebil 1 tfiko i ______/: i!_____elannvanla 9 fnrli navn nnrlc4«Antn nnfl nnflsirfts lOlll ftfl IlMPPfVpm nnklinnil	HP ItlOVO
ko te treba l.tnkoi zapustiti podstrešno stanovanja, 2. tudi prvo nadstropje pod podstrešjem ob nesrečnem naključju še ne more j- skrajna lahkomiselnost pn je gledati skozi okno, 3. pravilno je, umnkniti sc v notran jost prosforov, v kote sob m vstran od oken, inj se pred bojnimi lelnli tnkoj skrijejo v veže najbližjih hiš, 5. tudi če nI letalskega nlnrma, je nnjbol j varno zateči se v takem
lahkoto prodrejo, biti popolnoma varno; skrajna
4. pešci na cestah naj se pred bojnimi letali takoj skrijejo	,-,.,-	, , i v, „
primeru v zaklonišča v kleteh. — Slike in	besedilo po »L B. Illustricrtcr Beobnclitcr«, stev. 3-4 194a,

2>©«S©IfllI>
Tudi Velike Lašče so lepo sprejele begunce
Ljubljana, 24. svečana 1945. K« b« nepristranski zgodovinar opl-nivtil dogodite naših dni, ne bo mogel mimo igodovinske resnice, da se Je v komunistični revoluciji na slovenskih tleli zločinskim nakanam Kominterne (komunistične inlernacionnle) prvi po-sdtvil po robu naš kmečki človek. Še bolj točno: prvi, ki ao jo skupno, kot član svojega stanovskega občestva, z orožjem v raki uprl organiziranemu »lu, jc bil naš kmet. To jc »godoviudko dejstvu, ki »o bo mogoče spraviti g sveta, kakor v slovenski zgodovini ni mogoče izbrisati resnico, da je v Časih turških vpadov ua našo zemljo rešil narod hkš kmet; kaki.r je res, da se jo val krivoverstva zlomil ob našem kmelu; kakor je resnici, da je zgodovina slovanskega naroda dejansko agodovina s I o t e n s k e g a k m c t a.
No ugotavljamo pa lega, kakor da bi hoteli podeželskim ljudem, ki obdelujejo zfmljo, pripisovati kakšne posebne, izredne osebne zaslnge, da so spet zdaj, v najusodnejšem razdobju naše narodno egodovine, redili narod pogube. Ne! To j* hilo tudi ob sedanjem prelomu narodove tgodovine — knkor te večkrat poprej — prav igotlovlnsk.a naloga ravn« kmečkega stanu. Zakaj po sami nujnosti naravnega »akona je poljedelec vedno tisti nepremakljivi regulator (urejevalec) na tehtnici preteklosti in bo-ilolnosti kakega naroda, ki n« dopusti tkoetijivih prevratov, fiole narod, ki se ma je kmečka prebivalstvo ali tako »pridi!«, ali jc tako duhovno in telesno tuabonuno ter gospodarsko propadlo, da ne store več kot skala trdno stati v svojem naravnem poslanstvu, Je v zgo-deviusklh iu ilružabno-političnih prelom-nleah če«a r nevarnosti, da se zruši v btstai smedi in krvi.
BiH hm priče razvoju dogodkov pri ■as od poletja 1941 do najnovejšega fa-Kdor je deloval v prejšnjih letih med ki»ia«kiM tivljcm bodici kulturno ali ■vursk«, gospodarska ali nocialno-stanov-aka. J« tie»r veroval v veliko odporno lila podetelskega človeka; taj je poznal *'itti ogTomno verske ln kulturne zaklade v dušah kmečkih ljudi. Toda čutil
ti, da »o breivestnl revolucionarni pre-nojhi ■ vse prebrisano taktiko zadeli kmatker* človeka ramo na dveh najbolj raaljMh mestih: pri njegovi tradi-doRiloi kmeiki »vobodoljabnosti (• »rt ajegovetn gospodarskem materiali sme, ki Je v stanovskem «rga-Etswa alereuskega kmeta saradi slabih k»Mtijik»-*o»podars!:th ln posestnih ras-mvr največja In najbolj boleča rana.
Ha struno svobodoljubno*ti so bren-k«M ■ dozdevnim bojem ta svobodo proli »okapatorju«- kar se J« kmečkega »a-v»Sta močno prijelo. Tako mi vsak odpor rrvti »ebi lahko označili kot izdajstvo, »cm pa raigiaaili sa narodne osvoIhmU-teije in Junake. Tako bo sa daljSo dobo UhlopiH pri odporu proti sebi narodnostni ta svobodoljubni moment.
IV.otasne eo pa s vsem poudarkom vrgli med kmečko ljudstvo geslo • delitvi snovnih dobrin, »lasti zemlje in ■emeljsklh bogastev (n. pr. gozdov Itd.), kakor tudi osti lega premoženja. Pri nalili malopososiiilških razmerah, ki se pretivajo v kajžarstv« in kmečki proletariat, Je bila pesem o delitvi »euilje (kje Jo bodo v»«U, te nočejo narediti Murnih beračev, niso resno pomislili I) r* ravn s* t sladki med ta večin« kmečkih u&es
in m )• v prvih HA lwm»wri»tlčne
berbe, ki »e j« bila skrila »a ta čas prikupne krinko »osvobodilne fronte«, sa-Tes ramajala trdna stavba kmečkega »tam« ln njegovih stoletnih izročil. Skušnjavo lepih besed In mamljivih obljub ■« bile vse vražje. S skrbjo so najboljši •loovi naroda in prijatelji kmeta poma-jpsll ljudem na deželi pri odbijanju toga »ilaega navala lati ln prevar. Zaupali m v kmetove naravno odporu« rilo in v imS Baskov, b katerimi, so pripravljali kmečke duSe deset in več let popit«! u silni spopad, ki m ga videli prihajali. Nis« bili ogoljufani za svoje (»upanje ia vero v kmeta.
katera so bila gibdla, ki so prav na obeh zgoraj omenjenih bolečih točkah Bftgega krnela vendarle zlomila komunistično revolueljo na kmetih?
Dve mogočni gibali sta bili silnejši
vse obljube, kot ves boj sa »svobodi« in vbs gosla o enakosti, delitvi iem-i;» itd. Ti (ive gibali sta stari kot človeški rod in pomenita kmečkemu člo-yokn smisel tivljenja: Bog ln »emlja.
Kdor pozna kmeta do zadnjih viter 'ajeffovo duše, v6, kaj mn pomeni vera ▼ Boga. Brezvernega človeka si sploh misliti ni mogoče, da bi bil te kmeti Ki»kor si pa pristni kmet ne pusti dajati predpisov v svojem gospodarstvu, tako tudi nikakor ne dovoli, da bi mu kdo kakor koli kratil versko svobodo in tla hi se vtikal v njegovo razmerje do Bc.gr. in do boljlh služabnikov duhovnikov. Na to komunistični kolovodjo niso računali. Z besedami so sicer hli-nili, da niso proti Bogu, veri in Cerkvi, toda njih satanski bes jim ni dovolil, An !ii mirovali. Ko so začeli mučiti in ubijati prve duhovnike, ko so padali l duhovniki vred v jame, s lastnimi rokami izkopane,*med prvimi žrtvami na deželi ramo najbolj delavni, globoko verni kmečki ljudje, Je hilo kmečko ljudstvo takoj na jasnem: ne gre za nobeno svobodo, temveč sa največje na-Bilje nad svobodo vere v Boga.
V tem hijiu bo revolucionarji bitko »a kmeta na duhovnem bojišču izgubili. Pa ne samo tol Na kmetih iiv krst ni »osvoboditeljem« nič več vorjel, tudi v druirih ozirih ne. Tako lahko mirno ugotovimo, tla se je na deželi boj proti komunizmu začel in v globinah vodil, ter se šo votli, nu verskem področju, čeprav, je vnanji videz drugačen.
Snmo tako lahko šele prav v globini razumemo tudi vso drugo. Skozi prizmo tega groznega spoznanja so kmečki IJu-<l;e motrili tudi pravljico n enakosti, o delitvi zemljo in vse ostnlo. Temu spoznanju Be Jo pridružilo ie novo, da
Od begunskih urediAČ, po vsej nafti zemlji razsejanih, se dan os »pomnimo Velikih Lašč. KakAno je življenje stotih beguncev, ki bo se zatekli v Velike LaSče, naj pojedo naslednje vrstice, ki naj bodo tudi priča, kolžko je narod dau. da bi olajšal bol številnih beguncem in izgmaincev.
Malo je bilo krajev v na&i pokrajin j, ki bi jih komunistična revolucija s svojo šibo taiko prizadela, kaikor je zadela Vraje okrog Velikih I-ašč vse do Suho k ra j ime. Veliko so ti kraji trpeli že za časa savojske okupacije in prvih početkov komunistične revolucije, vendar jih j® najhujše zlo zadelo po razpadu badoglievske vojske, ko i val komunističnega divjanja zujel skoraj vso našo pok roji no in se s poselimo krutostjo ustavili v turjaški in viilko-laSki okolici.
Posebno velikega hlimgofrianja ljudje okrog Velikih Lašč že v mirnih časih niso poznali, saj je njih zemlja peščena im zato skopa, da kljub veliki marljivosti svojih obdelovalcev sama nikoli ni mogla dati dovolj kruha za vse tiste, ki so to «1 nje prilčaikov&H. Neprestani savojski in komunistični! požigi in ropi, zlasti po osmem septembru predlanskega leta so izmozgavali življenjsko moč zavednih in vernih kmetij. Posebno so trpeli hribovski predeli v okolici Velikih La/.č, med njimi moramo pred vsem imenovati Rob, Rute, Slemena in Skoči jan pri Turjaku. Zemlja in ljudje so začeli klicati pomoč. Ižokler so v teh krajih gospodovale še komunistične brigade, ni bilo moči misliti na kakršno koli organizirano pomoč, kajti ljudje si šc med seboj niso mogli in niti smeli pomagati, kajti tolovaji so pod smirtno kaznijo prepovedali preliod iz ene vasi v drugo.
Kakor hlagoslov v te kraje na je prišla domobranska posadka v Velike Lašče. Na krvi prviih domobranskih junakov, ki so branili same Velike Lašče pred komunističnimi zločinci, je zrasla velika in močgia postojanka rki je bilo ljudem daleč okoli močno varstvo, do-mobramstvu pa dala zaradi svojega junaštva na koncu celo udarno I>ojno »kupimo, ki sedaj ščiti kraje daleč od svojega prvotnega položaja. Ko so domobranci zapet prinesli v Velike Lašče
pravico i« resnico, eo veščami in tudi ostali narod v domobranskem varstvu pričeli pripravljati pomoč obubožanim družinam. Že takoj ie bil ustanovljen posebem oličinski podporni odlior. ki pa zaradi tolike bode opustošenih krajev vseli težkih nalog ni zmogel. Zato je škofijska dobrodelna pisarna 10. IV. 1944 ustanovila posebno podružnion, kamor so se begunci in izmianci iz komun ističnega pekla V bodočo zatekali po prvo in tudi stalno pomoč. Tako je življenje beguncev in izgnancev, ki so se zatekli v Velike LaA&a, tesno povezano z deloan podružnice škofijske dobrodelne pisarne.
Ko 90 domobranci pregnali komunistične tolovaje tudi iz velikoUške okolic«, je bilo treba taiko j pričeti misliti, kako obnoviti s silo zatrto gospodarsko življenje prej tako pridnih kmetij. Tako podružnica Škofijske dobrodelne pisarno v začetku ni imela toliko dela s podpiranjem beguncev kakor s podporami tistih območij, ki so prav posebno občutila te/o komunističnega tenx>rja. Sem so spadale zlasti župnije Velike Lačec, Rob, Sv. Gregor. Turjaik in škoeijan pn Turjaku. Ljudje, katerih domačije so komunisti po večkrat irzTO)viili. so bili z.Usti brez obleke. Naval obleke in obutve potrebnih je bil nekaij časa, zlasti v začetku tako velik, da jo dobrodelna pisarna komoj zmagoval« dela, Tako je velikolaška podružnica škofijske dobrodelne pisarne samo v lotu 19-H z denarjem ali v blagu podprla okrog 910 družin. Tem družinam je podružnica razdelila velike množine blap-a, ki ga je dobila od svoje centrale v Ljubljani. Poleg tega pa je podrbžniea še sam« nakupila za 18.104 lire blaga in sukanm in pa razdelila potrebnim. Tako so okoliške kmetijo dobile pomoč za prvo silo. Ko pa so si nekoliko opomogle, so pričele z obnovo svojega gospodarstva. Po »talni zveri z Ljubljano so kmetje dobivali novo orodje za delo. V kratkem čtasu so te v velikola,5ko okolico vrnili sreča, mir im delto.
Nove težave pri obnovi rednega dela pa »o nastale, ko so komunistični tolovaji pričeli zaradi svoje sMiosti proti domobranskim bojnim skupinam izge-nljati najprej posamezne zavedne do-
lenjske kmete in v »iičetku jeseni kor cele družine. V tistih ttneh ie naval beguncev v Velike I ji šče od dneva v dan naraščal. Begunske <li užlne »o se zatekale v domobransko varstvo večinoma l>oso in skrajno slal>o oblečene, kajti komunistični zloč-inici so ninofe od njih odvedli kor s poljskega dela. \ Velike Lašče sc je kmalu zateklo n^l M)0 beguncev. Seveda je ob tem nastopil« velika težava zlasti zaradi stnno-vanj. Podružnica Škofijske dobrodelne pisarn« pi sc je ktnnlu znašla, zlasti ker ji jo pri tem obilno pomarnln domobranska vojiiAka oblast. PtKfružnicfl je ustanovila tudi svojo begunsko kuhinjo. Kuhinja je bila ustanovlljena sredi oktobru lanskega leta. Svoje prost to je dobila v porušenem poslopju bi"-" v sodnije. V njem je namreč po naključju ostala nepoškodovana ena soba. ki jo bila zaradi prostornosti precej pripravna za kuhinjti. Begunci so prihajali v kuhinjo večinoma le po hrano in jo nosili na svoje domove, le knkili 30 od njih še sedaj »talno obeduje nri jx>sebllih mižali, |w»Htavljenih v omenjeni mvbi. IX>bn> je omeniti, dn je v preteklem letu kuliinjn rH zdel I a miti begunce tO. 125 obedov, knr je »ilno dobrodelno delo. Da pn je pi««rna vse to zmogla, so v župnijah Velike Laš£e in Sv. Gregor ter nekaj malejra v l>»bre-polju pripravili n al »Irko, v kateri so kmetje zbrali fW. VK)0 kir krompirjn. 900 kg fižola, 500 kg mešane?« žita in 100 kg zelja.
S temi velikimi darovi je narod po-kazkul vso svojo hvaležnost do številnih dr,.žin, ki »o raje pretnnele žlevilne rojve, .»rumotenja in na Ktmt-u i^con kakor dn bi priznale nadvlado brezbožnega znamenja srpa in kladiva. Ko *> si betniiiske družine v Velikih taščah opomogle, so mnoge od ntjtih odšle n« tlelo k bližnjim kmetijam in tako dile prostor noviin izgnancem. Ko pa so domobranske bojne skupine pregnale komunističnega sovražnika daleč poti Krko, so mnoge diru žime zapet odšle na svojo domove, tfa jih obnove in z novimi žulji na svojih rokah strnejo svoje napore z napori vseira naroda, tla bi nam tiimiprej zasijala zmaga nad krutim komuni zmom.
Demokansko varstvo sega do Prezida!
Velik uspeh izvidnic Rupnikove domobranci odkrili glavno
V zadnijih dneh ao domobranci Rup- I dJkove bojne skupine izvedli več dalj- I dih izvidniškili aikcij po Loški dolini in pregledali teren do Prezida, ki je na slovensko-hrvatski meji. Prvo od teh aikcij jo izvedel močnejši domobranski oddelek. Izvidnica jo imela dvojni namen: pregledati ozemlje vse do hrvaške meje in uničiti glavno središče tolovajske vohunske službe za Notranjsko. Domobranci so tlosegli po-polen uspeh. Pregledali so vos teren do Prezida, a uiikjer niso naleteli na kako večjo tolovajsko skupino. Po obnašanju mmihnih tolovajskih »kupin, ki se niso upale poseči v Ihm bo, ie bilo opaziti, kaiko silen strah imajo komunistični tolovaji pred domobransko bojno skupino, ki jim jo že toliko krat prizadejala talko silne udarce. Na tem izvidnifSkem pohodu so domobranci pospravili le nekaj tolovajev. Glavni uspeh te akcije je bil v Poljanah na koncu Lo5ke doline. Tu je bilo namreč nastanjeno glavno komunistično obveščevalno središče. Domobranska skupina je še v jutranjih urah vdrla v vas, v kateri je bila večja skupina to-lovajev, ki so bili pri obveščevalnem centru. Ob vdoru domobrancev v vas se je pričel oster boj, ki pa ni tra(jail dolgo. Tolovuji so se zagrizeno upirali, saj ao vedeli, da bi njihov poraa pomenil velik poraz za vse komunistične tolpe pri nas, kajti odkrita bi bila glavna vohunska služba za Notranjsko. Vendar so tolovaji tudi to pot morali podloču. V boju je padel tolovaj, ki je nosil značko tolovajskega stotnika, tolovaj s poročil išiko značko im veič drugih tolovajev. V hiši, katero so tolovaji talko zagrizeno branili, so domobranci našli po končanem boju velik arhiv in važne zapiske, ki »o odkrili vso obveščevalno mrežo notranjskih terencev. Domobranci so dobili scz.nam vseh terencev na tem področju. Novost je bila ta, dia ti terenci niso imeli napačnih imen, aimipjiik so imeli vsak svojo1 šte-vdllko. Domobranci pa so k sreči dobili tudi znipisetk, ki je slhižiiil tolovajem kot ključ k Številkam. S tem dejanjem so domobranci še bolj onemogočili že tako zelo slabo obveščevalno službo med
namreč v komunističnem redu ni za-Beline lastnine, lz raznih govorov, člankov in propagandnih brošur bo bo kmetje prepričali, da bi bila »delitev« le začasna, nakar bi vse zgubili, še to, kar zdaj imajo. Več jim ni bilo treba 1 Komunistični ideologi so ga ravno pri kmečkem materialismiu polomili. Imeli so naše kmečko ljudstvo za neumno, pa bo so temeljito ušteli. S tem bo pa tudi revolucijo zapravili. Brez sodelovanja kmečkega ljudstva se pri na« revolucija ne tli do zmagovitega konca hpeljati. Tudi v Rusiji bi sc no bila dala, že bi ne bili preslepili ruskega mužika, ki je prepozno spregledal salansko igro. Slovenski kmet je imel k sreči zadosti časa in dovolj prilike, da je prišel z 0F na čisto. Ne samo na Dolenjskem, marveč tudi povsod drugod.
To Je sedaj odločilno. Kar koli se ie dogodi, slovenski kmet bo stal trdno ko hrast v viharju. In bo po svoji zakoreninjenosti v Boga in zemljo tudi zdai — kakor vedno doslej — rešil narod ii strahot sedanjosti * lepšo bodočnost.
bojne skupine — Na zadnjih pohodih v Loško dolino tolovajsko obveščevalno središče za Notranjsko TV 18
so
komunističnimri tolovaji na Notranjskem. Po tem domobmnskera uspehu lahko rečemo, da so tolovajski ostanki na Notranjskem poslali tako rekoč hromi.	.
Predzadnji so domobranci obiskali LoSko dolimo, ko «o imeli večdnevno akcijo na Blokah. En kraik izvidnic je tedaj segel tudi v Lošiko dolino. Tudi takrat domobranci niso rvičli nobenega tolovaja. Zadnjo akcijo v LoSko tlolino pa so tlomobranci Rupnikove Ivot ine skuipime iizvršili pred nekaj devi. Izvidnici sta se cepili v dvoje: cm« ie šla proti Javorndlku, druga mimo Grahovega. Obe sta se strnili ▼ osrčju Loške
tiolime. Tudi to pot domobranci niso imeli večjih spopadov, tako da malenkostnih tolovajskih izpuh »ploh ni vredno omeniti. Več je vredno, kaj so domobranci zvedeli od sj>l.wne*a mnenja v Loški dolini. Ljudje z veseljem ugotavljajo, da je zadnje čase tolovajski teror nad poštenimi slovenskimi družinami pričel vedno bolj ptjpuAčat!. Komunistične tolpe so se preti kratkim prilčelo premikati z« hrvaško mejo, kajti iz v it In i co domobranske bojne ■skupine jim tudi v Ii dolini niso dale miru. Tako se ie sedaj tlomobrin-I sko varstvo raiziiirilo vse do hrvaške 1 meje.
Btispnikova bojna skupinah M na Blokah
Na komcu preteklega tedna ao domobranci Rupnikove bojne skupine odšli s svojih .položajev na daljšo akcijo proti Blokam. Bojna skupim a je odšla na pot zgodaj zjutraj v smeri proti Grahovem. Tu se je bojna skupina razdelila na več manjših edimic, od katerih je vsaka knola nalogo od druge strani priti v Novo va« na Blokah. Domobranca so sicer že v noprctj vedeli, da se tolovaji nc bo upali upirati, vendar da bodo na vsej zares premeteno vijugasti poti naleteli le na i-zredino malo terencev, si niso mislili. Do malenkostni ega streljanja je prišlo edino lo v Žirovnici, pa so tolovaji takoj zbežali.
Oddellki bojne skupine so s« zopet sešli na določenem kraju. Na Blolkah so domobranci ostali štiri dni. Vsoik dan, podnevi in ponoči, so edinice bojne skupine neprestano pošiljale izvidnice na vse strani v bližnjo in daljno okolico. Tako so izvidnice bojne skupine prišle celo do Sv. pregorja nud Sodražico, bilo v Retjah v Loškem po-
toku, šlo v I>o3ko dolino in pregledale teren tudi proti severu do Sv. Vida. N« vsem tem obširnem ozemlju domobransko izvidnice niso nikjer zadele na ktiiko večjo tolovajsko tolpo. Sevetff se tudi majhne terenske skupine ni50 ujvile postaviti v bran. Na vseh izvidnicah »o domobranci po manjših spopadih našteli 4 mrtve tolovaje, enega so ujolii, trije pa so bili ranjeni.
Zadnja večdnevna nkcij« Rupnikove bojne skupino znova dokazuje, dn so se tolovaji morali umakniti, kolikor niso bili uničeni, z vsega ozemlja, ki je v varstvu R upnikove bojne skupine. Prebivalci v teh krajih so ob tem dejstvu veseleje zadihali in si sedaj med seboj govore: »Sedaj so dolenjski komunisti izgubili svoio Bačiko in Banat.< S tein namreč mislijo n« dejstvo, da jo Rupnikova bojna skupina tolovajem prest rigi a glavna vira njihovih množičnih ropov: Bloke, kjer so se tolovaji »poceni« zalagali z na rop ti no živino, iin Loško tlolijno, ki so jo tolovaji Dolenjske imeli za glavno svojo žitnico.
Profikomunistieno zborovanje - na Blokah
Ko so domobranci Rupniilkove bojne skupine prejšnjo nedeljo zaključili svojo temeljito izvidnišiko akcijo po vsej bloški planoti do ribniejke doline, so se na koncu tedna vsi zopet zbrali na svojem zbirališču na bloški planoti. Po opravljeni nedeljski maši, moti katero je domobranski pevski zbor prepeval lope mašne jiesmi, pa so domobranski udarniki pripravili ljudem novo presenečenje. Po maši, ko so ljudlje v gručah stali pred cerkvijo in glodali domobranske vrste in med njimi iskali znancev, 90 domobranci naznanili vseon zbranim majhno slovesnost, ki jo hoče bojna skupina prirediti pred cerkvijo v Novi vasi v pozdrav vsem Blo-eanomi, ki so morali zanadi pred kratkim končanega ktumiinistiionega divjanja veliko prestati.
Jedro zborovanja je 9estavljait klen govor domobranskega poročnika, ki je v lepih besedah zlasti poudarjal pomen in potrebo protikomunistiiciiie borbe vsega slovenskega naroda. Ljudje so veselo pritrjevali besedam domobranskega častnika. Videlo so je, kaj ei bloška srca žele — trdno im »talno dVumo-bransko varstvo, kakor ga'ima že toliko slovenskih kraljev. Na koncu zbo-rovninia so domobranci zapeli še Celo vrsto svojih udarnih pesma, ki »o jih mnogi Bločami prvič slišali, kajti v
projflnjih pohodih H upnikove boine skupine so se edimiice v vojašiki tišmi, vedno pripravljene na boj, pomikale skozi bloške vasi. Sedaj je sovrag premagan, na mesto boja je stopilo veselje in podvojena želja po mirnem obdelovanju |*>l'jn. Tako so sedaj tudi Bloke »topilo v vrslo slovenskih krme v, ki so z zborovanji kazali svojo odločnost v lvorbi proti komunističnim zločincem.
Gospodinjske skrbi
Kako razmestimo cvetlice v sobi
Malo jiih jc med nami, ki bi »i lehiko privoščili posebno soIki za cvetlice — majhen cvetličnjaik. Večinoma razpo-stovljamo cvetlice v stanovanjskih prostorih .taiko tla 90 jim v okra« in do dajo pohištvu neko življen je in polnost Najboljši so za nego cveliic prostori z južno in jugovzhodno lego. Nekatere cvetlice pa na,m botlo le|>o uspevale tudi tam, kHinor sonce siljc le eno ali dve uri dnevno. Po možnosti postavimo rastline v bližini okna ali meti oknom. Tam, kjer imajo okna, ki se za zračenje odpirajo zgoraj, lahko cvetlične lončke postavijo med okno — seveda
Prva kmetova doiinosi
Letaa bo uaatopll tak «aa, Ito bo preakrha la prakrana vst<ra prebivalstva aa naJIlli tleh odvlana ccolj (ul tf*a. koliko bo vsak kmel Izpolnil avojo dolinoat. Zato bo truha napoti prav va« ril«, ila bo naAc kmetijstvu tej veliki oalocl ko«. V naAoin poilefrlju a" bo emrla ostati »tU ">a roka pri miru. ko. ho trehn iKrabitl ia ilelo. Ker pa Je molkih rok silaj man!, nato bo treba nnpreil vse tlruee: tuill otroke Jo treba njihovim ntlam primerno vpregi v to tlelo. Delavrl, ki (Irer vefjl dol dneva delalo kje' drucje. naj v proatem Pasu IihM poprlmejo ia dolo na kmetovem puaesivu. Kmet naj u ■ njtml pravočasno dogovori In Jim leirotovl plačilo v pridelkih. Vsakdo bo rad »(rabil u dolo ia tako plato.
Teiava bo a vpretno ilvtno, ki Je ponekod tako manjka. Kato ae Je treba te cdaj domeniti, kako nI liodo kmet'« it vino lipo-•ojall. da bo, vsakdo prIM ua vrsto. Tukaj morajo kmetje drug druiremu tako pomagali. kakor »e nikoli na. Vse pa, kar ne da te tilaj opraviti s fctvlno, naj ae opravi takoj, da an tskorlstl faa.
I) rti ko vprain.le Je, kaj naj letna kmet prideluje. Zavedajte a«, da bo letna kmet moral oddati Prevodu toliko krompirja, n-iola. oljnih raaUla la MU. kolikor Je a Je *ovo poaeetvo Tellko. Zato bo moral pred vsem na te pridelke rledatl. pa aa« ae bi amoral »mi. naj det pnaestva <a v najem, da ba drnrl aaraenta aje*a »oral oddajali.
Pravilo, M aa aarvtej« atr«k*vajakl. aa
claal: Kmet naj letaa pripravi nekak* petino svoje njivska aenilje »amo aa kr«ai-plr. Kdor Wa nn bo atorll. a« b« macel zadostili Prevodu In bo aam aAkodovaa pri ■ vojl prehrani.
Pnaebno priporočajo alratoMjaU, aaj bi kmeti« letoa te bolj a«JaU aLi na r««UI ne: aontnlee, bute, Jart lan. ropIeOi of rdeOi ki »ta lahko tndi JaH. ZlaaH (leda Ja««« lanr vrle strokovnjaki, da (a aao«n* prlp» rofslo. ker ho kmet a nJim pridelal d»bro prejo In oljno amne. Prva k« lahka addal v predelavo platnaral v nroanpljmv drag« pa oljarni aa olje.
Za liboljtanje Itvtnaka kraa pa«»analal» otrokovn lak I. naj bi kmotje aejall aeiaalea ovsa ln Jarrra JeCmena.
Beseda kmečkim gospodarjem Živinorejci, pomlad M bliža
Pomlad m bliža in * njo do% dn. svetlo »one« im dober zrak. Vsi ie tefc
dobrot ž« vnaprej veoeftnvo, ker vwno in UtiMttno, da nam bodo primesi« «Wv-ja in ugodja. In to talko rekoč »"»tonj. kot božji tfair.
Č« smo jvumertnd, p« me br«no teb spomladan.skih dijbrot venoK le zamnii sel>« iji svojih družin, ampak jih bomo izkoriščali tudi za «k»močo Smo. Karti tudi ta, ki jo ždeln v«o zimo v zadan-lem in slnlio prezr«čen<«i hlevn, j« zelo potrebna svežega znaka in sonca. Zato odprimo na sležaj hlevska vrata io okna ob toplih dneh in pustimo prosto pot zraku in sončnim žarkom.
Razume se, da moramo to — kakor vsako »tvar — delati • pamotjo- N« bomo zračili taiko, da bo žavrna »taln da prepihu. Kako naj to uredi, bo vsak sam vedo!. Dokler jo živina v hlevu, ne Ikmiio odpirali oken na dveh straneh hlova, ampak, samo na eni. Mnogo bolj pametno je, če živino ab lepih dnevih puščamo na pro«to. Paše sicer v tem času še ni- Toda kdo ti brani, dn n« bi živali izpustili na dvorišče, ki si ga za »ilo ogradil? Se bolje seveda na tetka-lišče, če ga ima>M Ce ga pa nimoA, pti vsaj pri tej priliki začni rmranifilljati, kako in kdaj ga boš uredil. Zakaj brez tokalit*«, kjer dobivajo živali to, kar je veliko vredno in zeio poceni — namreč sonc« in zraik — prav gotovo ne boš ostal večno, ako hočež biti cWi«r živimorejec.
Sprva bomo žiivino seveda bo(J previdno in le za malo čn*«a »puAčnJi prosto. Pozneje, ko je l>olj zanesljivo vreme in ko »o se živali dodobra navadile na bivanje zunaj hleva, liomo priredili »splošno čiččemjo« v hlevu in svinjaku. Ne samo, da bomo »kidali gnoj in odstranili steljo, ampaik poiskali in odstranili bomo vso nesnogo in z njo bolezenske klice, ki »o se morda zarodi le v kotih im Špranjah v hlevu. Zato bomo j>ometali hlev po tleh. stenah in stropu, odstranili vtis prah in pajčevine, hlevski tlak in druge dele (stebre, lceene stene, korita itd.) pa oprali. Vsaj dvakrat na leto — spomladi in jeseni — naj bosta v hlevu go-spodarja metla in krtača in, če 1« mogoče, tudi v rtiča voda in Ing za splošno snaženje kakor tudi či&čenje hlevskega orotlja in posodja. Ko smo hlev temeljito očistili, ga šc pobelimo z apnernm beležem. To hlev razkuži ter ga napravi zopet svetlega in prijaznega. vina so lio v njem dobro počutila. 1 a tudi ti <wm boš imel zadoščenje, kadar boš stopil vanj ter enmerau*sebi lahko priznal: Napravil sem, kar sem pač mogel v dnnasnjih Saisih, a ni sbibol Ok.
Prošnja
Kočar Jotef*. tena posestnika Stndenoo ftt. 85, Jo dala v poU>k, dno, 33 t. m. ob 9 ilopolilno ilobro poznanemu fantu licRuncu okroK 14 li tnom«. Vonjn In lo.itorskl voz on postilo. Ker ita ilo rinnce S« ni vrnil kakor jo obljubljal, proelm vsakomur, kilor knj vo o fnntu, da proti nnirrndi jav. na Kornji naslov nli na oirl. othl. Slovenea.
če sta zunanje in notranje okiio dovolj vsaksebi. I>a zavarujemo rnstline jvreil zmrzal jo obdamo lončike z mahom nli šoto. Ko zmrzuje moramo cvetlice seveda vzeti stran nli otlpreti notranje okno. V okras stanovanju oo tudi lična stojala za rastlinje, čo jih primerne okrasimo s pokončno rastočimi in visečimi cvetlicami. Rastlin ni priporočljivo mnogokrat premikati. Zlasti v času cvetja, ko se cvetlica veseli svojega materinstva, jo pustimo čim bolij v miru. Ne premikajmo je in neobračajmo


Dijakom hvaležna Llubllana
Županstvo mosta Ljubljane gotovo 8o nobeno ieio ni imelo toliko skrbi s snegom kot letošnjo zimo, ki jo — hvnlu Bogu — že zmagujejo ruzni proizkuSeni napovedovalci )K>miadi z noheiikun priproSnjikom sv. Matijem na čelu. Primanjkovalo jo delovnih moči ln prevoznih sredstev, pri tem je pa padlo toliko snega kot malo katoro zimo. Mostno županstvo si je z vsemi sredsit.vi prizadovalo na vseh straneh in pri vseh oblastih vsaj za vzdrževanje rednega pro-
Poziv
Vsi možje letnikov 1314-1»«. kt so dodeljeni v Slovensko dOkMobrnnsUit, kakor tudi vsi prostovoljni vplsnlM, katerim jo bil nastop službe v Slovenskem doinobranstvu odgoden do 1. marca 1S *.i. so morajo brezpogojno javiti zaradi nsstopn služIlo v Spre Jemnem oddelku Slov domobranstva — Knafljeva ul. 2 na dan 1. m.trcu 1945. oh 8. url.
Obvestilo
podplrancem Ljubljanskega podpornega odbora.
V mesecu marcu naj predložijo podpl. ranel svoje po»lporne knjižioo v naSI pisarni v Frančiškanski ulici 6/1 v sledečem redu: 1. rnnrca prosilci z imenskima začetnicama A in li; 2. marca z začetnicami C, C, D, E in F; 5. marca z začetnicama G in H; 6. marca z začetnicama I in J; 8. marca z začetnico K; 9. marca z znčotnicama L in M; 12. marca z začetnicami N. O in P: II. maren z začetnicami It, S in S; 15. marca z začetnicami T, O iu V; 16. marca z začetnicama Z in 2.
Dne 2ft., 22. in 2». marca vlagajo knji-tlee zamudniki.
Da se prepreči naval ln nepotrebno čakanje, naj se podpirane! drže točno tega reda. Sprejemna pisarna posluje navedene duev« od 8 do 12. — Novi prosilci morejo rtacatl proSnje vsak delavnik, razen v sredoni soboto.
Večje aH manjše njive
oziroma primerno zemljo vzamemo v najem za gojitev zdravilnih zelišč. — ALP A, Vidovdanska cesta 18, tel. 37-17.
Kinematografi
UNO UNION . »Donjs . poitarjeva HI«, po Prikinovem romala • Ileioricb Georg«. Bil de Krahl . Predstave ob 14, tt io 18.
Tel. 22.21
tltO MATICA - »Verdi« - Maris Cebotari, Be-ajarnin« GicK. Predstave oh 14, 16 is 18.
Tel. 22-41
mo 51/VIA - »Natakarica Aae« . Predstave ob t« 16 ia 18.	TeL 27-30
DNO KODELJEVO . »Nadaljevaaje sledi« • Viktor Stnhl, Ludvik Diolil. r Predstave ob 14. 16 in t«.	Tel. 21.91
OD USPEHA DO USPEHA. Tin se bo okop al. Žvižga in ne sla-& Kad je ie polna vroče vode. Potepa speto ga. Odtoči vročo, priloči hladno. Zrn <tve kadi Je ie porabil vode, preden se Je pričel kopati. Ce ura vestt očita potratno«*, se potolaži: »Saj sem plačal.«
^ w
POTRATA se ladomoljno smehlja: Vsaka ikoda je moj dobitek. Skoda se more samo prenesti t ramena na ramo, platati se pa ne more nikdar. — Ce bi kndni kopalec porabil le 150 litrov vode ter kopalec pod prho le 20 litrov, bi bil moj dobitek enak nitli. Dejansko pa oba porabila brez potrebe ie enkrat toliko vode. Po podatkih kopaliil in mest-nega vodovoda porabijo kopalci na lelo približno 240.000 m' vode brez haska. S trpanjem m segrevanjem le vode nastala škoda znaia letnih lir 700.000.
POTRATA ee lahko smehlja.
Boj POTRATI 1
meta po ljubljanskih cestah, naprosilo jo
eolo hiSne gospodarjo zu pomoč ter iin večkrat opominjalo na njih dolžnosti, naj redno spravljajo sneg s hodnikov tn jih vsak dan po večkrat i>o»ipajo s pepelom. Po posredovanju gospodu prozUlonlu in z uvidevnostjo Šolnikov so pu mcfttui občini nuzaxlnjo priskočili nit pomoč dijaki nožih srednjih Sol, ila jim je danes res vsu Ljubljuna hva-
Pod nadzorstvom gospodov profesorjev
so tekmovali pri spravljanju snega po 15 in 16 let »Uri dijaki I., II.. III. ln "IV. moško realno gimnazije, klasično glmnasijo, državno dvoru/,redno trgovsko Solo, a na dolo so so javili tudi drugi zuvodi, ki pa niso prifili ved na vrsto.
Ljubljansko prebivalstvo je s pohvalo občudovalo pridno funto, kako so najprej skidali sneg s tramvajske progo na Zaloški cesti tor ga pospravili s Sv. Potra ceste, Škofje ulic«, Poljanske ceste. Pred škofijo, s Karlovška cceto, Florjansko ulice 'tor odmetali sneg na kupo tudi na Kopitarjevi ulici. Sv. Potra cesti, Slomškovi ulici. Frančiškanski ulici in nu Nubrozju 20. septembra, kjor so imeli pač najvoč gledulcev, zlasti pa tudi gledalk, ki so jih hvalilo in bodrilo na poti na živilski trg. Mami katera mamica jo svojomu ljubljencu immorrrede stisnila malico v žop, očotjo so pa doma imeli (udi pridigo, naj bi s« sinovi tako iz-kuznli tudi pri dolu doma in pred manjšim Številom puliLiko.
Da pa hvala dijakom ne bi bila prikrajšana, ker'*niw> pospravili in osnažiii vseh ljubljanskih cc«t, moramo dodati, dn dijakov ni bilo mogočo 6pusliti na asfaltirane ceste, ker so bili pri delu tako kretpki in tako goročl, ila bi bili s krampi gotovo poškodovali dragoceni asfaltni 'tlak. Samo zaradi gorečnosti za dolo je mestno cestno nadzorstvo lahko dijakom zaupalo sprav. 1 jan jo snega le s cest, tlakovanih r, frranit-nimt kockami, in pa seveda tudi z drugih manj občutljivih cest.
Dljaštvo bi so bilo gotovo Se dolgo časa s svojo pridnostjo in močjo postavljalo po ljubljanskih trgih in ulicah, toda od naj bolj vnetega dela jih je nenadoma poklicala viSja sila. V prvi vrsti svojo vrlo pomočnike, svoje za dolo in splošne koristi mesta Ljubljane navdušene (lijake pogreša mestno žnpanstvo, ki s tom izreka najtoplejšo zahvalo v imenu vsega mestnega prebivalstva varan sodolujočim goeipodom profosorjem in dijakom. NaSe di.iaištvo jo dalo najlepši zgled Starejšim Ljubljančanom, kako lahko slohnrnt dosti pomngn sploSnostl. Vsa Ljubljana je pa tndi vesela, kor Ima teko disciplinirano in krepko mladino, saj jo mladi- | na zmagovito odločila boj s snegom in zimo. J
Večje zemljišče
primemo za podjetje — kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo s plačilom naprej. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Hranilno
podjetje 1945« 100-1336.
DRVARJI - DELAVCI
za izdelavo drv se sprejemajo pri GOZDARSKEM ODSEKU šefa Pokrajinske nprave v Ljubljani, Poccluijeva » (palača Pokrajinske hranilnice). PRAV DOBER ZASLUŽEK v akorda. . Bazne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi itd.
BHItairtfjpuiiMM
ZAHVALA. Po smrti naše drage matere, babice ln prababice, gospe
Ivane Florjančič
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji izkazali zadnjo Čast in nam Izrazili sožalje.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, 28. t. m., ob osmih v trnovski župni cerkvi.
Žalujoče rodbine: Florjančič, Bohlnjee, Mtcullnit, Pleško.
Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi Izrazili sožalje, vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega očka, gospoda
Ernesta Staniča
vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin, lskreua hvala. Sv. maša zanj bo v pone-deljek, 26. t. m., ob pol osmih v lavretanski kapeli frančiškanske cerkve. Žalujoča soproga, hčerki ln ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, bi ste našo ljubo teto in sestro, gospodično
MARIJO BAJDA
pokropili, molili zanjo in io n>re«nili sa njeni zadnji poti ter za vsa topla sožaija, izrekamo iskren Bog plačaj! — Sveta maSa zaduSnuca se bo darovala v cerkvi av. Slcfana v štepanji vasi v ponedeljek, 26. febr. 1945, oh 7 zjutraj. Družini: IRT ANTONA in BAJDA PETRA
ZAIIVALA. Vsem, ki »te spremili našo nopo. zabno sestro, teto in svakinjo, gospodično
PBEDOVIC ZORO
na IIjeni zadnji poti in sočustvovali z nami ali r cvcljem «n pnispevki v. dobrodelne namene počastili njen spomin, se najiskrcncje zaliva, ijujemo.	Ljubljano, 25. iebr. 1945.
Žalujoče rodbine: PREDOVIC - MILANOVIC
novice
DANES POPOLDNE OB PETIH bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja duhovna obnova (rekolekclja) za dekleta. Najprvo bo govor, nato pa litanije Matere božje prt oltarja Marijo Pomagaj. Jutri zjutraj ob I sv. maSa ln sv. obhajilo. Vljudno vabljena vsa dekleta ljubljanskih župnij. Vabil nI bilo mogoče poslati.
Častilci sv. Regnjega Telesa Imajo skup-no mosečno pobožnost s corkvenim govorom in bv'. mašo z blagoslovom v četrtek, 1. marca, ob pol sodmih v urSutlnski oor. kvi. Udeleženci dobe popoln odpustek.
Sv. maša zadušnlca za umrlim g. Rado-mlrjem Seiko bo 1. maTca ob 8 v oerkvi sv. Cirila in Metoda.
Pogrob malega Martinčka Rotlarja ho v nedeljo ob tričotrt na 9 iz kapole av. Marije na Balah.
Za učiteljice bo mesečna lubovna obno
va v čotrtok prod prvim petkom dno 1. marca ob pol 18 v samostanski kupoli pri uršu-linkah. Vse učiteljice iskreno vabljene!
Priporočamo:
KRIK SLOVENSKE ZEMLJE - M Hr TURJAK — 8 lir V SLUŽBI DOMOVINE — t« lir ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO — 4 lire Dobe se v knjigarnah.
Kor Jo zmanjkalo železniških tovornih listov za notranji promet po lir 10.80, naj so z a vagonsko pošiljke uporabi tovorni list za lir 8.80 ter naj so dokolkujo z drž. kolkom lir 2. doktor ne bodo prisil v prodajo tovorni listi po lir 10.80.
LJUDSKA KNJIŽNICA, MlkloStčeva cesta 7/1. nudi prijateljem lopo knjige najnovejša dela. Knjižnica je odprta vsak dan od 8 do 12 In od 15 do IS.
Zclcnjudna semena dobe člani Sadjarskega in vrtnnrskoga društva v druStvoni pisarni. Frančiškanska ulica St. 6._
Prostore za obrtno delo
eventuelno tndi vefje, vzamemo v najem nli kupimo. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Ia Domača obrt« 1338.
V valjenje sprejema tudi lotos »fcego-
za« na Gallusovem nabrežju 33. Taksa je 5 lir. Sprejem jajc v prvo valjenje bo 7. marca od 8 do 12 dopoldne.
Učite se strojepisja, vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni ali vo-čorni tečaji pričenjajo 26., 27. in 28.. feb. runrjn. Ure dogovorno! Vpisovanjo. informacije dnevno: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov nčnl zavode. Domobranska 15.
MALI OGLASI
MLAJŠO SNAŽILKO, vestno in pošteno -»prejme v stalno službo kiino Union. b P"XŽNIK na dvorišču. Rczsežno podjetje v Ljubljani iSče paznika na dvorišču. Ponndbn je oddaU upravi »SL« pod »Vesten paznik«
št. 1102._
VRATAR. - Razseino podjetje v Ljubljani išče vratarja. Ponud. bo je oddati upravi »Slov.« pod »Vesten vratar« St. 1103. DELAVCA srednje starosti, pridnega, laliko z dežele, bcpiinca -sprejme pekama Do. linar, Smartinska c. 2. ŠIVILJO 78 splošno -dobro, za na dom, takoj sprejmem. Naslov v npr. »SL« St. 1319. OSKRBNIKA, dobrega vrtnega delavca, sprejmem takoj. Samski u-pokojcnci imajo prednost. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Samostojen«
St. 1348.__
GOSP. POMOČNICO, pridno in po&teno — sprejmem. Naslov v npr. »SI.« pod št. 1322. PISARNIŠKO MOČ takoj sprejmemo. Pred. nost z znianjetn nemščine. Naslov v npravi »SL« pod it. 1308.
Službe
ižžalo
Iščem SLUŽBO snažilke ali postrcžniee in gospodinje k enemu gospodu. Zmožna sem vseh gospodinjskih dol. - Ponudbe npravi »Slovenca« pod: »Poštemnc št. 1235. a URADNICA z enolct-no prakso, znanjem strojopisja, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« i*)d »Zanesljiva« St. 1252. a ŠIVILJA išče zapo-slitve na dom; popravi staro, naredi novo. n Ponodbe npravi »Slov.« pod »P/Zancs. 1 jivo« St. 1255. n GOSPA išče službo v pomoč gospodinji, ve. šča kuhe odn. samostojnega gospodinjstva. Za plačilo išče sobico. Ponudbe na upT. »SL« pod »Službe potrebna« št. 1071.
OTR. NEGOVALKA sprejme, službo k malemu otroku takoj ali s 1. marccm; od 8 do 3 pop. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nujno« St. 1351.
PEKOVSKI pomočnik želi zaposlitve. Nastop takoj. Naslov v npr. »SI.« pod šl. 1306.
j Vajenci
Revno" " DEKLE brez staršev,. ki ima veselje do Šivanja, sc želi izučiti v tej stroki. . Po možnosti oskrba pri delodajalcu. Ponudbe v oglas. odd. Slovenca pod »Revna deklica« St.. 12B1. v
VAJENKO za galanterijsko trgovino sprejmem. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 1333. MESTO Siv. VAJENKE išče krščansko dekle. Naslov v npr. »Slov.«
pod Bt. 1304._
VAJENKO sprejme ta. koj modistka Ana Grc-gorc. Smartinska c. 8. ČEVLJAR. VAJENCA »prejmo takoj Franc Baia, Stori trg St. 9.
SOIIO in KUHINJO iščem, ali veliko prazno sobo. Ponudbe nn upr. »Slov.« pod: »Ves d a n_ odsotna« St. I2S0. ŠOBO, neoprcmljeno, s posebnim vhodom, iščem kjer koli v Rožni doliui. Ponudbe na npr. »SL« pod »Sobo v Rožni dolini« 1346. SOBO s štedilnikom ali malo kuhinjo iščem. Ponudbo na upr. »SI.« pod »Domačin« 1284.
"Progama j
Prodam ali zamenjam MOShE 11LACE (pred. vojno blago) za srednjo postavo. Petran-cova 24 a. I. nadstr. CEPICE jabolka Jo. n-itlmu in 7 drugih priiporočcnih sort, 9 vrst hrušk in 4 slive, vse z imeni, dobite pri: Vovk Jerin. Vič, VLnčarjcva 7, pri gasilskem (loma._
Usnjeni potoval. KOV-CEG, skoraj nov, pro. da Hiabo Privšek —
Gradišče 7._1
VOLUHARJE takoj sedaj pokončujte z inž. Prczljcvo »Mikrotan«-p.isto. Wolfova ul. 3. Poinladamski PLASC lep. črn, za vitko jx>-stuvo naprodaj 'delao za protivrednost. Naslov v upravi »Slo_
venca« pod_št.^_1228._I
USNJEN SUKNJIČ s krznenim ovratnikom in volneno podlogo, v najboljšem stanju — proda lllnko PrivSek.
Gradišče 7._ 1
SADJARJU Pri obre-7x»vanin in pregledu sad. drevja potrebujete »Ranobran« in »Ce-
Filno smolo«. — Inž. rczclj, Wolfovn ul. 3. Naprodaj velik železen ŠTEDILNIK. Pod-milščakova 57, pekarna Tlravic^_1
TURŠKI SERVIS, po-Snebren in pozlačen, edinstven proizvod — samovarje, proda H. PrivSek, Gradišče 7. SEMENA, vsgjsovrstna, pred setvijo - saditvijo razkužu jtel Imeli bo- . ste za '/> večji pride. Ick.. Razkužilo .prejmete pri: inž. Prezelj -
IV oi Tov a nlica 3._
Kristal KOZARCI zn vino, Samponjc, boulo iu za liker, svinčeni češki .kristal, dvukral liniiSeno. 24 komadov, proda Hinko PrivSek,
C.radiSčc 7._1
"Neprcdcao VOLNO prodam. Intercscnljc naj puste svoj paslov v npravi »Slov.«. 1 MIŠI pokončajte z inž. Prczljcvkni »Mikrolan« zrnei. Wolffwa. nI. 3. Perzijske in bosanske PREPROGE proda H. Privšek, Gradišče 7. SERVIS za liker, at-paka, znotraj pozki. čem, in mocca servis proda Hinko PrivSek,
Gradišče 7.__1
Fino črno SVILO zn
ohlcko, predvojno -prodam. Ogled do-poldmc. — Mnnfreda, gkofja. nlica 6.	1
LIMONO v čaja dobro nadomeSča limonin ekstrnkt Citrol. -Stekleničko prinesite t »oboj. Drogerija Ant. Kane. židovska nI. t.
2 SVEČNIKA, primerna za malo kapelo aH domači ollarčck, prodam. Naslov v upravi »SL« pod St. 1303,
Narodni Ljubljani!
Kulturno-prosvotnl oddelek v Idriji, kt s] je nadel nalogo slovenske kulturne ob nove tega mesta. Je ustanovil v nJem tudi Javno mestno kn.|4žn!eo. Doslej so vanjo prispevali knjige 1« Idrljčanl sami. Kultur-no-prosvetnl oddelek se obrača do vseh za-tožnlc, knjižnih trgovin In zaBS^nlkov, da s prispevanjem knjig podpro materinske he-sode željne Slovence ter tako poknžejo svojo požrtvovalno narodno zavednost. — KnJI-
ff oddajajte v upravt »Slovenca« In »Jutra«, sta Iz prijaznosti prevzeli to skrb.
Kulturno-prorrctnl oddelek IDRIJA
Nekatere lekarne delajo tndi med alarmom. Po naredbi VI. oddelka Pokrajinske uprave poslujejo dožurno lokarne tudi med letalskimi alarmi. Kdor torej mod alarmom res nujno potrebuj« zdmviia, naj jiozvoni na »zvonoo za nočno službo« ono od lokam, ki so za ta dan objavljene kot dežurno v dnovnom časopisju.
Špedicija Turk javlja, da Je premestila svojo pisarno v prostore skladišča Kotni-kova ulica 12, telefon štov. 3779,
Pisalne stroje, gramofone, radio aparate. harmonike ln nalivna perosa ter vso rezervne delo stalno kupuje po najvišji dnovni coni tvrdka Everest, Prešernova 44.
Sindikat mesarjev In klobasičarjev v LJubljani, obvešča svoje član o, da v ponedeljek dopoldne dno 26. 2. 1945 od 7.30 do 10. uro. od črke K do vključno P, v petek 2. fl. 1945. popoldne pa od črko K do vključno Ž dostavijo sigurno vsi mesarji poeodo za 7-a-soko na merttno klavnico kot določeno.
PISALNE STROJE — GRAMOFONE RADIO APARATE — HARMONIKE NALIVNA, PERESA TER VSE REZERVNE DELE •talno kupuje po aajviSji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova nlica 44.
»KorepetltorlJ« Mestni trg 17/1 sprejema redne dijake-nje ln prlvatiste v uspešni pouk. Informacijo dnevno.
Prvošolcc(-ko) in ostale srednješolce uspešno poučujemo vse predmete: Speclal. ne InstrukcIJe, Kongresni trg 2/II.
Društvo Mali gospodar, Gallusovo nabrežja 33, naproša rojoo, ki imajo kunce-plomenjake nu razpolago, da jih prijavijo društvu v vodnost ostalim članom.
Poziv. V poizvodovalnom oddelku Marijin trg 5 naj se zglasi ga. Nosan Marija.
Operno gledališče
Nedelja, 25. februarja ob 16 operna predstava: »Čarobna plščal«. Premiora. Bed Premierski. Prva predstava Opernega Studia.
Ponedeljek, 21. februarja ob 16.30 oporna predstava: »Čarobna plščal«. Red D. Predstava Opornega Studia. Torek, 27. februarja ob 16.30 dramska predstava: »Poslednji mož«. Bed O.
OGLEDALO, veliko -rokoko-slog, prodam. Istotam umivalnik z marmornato ploščo in brušenim ogledalom. Naslov v upravi »SL«
pod St. 1251._
VINOGRADNIKI, proti peronospori prvovrMno škropivo projmetc pri: inž. Prezelj. Wo!fova
ulica 3._
ČEVLJE visoke rnočke, štrapnenc, predvojno blago, ncnoSenc, St. 45-Z.6; otroike visoke, močne, št. 34-35; laka-sto nizke, malo' nošene, St. 40, prodom ali zumcnjuim. Društveno
ulica 23.__
POLCEVLJE, moSke. rjave 81. 4t in 6m duniski volnen kostum za manjšo postavo -prodam. Stroasmayer-
jeva 4-1.. dejmo._
BLAGO. Jtnčnvsko, za plašč in obleko, J*>-ccai naprodaj. Naslov v upruvi »Slov.« pod
St. 1307._
KOŽE, črne, za plašč, prodam ev. nair.edim. Krznar M. Lipnščck, Iliirskn 12JTI. Oglod v nedeljo ves dan. ČEVLJE, domske, se-miS, lope, črne št. 38, prodam. Nasl. v npr.
»Slov.« pod St. 1331_
BIKA, plemenskega . temnosive barve, nad t leto starega, dobre pasme, prodam. Bo-štjančič J., Studcncc St. 32. D. M. v Polju.
SliSil
C, OJZEU1CI-J: '<1 a nilske 39, moško 44 št., zn-memjam. _ Alclcvčcv« 26, podprit!.. levo.
GALOSE moške M. 40, zamenjam za živež ali prodom. Knafljeva 5, p ri Trntnrpi._1
Hlevski GNOJ, dober, zamenjam za suho seno ali kosnio znotraj bloka. Ceglar, Rudnik 116.
SLAMOREZNICO na ročni pogon zamenjam za proUvrc4nost. Vprašali: Trnovo, Kolczij-ska ulica 18.
Za ? dobro ohranjeno moško OBLEKO dnm protivrednost. _ Povšc-tova 44, o<l 11.
MOllSKO TRAVO — predvojna kvaliteta . nerabljeno, zamenjam za protivrednost. Po. nudbe na upr. »Slov.« pod »Morska trava« št. 1189.
VI&£NS,KO somee, m a-sažni aparat, trpežne moške čevlje št. 43, žojiske scjrnš .rjave, št. 37 im Črno blago za moško obleko zamenjam za protivrednost. Poizve sc: Krakovska ul. št. 9.
OTR. VOZIČEK, glo bok, predvojni, dobro lohron.jen, zamenjam 7>a kakršna koli živiJa ter po dogovoru nekaj v dona r ju. Nasl. v npr. »Sl.c fct. 1286.
in 6*ran61fiKan8ka IV Telefon SO-51
S Kolesa
KOLO, dansko in mn. ške kapim. Ponudbe na upr. . »Slov.« pod »Zamenjava« it, 1345.
1 Kgpftno 1
Kopal. BANJO, emaj-lirano ali kompletno s pečjo, kupim. Po-nndbe na Cimpermon Anton — Rakek 187.
AKO ŽELITE dobro prodati pohiStvo. kavče, otomane, preproge, rjuhe, kopne, posteljnino, jedilne in kavne senvise, jedilni priLor, šivalne in pisalne stroje, kolesa, otroikc vozičke ter druge uporabne predmete, ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg St. 3._k
TOPINAMBUR kupi vsako maožino »Ze-go7.a«, Gallusovo na-brežje 33.
BLAGO za žen. plašč »rodvojna dobra kvali. teta, kupim uJi zame. njam za protivrednost. \ oslov pustiti v npr. »Slov.« pod »Kurivo« 1176. _
KANTE (ročke), pločevinaste, knpnje »Pe-tronafta«. A. Ilmelak, Ljubljana. Ciril-Metodova 35 o.	(k
POZOR I Kupujem vreče iu vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. Grebene Alojzij, Gallusovo na-brežje 39, Ljubljana.
ŠTEDILNIK. labljen, a dobro ohranjen, levi, kupim. Plačam s pro. tivrodnostjo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Štedilnik« St. 1204.
STEKLENICE vseh vrst, plotonke. Šivilj, ske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir, razne kovine, rabno ln nerabno železo ln tehnične predmete stalno kupuje ter plača »Motalia« Gosposv. 16. tol. 82-88. naspr. Dolavskega doma, (k
RJUHE, kopne, blazino in razno drugo perilo kupi II. Privšek, Gradišče 7.
BLAGO za žeaski kostum, predvojno, kupim za protivrednost. Naslov pustiti v npr. »Slov.« pod čl. 1149.
SVINEC, vsako količino, kupim. Naslov v upr. »SL« pod St. 1334.
SLIKE naših* starejših in mlajših mojstrov kupim. Pridem na dom. Naslove pustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« št. 1317.	_
OTR. VOZIČEK, globok ali športni, kupim. Ponudbe na upr. >S1.« pod »Denar ali živila« St. 1343.
KRSTNO DARILO novorojenčku kupim. Po dogovoru tudi kaj v znjncno preskrbim. — Ccnj. dopis na upr. »Slov.« do srede pod »Lepo dumilec« M. 1301 KLOBUK, domski afi moški, siv, ltupim oz. zamenjam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kurivo« St. 1205.
.SLOVENCEVO knjižnico«, I. in III. letnik, vezano, knpim. Naslov v npr. »SI.« St. 1292.
ŽIMN1CO, dobro ohpa njeno, kupim. Ponud be na upr. »SI.« pod »Žimnica« St. 1285.
STANOVANJE eno»ob. no ali sobo s Sledilni, kom iščem za brez-
r lačno inštrukcijo na nfltnt harmoniki pol ieta. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Pouk ta-koj« St. 1173, - • .
1 Poizvedbe"!
TORBICO s 500 lirami, ključem in živil, nakaznico na ime Blaj Jožefa, KrižcvniSka 11, sem zgubila. Poštenega najditelja nujno prosim, da mi jo vrne na upr. »Slov.«
ČEVELJ, teuinotnoder, je izgubila dijakinja v soboto 10. II. od Sv. Jakoba do glavne poŠte. Vrnitev proti nagradi na upr. »SL«
1 Posestva |
STANOVANJE, etažno, ali del hiše kupim. Ponaulbe p«wlati aa poštni predal St. 73 -Ljubljana.
r~Poak 1
UČITELJA klavir, harmonike, dobrega, išče uradnica. •— Ponudbe pod: »Resno učenje« St. 1228 na opravo, b
I Bazno 8
Sprejmem VOLNO ▼ piredenje. Naslov ▼ upravi »Slov.« št. 1276.
V ogla«, odd. »Slov.« naj dvignejo ponudbe pod značko: štedilnik, Posoda za mast, Dobro ohranjen. Vesten paznik, Vesten vratar, Dežnf ipilašč, Tudi kupim, Moka, Poanlad, Dobro plačam, Lepo kolp,. čevlji in oblck-ee, p 41, . Zamenjam moško Čevlje, Izobražena in nekaj kavcije, Brač, Ljubim otroke.
1 Siv, stroji j
KrojaSki STROJ, rabljen, kupim. Naslov pustiti v upr. »Slov.« pod St. 1203.
SINGER šivalni stroj z okroglim čolndčkom _ prodom. Julka, Pred Škofijo 19._
ŠIV. STROJ, pogrez-liiv, pov, prodam. -Oglod popoldne po 3. Nasl. v upr. »Slov.« pod St. 1347
ŠIV. STROJ, rabljen, kupiin. Ponudbe npr. »SL« pod »Resen kape« St. 1344.
LOKAL za trgovino » skladiščem vzamem v najem ali odkupim. -Ponudbe na pošt. predal št. 73.
PISARN. PROSTORE z event. skladiščem -iščemo. Ponudbe na: pošfni predal št. 73.
PROSTORE za delavnico iščemo. Ponudbe poslali na poštni predal št. 73.
I Živali j
20 KUNCEV* "raznih pasem in 3 Rodcisland kctkoSi kupi takoj »Žegosa« - Gallusovo nabrežje 33.	j
KRAVO, lepo, težko, zamenjam za brejo ali mlekarico. Ostalo po dogovoru. Naslov v upr. »SL« St. 1239.
TELICO zamenjam za bncjo kravo. Pod Hri-hom 44. Ljubljana. KONJE za meso knpnje Pušnik Justina, konjska mesarica nn Opekatrpki c. 38, Tr-
nov<K_
KOKOS inrčlfo knpim ali dam v. zameno kurjo krmo. Pietcršniko-»a U, -
I Knjige j
KUPIMO: Dunajski Zvorn, 4. lrtnik; Ljubljanski Zvon letnike: 1911, 1884, 1916; Kos, Gradivo - vse dele; Melik Slovenija I/l 1: Etnolog I, n, V. VI, X. XI; Flis Stavb. slo. gi; Dimitz, Gcechichte
Kram* Valvasor; — Pletnršnik Slovensko-nemški slovar; — Neufert Bauenlvrurfs-lehre; Htltie tudi posamezne dele, potera vse slovenske knjige, nemške znanstvene in pripovedne. Knjigarna K.leinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16.
LEPOSLOVJE slovensko in tuje tn ostale izvirne knjige in prevode kupuje Jane« Dolžan, knjigarna — Stritarjeva ulica.
HRAM, Modro pti^o in druge knjige - samo dobro ohranjene, kupi knjigarna 2užek, pa-
I FHatcSlja B
ZNAMKE bivše Jugoslavije, Poljske, češkoslovaške _ kupim večje partije ali po-zamezne serije. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobro« št. 1283.
| Radio "1
Prodam RADIO Super, 5 cevni, ▼ dobrem stanju. Na ogled pni viš. nared. Leskovic Ver. gilu, pov. tečajev — Mosrfe, vsak dan po 18. uri.
RADIO zvočnik proda Ilinko Privšek, Gradišče 7.	i
RADIO aparat 4 cevni, zelo dober, ter klavirsko harmoniko z 80 basi ter registrom. Dolenjska cesta 27-11.
1 Pohištvo |
Kdor se ljadi boji, ne bo nikdar nič velikega storil za Boga.	(So. Ignacij.)
KOLEDAR: Nedelja, 25. svečana: 2. p. — kvatma; Valburga, devica ln opatica; Feliks III., papež.
Ponedeljek, 21. svečana: Matilda, dovtea; Viktor, spozouvaloo; Porflrij, wkof; Nestor, ftkof in mučeneo.
LEKARNIŠKA SLUZBAt Nočno službo imajo lekarne v nedeljo:
dr. Kmot, Clril-Motodova oesta 43; mr. Trnkoezy ded., Mostni trg 4; mr. Ustar, SolonbuTgovn ulioa 7; v ponedeljek: mr. Bakatrčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva oesta 20; mr. Murmaycr, Sv. Petra cest« 78. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško službo bo opravlja! mentrn vlSji zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska oesta 7-1, tel. 21-66. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 18.» DO 6.4«.
V PONEDELJEK OD 18.S5 DO 1.25.
OPOZORILO!
Vpoklicancem na obvezno del. službo,
ki »e morajo glasom poziva javiti 26., 27. ia 28. t. ui. na glavnem kolodvoru v Ljubljani, jov. ljamo naslednjo spremembo voznega reda: vpoklicane! za 26. in 2N. t. m. naj »e javijo ■> glavnem kolodvoru na i»ta dneva namesto ob 4.45 ob 2.45, vpokliraaei za 27. t. m. m a« Isti dan ob 3 namesto oh 5.
Delovni urad v Ljubljani.
Nova rakovniSka knjižica
Boljševizem in pravoslavje
Spisal prof. A. Grotov Cena 3 lire
U« nttflt solidno lo po nizki ceni
RUDOIP fiADOUAN
Ufrotsik LJUBLJANA Vleatni trg gl^r. 18
8 Glasba |
GLASBILA: gramofon v omarici, gosli, čelo, harmonike proda H. Privšek. Gradišče 7. UGLASEVALEO glnsovirjev. Telefon 39.23, JurAsek, Zrinj.
skega 7-II._m
PIANINO boljše znam-ke, dobro ohranjen -knpim. Kane, Židov-
ska ulica I._
ORGLICE »Ilohner« -predvojne, dobro ohranjene, kupim. Pomud-be na upr. »SL« pod »Ustna harmonika« St. 1290.
I ženltbe |
URADNICA s službo, lepega značaja, dobro gospodinja, želi v svr-ho ženitve resnega znanja z visoko izobraženim, resnim gospodom. Ponudbe na upr. »SL« pod »Veselje do doma« it, 1349,
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanrem naznanjamo, dn nam je danes, v 74. lotu starosti umrl naS mož, oče ia stari oče
Turšič Janez
posestnik na Dražicl pri Rorovalri
Pogreb pokojnega bo v ponedeljek 36. t. m. ob 7 zj. no farno pokopališče v Borevniei. Drožica pri Borovnici, dne 24. febTuairja 1»45,
Marjeto, žena; France, Janez. Toae, Karel, ai.
novi; Marija - s. Nazarijo. Ivana, por. K nap, hčeri, vnuki — in ostalo sorodstvo.
+ Po daljšem bolehanju je mirno v Closped« zaspala našo ljubljena mamo, stara mame, teta m tašča, gospa
Ana Potočnik ro). Jeran
vdova po sod. oflelala v pok.
Pogreb blage pokojniee bo v ponedeljek, ttm 26. t. m. ob '/i 10 dnpoldae z 2al, kapela av, Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, KlagcnfuH, dne 24. februarje »A Žalujoče rodbine: Potočnik, Bučar, Sflsabaaer.
t
Spročamo žalostno vest, da as* je aa vedno zapustil noS ljubljeni a«, brat, »vak in stric, gpspod
GRMEK VIKTOR
mlinar*ki mojster
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ torek 3T. i. ns. ob Vi 9 dopoldne r 2al, kapela sv. Nikolaj, mi pokopališče k Sv." Križu. Ljubljana. Domžale, dne 24. fcbruavQR H49.
Globoko žoln joči: starši, bratje ii
* ter ostalo sorodstvo.
+ Po dolgi m mučni bolezni mm je stila za vedno nn£a ljuba mamica, rn trta, gospa
Vida Krže roj. Obreza
Pegrcb bo v ponedeljek 26. t. m. ob l/i » t tal, kapela av. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, dne 24. februarja 1949. Žalujoči: Uroš in Levln, sinova ter soirodstve.
+	Dotrpel je gospod
dr. FRAN KANDARE
odvetnik
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne
26. L m. ob devetih dopoldne z Žal, kapelica •v. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križ«. Ljubljana, dne 24. februarja 1945.
Globoko žalujoči: ženo MICI, hčerki NADA i« DEZI, rodbine EMIL in dr. ALBIN KANDARK, EMERIK F^RLINC — in ostalo sorodstvo.
BBDtRHBBHnSBi
SkruSenl od neizmerne Žalosti Javljamo
vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je v starosti 24 let dotrpel naS nad vse ljubljeni, nenadomestljivi, edini sin, brat in vnuk, gospod
PAVEL STRITAR
Prosimo za tiho sožalje.
Logatcc, LJubljana, dne 23. februarja 1945,
Mara, mati,
Janja, sestra, Josipina Masi, stara mati.
i................... mi ii.................................
Naznanjam žalostno vest vsem sorodni-kom in znancem, da mi Je umrla moja dobra mama
2nrbi Neža roj. Pečnik upokojenka tobačne tovarne Nepozabno mamo najtopleje priporočam v molitev in blag spomin. K večnemu počitku smo 19. II. pokojntco v obilnem Številu položili v grob na pokopališču v Dravljah.
Globoko žalujoči sin Ivan.
Dotrpela Je naSa preblaga In skrbna mama, babica in prababica, gospa
Marija Košir
restavraterka ln poscstnlca K zadnjemu počitku smo jo spspmlli Iz hiše žalosti na Seldlovl cesti 5 na novomeško pokopališče 21. februarja ob petih popoldne. Žalujoči:
Frane ln Pepca KoSIr ter ostalo sorodstva.

Umrla nam jo naša ljuba ln nepozabna mamo, atara mamo m tašča, gospa
Katinka Sušnšk roj. Klobovs
posestnica
Pokopali smo jo na škofjeloškem pokopališča v četrtek, 22. febr. 1943. . MaSa zadušnica sc bo brala v torek, 27. febr. 1943, ob B zjutraj v cerkvi »v, Cirila in Metoda za Bežigradom.
Ljnbljana, Skof jo Loka, 23. februarja 1945. Globoko žalujoči: Prof. Pavel, sin: Mira, snaha; Tatjana, Breda, voakinji — in ostalo aoirodstvo.
Pili1 »Llnrislrii tiskarna, as »Llndsko tiskarno«; Jože KramarIS — Horausgeber. Izdajatelji JoSko KroSelj — Schrlftlelter, uredniki Janko Hafner.