Ceha 1 Din Poftnlfl»*plii£«na T gotovini Leto I. (Vlil.), štev. 33 Maribor, petek, 10. junija 1927 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c**ta 84.13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova uKci *. & !■■■— ■ihhm'-"" aaggaa» Prihodnji dnevi prinesejo odločitev v notranji politiki Jutri je usodni dan za vlado in Narodno skupščino — Zopetne vesti o razpisu volitev — Negotovost kraljevega povratka Beograd, 10. junija. Danes dopoldne ni bilo nikakih političnih dogodkov, ker se je vršil ob 10. v Sa-borni cerkvi parastos za Nikolo Paši-čem povodom polletnice njegove smrti. Cerkvene svečanosti so se ude ležili vsi ministri, skoro vsi v Beogradu navzoči narodni poslanci in številne radikalske deputacije iz Beograda in okolice. Pač se bodo popoldne vršila važna posvetovanja in za jutri napovedujejo dalekosežne odločitve glede usode Narodne skupščine in sedanje vlade. V nasprotju z vestmi zadnjih dni, da je vprašanje razpusta Narodne skupščine začasno odgodeno, so se danes znova pojavile vesti, da se to ni zgodilo, ampak da je razpis novih volitev sklenjena stvar in da bo ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu volitev podpisan že jutri. Pašičevci izjavljajo sicer še vedno, da volitev ne bo, davidovičevci pa zatrjujejo, da se bodo vršile v začetku septembra. Ministri sami nočejo dati nikakih izjav, bodisi da sami niso informirani, bodisi, da so se zavezali k strogemu molku. Danes opoldne še vedno ni znano, ali se vrne zvečer kralj v Beograd, kakor je bilo včeraj napovedano, ali pa ostane še v Topoli. V drugem slučaju bo jutri odpotoval v Topolo ministrski predsednik, da poroča kralju. Po zatrdilu davidovičevcev bo kralj ob tej priliki podpisal ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu volitev za 4. ali 11. september. Nesoglasja v vladi se nadaliuielo Davidovičevci groze, da bodo pustili Marinkoviča na cedilu, ako se vrne Maksimovi^ v vlado. — Sestanek med Veljo Vukičevi^em in Aco Sta- nojevičem. vič res vrnil v vlado. Ministrski predsednik Vukičevi^ s svoje strani pa vztraja na Maksimovičem vstopu, ne le, ker hoče s tem pritegniti uzunovi6evce, ampak tudi zato, ker velja Maksimovič za najboljšega poznavatelja volilne tehnike. Tudi glede velikih županov še vedno ni dosežen popoln sporazum. Baje je ukaz o imenovanju novih veiiklh županov že sestavljen, a davidovičevci ž njim niso zadovoljni. Popoldne se bo vršil sestanek med Vukičevičem in Aco Stanojevičem. Od razgovora teh dveh politikov bo v veliki meri odvisen nadaljni raz- v°i dogodkov. e 0 r a d, 10. junija. Odnošaji med raznimi strujami vladne koalicije so se vedno zelo napeti. Zlasti je mučno razmerje med Davidovi^e-vo in Marinkovičev o skupino v Demokratski zajednici, ker očitajo davidovičevci dr. _ Marinkoviču in drugim svojim ministrom, da so napram radikalom vse preveč Popustljivi. Posebno zamerijo Marinkoviču, da je pristal na povratek Bože Maksimoviča v vlado. Po njihovem mnenju je nemogoče, da bi sedel^ kak demokrat kot minister za isto mizo z Maksimovičem, ki se še vedno ni opral težkih, proti njemu naperjenih demokratskih obtožb. Davidovi6 vedno znova grozi, da bo pustila njegova stranka svoje_ ministre na cedilu, ako se bo Maksimo- Čičerin v Berlinu Berlin, 10. junija. Sovjetski zuianji minister Čičerin je dospel včeraj v Berlin. Zvečer so je vršil njemu na čast v ruskem poslaništvu banket, katerega jo udeležil tudi nemški zunanji min'-Stresomann. Danes dopoldne se je og asij Cičorin v zunanjem uradu, kjer renco°' S ^esemannom krajšo konfe- Nemčiia in albanski konflikt nlomaS’ k!' V ^Hodcih dl- plomaticmh krogih spremljajo % veliko [pozornostjo razvoj konflikta' ", rn. slavijo n AIWJ.. Uvoric*nim,"1 dela Albanija po navodilih iz pim„ Jn listi predlagajo, naj Nemčija na prihod nji seji sveta Društva narodov 8ama sproži albansko vprašanje in zahtev« njega razčiščenje. Huda toča v Avstriji. V sredo sc je razsula nad delom Ciot-njo Avstrije huda toča, ki je v treh občinah uničila vso žetev. V dve poslopji le udarila strela Ln sta obe t>op:ore.li Kraljica in kraljevič na Bledu. Kraljica Marija so je včeraj preko Jesenic vrnila 3Z Marjanskih Lažni v Jugoslavijo in se je ustavila na Bledu, kamor je že pred par dnevi dospel prestolonaslednik Peter- Ponarejeni dvodinarčki, so se pojavili v Vojvodini- Ponarejeni pa so tako slabo, da jih je mogoče takoj spoznati. 5000 let star grob je odkril angleški raziskovalec Cecil Firtli v Egiptu. V grobu je bil pokopan faraon Imfotep, ki jo umrl okrog 1. 3200 pred Kristusovim rojstvom. Sokolski izlet na Finsko. Na povabilo finske vlade je odšla na Finsko večja skupina na.iboljših Čeških sokolskih telovadcev, ki bodo Priredili javne nastope po vseh večjih mescih. Finska vlada namerava radi uspehov, ki jih je doseglo Sokolstvo na vseh med narodnih tekmah v zadnjih letih, uvesti tudi v finskih šolah sokolski telovadni sistem. NEDELJA OB 4. POPOLDNE Sokolska javna telovadba Albanski poslanik odpoklican iz Beograda Nenadna poostritev albanskega konflikta — Posredovalna akcija velesil brezuspešna — Albanija dela po italijanskih navodilih — Spor pride pred Druitvo narodov Beograd, 10 junija. Še včeraj je vladal v političnih krogih glede poravnave konflikta z Albanijo velik optimizem, ki ga je zlasti vzdrževal albanski poslanik Cena beg s ponovnimi zatrdili, da bo njegova vlada popustila in izpustila aretiranega tolmača Djuraškoviča. Tudi od angleš-ko-francoske intervencije v Tirani so Ši v Beogradu mnogo obetali in sinoči so splošno napovedovali, da se bodo že v prihodnjih dneh začela direktna pogajanja med Tirano in Beogradom, ki bodo spor poravnala. Zato je učinkovalo danes kakor strela z jasnega, ko se je zvedelo, da je albanski poslanik Cena beg dobil danes zjutraj od svoje vlade brzojavno naročilo, naj zahteva od ju-goslovenske vlade svoje potne listine in z vsem osobjem poslaništva takoj zapusti Jugoslavijo. Cena beg sam je bil radi tega naročila zelo osupel, česar tudi ni prikrival. Izjavil je novinarjem, da ne razume politike svoje vlade in da smatra to politiko za docela zgrešeno. Zato se tudi ne namerava vrniti * svojo domovino, ampak bo ostal alt kar v Jugoslaviji, ali pa se bo nasta-< nil kje v inozemstvu. Vsa javnost stoji pod vplivom te zo-*, petne in nenadne poostritve alban*: skega konflikta. Vedno bolj se utrjuj je prepričanje, da Albanija ne nasto-^ pa na lastno pest, ampak da stoji za vso albansko akcijo Italija, ki bi rada s tem zavlekla definltlv-no razčiščenje albanskega vprašanja. j Diplomatski odnošaji med Jugosla-* vijo in Albanijo so z odpoklicem po*i slanika Cene bega docela prekinjeni’ in so pogajanja med obema vladama j nemogoča. Za našo vlado zdaj ni dm-*: gega izhoda, kakor da apelira na< Društvo narodov in zahteva, da ono! razčisti kaos italijansko-albanskih in* trig. Vprašanje priklopitve Krčevine k Mariboru • Zanimiv javni shod krčevinskih občanov — Ali bi IrnaM Krčevina od priklopitve korist ali škodo? V četrtek 9. tm. zvečer se je vršil v gostilni Wombek v Krčevini javen shod, sklican od tamošnjo krajevne organizacije SDS. Shoda se je kljub delavniku udeležilo veliko število občanov brez ozi ra na strankarsko pripadnost, tako da so bili zborovalni prostori natlačeno Polni. To dokazuje, da je v Krčevini za vprašanje priklopitve občine Krčevina k mestni občini mariborski mnogo zanimanja. Shod je otvoril podpredsednik organizacije SDS g. Kokot, ki je bii tudi izvoljen predsednikom shoda, zapisnikarjem pa g. šolski upravitelj Cvetko. Nato je g- nadupravitelj Meglič v kratkih potezah razložil pomen priklopitve krčevinske občine k Mariboru v davčnopravnem oziru. Na podlagi praktičnih primerov Je pokazal, da bi občina Krčevina na splošno, kar se tiče plačevanja hišnih davkov, ne bila na slabšem, nasprotno celo na boljšem, ker so občinske doklade in pa vodarina v Mariboru izdatno nižje nego s0 danes v Krčevini, ki M bila v slučaju priklopitve k mesta avte* matično deležna teh nižjih doklad. Predavatelj je omenil tudi druge ko* risti, ki bi jih imela občima Krčevina e bo film predvaja! v kinu »Diana« v Studencih, na praznik 16- t. m. pa tudi na veliki prireditvi »Jadranske straže« v kadetnici. Biljetornica »Putnlk« v Mariboru Aleksandrova cesta 35 izda. ja vse vozne karte za tuzemstvo ter za Avstrijo, Češko, Italijo, Madžarsko in Nemčijo kakor tudi za postaje Jadranske plovidbc. Izdajajo se vozne karte po predpisanih cenah, kakor pri železniških blagajnah brez vsakega poviška. Pisarna posreduje železniške reklamacije vsake vrste. V zalogi ima turistične in potovalne knjigo ter vozne Tede. Informacije za vožnje ter prospekti za zdravilišča in letovišča so dobivajo brezpia^'* no. POZOR! Danes, v Petek, in v pondeljek 13. t. m- elitni koncert s kabaretnimi vložki v Veliki kavarni. Originalni bolgarski »Yoguit« Samo v, Veliki kavami! 288 Park - kavarna je spet oživela! Dnevno koncertira zna-* ni pianist g. Lah od 14.30 do 19. in od 21- do 1. ure. Prvovrstni sladolod in drwge pijače. ,^u , 2S2 Vedno nove ovacije in manifestacije za oceanska letalca — Zasipan e z darili — Dragocen luksuzni avto — Originalne ideje berlinskih množic — V nedeljo poletita Chamberlin 5rs Levine na Dunaj Prekooceanski letalec Chamberlin je sprejel vabilo avstrijske vlade, da. obišče tudi Dunaj. Pripeljal se bo v nedeljo popoldne s svojim aeroplanom, spotoma. pa se ustavi tudi v Lipskem. Kam bo odšel z Dunaja, še ni znano. Vabijo ga Budimpešta, Praga in Rim, a odločil se še ni. V Berlinu sta Chamberlin in Levine še vedno junaka dneva; vse življenje se vrti okrog njih in kjer koli se pokažeta, sta sprejeta z velikimi ovacijami. Stari Wilhelm v inozemskem izgnanstvu Pač z jezo in žalostjo čita poročila o manifestacijah, kakoršnih je bil tudi on kot vsemogočni kajzer le redko deležen. Chamberlina kar obsipajo z darovi. Na originalno misel je vsekakor prišel češkoslovaški poslanik, ki mu je poslal 50 steklenic najboljšega plzenskega piva, za Chamberlina tem lepše pi-esene-čenje, ker v Ameriki piva ne smejo piti. Kljub temu pa se je najbrž še bolj razveselil krasnega luksuznega avtomobila, katerega mu je. poklonilo berlinsko zastopstvo ene najboljših ameriških avtom obilnih tvornic- Berlinčani so mu zložili že tudi posebno himno ki Pa obsega le dva verza: »Cham-berlin, Cham-berlin, lass dich sehen in Berlin!«. Berlinske tvrdke pa ga obsipajo z Orjaški aeropSan Letalo »Miss Columbia«, na katerem je Chamberlin poletel iz Ne\vyor-ka v Berlin, je zgradil znani ameriški graditelj aeroplanov inž. Bellanca. Seveda odpade precejšen del Cham-bcrlinove slave tudi na njega. Bellan-ca gradi zdaj nov ačroplan istega tipa Kakor, je. »Columbia-', samo že-izpopolnjen z izkušnjami Lindbergha in« Chamberlina. S tem letalom namerava Chamberlin v septembru odleteti naMPot.iz Newyorka v London. . R° vma rje m je Bellanca izjavil, da je ze izdelal načrte za orjaški dvokrovni in večmotorni aeroplan, ki bo redno vozil med Ameriko m Evropo. Prostora bo v njem za 40 potnikov. Vsak potnik bo imel svoj komoden sedež, na katerem bo lahko tudi zaspal. V aeroplanu bo tudi restavracija in sploh ves komfort. Aeroplnn bo zgrajen tako, da se bo lahko, ako bi bilo potreba, vzdržal tudi več dni na vodi, dokler mu ne pride na pomoč kaka ladja. Aeroplan bo pristajal dvakrat^ tudi med potom in sicer na Novem Fund-landu in na Azorskem otočju, kjer bo spopolnil zaloge bencina in živeža. Ker pa bo vozil s hitrostjo 200 km na uro, bo kljub obema postankoma vozil iz Ne\vyorka v Pariz le 36 ur, torej komaj dobro petino časa. ki je potreben za to pot danes z železnico in ladjo. Bellanca je prepričan, da se bo lahko začel redni potniški promet med Evropo in Ameriko po zraku že prihodnje leto. Seveda pa bo voznina znašala okrog 1000 dolarjev (56.000 Din) za osebo. Ogromen konkurz. hudimpeštanska modna Je imela v Budimpešti .°m Madžarskem pa še p ■ . *.V.je c’n' ustavila plačila. S ;nilijonovaSnV'naŠe'n dcnal'ju ^0g Ponesrečeni turisti. O binkoštnih prazniku,’ sta ;7£rinn, v Pogorju GroBglockne.rja dva nilada dunajska turista, privatni uradnik Brachmann in njegova zaročenka. Pogre šali. so ju še lo v sredo ko so nista vrnila na Dunaj. Med tem Pa je prišlo že tudi obvestilo, da so oba turista našli mrtva. Dunajska policija objavlja dalje, da se pogrešajo še trije Dunajčani, ki so odšli za praznike v planine, a so niso vrnili. oblekami, čevlji, kravatami, perilom in parfumom, cigaretami in šampanjcem, tako da je ameriško poslaništvo spremenjeno že v pravcato skladišče in je Chamberlin z vsemi temi potrebščinami založen za vse življenje, ako se mu bo izplačalo, da jih vzame s seboj v Ameriko. V dveh dneh je podpisal Chamberlin s svojim imenom na 10.000 fotografij, s katerimi se je razvila v Berlinu Prava borzna kupčija. Pred ameriškim poslaništvom se še vedno zbirajo cele množice radovednih in oduševljenih Berlinčanov, zlasti opoldne in zvečer, ko se zapirajo trgovine in pisarne. In ako zvedo, da sta Chamberlin in Levine v palači, kriče in prepevalo tako dolgo, da so pokažeta na balkonu- V sredo pa je bil Chamberlin že sit in se ni hotel odzvati klicom. A ljudje niso obupali. Ustavili so brzojavnega sela, ki je ravno nesel v palačo kup novih čestitk za Chamberlina, in ga nagovorili, da je med brzojavke zamešat listek, ki so mu ga v naglici napisali in ki se je glasil: »Tisoči navdušenih Berlinčanov čakamo pred zaprtmi okni. Ker je vse klicairje brezuspešno, vas prosimo tem. potom, da se nam pokažete.« Originalna ideja je Američanoma imponirala in smeje sta prišla zopet na balkon. iVBiSijonar na račun lahkovernosti Leta 1925. je poplavila Srednjo Evropo in zašla tudi v naše kraje kričeča reklama za »Dr. Hellerjevo sol«, ki se je kasneje prelevila v »Embach-sko sol za čiščenje krvi«. Po prospektih ni bilo bolezni, za katero bi ta sol ne pomagala. In ljudjer so nasedli in pošiljali dan za dnem v Moravsko Ostravo cele kope naročil. Sprejemal jili je neki Rudolf Ratzka, ki je bil nek da.i avstrijski železniški uradnik, a se je dal po prevratp vpokojiti in se nastanil v Ostravi. Pred meseci se je začela za izdelo-vatelja in razpečevalca čudodelne soli zanimati policija. Ugotovila je, da je Ratzka prodajal in razpošiljal običajno Glauberjevo sol, ki jo je nakupoval po 75 vinarjev, prodajal pa po 80 čeških kron! Samo od ene tovarne je kupil tekom pol leta 150 centov soli in zaslužil pri njej 850.000 čeških kron. Zalagal pa sc je s soljo tudi pri drugih tovarnah in kupčeval tako celi dve leti. Iz nič si je ustvaril s teih v kratkem času milijonsko premoženje, ki ga je pa iz previdnosti naložil večinoma v inozemskih bankah. Ko je zavohal, da ga policija zasleduje, je Ratzka kmalu po Veliki noči dvignil še zadnji znesek 300.000 čeških kron v ostravski podružnici Živ-Hostenske banke in jih pustil poslati v Švico, nakar je brez sledu izginil. Državno pravdiiištvo ga'je med tem obtožilo goljufije in oderuštva in izdalo za njim tiralico. Ker tega ni vedel, se je za binkoštne praznike vrnil v Moravsko Ostravo, kjer so ga zdaj aretirali. ?ei Nov most Preko Tise. Vsa leta jc bila železniška zveza med Bačko in Banatom skrajno pomanjkljiva. dokler niso zgradili po triletnem delu novega mostu preko Tise pri Titc-!u. Otvoritev tega ju os tu so je slovesno izvršila danes. Vožnja od Velikega Beč* kereka do Novega Sada Jc skrajšana s tem za osem ur, od dosedanjih 12 na 4 ure- Stavka hudiinpeštanskih šoferjev. Pred dnevii je stopilo v štrajk 700 šoferjev avtotaksne družbo v Budimpešti. Družba je zato vse šoferje odpustila in hotela najeti druge. Čeprav pa jo v Budimpešti več sto brezposelnih šoferjev, se ni javil nihče za službo in tako je bila družba Prisiljena, da se je morala začeti pogajati s stavkuiočimi. Ločitev cerkvenega za-; kona Je vendar mogoča Znani raziskovalec in izumitelj na polju brezžične telegrafije, italijanski senator Marconi, se hoče, čeprav je že precej v letih, poročiti z mlado in bogato Angležinjo. Oviral0 ga je le to, da j c katoličan in že enkrat poročen. Sicer je mogoča i v Italiji iv Angliji civilna poroka, vendar pa se Marconi v: dobi velikega prijateljstva med fašisti in papežem ni mogel odločiti, da bi se poročil brez cerkve. In tako je prosil Vatikan, naj razveljavi njegov Prvi zakon. Marconi se je prvič poročil že 1. 1905 in sicer tudi po veljavnih cerkvenih obredih. Po vojni sta se z ženo razšla in se sodno ločila. Cerkvena ločitev je, kakor znano, za navadne smrtnike nemogoča in zato nemogoča tudi zopetna cerkvena poroka Marconi pa je velik gospod in je kljub temu prosil, naj najvišje cerkveno sodišče v Vatikanu njegov zakon tudi cerkveno razveljavi. Utemeljeval je svojo zahtevo prav originalno: on in njegova žena sta se pred 22 leti, predno sta se poročila, domenila, da se bosta zopet razšla, ako zakon ne bo srečen. Res zakon ni bil preveč srečen in zakonca sta se čez 13 let razšla ter se kasneje ločila tudi sodno. Tako je odpadel pogoj, pod katerim je bil zakon nekdaj sklenjen, in tudi cerkveni zakon je zato neveljaven. Kakor poročajo Usti, je cerkveno sodišče v Vatikanu to Marconijevo stališče odobrilo in njegov prvi zakon razveljavilo- Marconi se bo zdaj lahko tudi drugič cerkveno poročil, čeprav njegova prva žena še živi... Bogve aH bi vatikansko sodišče razveljavilo tudi pod enakimi pogoji sklenjen zakon koga drugega, ki ni fašist in Marconi? Pestre binkošti v Murski Soboti Gostovanje ljubljanske Glasbene Matice in Mariborske hazene. Običajno nedeljsko in praznično razpoloženje v središču naše Slovenske Krajine, kateremu daje posebno značilnost iz vse okolice zbrano ljudstvo, tvoreče na glavnih ulicah pred katoliško in evangeljsko cerkvijo, pred in po službi božji, zelo zanimivo pestro sliko — je bilo za binkoštna praznika še znatno povečano. Tu in tam se je pojavljala skupina brhkih frajlic, ki jim je bilo že na prvi pogled videti, da niso domačinke, ker so jih spremljale ljubeznjive mlade Sobočanke in prijazni meščani, ki se izredno vneto zanimajo za vsak šport, zlasti pa za hazeno: soboška hazenska družina »Mura« je imela v gosteh svoje naj-opasnejše tekmovalke — družino I.S.S.K. Maribora. Športna plat srečanja imenovanih družin ne spada semkaj,- v kolikor se ne tiče morda obilega blagoslova, ki ga je izvolil podeliti na binkoštno nedeljo Jupiter Pluvius igralkam in prav mnogoštevilnemu občinstvu na hazen ski tekmi. Toda vso to mokro dobroto je bilo lahko pozabiti na p • jetnem večeru pri cimbalih v družb! iskreno prijaznih purgarjev, ki so še pred par urami neusmiljeno »drukali« za Mura-šice. Zdelo se jc, da ni bilo najbolj pri srcu niti Mariborčankam niti Sobo-čankam, ko so morale spričo težke borbe naslednjega dne zapustiti lep družabni večer in privoščiti njega logični zaključek raznim potnim maršalom in prirediteljem večera. Binkoštni pondcljek se je lepo oddolžil za deževno nedeljo. Izplačalo sc je popeljati goste v okolico, pokazati jim soboški park in slednjič posetiti bazensko tekmo. Tako je potekel domala ves dan v prosti naravi. In ni. manjkalo dosti, da bi bile ostale Mariborčanke tudi drugi večer v Murski Soboti. Toda one vedo dobro, da je najboljše posloviti se takrat, ko je nelepše v družbi, v Na drugi strani jc vzbudilo v Murski Soboti za binkošti nemalo pozornost orkestralno društvi) Glasbene Matj