KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA ¦j SpoŠtovani gospod Doropoljski! Zapazil sem v Vašem kotičku, da Vam marsikdo kako doRodbo ivapiše. Tudi ia^ Vam liočem sporočiti o gobafi. Zgodba o gobah. Nekega Jutra mt reče mati: ..Poidl v sosedov gozd pojrledat. Če je kai j?ob." Naglo se odpravim. Ko že mislim iti, mi reče: ,,Tu imaš košarjco, da deneš sobe vanio. ako iih kaj naideš." Nato odidem. Ko pridem v gozd. se hi-poma začudim, ko vidim. da jih je vse polno. Ko sem vse tiobra! in zdeval v koša-rico, grem dalje. Tukaj se Še enkrat bol! začudim, ko vidim tako veliko gobo, da sem jo komaj držal v roki. Potem se odpravim domov. Doma se iako zaCudijo tako veHkt gobi. Potem jlh mati razreže tcr jih dene sušit prosim Vas Icdo. da to pridenete v svoj kotiček. Narisal sem 7,raven košarico z Robami In tudi tisto veliko ffobo. Mislim, da Vam bo uKajalo. Presrčno Vas pozdravlja Čez Kore in ravnine Vaš vdatii Martin M o r d e i pri Sv.Roku ob Sotli. Dobovec št. 58. Odffovor: Ljubi Martin! KoSaricc z eobami nisi tiarisal tako. da bi mogel podobo priobčiti v ..ZvonČku". Treba Ti Je §e veliko vaje. preden bodo Tvoje risbe sposobne za natisk. Tudi DTilo-žena podoba — jahaž na polžu — še ne ustreza kotičkovtm namenom. Prizuavam Tvojo dobro voljo in pričakujem lepših risb. Drajcl jrospod Doropoljski! Dovolite. da se tudi mldva odzoveva VaŠemu pozivu v ..ZvonČku" s prošnjo, da naiino plsemce uvrstite v kotlček. Naro-Čena sva na ..Zvonček" že drugo leto ter Ka vsak tnesec težko priiakujeva. Posebno naju zatiimajo rcbusi in slike raznih živali. Tudi uvodne pesmi so jako lepc. Nadvse je namu uKajala Jai^a Lcbana ..JuROsla-viji". ki sva se io naučila na pamet. Go-spodična u&iteijica nas je v šoti nauČUa tudl napev. Izmed vseh pesml nam ie poleg hiinne ,.Lepa naša domovina" .iJugoslaviJi" najljubša. Prav iskreno Vas pozdravtjata vdana Stariko in Slavica Erženova, učenca W. L v Radovljicl. OdSOVOT*. Ljuba Stanka in Slavlca! V resnici je Janka Lebana pesem ,,Ju. coslaviii" lepa in navdušuioča. Solska mla-dina se je rada uči na pamet, in ob pre-innogih slavuostnih prilikah so jo že dekla-movali. Narodna himna ..Lepa naša, domo-vitia" takisto podžiga srca In vnema IJu-bezen do naSe urekTasne očetnjave. Te dve pesml naj odmevata povsod, koder bivajo zavednl Jugoslovani! Velecenjeni zosp. Poropoljskl! Po doljEem časti Vam hoLem zopet ne-kai vrstic napisati. V tretjem razredu sem seda}. Izpričevata prinaSam dobra, ker se rada učiin. Najljubše mi je računanje, po-sebno poStevanka. Tudi čitanje, le risanje ml sre slabo. Petje je lažje. in ker se }ih hitro navadim, znam pa veliko pesml. krat-kih In dolgih, tudi nekoliko hrvatsklh, kl setn se jih naučila od scstričen \z Opatlje, ko so b(ie pri nas. Sestra me pa Lasih spremlja na kitaro. Ker ie naša učiteljfca zbolela, imamo zopet eospodično Kocmu-tovo, ki me Se vedno rada pohvali. Veliko snega imamo sedaj in mraz. Sedaj Vas pa lepo pozdravlja Vaša vdana Tatiana S t u k I j e v a . učenka pri Sv. Leuactp. 258 Odgovor: Ljuba Tatjana! Jugoslovaiiske pesmi — umetne in na-rodne — so med najlepšimi umetninami, kl jih imamo. Kako sefia » slovenskem sve-tu! Kajpada n(ma Rezika š.e toliko posunia, ker se ji zdi vanieiše doma za uečjo. No. ne obuoajmo! Tudi zanjo pride čas. ko si bo upala v široki svet iz IJubega domačeffa zavetia! • Ljubi gospod Doropoliskl! Dovolite, da tudi iaz stopim v kroR Vaših kotičkariev. ^vonček" vedno z ve~ sel]em berem, posebno povest ..Kekec na budi poti" mi Ie všefi. — Moj oče ie učitell h\ ima ..Zvonček" naročen za §olsko knjiž-nico. Jcscni Rrem v Solo v Ljubljano. In sicer v rcalko. HoČem se prldno učlti. da bom delal očetu vedno veselje. ker mi je letos mamtca umria. Prosim odEovora. Lepo Vas pozdravlja Viktor Konjar. uicnec v Motniku pri Kamniku. OdEovor: Ljubi Viktor! Joj, mamica Ti ie umrla! Kdor nima več matere, ta 5ele ve, koga Je Imel, ko mu je mati živela. Tvoi skleo. da *e hoČeS vedno pridna učiti. toliko bol} sr^no po-zdravljam. ker boš s tem tudi svojemu očetu lajgal bol, ki ga navdaja ob smrti Tvoje matere. Koristil boš pa največ sa-rtiemu sebt. Drajci sospod Dorupoljski! Tudi Jaz sem pristopila v Vaš ..Zvon-ček" zato bi Vam rada pisaia nekoliko vrstic. če bi jih dali v svoj kotičeK. Stara sem trinajst let. Za učltelja itnamo jjosp. Grmka. V šolo hodlm prav rada, Izurjena sem najbolj v branju, ročnem delu in zemliepisju. Sedaj imamo počitnlcc- Prav dolgčas mi jc po Šoli. prosim, če bi dali te vrstice v svoj kotičekl Pozdravlja Vas Pavla LipovSkova, učenfca v Krašnji pri Lukovici. Odjfovor: Uuba Pavla! Po&trrice so mintte, konec je tudi dol-gernu času! A takega priznanja ne čujetn vsak dan, da bi namreč učenka tožlla o dolgočasju zaradl počitnic. Ker Cujem to od Tebe. verjamem Tvojim besedam, ki govore. da prav rada hodiš v Šolo. Cenjenf gospod Doropoljski! Danes Vam prvič plšem. Hodlm v četrti razred. NajraiSi se učim vcronauka, ^emlje-Disa in zjrodovine. — ..Zvontek" bereni jako rad: posebno Pa .Vaš kntičck \n ,,Ke-kec na hudi poti". ŠtirinajsteRa ^rem s papanom in manio na KoroSko. Ko oridcm nazai, Vam hočem opisati. kako sem tam živel. Srine pozdrave Vam pošilja Bojan Kraut. učenec IV. razreda v Kamnikn. 260 Odgovor: Ljubi Bojan! Upam, da si se že vrnil s Koroškega in da ostaneš mož-beseda, kakor pristoja zavednemu Jugoslovami! Vsf kotlčkarji bodo radi poslužali popls Tvojlh dožlvlja-iev na Koroškem! Velecenienl z. Doropoliskit Ker sem videla v Vašem kotičku, da Vam nekateri čitatelji plSejo tudi kratke spise. sem se ojunačlla tudi jaz in opisala žalosten dogodek v Kapelah. Ce Vam ugaja, prositn Vas. da ga priobčlte. Nesreča olkdar ne miru]e. Ta pregovoT se dostikrat izpolni. Tudi pri nas v Kapelah se je zgodila pred krat-kim velika nesreča. Dva brata dljaka, kl sta bfla pri stricu na počitnicah, sta se igrala z orožjem. Vzela sta v roke puški in merila eden na drugega. Nesreča je ho-tela. da je bila puška od šestnajstletnega Karla nabita. o Čemer ni nobeden vedel. Ta je izprožtl, nič hudega sluteč, puško — in štirinajstletni brat Tone se je zgrudil mrtev na tla, Karel si ie hotel v ubupu vzeti življenje. kar so pa Ijudje preprečili. Ne da se popisati žalosti staržev, ki so prišli na pogreb svojega Ijublienca. Tudi mi šolarji smo spremili nesrečneRa Toneta k zadnjemu počitku. Z odffčnim spoštovaniem Vas pozdravlja Micika Sevnikova, Kapele prl Brežicah. Odgovor: Liuba Micika! 2alostni dogodek, ki nam ga opisujeS, naj služi vsem Zvončkarjem v svarilen zgled in opomin: Ne iemljite nikoli orožla v roke! Ne igrajte se z njim! — Zaradi ne-previdnosti in lahkomiselnostt se je pripe-tllo ze dosti nesreč. Tudi Tone je padel kot Žrtev take neprimerne in nevanie otroške igre. — Bodlmo vedno oprezni, zakaj res-nica je, da nesreča nikoli ne počiva! Nairaiši se učim računstva, prirodopisja. zemliepisa, zgodovhte in slovnice. TukaJ ob meji smo v vednem strahu. da bl ne pridrli Nemci all Madžari. a naši hrabri vo]akl }lm bodo že vzeli pogum. V Šoli smo se Že učili pisane in tiskane cirilice. Prositn Vas, če se Še smem kdal oglasiti? Srčno Vas pozdravlja čez hrlbe in do-line naše mlade svobodne Jugoslavlje Joslp Čuš. Odgovor: LJubi Josip! Tvoj strah ni opravičcu. saj praviš sam, da bodo naši hrabri vojaki storltt svo-jo dolžnost, ako bi sovražnik izkuSal priti v našo državo. Posteno bi si opekll prste. Slcer sem pa mnenia, da pridejo tudi Nemci in MadŽari do spoznanja: Bolje ie, da ži-vimo z Jugoslavijo kot dobri sosedi, nego pa da se oziramo nanjo s sovraŽnimi očmi iti neprijateljskimi nanienl! Ljubi sosp. Doropoljski! Letos se jako dobro učim. Hodim v tretji razred ljudske 5ole. Prav rada čitam lepe knjige. najrajša pa Vaš ..Zvonček". Poznam tudi soso. Humka. Imam tudi dve sestri in dva bratca. Najmlajši bratec je mol Marjanček, Sestricama je ime Milka ln Stana. Moj papa je uradnik. Jaz sem naj-stareJSa, Imam 9 let. Jaz stmi dobila ..Zvon-iek". moja sestra Milka pa je dobila ,,Vr-tec" in Ancelčka". Pozdravlja Vas Pepica K e r inova v Kr&em. Odgovor: Ljuba Pepica! Moj Marianček! Kako lepo se to glasl! Videti ie. da imaš prav posebno rada svo-jena Ijubesa bratca. No, ker sl med mladltni najstarejša. jjotovo skrbno r>aziS nanj. da se lepo razvlia In napreduie. In Marjanček — ali }e tudl on tebl taJco naklonjcn? Taki mo-žakarji imaio časih svoje muhe! Velecenjeni g. Doropoljski! V ..Zvončku" sem čital, da sprejemate od slovenske mladino plsma. Zato pošiljam tudi jaz svoje pismo. ki je prvo. V $olo ho-diin rad. Star sem 12 let. V šoio hodJm pri Sv. Dubu na Stati eqtI, m sicet v t. od-delek [V. razreda. IzpriČevalo imam dobro- Cenjeni gospod Doropoliskl! Komaj sva že \etos prtfcakovala ..Zvonika". ki je vendar došel in še tako lep. da ga vedno pregledujeva. Ne morem Vam papisatl. kako sva srečna, ko imava že od velikega srpana doma svojega Iju- m beua očeta. Ko se razmere urede, naju po-pelje na Tirolsko in nama pokaže one kra]e v gorovju, kjer je bival toliko let. Potem Vam tudi midva popiševa vse, kar bova videla znamemtega. [.epo Vas pozdravlja Branko In Medana B e z 1 a j v Smartnem pri Litiji. Udgovor: Ljuba Branko in Medana! Rad bi vama bil spremljevalec, kadar jo matineta z očetom na Tirolsko. Kcliko lepega in. novena bosta videla! Toda jaz ostanem za pisalno mizo, ko bosta vldva gledala veliki svet. Zato pa bom z zanima-niem bral vaiin opts. in z menoi vred ga bodo brali z zanimanjem vsi količkarj!. Le kmalu se oglasita! Dragi gospod DoropoHski! Tudi iaz Vam oišem pisemce, in sfcer je to prvo. Naznanjam Vam, da sem uče-nec 6, razreda I. oddeika. Med vsemi iol-sklmi predmeti se najbolj zanimam za pri-rodoslovjt, zemlieois in zsodovino. Seveda s tem ne rečem, da drUKC zanemarjam, Vi-soko cenim tudi literaluro. Zato seni si na-ročil ..Žvonček", ki ga pridno prcKledulem In komai pričukuiem prihodnie številke. Te ml le nekoiiko olajšajo tožne spomine na solnčno Gorico, iz katere sem pred par leti priromal v Trbovlje kot beguitček, misleč, da se krnalu vrnem. Toda prcvaral sem se. Podiarmljena tn zasužnjena je ta lepa zetn-lja. krasota Sioveniie, in obupavain nad tem, da bo kdaj rešena. Ako Vam bo moje pisanje všeč. Vas prosim, izvolite jra vtakniti v svoj kotiček med druga pisma. In ako Vas mogoče s svoio oisavo ne nadlegujem preveč. se še kaj oglasim, ako boste zadovolini. S slovanskirn pozdravom! Miroslav G r ejto r i č, učenec v Trbovljah na Vodl. pohlepnesra tnjca. ki si prisvaja naSo last-nino. Pravica ie na naši strani! Zapadne meje Jugoslavije jtredo daleč tja prt-ko Soče! To resnico imej vedno pred očrai in ne bodl žalosten! VelespoŠtovani g. Doropoljskl! Tudi jaz se hočem pridružiti Vašim k<>-tiCkariem. Star sem 12 let. ?olo obiskuiem pri Sv. Duhu na Stari gori. Za razrednika iraamo ff. nadučitelja Fursta. UČim se vseh predmctov enako rad, ker so nam vsi po~ trebni, drugače se jih ne bi učlH. lmam tri brate in eno sestro. Citam rad, a najrajši VaŠ .jZvonček". Jako rad bi se prtdruiil Vašim Zvončkarjcm. a staršl mi tega ne dovolijo. Prosim Vas torej. če se smem še kdaj oglasiti. SrČno Vas pozdravlja Važ vdani Ciril Muhii;. Odgovor: Odgovor: Ljubi Miroslav! Ne obupavaj! Sedaj je naša Goriška res podjarmljena !n zasužnjena — kakor se glasi v Tvoiem pismu — toda trdno mo-ramo biti prepričani, da bo končno Oo-riSka zopet naSa. kakor ie bila naSa od nek-daj! Naizavednejši del našega naroda pre-biva tam. in ta se nlkdar ne uklonl nasiliu Ljubi Ciril! Rad bi bii med nami — pa bodi! Ako orosiš svoje starše. Ti naposled vendarle naroče ..Zvonček". Saj praviš. da se vseh predmetov uCiš enako rad, torej si gotovo vesten učenec, ki so Tc starSi lahko vesell. In ne verjamem. da bl Ti ne fioteH napra-vtti tesa veselja. • Dragi gospod Doropoljski! Dovolite. da se tudi jaz oglasim v VaŠem kotičku. Stara sem deset Iet ta ho-dim v 2. oddelek 2. razreda dvorazredne Sole v Stranicah. iako rada čilam .^Zvoti-Čefc". Vsak mesec nam ga da %. nadučitelj. Pred 1 letom me Je zadela huda nesreCa. Umrl je moj dobri oče. Imam §e tri brate in trl sestre. Ce smem, pišem drugič vec. Prosim, priobčite to pismo v svo]era ko-tičku! Pozdravlia Vas Va§a vdana MHIca ArzenŠkova. Odgovor: Uiiba Milica! Odvisno je le od Tvoje dobre volje. da mi zopet in tudi več pišeš kakor danes. Delo krepi in razvedri človeka. ln tudl Tebl je treba razvedrila, ker Ti je vmt\ blarf oče. 262 Gospod Doropoljski! Mnojjo orelepih pisemc sem že čital v Vašem kotičku; tudi r. nadučitelj nam Je v nekaterih urah razlaKal o VaSem kotičku in nam dal celo Vaš ..Zvonček" prebirati. Zato se hočem tudi jaz danes potruditi in Vam kot u&snec napisati pisemce. Izpolnil sem dvanajsto leto. obiskujem šentjanško Ijudsko šolo. Sedaj Iiodim Že v 2. oddelek III. razreda. Obiskoval sem tudi že nemško šolo v Snodnjem Dravogradu. Naš predobri g. nadučitel] se Dtše Aleksan-dd AH. Z materjo bivam na Štajerskem le kot eoriSki besunec. zaka) že 29. junija 1915. sva morala pobej?niti iz prekrasne Gorice na zeletto Stajersko. Ali prišei Je Čas rešitve, in jeseni pojdemo domov. Res ]e lepa štajerska ravan: pa le lepSa ]e moja ožja domovina. To pot konču]em svo-Je plsmo in želino pričakuiem Vašega od-govora v ..Zvončku". Z odličnim spoštovanjem Anton K r a jf e 1 i. učenec v št. Janžu pri Spod. DravogTadu. Odgovor: Liubi Anton! Kam na} letl ptica, ako ne v svoie mez-do? To vprašanjc nam Dripoveduie. da vsa-kega človcka vleLe srce v roistnl kraj. Ta-ko tudi Tebc! Povsod Je dobro in lepo, a doma je naJIeDše in najbolje. Umevam Tvo-Je hrepenenic in samo Želim. naj se Tl želje čimprej uresnlčijo! Dragi k. Doropoljski! Sestavlta sem oesemco, ki \o Vam po-Stljam. Proslm. če bl \o prfobfiUI v svojem kotlčku! Pozdravlia Vas Vanda Uhllfeva. Zlma. Ztma gleda skozi okna — ¦ vse Ie belo. da je kai. Ml se stiskamo prl pečl, in nas ftreje čaf. Kmalu solnce bo Žarelo, zopet prlde ma]. Odgovor: Lluba Vanda! Dobro Ti je: stiskaš se prl peči in pije§ Čaj. Zima pa naj razsaja, kolikor hoče! Kadar pa pride maj, se ogrejejo tudi tisti, Id nimajo niti Korkih peči, niti čaja. Na) se kmalu zgodi tako! DraRi e. Doronoliski! Dajtes Vam pišern prvo pismo, ker bi se rad seznanil z Vami. Sestavil sem to-le povest: Sredi gozda stoji posoriSČe hiše. ki je bila nekdaj last gozdaria. Za ženo je imel rfbiCevo hčer. ki le blla iako skopa in to-Eotna. NekoČ pride k njei berač ter ]o pros! miloščine. 2ena se razsrdi ter mu zapreti s smrtjo. Ker }o berač še nadalie prosf. vzame žena kosir v roko m udari beraČa oo Elavi. da pade takoj nezavesten na tla. Ko ie tako dlje dasa ležal, ji zavpije na glas: ,,Preden bo 12. ura. ne boš imela ne hiše In ne moža. Kar boš pa reSila, ti vza-mejo raiboiniki, tebe t>a usmrte." — Kar Je berac govoril. se je kmalu izpolnilo. Hiša ji je poeorela. mož se ie v ocniu za-du&il, a kar je žena TeSHa. so )\ vzeli raz-bojniki. ko je bežala po gozdu, n]o so pa usmrtili. Prosim. bodite tako dobri in da]te mojo Dovest v svoj ljubi kotiček. prosfm tudi sliko! Vljudno Vas pozdravlja prijatelj ,Zvon-Čka" Daniel Havelko. učenec III. razreda v Krškem. Odgovor: Liubi Daniel! S svojo povestio hočeš povedati. da moramo biti do siromakov usmiljeneKa srca. Ako nismo taki. nas dohiti kazen. No. skopo in tojjotno cozdarjevo ženo }e res doletela huda kazen. — Podobice ne morem porabiti, ker ie preslabo narisana. H raui o b g oz <1 u. Ob gozda tnra stoji mi hram, družtnioa p^ebivn tam. Okolo hrama pa je vrt. kjer r^tttp tnnogo vinskih trt. Nabirajo čebele med in nosijo doraov ga v red. Sred vrta rožic ra-le par. ki jih zaliva tnlad vrtnar. Soeiozar [lešiČ. KotlCkarjI, ki Se n!sc prlSJl na vrsto, naj potrpe — v prfhodnjem letniku se zopet srečamol Na veselo In mnogobrolno snl-denje! 263