Uredništvo - opravi: Ljubljana, Kopitarjeva i. Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 16 IIt, za inozemstvo 31.30 lir. Ček. ra« Ljnbljana 10.650 za naročnino in 10.394 za inseraie Zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstva ima: UPI S. A. Milano ZVENEČ DECEMBEK 1943 p* SOBOTA 53 Abschiisse bei Terrorangriff auf Berlin Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe an der Ostfront Wirkungsvoller deutscher Nachtangriff auf Bari Aus dem Filhrerhauptquartier, 3. Dez. Das Oberkonimando der SVehrmaclit gibi bekannt: Infolge der anlialtend slarken Rcgen-falle liessen die Kiimpfe im S ii d e n der Ostfront gestern au Heltigkeit nach. Nur in der Einbruchsstello siidivestlieh Krementschug und im Raum von Tscherkassy herrschte lebhafte Kampltiiligkeit. Es vvurden 26 Sovvjet-panzer abgeschossen. Im Mittelabschnitt war der Bruck des Feiudes gegen unsere Stellungen im Itaum von Gomel schvvacher. In den ziilien und erbitlerten Alnvehrkiiiiipfen der vergangenen Tage haben hier dio Main-friinkiseho 4. Pnnzerdivision unter Gencralleutnant von Saucken umi die Bayerlsche 296. Infnntericdivisioii unter Gcneralleiitnant Kulinier bei schvvierig-sten Kampfverhaltnissen alle Durch-bruchsversucho der Sowjets vereitelt. AVostlich Smolensk setzlen die Sovvjets ihre Angrille fast olino Tnter-brerhung fort und vvarfen netio Vcrbitn-de in den Kampl. In harten aber erfnlg-reichen Kamplen vurden die Angriffe von 31 immer vvioder anrennenden feindliehen Schiitiendivisionou und von starken Panzerverbanden blutig abge-schlagen. Siithvestlich nnd vestllch Newel machten die eigenen Angrifte trotz riihen feindliehen Widerstandes vveitere 1'ortschritte. Von der iibrigen Ostfront verden An der siiditalienischen Front lag auf unseren Stellungen im Westab-schnitt vvahrenil des ganzen Tages star-kos Artillcrielcuer. Im Ostabschnitt fiilir-te der Feind zahlreiche starko Angriffe, dio in erbitlerten Kiimpfen unter Abrie-gelung iirtlichcr Einbriiche aufgefangen vvurden. Oher der gesamten Front herrsclito lebhafte beiderseitige Fliegertiitigkeit. Bei zahlreichen Angriften britiseh-nord-aniorikanischcr Fliegcrkriiflo vvurden IG feindliche Flugzeuge abgeschossen. Iu der Nacht zum 3. Dezember grif-fen starke deutsche Kampffliegerver-biintle tlen feindliehen Versorgungsstiitz-piinkt Bari in A p u I i o n nn und ver-lirsachten durch Bombentreffer im lla-fengebiet nachhaltigo Zerstiirungen. Nach hisher vorliegentlen unvollstiiiidigen Mel-tltingen vvurden zvvel Frachter versenkt. Zvvci andere mit Treibstoff oder Muni-tion beladenn Schiffe explodierten nach Hombeiitreffern. Zahlreieho \veitere Frachter erlitten erhehliche Bcschadi-gungen. Starke britisclio Bniuherverbiintlo on-ternabmen in der vergangenen Nacht einen neuen Terroraugriff auf dio R e i r h s h a u p t s t u d t. Die schlagartig eiiisctzende Luftvertcidigung fiigte dem Feinde erhebliche Verluste zu. 53 der feindliehen Bomber vurden abgeschossen. In Westileutsrhland entstan-den durch Bomhenvviirlo einzelner Stiir- Fuhrerjev glavni stan, 3. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Zaradi stalnih motnih nalivov je popustila silovitost bojev na jugu vzhodnega bojišča. Le v vdorneni prostoru jugozahodno od K r e m c n f u g a in na področju pri (' e r k n s i h so se vršili živahni hoji. 2(1 sovjetskih oklepnikov jo bilo sestreljenih. V osrednjem odseku je postal sovražnikov pritisk proti našim postojankam pri G o m e 1 u slabši. V žilavih in ogorčenih obrambnih bojih preteklih dni sta na tem odseku četrla menskofraukovska oklepna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika von Sauekna in 296. bavarska pehotna divizija poti vodstvom generalnega poročnika Kiillmerju vkljub zelo težkim prilikam na bojišču preprečili vso sovjetsko prodorne poskuse. Zahodno od Smolenska so Sovjeti brez prestauka nadaljevali s svojimi napadi ter so vrgli v boj nove sile. V hudih, toda uspešnih bojih so bili krvavo odbiti napadi 31 ih vedno znova na-valjujočih sovražnih strelskih divizij in močnih oklepniških oddelkov. Jugozahodno in zahodno od Ne vel a so lastni napadi vkljub žilavemu sovražnemu odporu nadalje napredovali. Z ostalega vzhodnega bojišča ne jav- keiue besondereu Ereignisso geineidel. flugzeuge keiue neuueusucrtcn Scliaden. Božilov in šišmansv pred sobranjem So/ija, 3. dec. DNB. Na svoji četrtkovi seji je Sobranje z govoroma ministrskega predsednika iiožiiova in zunanjega ministru Šišmanovu zaključilo debato o odgovoru na prcstolni govor. Ministrski predsednik Božilov je govoril o bolgarski zunanji politki ter dejal, da jo označujeta besedi »ljubezen do miru« in »pozornost«. Bolgarija noče niti pedi luje zemlje, nc da pa ludi koščka svojih lastnih tal in bo branila svojo last z vsemi sredstvi. Bolgarija hoče zavarovati svojo neodvisnost in svoje blagostanje. Tri in pol milijona ljudi je privedla lia podlagi pravice snnioodločnnja, ki so jo proglasile svetovne velesile, nazaj v domovino. Nikdar se ne bo odpovedala uresničenju svojih minimalnih pravic, ker bi kaj takega sličilo samomoru. Naio sc jc ministrski predsednik obširno bavil z notranjo politiko in je izjavil glede ilegalnih akcij, da razpolaga vlada z zadostnimi sredstvi, s katerimi bo očistila deželo podtalnih elementov. Pripravljena pa jc, da vsak čas posluša upravičene kritike, vendar pa so redki ilegalci zgolj tuji agentje. O gospodarski politiki jc dejal ministrski predsednik, da temelji na prizadevanju vlade, dvignili z zvišanjem proizvodnje ljudske dohodke, s tem olajšati bremena, ki jih prinaša vojna, čim pravičneje porazdelili delovni čas, omogočiti pravočasno vnovčenje delniških kuponov in zatreti črno borzo. Z davčnim sistemom in s finansiranjem notranjih posojil skuša vlada nevtralizirati presežek kupne moči ter s tem ponovno vzpostavili normalno razmerje med prodajno vrednostjo in kupno močjo. Podrobno se je bavil ministrski predsednik z zakonom j znala Odlični so odnosi Bolgarske s lir tudi v bodoče glasilo: >čim več pozornosti, čim manj alarmu.« Minister je spomnil poslance, kako so v dobi, ki je sedaj končno že pretekla, postopala z Rolgu rijo tedanje zmagovalke v neuilljski pogodbi. Bolgarski narod se ne bo mogel nikdar odpovedali svojim pravicam in svojemu zedinjenju. Minister jc s prisrčnimi besedami pro slavil zasluge velikonemškega Heicha pri uresničenju stoletnih idealov bolgarskega naroda, ki se mora Nemčiji zahvaliti za pridobitev svojih odtrganih ozemelj. (Vi iiarno pritrjevanje.) »Tej državi,« jc dejal zunanji minister, »ki jo danes lako strahotno napadajo njeni sovražniki in ki se s svojo jekleno voljo tako junaško upira vsemu svetu, ker noče bili uničena lemvcč hoče zmagali, moramo biti večno hvaležni za vse, kar je storila za našo deželo in za kar je Bolgarija toliko let zaman prosila druge države.« Bolgarska politika sc jc dolgo časa ori enlirala po Italiji. Po dogodkih v poletju 1943 pa priznava Bolgarija "samo še oni del Italije, ki jc ostal zvest Mussoliniju Z Madžarsko veže Bolgarijo globoko in prisrčno prijateljstvo ter skupnost interesov. Z Madžarsko obstojajo globoki kultur ni odnosi, ki predstavljajo pomembno sredstvo za medsebojno zbližanje in spo znavanje. Glede Romunije je dejal zuna nji minister, da je bilo po vrnitvi Do brudže Bolgariji ustvarjeno ozračje prijateljstva in razumevanja. Bilo bi želeti, da bi se oba naroda z vedno globljimi kulturnimi zvezami medsebojno bolj »no- o obdavčenju vojnih dobičkov in je ugo lovil, da njegovi uspehi zaenkrat nikakor niso bili zadovoljivi. V finančni politiki b bilo Ireba morda še kaj izpopolniti, vendar je Bolgarija glede na razmere, v katerih živi, naredila zelo veliko. Pereč problem je vprašanje državnih uradnikov. Ministrski predsednik je opozoril na obširne ukrepe v korist uradništvu. Ob koncu je podčrtal, da vlada ne stremi po moči ali slavi, temveč po samopožrtvo-vatiju in odpovedi, ki ju je pokazal zgled kralja Borisa, ki je umrl kot mučenik pri svojem delu za združenje Bolgarije. vatsko Poglavnik ima velike simpatije za Bolgarijo, bolgarski narod pa je zelo za devoljen, ker je bil za hrvatskega zuna njega ministra imenovan bivši p lela 1933 poskušal razpustili rusko cerkev v inozemstvu, katere sede ž jc bil v Srcmskih Kurlovcih, ker je brezbožni sovjetski ohlusli zelo mnogo škodo vala zaradi svojega odkritega nasprotovanja. Pismo, ki je bilo pisano 1. 1933., zahteva izpustitev vseh cerkvenih knezov resnično svobodo cerkve. Dalje zahteva, »Iti se lahko vrnejo vsi ruski duhovniki, ki so pobegnili, in da jih GPU v tem primeru nc bo preganjala. Antonij ponavlja odločbe ruskega eorkvenega zbora v Inozemstvu iz 1. 1927., nn katerem jc bilo sklenjeno, da sc prekine vsaka zveza z moskovsko cerkveno oblastjo in da se Imenovanje melropolila Sergija za vrhovnega poglavarja ruske cerkve kot nezakonito nc prizna. Sergij na lo pismo ni odgovoril. Eesedna ofenziva zelene mize Stockholm, 3. dec. DNB. Popolnoma v nasprotju s kairskim besedičenjem je izjavil ameriški vojni minister stov. Kot pa siedi iz poročil prebival- Stimson v četrtek, da bo ponovna stva in izpovedi ujetnikov, je celotno osvojitev pacifičnih področij »dolga in število sovražnih izgub še občutno i draga stvarc. Ženeva, 3. dec. DNB. Prvo dejanje velike komedije bluff v živčni vojni sovražnikov proti Nemčiji in njenim zaveznikom je končano. Njegov rezultat je kairska izjava, ki je bila izdana na sestanku Roosevelta, Churchilla in Čangkajška pred njihovimi razgovori s Stalinom. Vsebina poročila, ki označuje zaključek konference med Rooseveltom, Čang-kajškom, Churchillom ter njihovimi vojaškimi in diplomatskimi sodelavci, odgovarja domnevam, ki jih je o tem že prej izražal sovražni tisk. Najprej ugotavlja, da je »več vojaških misij doseglo popolen sporazum o nadaljnjih vojaških operacijah proti Japonski«. Konferenčni mogotci bi radi pozabili na svoje poraze in bi hoteli dati. okvir sliki svojega bluffa, ki ga morajo uporabljati kot nadomestilo za vojaške in politične uspehe, ki bi jih vsi trije tako nujno potrebovali. Svetu prisojajo precejšnjo stopnjo naivnosti in neumnosti, ako objavljajo v Kairu, da so, obdani z največjim zborom vojaških in političnih šefov, izdelali načrt za zmago na Pacifiku. Odkod jemljejo pogum, da govore o zmagi, res ne moremo razumeti, razen če ga ne črpajo iz obupa. Ni treba imeti nikakega daru jasnovidnosti, da bi vedeli, kaj je bilo ozadje kairske konference. Čangkajšek stoji pred pretečim vojaškim in gospodarskim zlomom čungkinške Kitajske. On lahko nudi le še ljudi, ki pa so brez obleke in opreme popolnoma neuporabni za vojevanje. Brez dvoma sta Čangkajšek in njegova gospa soproga zelo podrobno pojasnila širokoustnežema Clutrchillu in Rooseveltu, v kako obupnem položaju se nahaja Čungking in sta z vsem poudarkom zahtevala pomoč, brez katere ne bi mogla več dalje voditi boja za britansko boga-taštvo in dolarski imperializem. Roosevelt skuša za vsako ceno preprečiti zlom Čungkinga. On dobro ve, da bi kaj takega pomenilo zanj največji vojaški in politični poraz, ki ga že zaradi svoje volilne kampanje ne sme doživeti Poročilo je torej bluff, s katerim hoče Roosevelt prikriti ameriškemu narodu resničen po iožaj in si z njim pridobiti gesla za bo doče volitve. V svoji zaslepljenosti pa se izpostav ljajo ti trije posmehu vsega sveta, če go vore v trenutku, ko so v nevarnosti, da se jim bo zrušila vsa pacifična strategija o zahtevi »brezpogojne kapitulacije Ja ponske«. Slednja jim bo odgovorila le z zaničljivim zasmehom. Enako smešno zve ni, če jezični junaki v Kairu v trenutku ko so se vzhodnoazijski narodi združili pod vodstvom Japonske v novem redu vzhodnoazijskega prostora, ki jim je pri nesel tako zažeijeno svobodo in samostoj nost, objavljajo kot svoj cilj »osvob.iditev vzhodnoazijskih pokrajin«. Razdajajo ne kaj, česar sploh nimajo. Toda saj Anglo amerikancem sploh ni za ».svobodo naro dov«. Za čim streme, nam najbolj pojas njuje nek komentar Reuterjevega strokov njaka za vprašanja Daljnjega vzhoda, ki preiskuje tihomorski prostor le z ozirom na zaklade, ki jih vsebuje, in ki prihaj do zaključka, da je tamkaj, »praktičn vzeto, vsega, kar rabi kak narod v vojni ali v miru, več kot dovolj«. Skrbe jih to rej surovine, kovine, premog, petrolej kavčuk, bombaž, riž, svila in vse druge stvari, ki se dobe v pokrajinah Daljnega vzhoda. Tako zvana »osvoboditev naro dov« je le okorna agitacijska fraza, glede katere pa v sovražnem taboru nikdar nc pridejo v zadrego. Narodi Daljnega vzho da se bodo lepo zahvalili za svobodo, ki jim jo obljublja britanski in dolarski im perializem, zlasti še, ko vidijo, kako pred vrati Kitajske stradajo in umirajo v bedi milijoni Indijcev pod britansko nadobla stjo. Preteklih stoletij, ki jih je v Vzhod ni Aziji označevalo le naipodlejše izkori ščanje Britancev in Amerikancev, ni mo goče izbrisati z nekaj hinavskimi bese dami. Na tako etiko današnji svet več ne reagira. Nesmiselnost kairskih zahtev si lahk razložimo le na en sam možen način, če jih namreč smatramo za izraz popolnega obupa. Ameriška podmornica Wahoo potopljena Stockholm, 3. dec. DNB. Rcuter javlja iz NVashingtoiui, tla so tamkaj uradno objavili, tla pogrešajo ameriško podmornico »\Vtihoo« ler du je smatrali, da se je podmornica potopila. »Wahoo« je bila ena izmed največjih podmornic ameriške mornarice ler jo je Roosevelt šo preti kratkim zelo pohvalil. Sovjetska industrija v izpraznjenih pokrajinah popolnoma uničena Stockholm, 3. dec. DNB. Posebni poročevalec »Manchcster Guardianu« v Moskvi se je razgovnrjal z raznimi strokovnjaki, ki so se vrnili z daljšega potovanja po Doneski kotlini ln po drugih industrijskih področjih. Strokvonjaki so izjavili, tla ni pri velikem nemškem odmiku ostalo praktično nepoškodovano nili eno snmo podjetje sovjetske železne nli jeklene industrije. Vse visoke peči, priprave za valjanje, koksovc peči, rudniške priprave itd. so bile tnko temeljilo uničene, tla njihova obnova Sc leta ne bo mogoča. Vse to se jc zgodilo na področju, kjer sta bili pred vojno dve tretjini sovjetske železne in jeklene industrije. Ponovni teroristični napad na Turin Rim, 2. dec. DNB. Včeraj so angleški letulci ponovno težko napadli Turin. V velikem številu so bile vržene razstrelilne in zažigalne bombe različnih velikosti. Posebno težko škodo so pretrpeli gosto obljudeni predmestni tleli, v katerih prebiva večinoma delavstvo. Tudi v notranjosti mestu so bile povzročene velike škode, število žrtev do sedaj še ni moglo biti ugotovljeno. Iz Genove pa poročajo, tlu so sovražna bombna letalu včeraj preletela mesto v smeri proti inestu Sestri (Levaut), ki je bilo težko bombardirano. Kratka poročila Istambul, 3. dec, DNB. Po Reuterjcvi vesli so prispeli Churchill, Roosevelt in Stalin v Tcbris v Perziji. Krakov, 3. dec. DNB. Po vrnitvi skupine časnikarjev iz taborišču, kjer trenutno žive prebegli vojaki divizije »Thadeus Kosciuszko«, poroča poljski tisk v generalnem guberniju obširno o osebnih vtisih, ki so jih dobili poljski novinarji med obokom v taborišču in pri pogovorili z vojaki. Podrobno opisujejo poedinost i o ustanovitvi divizije »I liadeus koszi-us/ko«. še večje kot telesne muke j« bilo duševno trpljenje, tnko da meti temi poljskimi vojaki ni bilo nikogar, ki bi bil za stvar res navdušen. Obrut-no so vsi stiskali zobe jn čakali dneva, ko bi lahko ušli iz tegu pekla. Berlin, 3. dec. DNB. Državni organizacijski vodja dr. Lev in državni tiskovni šef dr. Dielrich sta govorila na zasedanju urednikov nemških strokovnih časopisov o vlogi teh časopisov pri vodstvu delavstva v obratih. Šestdesetletnica urednika uanes, to je 4. decembra, slavi 60-letnico svojega življenja veleugledni iu spotovani g. France Kremžar, dolgoletni urednik »Slovenca«, sedanji urednik > Domoljubu«. Malokomu smo posvetili s toliko prisrčnostjo in s toliko ljubeznijo prostor v nagem listu, kakor gn danes posvečamo gospodu Kretnžarju. Ne delamo pa lo samo iz namena, da proslavimo njega samega ali da poveličujemo njegova zaslužna dela za nurod, tcinveč, da gn prikažemo kot lik slovenskega človeka, ki ga je izoblikoval pokojni Janez Ev. Krek. Malo nam jc ie oslalo resničnih Krekovih učencev. Kremžar I-rance je edciv prvih med njimi. France Kremžar se je rodil dne 4. decembru 1883 v vasi Cerovici v občini Šmartno pri Liliji. V Smartncm je obiskoval tudi prve tri rnzrede ljudske šole, zadnji razred ljudske Sole pa v Ljubljani. Tukaj je tudi dovršil gimnazijo, nato je odšel študirat pravo nu Dunnj. Hudo je bilo kmečkemu fantu v lako velikem mestu. Skromna podpora od doma ni zadoščala in ako bi sedaj Kreinžarja vprašali, bi nam vedel že iz svojens razkošnih dunajskih let marsikajpovedatio revščini in pomanjkanju, sa j kot dijak prava res ni imel kuj jesti. To pa v časih, ko so bile na Dunaju izložbe bogate kruha in mesa. čepruv je imel Kreni-žnr lepe izglede zn študij in nemara se je že hotel na tihem posvetili kaki pravo-znanski stroki — nemara bi imeli danes namesto urednika Kremžnrju kakega zaslužnega in učenega pruvoznnnskcgn profesorja — vendar se je moral naš današnji jubilant v sliski za kruh odločili že med visokošolskim študijem za skromno delo, za kruh. Tako je prevzel mesto pri »Slovencu«. Najprej je bil skromen uradnik uprave, polem je bil koreklor, 1. 1903 kot 22 letni luni pa jc poslal član uredništva. V teli ljubljanskih letih njegove zgodnje mlndosti ni Kremžar zapravil niti urice. Dr. Janez Ev. Krek jc prav tedaj organiziral naše ljudstvo v zadruge iu prosvetna društva, Kremžar pn mu je vnelo pomagal. Tedaj pn je prišlo iz Gorice povabilo. Voditelj goriških Slovencev dr. Anton Gregorčič, je prosil dr. Kreka, naj mu pošlje zmožnega mladega moža v Gorico. Tam naj bi sodeloval pri slovenskem časopisu. France Kremžar se je zdel Kreku najbolj primeren in najbolj zmožen, pa ludi najbolj zanesljiv človek. Pri dr. Kreku se je naučil jezikov in pn predvsem znanja sociologije in od njega sc jc ludi uavzcl socialnega čuta, kolikor ga že ni imel prirojenega. Časnikar pu je bil Kremžar že iz srednješolskih let, saj je bil žc tedaj reden solruduik »Slovenca«. Od leta 11)011 je postal Kremžar v Gorici glavni sodelavec dr. Gregorčiča. Tam je urejeval lista »Gorica« in »Primorski li.slj., Od dr. Gregorčiča sc je Kremžar ločil 1. 1908. Oslal pa jc šc nekaj časa lam kol solruduik »Slovenca« in »Domoljuba«. Živel je kot skromen »vrstičnr«, kar ga pa ni, molilo, da nc bi bil vnet organizator in propagalor krščanske miselnosti med slovenskim delavstvom na Goriškem. Lcla 1010 je že osnoval Kremžar novo glasilo -Novi čas«. Kremžar je s lem listom pričel novo gibanje med goriškimi kmeti in delavci. Za katoliško vero in za slovenski narod je bolel pridobili ljudi, ki jim je bila kratena samostojnost v organizacijskem, gospodarskem, kulturnem življenju. To so bili kmetje iz Bovca in Tolmina, iz Vipave in Ajdovščine, z Brd, iz goriških in tržaških predmestij. Lepo je bilo to Kremžnrjevo delo začelo, toda vmes je prišel hud vihar, namreč svetovna vojna 1914—1918. I.ela 1915, maja meseca, je Italija Avslroogrski in Nemčiji napovedala vojno in fronta jc bila tedaj ob bregovih Soče. V Gorici je motal »Novi čas« prenehali. Kakor do lega zgodovinskega trenutka, tako je Kremžar tudi med prvo svetovno vojno oslal zvest »Slovencu«. Bil je vpoklican k vojakom ler je mnogo prestal na raznih bojiščih. O lem iti utegnil Kremžar, ako bi bolel, sam mnogo povedati. Takoj po prevratu se je Kremžar vrnil v Ljubljano in ponovno vstopil v uredništvo »Slovenca«. Tu je hkrati ustanovil dva lista, namreč »Večerni list« in »Novi čas«, ki sta imela med ljubljanskimi čita- teljl velik odziv, zaradi razmer pa sla morala prenehati. Oba lislu slu bila glasilu pošteno usmerjenega krščnuskegn delavstva, ki ga ju hotel Krcmžur obdržati na krščanski strani, loda vihre sovražnih idej so bile močnejše, kar se je prav v sedanjih usodnih čusili izkazalo. Ako bi France Krcmžur s svojo krščansko in socialno miselnostjo pred 24 leti uspel, morda nc bi bilo sedaj takega razdora med našim kmečkim in delavskim ljudstvom, Po sprejetju vidovdnnske ustave zu bivšo Jugoslavijo leta 1921) smo bili Slovenci globoko razočarani, V državi, v kateri smo mislili, da bomo našli svoj dom, smo bili prikrajšani skoraj za vse pravice. Slovenski voditelji so morali tedaj pričeti borbo za pravice slovenskega jezika, celo za šolski pouk v slovenskih šolah, za naše narodno gospodarstvo, za socialne pravice kmetov in delavcev in za vero svojih očetov. France Kremžar je tedaj odkrito nastopil tako kot časnikar kakor publicist za slovenstvo. Pokojni dr. Anton Korošec je že poprej poznal pogumnega časnikarja in ko so bile letu 1923 poslanske volitve, mu jc potrudil kandidaturo v litijskem, lorej Krcmžurjevcm rojstnem okraju. Kremžar sam se je še iz goriških časov izkazal kol odličen govornik in je s svojo kandidaturo na vsej črti uspel. Državni poslanec je bil od leta 1923 do usodnega ti. januarja 1929, ko je general Zivkovič razpustil jugoslovanski parlament. V teh šestih letih je Kremžar bodisi kot poslanec bodisi kot časnikar bodisi kol prav navaden agitator v svojem okraju napravil slovenskemu narodu toliko uslug, da bi jih bilo težko popisali. Skromen v svojem nastopu, jeklen in dosleden v svoji volji, srdit v svoji jezi in vedno pravičen v svojem prizanašuuju uli ogorčenju, lak jc bil Kremžar kot narodni zastopnik Slovencev v belgrajskcm parlamontu in ua deželi. Bit jc v klubu slovenskih poslancev ena nnjbolj upoštevanih osebnosti. Njegovi govori v parlamentu so bili vedno z napetostjo pričakovani. Bogu bodi položeno, hvaležnosti res ni dosti užil. Marsikomu jc preskrbe) ugodnosti, marsikoga jc spravil pod varno streho državne službe nli knm drugam na gorko, loda vprašamo vas, kdo se mu jc kdaj zahvalil'.' Le redki so listi! Zase nikdar nič, zn druge vse. Po razpustu jugoslovanskega parlamenta 1929 se jc Kremžar vrnil v uredništvo »Slovenca«. Tu je prevzel zelo važno in odgovorno mesto. Ne samo da je bil dolga leta urednik vseh lokalnih, to se pravi domačih vesli, vsega listu, kar je najtežje delo pri takem lislu, ne, vse polno političnih in gospodarskih uvodnikov, socinlnih razmotrivan j, duhovitih polemik, da, celo satir, vsega lega jc marsikaj prišlo izza Kremžarjeve pisalne mize. Samo tisti, ki jc leta in leta delal skupno s Kremžar jem, ve, kakšen ogromni duševni in ludi telesni napor si jc Kremžar v letih po 1. 1929. naložil, in lo prostovoljno, samo za prospeh »Slovenca«. Kremžar zadnje dve leti ni več urednik »Slovenca«, temveč je glavni urednik »Domoljuba«. Premenjal je postojanko za drugo, morda šc bolj važno. Sedanji »Do-| molilih« je naravnost vzorno urejevan. ' Toda celo v Ljubljani, med inteli- genco, si je »Domoljub« pod Kremžur-ievim vodstvom pridobil vse polno bralcev, lorej je Krcmžur prav do svojih šestdesetih let |>ostavil c e I e g u nio/a, ob katerem smo mlajši časnikarji kur nekako v zadregi. Dovolj o delu in nnporu Franceta Kreinžarja! Oglejmo ga še malo s človeške struni! Prav la leden smo ga videli, da je France Kremžar pogumen in ne-uklonjlv mož. Z vso previdnostjo smo mu sporočili o junaški smrli njegovega sinu Franceta Kreinžarja v Grahovem. Videli smo, du mu je nepopisno hudo in da bi se najraje razjokal pred nami. Toda ui se izdal in niti ni potožil. Vedeli smo zanj že poprej, pred to vojno, poznali smo njegov značaj. Nešteto prosilcev je prišlo k njemu in on jc dajal skoruj vsakemu; včasih smo ga morali skoraj prepričati, da ta ali oni prosilec ni vreden njegove podpore, niti najmanjšega inllo-dara. Nikoli nt vprašal, kdo je kdo in odkod je. Vsakomur, ki se mu jo zdel potreben, jc dal — od svojih skromnih dohodkov urednika »Slovenca«. Pripetilo sc je, da so prišli k njemu prosjačit celo laki, ki so denar po nemarnem porabili iu jim je Kremžar dal denar, ki ga je hranil za svojo malico. Med nami Kremžar sploh velja za svetopisemskega človeka, ki noče, da bi vedela levicu, kaj dela njegova desnica. Z lastnim trudom si jc Kremžar postavil domek v Mostah ter ga namenil svojim trem sinovom. Na siva letu ve samo za enega, najmlajšega. Po tolikih letih dela, žrtvovanja in potrpljenja jc lo bridko občutje za šestdcsetleluegi *lctu, ko mu nc moreta k SesldcsotlelnU leslitati njegov najstarejši sin — duhov»Wi — in nc srednji-sin France, kl je padel pred tednom dni v Grahovem! Čcstiluli pa mu bodo prnv gotovo vsi prijatelji, predvsem številne družine v Mostah in okolici, katerim je | s pokojnim moščnnsklm županom Oruž-mom pomagal postavili lične domove z vrtički, vsi zadružni delavci v Ljubljani in povsod nn naSih tleh, vsi graditelji cerkve sv. Družine v Mostah, kateri je sam izbral patrona in zu kolere župnijo se jc sani največ trudil, končno vsi pošteni slovenski javni delavci iu tudi vsi slovenski časnikarji! Gospod France Kremžar, drogi naš tovariš! Šestdesetletnica ne pomenja zaključka dolgo poti. temveč le njen vrhunec! Bog naj Vas živi Se dolgo, tako pri življenju kakor tudi pri delu! Nov način uničevanja na Notranjskem Rakek, 2. decembra, j Že dve leti ustrahuje komunizem uboge Notrunjce. K no ieto in pol so komunisti sporazumno z badoglievci po načrtu uničevali narodno premoženje in ubijali ljudi. Od 16. marca 1042 pa do 17. novembra 1943 so »edini borci za slovensko svobodo« ubili samo v Loški dolini »izdajalcev« obeh . spolov v starosti od 17 do 70 let. Badoglievci so ustrelili od maja 1042 pa do marca 1043 200 prebivalcev obeh spolov v starosti od 13 do 55 let. V internaciji na Itabu in Ustici je pomrlo (>? mož, žena. fantov in otrok, števila žrtev, ki so jih požrli gozdovi, pa sploh ni mogoče ugotoviti, gotovo pn jih je nad sto. Na ta način je samo Loška dolina v manj kot dveh letih nasilno zgubila nad 500 svojih prebivalcev. Poleg človeških žrtev pa so komunisti in badoglievci požgali in uničili šc mnogo živine, živil in drugega raz-novrstnegu blagu j>o trgovinah, gostilnah, kmečkih liišan in tovarnah, škoda znaša najmanj 200 milijonov lir. Kje so tisti rdeči čarovniki, ki bodo povrnili narodu vso škodo? Kje je tista bajna moč, ki l>o obudila mrtve? Kdo bo siromašno Notranjsko gospodarsko dvignil vsaj na tisto stopnjo, na kateri je tn kraška zemlja stala pred vojno? Nihče! Morda veliki OFarski gromovniki, ki žc eno leto in pol prirejajo ubogemu, sestradanemu ljudstvu mitinge? Trikrat so »slovenski osvoboditelji« osnovali v Loški dolini svojo republiko, toda vselej so jo potuhnjeno popihali v gozd. Ubogo ljudstvo pitajo na mitingih z lažmi, razmere pa se slabšajo z dnevu v dan. Ljudstvo je že davno spregledalo, samo pomugali si ne more. Numcsto komunističnih gesel Enotnost - največja dobrota naroda Sofija. 2. dec. DNB. V Sofiji je govoril v Sobranju ob prisotnosti vse bolgarske vlade in poslancev parlamenta bolgarski trgovinski minister in za njim še notranji minister. Trgovinski minister Vnzov so je ukvarjal z vprašanjem preskrbe dežele in je izjavil, da se je vladi posrečilo prebroditi največje težave. Velike važnosti je, da je bolgarska armada oskrbljena z vso potrebno opremo, orožjem in oskrbo. Minister je obravnaval potem vprašanje zvišanja cen in je izjavil, da je predvsem uspelo nemški vladi obdržati stabilne cene. To jc sijajen dokaz za vzgledno nemško gospodarsko politiko. Notranji minister Dočo Kristov je izjavil, da je usmerila bolgarska vlada svoje napore tako, da ohrani enotnost naroda, in je imudaril pripravljenost nacionalnih društev, da podpro vlado v teh prizadevanjih. Bolgarski narod ni dostopen tuji propagandi. Kdor se imenuje dobrega Bolgara, ta mora podpirati vlado. Samo ena nacionalna organizacija bi morala biti v deželi, in ta je Bolgarija sama. Minister jo poudaril, da bo on v primeru potrebe z vsemi sredstvi nasprotoval vsakemu poskusu notranjega razkroja. Zanj je največji cilj obvarovanje bolgarske enotnosti. Sovražna propaganda, ki se trudi, da bi v Bolgariji zanetila nemire, ne bo imela uspeha. Kajti bolgarski narod zaničuje spletke, ki jih podvzema London, da bi spravil, bolirarski narod v dvorno iu ga razkrojil. Ministei je zaključil s pozivom poslancem in bolgarskemu narodu, da naj obranijo največje bogastvo naroda, to jo enotnost. Tokijski odgovor na kairsko besedičenje Tokio. 3. dec. Vzhodnoazijska služba DNB-ja. Prevzetna izjava, ki so jo izdali Roosevelt. Churchill in Čangkajšek s svojim spremstvom v Kairu, ima po mnenju dobro poučenih krogov v Tokiu, kot poroča »Domei«, svoj vzrok predvsem v zaskrbljeni želji, pomiriti Catig-kajška, ki vedno bolj Izgublja podlago za svoj nesmiselni odpor proti Japoncem. Dejstvo, da sta pristala Roosevelt in Churchill na konferenco s Čangkajškom, je le nov dokaz za njihovo zaskrbljenost glede nove japonske kitajske politike in glede dramatičnega dviga Vzhodne Azije, ki sta se izvršila na temelju medse-l>ojne enakopravnosti, da bi omogočila njeno osvoboditev izpod stoletnega an-gloatneriškega izkoriščanja in zatiranja. Kairo lahko smatramo le za slabo šalo. O tem, kako so Angloamerikanci zaskrbljeni, nam dokazuje njihov namen, obdržati Čangkajška na vsak način v svojem taboru. Nobenega dvoma ni, da je imela konferenca v Kairu samo in edino le la cilj. Dobro poučeni krogi poudarjajo nadalje, da se VzJiodna Azija, brez ozira na to, kaj bodo storili Angloamerikanci, nikoli no bo vrnila pod njihovo staro imperialistično nadoblast. Ogromna bojna moč Japonske, ki ima za seboj strnjene vse ostale vzhodnoazijske narode, bo branila Veliko Vz.hodno Azijo proti vsem angloameriškiin poskusom ponovne osvojitve. Zanimivo in zabavno je dejstvo, da sta Churchill in Roosevelt popolnoma pozabila omeniti brezobzirno imperialistično gospodstvo, ki sta ga izvajali njuni državi zadnja stoletja v bivših pokrajinah in kolonijah. Vse to je nov dokaz za način angloameriškega mišljenja, ki je ali nreotročje, ali pa že preveč zastarelo. Če bo Čangkajšek nasedel temu angloameriškemu bluffu in če bo še nadalle Izdajal Vzhodno Azijo, gn bodo njegovi rojaki brezpogojno odstranili še prej, preden ga bodo pustili njegovi tako zvani angloameriški zavezniki na cedilu. naj dajo nesrečnemu Notrnnjcu vsaj soli, kvasu in vžigalice in še sto drugih reči! Ljudje so siti besed, dejanja nnj govore! In ravno dejanja govore drugače. Čudno jc snmo to, zakaj toliko mitingov. V Loški dolini so mlatili prazno slamo na mitingih: Klorijan Notranjec iz Logatca, Andrej Janežič z Vrhnike, celo gospod F.ampret so prišli v dolino in vendar jc ljudstvo »nciposluš-noc. ^spodarstvo hancoski frank Pariz, 1. dec. DNB. 0 položaju francoskega franka je podal finančni minister v finnnčno-političnem časopisu »La j Revue du monde« nekaj pojasnil. Minister Je izvajal, dn je razvoj pokazal, da je rodil apel na javno zaupanje zaželjen sad. Kljub občutnemu porastu državnih izdatkov uživa vendar frank v tuzem-stvu, kakor tudi izven meja Francije zaupanje. Vlada je pripravljena na vsnk način branili valutno moč in kot dokaz temu so neštevilni ukrepi, tako znščita hranilnih vlog, kakor tudi otnogočenje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih naložb denarja. Nič manj učinkovita je bila borba vlade proti črnoborzijan-stvu. V splošnem so Francozi doumeli, da jc v njihovem lastnem interesu, čc podrede svoje denarno premoženje upravi države. * Sprememba cene za plinski koks. Scf pokrajinske uprave v Ljubljani je na prošnjo mestnega pogluvarstva v Ljubljani odobril te najvišje prodajne cene za plinski koks, in sicer: v pro-1 daj i na debelo, to jc trgovcem detaj-listom: n) nesortirun koks za tono 496 lir, b) sortiran koks za tono'526 Jir, Cene se razumejo franco voz, vključno cestarino. V prodaji na drobna; kcin-Mimcntoin po mestni plinarni'in trgovcih s kurivom v Ljubljani: a) nesorti-ran koks zn tono 566 lir, b) sortiran koks za tono 596 lir. Cene sc razumejo Tranco (lom kupcu. S lo odločbo se razveljavijo vse ao sedaj odobrene ccnc za plinski koks. Letno plačilo obresti državnih papirjev v Nemčiji. Denarni zavodi v Nemčiji so žc prej imeli mnogo dela /■ obručunuvanjem kuponov državnih pa-lo ........ Naročajte roman »Ivanhoe«! pirjev, to delo pa jc sedaj šc bolj naraslo, k čemur je prišlo šc dejstvo, du nimajo več na razpolago tolikšnega uradniškega aparata kot nekdaj. Zlasti veliko dela jc bilo po 1. januarju, L aprilu, 1. juliju in t. oktobru. Zaradi tegu priprnvljujo sedaj novo ureditev, po kateri se bodo kuponi nemških državnih papirjev izplačevali samo enkrat letno v enem znesku. Računati je treba, du se bo to izvedlo že za termin 1. januarja 1944. »Potovanje v vesoljstvo « Nuplsnl Pavel Kunaver. — Obsega 126 stro-n■ s številnimi slikami nebesnih teles. — Cenn 4? lir. — Knjiga o čudežih ln skrivnostih zvezdnntega neba jo zanimivo in poučno branje z« mladino in odrasle. Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5. Miklošičeva ccsta S. ©mi i e usmiljenje fboste Josefjgii I F. CHIESA 14 XXII. Kaj se je zgodilo?« je vprašala gospa Ivana, ker ni mogla razumeti, kako to, do molče strmita drug v drugega oba starca, ki sta se vedno tako rada razgo-varjala in ki se nista mogla nikdar ločiti, kadar sta se srečala na cesti.č Zdravnik je sedel poleg postelje in obračal hrbet proti vratom, Sredi sive glave se mu je svetlikala rožnata pleša. Ko se jc prikazala na vratih teta Irena, je bolnik dvignil glavo iz blazin in njegove oči so jo gledale, kakor do bi hotel reči: »Slabe novice . ..« »Kaj s« je zgodilo«? je ponovila gospa in se približala zdravniku. »Kako je bolniku?« »Dobro, prav dobro... Seveda bo moral potrpeti še nekaj časa ...« Nato se je okrenil k Amarilis in de: jal: • Amarils, hodi lako dobra in pojdi na pošto ter mi naroči prostor v avtobusu za Castelletlo. Sicer je se pol ure časa, vendar nc bi hotel da ...« Gospa Irena je hotela reči: Čemu neki? Nfl
  • SD I + Il« ali >SD I+II+HI<. Nu tu način zituša celotni dnevni obrok kruha: na navadno iS ■o S •s " cS n £ a-3 6 živil, nakaz. e-s a a> =JS O-o o za mladino od 9. do IS. lela 150 gr 75 gr 225 gr za ročne delavce 100 „ 100 gr 73 „ 325 „ za delavce it^i težkih aellh 150 „ 200 „ 75 „ 425 „ ia delavce p?f ualtež-ijih delih 150 „ 300 „ 75 „ 525 „ Mladini od 9. do IS. leta, katere družinski poglavarji so pridelovalci, ne pri-pudu ta povišek. Upravičenci bodo prejeli novi dodatek na sledeči način: n) mladina od 9. do 18. lota v mestu Ljubljani zu ves mesec december naenkrat 2.325 kg kruhu ali 1.922 kg moke proti izročitvi odrezka št. »V« (lodutne živilske nakaznice GMc zU mcscc de- Kmetijska družba (Novi tr»\ (iospodur-ska zadruga (Bleiiveisova cesta). Olajšan nakup krompirja Krompir na od rezke 4, 5 in 0 živilske nakaznice za nabavo krompirja prodajajo tudi sledeči trgovci: Rozman Anica (Sv. Petra cesta), Ma-rolt Karel (Trnovo). Blaiir Vladimir (Moste), Zorman Andrej (Celovška cesla), I.under Boris (Rožna dolina), Rozman Angela (Kodeljevo), Leben Maks (Poljanska cesta), Kaline Ivan (Moste). Zgodovinski paberki 4. grudna 12fi8. leta je češki krali Premysl Oto-kar II, sklenil v Pod5bradyh z osebno navzočim koroškim vojvodom Ulrikoin Spatiheimom dedno pogodbo, v kateri določa Ulrik svojega sodobnika Otokar-ja IL, ako bl umrl brez sinov in hčera, za dediča vseh svojih dežela, lastne posesti in fevdov. Pri lej pogodbi jc Ulrik namenoma prezrl pravice svojega brala Filipa, ki se pa dediščini po Ulrikovi smrti nikakor ni maral odreči. Ker doma ni mogel najti opore — rimsko-nem-ska država je preživljala tako imenovani inlerregnum (medvladje) — se je zvezal s starim nasprotnikom Pfeniys!a, I ogrskim kraljem. Češld kralj se pa za hlovatn do Koroške in Kranjske ler pustil Filipa na cedilu. Tako je češki kralj združil pod svojim žozlom poleg Avstrijo in Štajerske še Koroško in Kranjsno, Nadaljnji obstoj in razvoj velike državne tvorbe, ki jo nnslalala med Sudeti in Jadranom, jo preprečil novi rimsko-nemški vladar Rudolf fz llabsburga. l!)2fi. lefa je umrla naša najpomembnejša slikarlca Ivanka Kobilica, ki je kot sodobnica naših najstarejših impresionistov začela v izrazilo mona-■kovski maniri, pa je v Parizu spremenila svoj značaj v smislu pridobitev impresionizma. tenibcr, I vse te akcijo ni mnogo brigal, marveč b mladini od 9. do 18. leta v ostalih « . . ^ jn - ,m. *12{59.70 od. oskrbovanih občinah, ki ni prejelo do datne nakaznice GMc, bo izdal pristojni občinski preskrbovalni urad za ves mesec december naenkrat 1.922 kg enotne moke z »malim nakuzilom«; c) razne vrste delavcev, ki so v posesti dodatne živilske nakaznice »SD U, »SD I+1I« ali »SD 1+11 + IUc za mescc december (zelenkasti podton) lahko nabavijo kruh za ves mesec naenkrat ali pa sproti vsakodnevno proti izročitvi ustreznega števila odrezkov, označenih s »SDlc. Tem odrezkom se namreč s 1. decembrom zviša vrednost od sedanjih 100 gr na 175 gr; ponavljamo, da bo za vsak tak odrezek priznal Prevod 175 gr kruha, čeprav je na njem natisnjeno 100 gr. Upravičenci, ki so mor- je pod zimo in po pravil 7. močno vojsko skozi Mislinjsko dolino v Savinjsko in od tod na Kranjsko. Tu zavzame Ljubljano, pridobi' z lahkoto Kostanjevico in Kamnik ter se odpravi preko Kranja na Koroško. Vojni pohod je stri Filipov odpor, nekaj njegovih najzvestejSih pristašev je zbežalo k ogrskemu kralju, ki pa se je v Bratislavskem miru 1270 odpovedal za- Za današnji dan Koledar Sobota, 4. grudna: Barbara, devic« in mučenica; Peter, Ilrizolog, Skof in cerkvcni učenik. Prvi krajec ob 12.03. Ilerschcl napoveduje oblačno in sneg. Nedelja, 5. grudna: 2. urlventna; Sabas, opat; Krispina, mučenica; Pelin, škof in mučenec. Dramsko gledališče »Sneguljčica«. Nastop sv. Miklavža. Izven. Mladinska predstava ob 16.' Operno gledališče »Netopir«. Red Sobota. Ob 16. Kino Matica »Tovarlšica v poletju«. Predstave ob 15 in 17.30. Kino Union ^Soproga:;. — Prcdtitavc ob 15.50 in 17.30. Kino Sloga »Petcrček«. — Predstave ob 13 in 17. Lekarniška oluiba Nočno službo imajo leknrne: mr. Baknrčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra ce6ta 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdruv-nik dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova ulica 7, tel. 36-41. Dnevne novice Pisarna Zimske pomoči Jo v Pueclnljevl ulici 9-1., soba 1. Tja pošiljajte dopise iu darila. Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena kupuj« po aajvitji dum ul oeol tvrdka D V lili 10 Ni. Pre«eruo»a <4. Via radio popravil« vnm točno, atro* kovno Id • Jamstvom ler t predhodnim pre-gladom lo pror«čuoom4tvrSl tvrdk« Philips Radio, Clle« t. maja 1 Naknadno vpisovanje v trgovsko ačlll-iče »1'lirlntoto« učni »arod«, Ljubljana, Domobranska ti. za Enoletni trnovski tečaj s pravico Javnosti In za Višji trgvskl tečnj se vrfil nakmidno Se viink dan za one dijako-ujo, kl zaradi Izrednih prilik doslej 4« niso mogli obiskovati »ole. — Nh rotjiolago brezplačen prospekt. — Ravnateljstvo. Dill« te itrnjeplijal Novi eno- dvo- In trimesečni tečaji - dnevni In »očerul — prično dne 0. decembra. — Največja moderna »trojeplsnlco: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pouk Je dopoldno, popoldne aH zvečer, učne ure po teljl obiskovalcev. Praktično inunje, vsakomur ko-rlstnol — Učnina zmerna Vptsovnnje se vrSl dnevno. Na razpolago brezplačni novi prospekt. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco. Jezike Itd. Izbira predmetov po teljl. Priporočljivo tudi dljakoin Injam vseh Sol toi vlsokoSolcemkom Informacije: Trgovsko učlllSče »Chrlstofov učul zavod«. Domobranska IS. Akudcmlčnrkc kl, uporabite svoj prosti čas ta vsestransko praktično trgovsko gospodarsko Izobrazbo. Predmeti; »trojeplsje, stenografija, knjigovodstvo, korespondenca, Jeziki Itd. vsakomur koristno služIjo v tuseb netn nll Javnem poklicu. — Nov| tečiijl prično 6. decembra. Podrobne informacije in prospekte daje: Trgovsko učlllSče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče jo znaujo strojepisja, steuografije, knjigovodstva, korespondenco, jozlkov Ild. Temo-1 ji t pouk za praktično trgovsko-gospodur-sko udejstvovunjo v zasebnih aH Javnih urodih-plsarnnh. — Novi tečaji — dnoval in vočornl — prično 6. decembrn. — Izbira predmetov po i ulji. — Učnina zinerua. Vpl-sovanjo dnevno. Informacijo In prospekte dnjc: Trnovsko nčillšče »Cbrbtulov učni zavod,« Domobranska 15. Opozarjamo, da je leles vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, kn obrnti počivajo ali pn v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseli strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korcsjiondencn, trgovlnstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojeplsjo. Izbira predmetov p(, tel.ll. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2 II. Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji, gripi, influenci, dismenoreii in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. Opozorilo! stursem onlli dljakov-lnj srednjih. strokovnih In meščanskih Sol, ki lotos nimnjo rednega pouka, nujno svetujemo, da ne putčajo svojih otrok brez dela. Vpišite jih r tukajšnji korepetltorij »Niipredek«, kl redno in nemoteno pripravlja dljuke-lnje zn Slovenski dom prinaša v najnovejši številki med drugim: Samo ena politika! Dolenjski obračun z Osvobodilno fronto To je Novemu mesfu prinesla O F (Vrsta fotografij o današnjem obličju Novega mesta) Sredinstvo v našem primorskem življenju, njegove posledice in njegova krivda Predlog notranjskegn župana Nn Turjaku — potem ko je bilo konec Knoblehar, veliki božji in zeniski popotnik in mnogo drugega zanimivega berila, dokumentov in poročil vse Sole ln razrede, ta vse al) posamezno predmet« Id tudi jezike. Posebni teOuJI matematik«. Kajlepta prilika 1« utpeAno redna tolunje dljakov-lnj. Poseben oddelek tudi ta privatne Izpit«. Pouk J« priznano najboljši zaradi odllčn« orguultuclj« In »• vrSl v ločenih skupinah ta vse razred« Id to v središču mesta Da Kongreauern trgu. Zahtevajte prospekt. Vodstvo specialnih Instruk-clj, Kougresnl trg 1-11. Slovensko planinsko društvo Ima svojo novo društveno prosloro v prveiu nadstropju lilSe v Ulici 3. maja S (prej Aleksandrova cesta 6) nad »Koto llolinsky«. Uradno uro ob delavnikih od 9-12 ia od 15-18, oh sobotah lo dopoldne. I.epakt po vsem mestu in dnevniki 1 najdobelejllml črkami opoiurjujo prebivalstvo nu geslo Zimske pomoči. /a (tare onemogle Ljubljančane v mestnem zuvotlsču v Japljevl ulici Je podarila družina Djluovskl lz lleograda 2U0 lir v počastitev spomina pok. dir. g. IJrnnku Ko-sttču. Mestno županstvo Uroka najtoplejšo zalivalo tudi v Imenu podplranih. Počastite rajno z dobrimi delil N« Miklavžev večer, v neilet' ob 17 zaključi aknd. slikar Murjnn P! k razstavo svojih del v Uulorijl Oborsuel na Uo-sposvetski eesll 3. Rokodelski oder. Jutri točno oh 15 bo začetek Miklavževega večera nu Rokodelskem odru. Btaršo, kl hočejo razveseliti svojo otroke, vublnio In opozarjamo predvsem lin ljubko Igrico >Nebeška stortja«, Ki sc irodl v nebesih in na zemlji. Po Igri bo prihod Miklavža In obdaritev. Darila eo sprojemnjo danes od 9—13 In od 14—19, Ju-Irl pn od 9 do pričetka v jilsarnl Rokodelskega odra, Petrarkova 12-1. Mlkluvževanje SI{ Vič bo v nedeljo nli 1.1.30 za mladino v meščanski Soli na Viču (vhod Iz dvoriščni: za odraslo jirl Malinl-ču nb IS. Darila so (prejemajo od 11 dalje. Kurilnim Ljubljana sprejme tnkoj večjo število Izučenlh obrtnikov (s pomočniškim spričevalom) kovinsko stroke:1 ključavničarje, mehanike, kovače, kotlnrje, strugnrje iu instalaterje. Rcflektnntl naj se zglasljo v kurilnici v administraciji, soba 11. Kristusove besede: Hodilo usmiljeni ln usmlljenjo bosto dosegli! je Izbral prerl-dont general IIupnik ta ireslo vse akcije za Zimsko pomoč In jc z njo povedal vso. Danes Je ladnja prilika, da si Miklavž preskrbi žalostno Število Izvodov »Družinske prntike>, da bo inogol z njo obdarovali našo pridno uiludiuo. Da bi savojci svojim tedanjim zavez- ga, organiziral zamenjavo orožja za olje. nikom vsaj delno prikrili svoje sodelova- tla že oddali odrezke »SD I< in nabavili nje tudi s čisto komunističnimi tolpami, z njimi le 100 gr krului, so upravičeni . so na nekaterih krajih na svojem področ-dokupiti še razliko dnevno 75 gr kruha I ju pripravili tudi več vojaških nastopov Zamenjava olja za orožje se je vršila v Podgori pri Makarski. Iz B u g o j n a so nadalje poročali, da so tudi komunisti, ki so vdrli na hrvat- ali odgovarjajočo količino moke pri 'tj rgozdnim tolovajem Komunisti so T" 7 „ VQn\na .nrvat- „11 iein nri kntorem so nn te CliT" Slu "'T'?',?sko ozemlje iz Cme gore, oboroženi z trgovcu ali peku, pri katerem so na te odrezke nabavili kruli uli moko. Pri nakupu enotne, moke namesto kruha velja sledeče razmerje: 75 gr 175 gr 275 gr i 375 gr kruha odgovarja 62 gr 144.fi gr 227.3 gr 310 gr enotne moko bili o teh pripravah seveda vedno točno obveščeni ter so se pravočasno umaknili, savojska vojska se je pa nato znašala nad nedolžnim ljudstvom. Taki nastopi so bili v Biokovu, v okolici Omiša, Sinja, Pro-zora in Vrlike. V vseh teh krajih so savojci prizadejali ljudstvu ogromno zla. Savojska vojska, kakor že omenjeno, najnovejšim italijanskim orožjem. Na razpolago imajo poleg pušk tudi težke in lahke strojnice in metalce min in navalne bombe. Prav tako je italijansko tudi strelivo Komunisti so tudi dobro založeni z lirami. Pravtako je prispelo v Zagreb poročilo iz Crikvenice, di je Rudolf sploh ni imela namena resno nastopiti 1 Klarlč organiziral dobavo hrane, orožja proti komunistom. Kako tudi, ko jc pa j in streliva za komuniste Hrvatske ob-tudi te fabila za svojo politiko ter je tudi : lasti so ga hotele zapreti, savojci so pa Na celomescčno decembrsko dodatno živilsko nakaznico: »SD I« pripada torej 5.425 kg kruha ali 4.483 kg enotne moke, »SDI + 1I* pripada 8.525 kg kruha ali 7.046 kg enotne moke. »SD I+ 11+ 111« pripada 11.625 kg kruha ali 8.327 kg enotne moke. To povečanje je bilo možno, ker je volikoncmška država dala na razpolago potrebno količino žita. Razdeljevanje jabolk za mladino Od 4. do 7. t. 111. se bodo tazdeljevala jabolka za mladino od 9. do 18. leta starosti pn 1 kg na ospIio na odrezek št. III GMc dodatne živilske nakaznice za mladino po sledečem redu: te podpirala z orožjem, strelivom in osta lim vojaškim materialom! Dr. Vrančič poudarja, da hrvatska vlada razpolaga z obsežnim obtežilnim gradivom ter iz njega navaja samo nekaj primerov, iz katerih je razvidno podpiranje savojcev komunističnih oddelkov. Tako n. pr. poroča velika župa Knin dne 17. oktobra 1942, da so komunisti v Liki in Dalmaciji oboroženi z italijanskim orožjem ter obleče- to preprečili in ga zaščitili. V O m i š u so dne 25. avgusta hrvatski državni organi aretirali več komunistov in njihovih pomočnikov ter so jih hotele spraviti preko Metkoviča v Zagreb. Savojci so jih Hrvatom odvzeli in spustili na svobodo. Iz M a k a r s k c je bilo dne 29. avgusta odposlano v Zagreb spoiočilo, da ni v italijanske uniforme Tudi strelivo je komunisti prevažajo strelivo in orožje v v ogromni večini italijansko. Res je, da ! P 1°k v Orožje je bilo italijansko ter so komunisti razorožili več savojskih posadk, toda dokazano je tudi to, da so savojci v zameno za ujetnike dajali komunistom tudi hrano in orožje. Tako so je bilo kupljeno v Splitu. V Karlovcu so 15 novembra 1942 ugotovili, da so vsi komunisti, ki so napadli S 1 u n j , oblečeni v italijanske dali savojci komunistom vse orožie, ki uniforme. Italijanski so tudi tinki, me- ga je imela posadka v Bolu na BraČu. talcl mln ter osta,e vrste orož'a In to samo za par savojskih ujetnikov. Iz S t o 1 c a je hrvatska vlada tega Prav tako je vsem v srednii Dalmaciji leta dobila sporočilo. Ko je bil meseca znano, da je savojski poveljnik prista- maja 1942. leta komunistični napad na nišča v Makarski, pomorski častnik Fien- Stolac, so se pojavili v Krajšini razni ko- munistični napisi. Vse napise je izvršil ter se tudi podpisal komunist Vojko Djurič iz Podplata, ki je bil pozneje ujet ter poslan v italijansko taborišče. Savojci so ga takoj izpustili na svobodo, ker je obljubil, da bo ostal še nadalje v njihovi službi, jc smel še nadalje nositi orožje. V začetku junija 1942 je hrvatsko orožništvo aretiralo v Postirah na Braču Stipe Ostojiča, duhovnega voditelja komunistov v tem kraju Imenovani je bil aretiran zaradi prikiivania dveh ranjenih komunistov. Hrvatski orožniki so aretiranega Ostojiča vodili preko Metkoviča v Zagreb. V Mctkoviču «0 ga savojci nasilno odvzeli Hrvatom in izpustili na svobodo. Par dni zatem se je isti Ostojič vrnil med komuniste v gozdove ter je prevzel njihovo poveljstvo na Braču. Iz Omiša jc nadalje prispelo v Zagreb sporočilo, da so meseca julija 1942 hrvatske oblasti opozorile savojskega poveljnika divizije »Bergamo« generala P i a z -z o n i a in poveljnika savojske po.iadke v Omišu, polkovnika De Turisi, da odvetniški pripravnik Božo M • m i c a vodi v tamošnjem kraju komunistično družino 10 članov ter z njo organizira in iz- j vršuje razna sabotažna dela na električ- j nih brzojavnih in telefonskih napravah. Polkovnik De Turis jih je dal zapreti, toda že naslednjega dne ie vse izpustil. •Dva dni pozneje je omenjeni Mimica z vsemi svojimi deseterimi člani komunistične cdinice lahko nemoteno odšel med komuniste v gozdove. Dalje.) I Za Miklavža dve novi slikanici: NO*AN IN ZAILKA niritfM IN niINHICA Mladinska zaloMia Stari irg št. 30 Pojasnilo. Ker sc po moji vrnitvi Iz voj. ujetništva meša moje ime z Imenom Zornim Poliča, članu komunističnega vodstva. Izjavljam, da z zgoraj imenovanim nlsein v nlknkem sorodstvu ln ml jo osebno neznan. — Milo5 PollS, iui. poručuik, Ljubljana, Zalokarjeva 12. niagajuu davčne uprave^ za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, ne bu poslovala v času od I.—11. t. in. zaradi belJou.V in čiščenja uradnih prostorov. Nujne obveznosti naj davkoplačevalci plučujejo po položnicah na pošti. Kinematrogrufi 11 a j' sl za navedeno dni preskrbe pruvočasno zadostno število vstopnic. Pošiljajte za Zimsko pomoč! Številka čekovnega računa 1I..1SI. Pouk na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bo nadaljeval v ponedeljek, t. decembra tS 13. ob 13 v prostorih II. moške realne gimnazije na Uakovntku. Ta dan naj pridejo v šolo vsi prvo- Iu drugošolet In 3.a In 3.b. V torek, 7. deeembra, prično s poukom 3.cde In vsi četrto- In pclniolcl. V četrtek, >. decembrn, pa vsi šeslo-, sedmo. In osinošolel. Za vse razrede bo pouk prU dan po žc razglašenem ponedeljkovem urniku. Pričetek pouka vedno ab 13, konce o!> 17,5, — Ravnateljstvo. Opozorilo Opozarjamo p. n, konzumenle, da je Sedlar Ivan. lastnik tovarne hranil »Sladue, Ljubljana — Moste, slavil v promet škatle 1 napisom >Pravi l'ran-ckov dodatek kavi« po pol kilograma, katere pa ne vsebujejo našega izdelku. Ie škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka no prednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temno modre barve, torej iste temno modro barve kot sta dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime >I'ranck< na sprednji strani šliatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Ivan Sedlar, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temno modre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka ci-korije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo zaradi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D., prej Hinka Francka Sinovi d. d. Zagreb Miklavž fe v zadregi... Da bo kupil reman z 200 slikami »IVAN HO E« se je že odločil Ne ve pa, ali naj kupi v polplatno vezano izdajo za 45 lir ali v celo platno vezano in na najboljšem papirju tiskano izdajo za 80 lir Pomagajte mu vendar I mlotiiic? iHSIiliii©lli lil J9RK ^jjp-' ATh, ■■■■■ d®S©gii i Oelovanje Pokrajinskega podpornega zavoda Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da je zasebno delo na karitativnem polju koristno in dalekosežno, da pa no more zajeti vseh denarnih virov, kakor tudi ne trajno zadostiti izrednim potrebam vojnega časa. V urejenejših razmerah je bila preskrba našetja ljudstva kolikor toliko zadovoljiva. Kljub neenaki razdelitvi dobrin in težkim posledicam gospodarske krize pred sedanjo vojno za delavce in nameščence ter ostale socialne in gospodarsko šibke sloje, so bili primeri bede oziroma večjega pomanjkanja med Slovenci razmeroma redki. Zarati tega je mogla zasebna dobrodelnost potom raznih" karitativnih zvez in društev — ob vsaj deloma javnem skrbstvu občin, banovine in države — zadostiti najnujnejšim notrebam. V nekaterih primerih prizadeti sicer niso bili deležni posebnega urejenega skrbstva, odnosno podpore niso zadoščale. V glavnem pa lahko trdimo. da je bila preskrba kljub nedo-stalkom urejena in v odnosu do današnje znatno zadovoljivejša. Vojni čas je naložil slovenskim krajem posebne nalocje. V začetku je skrb za pomoči potrebne prevzela zasebna iniciativa. Zelo uspešno je bilo udejstvo-vanje dobrodelnih društev zlasti stanovske vzajemne pomoči. Pozneje pa so po-kraiinske oVilasti zaradi posebnih političnih razlocrov posegle v to zadevo in ustanovile Pokrajinski podporni zavod, ki nai bi združil javno in zasebno dobrodelnost pod enotnim vodstvom. S to zamislijo so bili preskrbljeni naši pokrajini nekateri novi javni podporni viri. Obenem je bila omejena domača pobuda, dočim je stvarno vodstvo celotne dobrodelnosti izostalo. Pokrajinski podporni zavod se ni niti trudil, da bi z večiim in učinkovitejšim uveljavljanjem združil vsa javna in zasebna prizadevanja na tem področju. Omejil se je zgolj na razdeljevanje javnih sredstev, prepuščajoč zasebnikom večjo ali manjšo pobudo ob istočasnem oviranju vsakega ohširneišega in smotrnejšega skrbstva za vojne žrtve in podobno. Birokratič.nost Iz tega sledi, da so Izdatki v 1. 1942. znašali 5,361.723.47 lir, v letu 1913. pa 6,964.728.15 lir. Pričakovati je, da bodo potrebo v prihodnjem letu zlasti v zimskih mesecih, znatno večje. Treba bo najti še več sredstev. Samo za običajno skrbstvo po do- | doklade, Pokojninskega zavoda in drugih ustanov. Občine bodo morale prav I tako obremeniti do skrajnosti svoje pro-I račune. Zavedati se moramo, da Pokrajinska uprava no bo mogla nositi vseh bremen in da je treba pritegniti tudi vse druge Činiteljo brez pomislekov fiskalnega značaja. Tako zbrana sredstva naj omogočijo vsaj najnujnejšo preskrbo pomoči po- sedanjih smernicah bo po vsej verjetno- , trebnih oseb. Pokrajinski pqj|pornt za-sti potrebnih okrog 10,000.000 lir. K te- j vod nai bi v tem okviru vzdrževal jav-mu je prišteti še izredne izdatke v zim- no kuhinjo v Ljubljani (za 500 do 600 skih mesecih, povzročene po sedanjem oseb). Nadalje naj bi ta sredstva služila izjemnem stanju v pokrajini. Vseh teh ( za preskrbo povratnikov in pribežnikov, sredstev ne bo mogoče zbrati samo iz ' kakor tudi za nabavo oblačilnih pred- javnih virov, temveč bo potrebna soudeležb,- zasebnikov, ki nai prispevajo v okviru letošnje »zimske pomoči«. V prihodnjem '"'u bodo morale pri- metov, plačilo najemnine in podobno. Samo na ta način bo mogoče zadostiti zahtevam časa in priskočiti na pomoč prebivalcem te pokrajine, katerih spevati primerne zneske za redno pre- | stvarne potrebe ne dopuščajo nobenega skrbo razne javne ustanove v pokrajini. ' dvoma o upravičenosti vabila javnosti in V tem poeledu ho zlasti važno sodelo- j javnim ustanovam k sodelovanju pri zbi-vanjo Borze dela, Blagajne za druž.nske ranju gmotnih sredstev. Osnutki proračuna mesta Ljubljane za 1944 V Krcsiji, na finančnem oddelku v > no letos 1,320.185 lir, za narodno pro-Lingarjevi ulici 1-L, soba 23, so bili sveto 1,621.070 lir, odobreno letos 3. t. m. razgrnjeni osnutki proračuna , 1,379.985 lir, za finančno stroko 3 mi-mestne občine ljubljanske za leto 194-4*, ' lijone 54*5.701 lira, odobreno 3 milijo-ki so strankam dani v vpogled med ne 795.606 lir, za gradbeno stroko uradnimi urami. Osnutki bodo raz-i 7,792.762 lir, letos odobreno 6 471.345 grnjeni do 7. decembra t. 1. Razen lir, za narodno zdravje 1,187.996 lir, osnutkov je predložen še obširen pravilnik k izvrševanju proračuna za prihodnje leto in tarifa na mestno trošarino in uvoznino. V glavnem ostanejo mestne doklade zavoda samega ni omogočala izvršitve | (mestnega zaklada) kakor tudi raest- letos odobreno 984.006 lir, za socialno skrbstvo 6,343.118 lir, odobreno 4 milijone 758.624 lir, za trgovino, ibrt in industrijo 143.848 lir, letos odobreno , , j "9-049 lir, za občinsko gospodarstvo na državne neposredne davke neizpre- , 5.683.762 lir, letos odobreno 4,189.925 menjene. Tako naj se po osnutku po- ! lir, za kmetijstvo živinorejo, sadjcTr-bira kot lani 60% dokluda na zemlja- stvo, vrtnarstvo in gozdarstvo 728.4%, rino in zgrndarino 100% doklnda kot letos odobreno 61C.632 lir, za štipen-lani na uslužbenski davek. Povišana dije, subvencije in ) odpore 969.626 lir, na je bila doklada na pridobnino, na j letos odobreno 1,724.608 lir, za r zne krosnjarski davek, zavarovalne agen- j izdatke 799.042, letos odobreno 567.087 te, na družbeni davek in na rentnino ■ lir, za proračunsko rezervo 4994>23 od 10 na 140%. lir, letos odobreno 2,786.800 lir in za Pravilnik o izvrševan ju proračuna j 6% obligacijsko posojilo — anuiteta mestne občine ljubljanske za prora- '"" " čunsko leto 1944 določa v členu 2, da znašajo redni izdatki mestne uprave prvotne zamisli o združitvi javne in zasebne dobrodelnosti. Olede na to se je v novelši dobi uveljavilo nabiranje, da je potrebna pre-osnova Pokrajinskega podpornega zavoda. Odpadli fo namreč politični oziri, ki niso dopuščali večjega razmaha zasebni dobrodelnosti. Potrebno je bilo obenem nadomestiti nekatere denarne vire ter nniti drugačne možnosti za uspešno nadaljevanje te vrste javne preskrbe. Zavod naj bi postal središče dobrodelnosti v pokrajini pri upoštevanju zasebnih pobud na tem polju. Karitativnim društvom nai bi zaTOtovila popolna svoboda glede zbiranja sredstev in kroga podpiranrev. Preprečilo naj bi se večkratno podpiranje enih na škodo drugih. Enotno vodstvo naj hi omogočalo smotr-iieiSo medsebojno razdelitev področja in pravičnejše ter uspešnejše razdeljevanje tiodpor. Temu nrtčelu naj ustreza bodoča sestava upravnega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda. Pokrajinski podporni zavod je doslej izdal za izredno preskrbo pomoči potrebnih (brezposplnih, beguncev, družin in-ternirancev itd.): leto 1942 1,050.000,— 467.097.95 106.095.80 378.024.20 178.951.60 170.894.02 Ljubljana..... okraj Ljubljana-okolica logaški okraj .... novomeški okraj , , črnomeljski okraj . . kočevski okraj . , . leto 1943 4.194.075.05 1,146.685.55 175.104.50 953.685.10 221.253.30 273.924.65 lir nih podjetij, zavodov in ustanov skupaj znesek 120,286.965 lir, prav toliko doli o3 Vrsti doslej izišlih »Svetovih« knjig se je pridružila šc peta številka z naslovom: ».S premogom in kovinami po svetu in zgodovini*. »Svetova« knjižnica si jc' s to knjigo še bolj utrdila sloves, ki si ga je pridobila v kratkem času svojega izdajanja slovenskih poljudno znanstvenih knjig. Najnovejša knjiga bo pa še prav posebno dobrodošla učeči se mladini, ki bo v knjigi našla mnogo dobrega in koristnega. Dijaki, posezite po »Svetovih knjigah! Naročite se na »Sveti« 88. Vendar včasih mi postane tako hudo, tako samotno brez srca.« Naslonila je lice na mrzlo steklo. Dr, dr, so drdrale kočije, da je bežal pesek izpod ukrivljenih koles. Na obzorju je že pre-žala zima. postopanje, se ne izdajajo. Na sodišču v sobi štev. 136, II. nadstr, se med uradnimi urami od 9 do 12 sprejemajo dalje prošnje za uvedbo revizijo obsodb odnosno procesa. Gruden — ranozimen Prijadrali smo v mrzli gruden, ko se v meteorološkem pogledu že začenja zima. Zato so stare Bleiweisove »Novice« v letniku 1850 nasvetovalc, da bi se »Slavjani« v pogledu mesecev lažje razumevali, naj bi 6e mesec december ali gruden nazival »ranozimen«, januar — »sredozimen« in februar — »poznozimen«. Tudi dobri Blaž Potočnik je sestavil poseben seznam za mesece. Vsa poljska dela sedaj počivajo. Sadjarji so odložili in spravili svoje sadjarsko orodje, s katerim so čistili sadno drevje, sadili nova drevesa in obrezovali stare veje. Vrt sedaj počiva. Z decembrom pa se začenja v mestu sezona raznih gledaliških predstav in lepih koncertov. Praktični gospodarji, zlasti sadjarji in vrtnarji delajo svoje bilance in načrte za prihodnje leto. Vsi poljedelci so bili z vremenom v tem letu splošno zadovoljni Ni bilo v pokrajini nikjer kakih večjih elemementar-nih katastrof, tudi strela ni tako pogosto udarjala kot druga leta. Letošnji november je bil med vsemi meseci skoraj najdeževnejši. Primerno zgodaj je začelo snežiti. Bilo je 19 deževnih in snežnih dni. Sneg je ležal v ravnini 12 dni. Trnovska vremenska opazovalnica je zaznamovala, da je v novembru padlo do 153 mm dežja, v središču mesta pa samo okoli 134 mm. Posebnost je bila, da je dvakrat prav močno grmelo. Še nekaj o črnoborzijanskih trafikantih Med vsemi sloji ljubljanskega prebivalstva je vzbudilo poročilo c črnoborzijanskih trafikantih napeto zanimanje. Že v četrtek zvečer in zlasti » petek sa 1 J,i posebno med kadilci živahni razgovori, menjavale so se debate o vseh mogočih sankcijah, ki naj bi se uvedle proti črnoborzijancem. Naj tu omenimo, da so za vse verižnike in navijalce, ki skrivalo in grmadijo tobačne izdelke, ko hranijo večje zaloge tobaka nad predpisano množino, še vedno v veljavi posebna kazenska določila, ki vsebujejo prav visoke zaporne in denarne kazni. Naj spomnimo tu le na znani Čekadov proces, ki se je leto6 vršil pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani in kjer je šlo tudi za kopičenje tobaka in tajne zaloge cigaret, ko sta bila v tem procesu obsojena dva ljubljanska trafikanta na večjo zaporno kazen. Tudi sedaj ovadeni trafikanti bodo deležni vse strogosti kazenskih določil o skrivnih zalogah tobaka. Dramsko gledališče Sobota, 4. dccembra. ob 16: »Sncetiljčlca«. — Nastop it. Miklavža. Izven. Mladinska predstava. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 5. decembra, ob 10, 14 ln 17: »Sne-guljčtca«. Nastop sv. Miklavža, Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Ponedeljek, «. decembra, ob 16: »Snetrul jčl-ca«. Naotop sv. Miklavža. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Operno gledališče Sobota, 4. decembra, ob 16: »Netopir«. Opereta. Ited Sobota. Nedelja. 5. dcccmlira, ob 15.30: »Sncfuročka«. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Ponedeljek, C. dccembra: Zaprto. Berite »SVET« IEL 22-21 Radio Ljubljana dnevni spored za 4. dccembcr: 8.30 Jutranji koncort — 9 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12 Opoldanski koncort — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert 7.a razvedrilo izvaja radijski orkostor, vodi dirigent D. M. Sijauoc — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncort — 17 Poročila v neni-J ščijii in sloenščiui — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Gospodinjsko predavanje — 19 Fantjo nn vasi pojo — 19.30 Poročila v I slovenščini — 19.40 Na kaj misliti (g. Nurto Velikouja) 19.45 Napoved sporeda za naslod-nji dan, sledi mala medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Pisan sobotni večer — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za laliko noč. KINO UNION Duhovita in zabavna komedija o ljubezni iu zakouu »Soproga« Napisala Thea v. Ilarbou po odrskih komadih »Soproga« io »Zaljubljen v šliri žene«. Jenny Jugo, \Villy tritseh, Viktor Staal, Hildc v. Stolz itd. PREDSTAVI ob delavnikih eb IS.10 lo 17.50. IEL KINO MATICA 12-41 ANNA DAMMANN in PAUL I1AKTMANN v filmu najlepše vsebine! Življenjska pot slavne pianistke in podeželskega zdravnika. — Film čuslev, mladosti, glasbe in plemenitosti. »Tovarišica v poletju« V ostalih vlogah: Viktorija v. Balasko, Gustav kuut in Josetine Dora, PREDSTAVE ob delavnikih eb IS In 17.10 ob nedeljah! It IJ.JO. IS.SO In ob 1740. TEL KINO SLOGA 27-30 Pripeljite otroke s teboj! Naše občinslvo si je že dolgo želelo tak film, film za staro in mlado, lilm prav za vse. film polu življenja iu zabave, lilm, v katerem ima glavno vlogo mali petletni »Peter če k« ia znani priljubljeni JOE STOECKEL. Sodelujejo: Elise Aultnger, Gabriele Reii-uucllcr. Albert Jauscliek in drugi. Režija: Joe Stoeekel. PREDSTAVE ob delavnikih ob II In 17. ob nadeljahi 10.30. 13.10. 11.30 in ob 17.30 Pgcdprodaja vstopnic. mi OGLASI GUGALNI KONJ, •escD, masiven, zolo dobro ohranjen, naprodaj. — Franko-panska 11, pritličje levo. CEMENTNE CEVI IN CEMENT stolno na zalogi. Jos. Cililar, cementni izdelki, Dunajska 69. PRIDNO DEKLE pošteno, zn vsa hišno delo, in VAJENCA z" špecerijsko trgovino -sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8292. MIKLAVŽEVA primerna darila so čistokrvni Spici in toks-terierji, mesecc stari. — Naslov v upravi >Slov.« pod St. 8293. VZAMEM V NAJEM gostilno ali vinotoe v mestu takoj ali 1. juti. Ponudbe upravi >Slo-venco« pod »Dober promet« St. 8289. JELOV LES (SMREKOV) rezan in tesan, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, iavorjeve, je-senove, lipove plohe dobite v sklodišču zadruge »MAR A D« v 2i-vinozdravniški ulici — zu Cukraruo. Kupim en voz dobrega mastnega gnoja KADIVC ANTON, Sv. Petra nasip 1 JEDILNE BlIČE dobile v Maistrovi ulici št. 10. (1 KRMILNO PESO dobile v Maistrovi 10. tllM. PODGANE io ščurke zanesljivo pokončale 6 strupom, ki ga dobite v droge-riji kanl, Židovska ulica I. (1 PRIJETNO SOBICO takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov * upravi »Slovenca« pod St. 7706. la VSA RADIO POPRAVILA vam to£no strokovno in t jamstvom ler ft predhodnim pregledom m proračunom izvr&i tvrdka •Philips-Hadio«, Utlča 3. maja 41. to. Džingiskanovi Mongoli na pohodu Prav gotovo bi moralo tako odposlanstvo doseči popoln uspeh in pomir-jenje razburjenih duhov na obeh straneh. loda Džingiskan je v svoji vprav vražji premetenosti genialno poskrbel, da se je uspeh vsega odposlanstva moral podreti in da je konec vsega odposlanstva moral postati živo nasprotje miroljubnosti. Za vodjo odposlanstva je namreč izbral moža, ki je bil svoj čas podložnik šaha Mohameda in ki je pribežal k Džingiskanu kot ubežnik in izdajalec svojega nekdanjega gospodarja. S tem je vse od|>o-slanstvo postalo najbolj brezobzirno — izzivanje. Toda Džingiskan jc dobro vedel, kaj je s tem napravil. Knkor je pričakoval, tako se je tudi /godilo. Šah Mohamed je kar zbledel od jeze, ko je na čelu odposlanstva, j ki je s slovesnimi koraki prihajalo v , slavnostno sprejemno dvorano, spoznal moža — tako zasovraženega in preganjanega izdajalca. Tudi vsa vojaška i klika, ki je imela odločilno besedo na | dvoru, je začela godrnjati in kričati. Konec je bil kaj kratek. Zgrabili so vodjo karavano, in ga takoj obglavili. Vsein drugim članom odposlanstva pa so ostrigli glave nn balin — največja sramota, ki jo lahko Mongol doživi — in jih opijuvane in zasramovane po- gnali nazaj čez mejo v Džingiskanovo državo. Na Džingiskanovem dvoru so videli tedaj ko so prišli zasramovani odposlanci poročat o krvavem koncu tako miroljubnega poslanstva, kako so sc zalesketale v očeh ponižanega in tnko hudo razžaljenega trpina Džingiskana solze. Vojaški poveljniki, ki so mu stali ob strani, sp pa že čutilj, kako jih prevzema največje plamteče navdušenje. In prav eo čutili. Po nekaj trenutkih je vstal »gospodar zemlje«. Nobena solza se ni več lesketala v njegovih očeh. Kljub temu pa so se bliskale njegove jasne, neusmiljene in sivozelene oči. Nekaj kratkih besed in ukazov je zasikal Džingiskan in njegovi mongolski poveljniki so se lotili opravila, ki so ga že tako dolgo in temeljito pripravljali. K šahu Mohamedu pa je Džingiskan odposlal šc zadnje odposlanstvo. V jeziku današnjega časa bi dejali, da mu je sporočil, da prekinja z njim vse diplomatske stike. V tedanjem jeziku pa je to sporočilo obsegalo prav mafo dokaj skrivnostnih besed, ki so se še kasneje tolikokrat ponavljale ob začetkih najhujših tegob, ki so mogle zadeti narode. Pred temi besedami se je več i kakor sto let tresel skoraj ves svet. Glasile so se: % »Izbral si vojsko. Kar je namenjeno, se bo zgodilo. Sam Bog ve, kako se bo vse izteklo!« | In s tem se je začela »svetovna« vojna Nobenih razgovorov ni bilo več. Vojna na|>oved je bila izrečena — kocka je padla. Nad vso širno mongolsko državo je tudi po napovedi vojne vladal še naprej jekleni red. Red v vojski, red v zasebnem življenju. Noben jezdec ; ni več «mel poljubno jezditi po cestah, nobena puščica ni več smela samovoljno zleteti s tetive, ne da bi vedel za to vrhovni poveljnik Džingiskan, ne da bi Džingiskan to sam ukazal. Ta jekleni red je bil uveden že pred mnogimi leti in ta red je mongolski državi dal tako svojski in izrazit pečal, da ga ponazoruje najlepše pregovor, ki je nastal v tedanjih časih. Rek pravi, da bi v mongolski drža-I vi za časa Džingiskanovega vladanja devica lahko brez skrbi šla s polnim , loncem zlata na glavi od Buharc do kitajske prestolnice, nc da bi ee ji kaj zgodilo. Ta. za tedanje čase izredni in neusmiljeni red je bil izraz silnih in premišljenih priprav, v katerih je živela v=n mongolska država, ki se jc pripravljala z vsem svojim prebivalstvom in z vsemi sredstvi na vojno, samo na vojno. Ko je izbruhnila vojna, se je vsn mobilizacija izvedla mirno, brez vseh razburjenj. Stekel je ogromen vojaški 6troj, lu je bil ves že namazan in pripravljen. Samo sprožiti ga je bilo treba. Že pred letoin je Džingiskan, ki je dobro vedel, kaj pripravlja, poveril z vrhovnim poveljstvom na zanj postranskem bojišču v severni Kitajski starega generala Monkulija. Ta naj bi s trideset tisoč vojaki, starimi in preizkušenimi borci, dokončal zasedbo severne kitajske države. Na pustinjah zahodne Mongolije pa je »gospodar zemlje« pravočasno zbral jedro in glavnino svoje vojske. Konje so čakali neznanski napori. Saj so morali prekoračiti tako divjo in kamnito in skoraj neprehodno gorsko pokrajino, ki je ležala med mongolsko armado in islamsko državo. I'a niso morali le premagati to neoblju-deno in kamnito puščavo. Tudi knr najhitreje prekoračiti je morala ti« ozemlje mongolska konjenica. Prav zato pa so se njeni konji že vse poletje smeli pasti na najboljših 6tcp>kili travnikih in pašnikih. Napasli so sc na zalogo, vsi so bili rejeni kakor šc nikdar ni bil zavaljen mongolski konj. Vsak vojščak Džingiskanove napadalne armade je imel poleg svojega jezdnega konja še več rezervnih konj. Z vojno napovedjo so se čez noč odprla velika vojaška skladišča. Vsak vojak je dobil iz njih vse, kar mu je pripadalo. Vse jc bilo že v naprej preračunano do zadnjega gumba. Nobena moderna armada nc bi mogla teh proračunov izvesti bolj natančno in bolj podrobno. Na vse so mislili že tedanji mongolski »intendanti«. Pripravljena je bila takoimenovana železna rezerva. Obsegala ie proso, suho meso in mlečni prašek. Prav tako so bili pripravljeni razni nadomestni deli: rezervne tetive za loke, pa tudi šivalni prilx>r za vojaško nahrbtno bisago. Velikanske črede z lepo reje-110 živino so bile tudi na mestu. Do zadnje glave so bile natančno preštete in zbrane na primernih pašnikih, odkoder naj bi jih gnali na dolgi pohod skozi gorovje takoj za vojsko samo. V kamniti puščavi naj bi te črede služile za prehruno. lako je bila zagotovljena prehrana vojske s svežim mesom prav v pokrajini, kjer se ni dalo nič rekvirirati, nič naropati. le črede so gonili posebni, že zdavnaj izbrani gonjači, ki so znali svoje dolžnosti do zadnje pičicc na pamet. Vedeli so, kako morajo goniti živino, kako skrbeti zanjo, na katerih mestih pripraviti ograde, v katerih naj bo zavarovana ponoči, itd. Potrebno gorivo in seno je bilo tudi pripravljeno. Seno je bilo stisnjeno v velike bale, ki so bile lepo povezane in tudi že natančno zložene na posebnih, prav v ta namen zgrajenih vozovih. Iz severnih kitajskih provinc se je takoj po mobilizaciji začela vlivati cela reka že v naprej izbranih in kar najbolj spretnih rokodelcev in inženirjev, ki naj bi spremljali vojsko na pohodu. (Dalje.)