'KA KNJISS
PHIHOHSKI DNEVHIK
Leto~~v—T— GLASlLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^iL:-Stev- 54 (2673)	TRST,	četrtek k. marca 1954
>ZJA V£ MARŠALA TITA OOPISNIKU „TIMESA“
JJBOSmVIJH HE MORE FRISTUTI P SPREMEMBO ..STHTUSH QU0“
Cena 20 lir
Sv°bodne0a tržaškega ozemlja, spremembo, ki bi bila i J v škodo • N* išanju - Negat
i^ondon j „
neuradni - Predstavnik Foreign Officea je daoes izjavil, med hl^sovori. ° tržaškem vprašanju nadaljujejo spo-0 tržašif.if 1 2aintere5iran'J1 držav, pripomnil je, da se 'kt Brit-..,.B vprašanju nadaljujejo v prestolnicah ZDA, Ve-
/IJqj	>	"	v«vrnija, sprssmfsmno, m Dl ona
ta,, . skodo - nadaljevanje neuradnih razgovorov o tržaškem **anju - Negativen odmev izjav maršala Tita v palači Chini
^ONDOn j n * * neurji'- ~ Predstavnik Foreij 2** mA ,”lgovori o tržaškem
Volitve v delavske svete
Volitve bodo zaključeno do konca marca * Letos je delavsko samoupravljanje razširjeno tudi na železnice in pošte - Glavna razprava o predlogu proračuna in družbenega načrta se bo v zvezni ljudski skupščini začela 8. t m. - Moša Pijade o spremembi nekaterih členov ustavnega zakona
Kanije, Francije, Jugoslavije in Italije.
Titn »
lje Beograda, da postopoma
Mu dopisni0 Je dal posebne-lotlclOTlskega lista foaskl rart” alc?r poroča lon-touiiaj-ja 1° ~~ ^avo, v kateri
* nadali* art ^ ,bo JuSoslavija
politii,	V sv®* zu"
<lveitia srednje poti med ®a, d0n!aspJotnima taboro-#!e(ll>arortnr	tra-ia’ sedanji
V Z*m Položaj.
•JtOi p, , 5 tr'aikjm vpraša-^Pisnik,, ®“aršal Tito dejal »'avjig n Timesau, da	Jugo-
“oll*no	more Pristati	na
QU0 v Pretn«mbo STATUS *r^škefD ®'e(^u Svobodnega »Sej V1 °rfZemlja- ki bi šla (aanjše	°- Bila	pa	bi	za
Jcraie ,^ memb«-	ki	pa	bi
Slovencev .®°!tevati interese ^ank«. ! JUS°slovanske go
,0s'avija ^risti v Trstu. Ju-branje	da	bi	bil<>	for-
ftePirov m . stalen predmet [klijo, j,“e^ Jugoslavijo in
Jila «>4rl&laVi|a Pa “ bi
& 20'ani ustanovitvi ne-^Ua ^ i ”eEa ‘baškega o-
* ^na nrin	za tako ozem-»itistva. cninerna mednarodna
Kot n
•?Ve taarSai^0 ?z Hinta, so iz-^eša vera- ^ta glede trža-i Ch'' -San^a naletele v » v' kaj na ne§ativen od-w?e8adiin s5VGda ni nikogar i1 ut) Drp, “Poštevamo —
f «ede T6?'1 iz^ *
^t°I» mi«- podal Pred s:e' S* ®^lStrsk> predsednik t&j^sw!P0I1“rIjivo stališče zunanjega tni-£ V	t„P°r°ča	ANSA,
IBS*	g‘	poudarili,
uf^ o*rSarŠa!a Tata «ni ničesar »ove-maršal Tito ,<v ,^tla ,r^Ja na zahtevi enc-iiu %fita?eSa pristanišča K1;la do morja v nepo-Tl ,mesta»' ANSA e, Si se r,^3^0	<(V palači
ik^Ve	da	tak.š-
life’^ s« • m? Potrjujejo ti-^ Jubo-3,6 ze vedelo o stati«8® vpr,>v«e glede trža-Jaj6	in predstav-
"emu nov dokaz vo-
razširi svoje pretirane zahteve, da bi rešitev vprašanja onemogočil«.
Kot vidimo, nam gornje stališče palače Chigi še enkrat potrjuje, da italijansko zunanje ministrstvo v ničemer ne kaže kakršne koli spremembe v gledanju na rešitev tržaškega vprašanja, kar brez dvoma prihaja do izraza tudi pri neuradnih razgovorih, o katerih je podal izjavo predstavnik Foreign Officea v L»ondonu, o čemer poročamo zgoraj.
Vi. Popovič pred odhodom iz ZDA
W ASHINGTON. 3. — ((Jugoslavija želi razvoj odnosov z ZDA, prijateljsko sodelovanje na temelju medsebojnega spoštovanja in enaKopravnostn), je izjavil bivši jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič v razgovoru z dopisniki Tanjuga. «Bor-be» in radia Beograd pred svojim odhodom iz ZDA. Ob svojem potovanju po ZDA je Popovič poudaril, da je povsod naletel na prijateljsko pozornost in topel sprejem. Izrazil je tudi prepričanje, da so državljani Amerike doumeli, da je v splošnem interesu in v interesu ZDA nadaljnji razvoj prijateljskih in enakopravnih odnosov z Jugoslavijo. Jugoslavija je postaia popularna v ZDA zlasti s svojo borbo za neodvisnost. Simpatije do Jugoslavije rastejo iz dneva v dan tudi v tistih ameriških krogih, v katerih Jugoslavija doslej ni uživala posebnih simpatij.
vah in o upravnih ukrepith za ženevsko konferenco. Posvetovanja o tem so že v teku med Londonom, Parizom in Wa-shingtomom in sodijo, da tri zaiiocine vlade lahko že sedaj stavijo predloge moskovski vladi, ki je četrta država va-biteijica. Domnevajo, da bodo zahodne predloge izročili v sovjetskem zunanjem ministrstvu troje zahodni poslaniki v Moskvi.
V londonskih dobro obveščenih krogih pa izjavljajo, da se bodo Eden, Bidault in Dulles sestali v Parizu še pred ženevsko konferenco.
Pripravljalni razgovori med francoskimi, angleškimi ia ameriškimi strokovnjaki bodo v Washingtonu glede vprašanj, ki se tičejo Koreje, v Parizu pa pozneje glede vprašanj, ki se tičejo Indokine.
Pekinški radio je medtem javil, da je kitajska vlada pristala na udeležbo na ženevski
konferenci, in iisto je sporočil fenjaniki radio glede severnokorejske udeležbe.
SoGisidemakratska zmaga tri umili volitvah
na Danskem
KOPBNHAGEN, 3.	— Pri
danskih upravniSh volitvah je zmagala socialdemokratska stranka. V 85 glavnih centrih države so socialdemokrati dobili 593 sedežev, kar pomeni 55 sedežev več v primeri z volitvami; leta 1950. Konservativci so dobili 213 sedežev (17 manj), liberalci 134 (16 več), radikali 54 (2 manj), kominfor-misti 14 (2 manj). Stranka »enotnega davka» je dobila samo 6 sedežev in jih je zgubila 35, neopredeljenih je bilo 137 (15 manj kakor pri zadajih volitvah).
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Razprava o predlogu proračuna in družbenega načrta za leto 1954 v odborih jugoslovanske zvezne ljudske skupščine je končana. Na današnjih sejah so odbori izbrali poročevalce, ki bodo na plenarnih sejah skupščine, ki se bo sestala v petek, podali poročila skupščinskih odborov. Predvideva se, da bo v petek na prvi seji skupščina določila samo dnevni red. Glavna razprava se do pričela v ponedeljek 8. marca, ko bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo podal na skupni seji poročilo o proračunu in družbenem načrtu, V presledku od petka do ponedeljka bodo zasedali odbori, ki doslej še niso sprejeli svojih poslovnikov, med njimi odbor za zunanje zadeve, ki bo razpravljal o predlogih za ratifikacijo dopolnilnega sporazuma k trojnemu sporazumu o sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Zakonodajni odbori skupščine pa so na današnji popoldanski seji razpravljali o predlogu predsednika skupščine Moše Pijada za spremembo členov ustavnega zakona, ki določa obvezno razpravo sveta narodov, ko gre za spremembo ustave, sprejem družbenega načrta in drugih aktov, za katere je potrebno soglasje sveta narodov. Moša Pijade je predlagaj spremembo ustavnega zakona v tem smislu, da bi svet narodov razpravljal o zakonskih predlogih samo v primeru, da večina poslancev ene republike oziroma avtonomne oblasti zahteva tako razpravo. Obvezna razprava sveta narodov na pr. o družbenem načrtu določi, da poslanci člani sveta narodov ponovno razpravljajo o tem predlogu, če so ga kot člani zveznega sveta že sprejeli. Zakonodajni odbori so sprejeli pobudo predsednika skupščine, sklenili pripraviti besedilo spremembe in ga predložiti svetu narodov v
Pripravljalni razgovori za ženevsko ' '	..
LONDON. 3. — V londonskih diplomatskih krogih sodlijo. da bodo tri zahodne vlade začele v čim krajšem času razgovore 2 moskovsko vlado o prig>ra-
MED CGIL
vedno večji
grQ‘as,la razprava o vladnem pro« u ' Kongres KD bo v januarju
3'la^e8a ^Pisnika)
1jy!'>0V6tQ ri„Tudl danes so o *ki 3>tio šK°sramu razprav-ure Y. Poslan-
•“'JVornii, suvorin so ie ^ ki sta V-?va demokrist. ^Ul]„sir°ka . v obljubah
: ki j’0 loominformist
krL^r'* J® govoril cele tri
j*:,
ze znane oE§a	Predvsem	pa
S'«Vit ie le dsfdnika Scelbe. f*ni»i e Urno at okrivil za
no z znanjem in sporazumno s CISNAL». Ni nobenega dvoma, da bo takšno stališče klerikalnega sindikata še bolj zaostrilo spor s CGIL, ki upravičeno očita njihovemu sekretarju Pastoreju, da je izdal sin. dikalne interese, tako da je delavcem ponekod že uspelo prejeti predujme, ki so višji od popustljivih zahtev klerikalne CISL Osebje italijanskega letalstva je sklenilo z jutriinjim
‘x°traniiClJ a; ko je bil Scel-1 dnem prenehati stavko, s k a' J1* * °d i„?“nister. Zdi se,'tero je začelo 25. februarja za.
!0Hal2 ln da'je razpra-	.....................
^ 6Whltreie. tako da Sy??.Ja Prišlo pri-
kaQle<le deset~dni!
Podpredsedni
radi izboljšanja dosedanje delovne pogodbe.
Tudi De Gasperi ne stoji
Stališče predsednika EisenhowerJa do dejavnosti senatorja MacCarthyja
Predsednik je poodavil v glavnem potrebo sodelovanja med raznimi oblastmi, zlasti pa med izvršno in zakonodajno in je pondaril lojalnost vojsbe - MacCarthjj izjavlja, da se v bistvu predsednik z njim strinja, in ponavlja obtožbe proti generalu Zroickerju Revija Jime” poziva predsednika, naj odstavi 4MacCartb^ja z njegovega položaja
Proslava
„Labinske
33-letnice republike66
WASHIN GTON, 3. — Pred- | sednik. Eisenfhower je danes I začel svojo tiskovno konferen- | co s čitanjem dolge izjave v zvezi s sporom, ki je nastal med ministrom za vojsko Ste-vensom in senatorjem Mac Carthyjetn v zvezi z zadevo oScirja Peressa, k; Je' has»aia, ker je bi'i' ta povišan kljub temu, da ni hotel podpisati izjave slede svojega političnega prepričanja. Eisenhower je izjavil: «2elim predvsem podati nekaj komentarjev o zadevi peress:
1. Departma za vojsko je napravil hudo napako pri obravnavanju zadeve Peress in tajnik za vojsko je to približno pred enim mesecem javno iz-javil-
2. Departma za vojsko pripravlja spremembe v svojem postopku, da se v bodočnosti izogne napakam. Imam vse zaupanje, da bo tajnik Stevens znal to napraviti. Ne v tem primeru in tudi ne v drugih primerih ni bil noben član izvršne oblasti pooblaščen, da bi svetoval, nai bi kdor koli od nteaovih nameščencev iz kate--paa kol-i vzroka kršil svoje prepričanje aJi svoja naoela, ali pa da hi se podvrgel ka-j kršnemu koli osebnemu pom-1 zevanju, ko je peravan, da priča pred parlamentarnimi komisijami ali pa v drugih^okoliščinah- S splošnega stalisca pa morali podati sledeče izjave:
j. Biti moramo stalno budni, da se prepričamo, da ne pride do penetracij prevratnega značaja v kateri koli fazi vladne dejavnosti.
2 Ko se zoperstavljamo ko-
Lolita Le bron, ki je bila aretirana, ker je sodelovala atentata v ameriški predstavniški zborni«.
pri
delovanja javne | gum, ki so ga v miru in v vojni
nalašč ali pa iz nenaariiosti poslužujemo metod, ki niso v jkladu z ameriškim čutom pravičnosti in «fair play».
3 Zavest ameriškega ljudstva bo znala jasno razumeti, kdaj bomo zna1!! izvajati, ne da bi se posluževali krivic, po.
križem rok in je sklical vod- trebno budnost. Ta zavest se stvo Krščanske demokracije, | odraža v celotnosti ameriške ga
t%Kl sklenil' ornice so nen- ki je določilo, da se bo njen kongresa. Lahko smo gotovi, *e iistB	bodo	od-j glavni odbor sestal v Rimu I da bodo člani kongresa odgo-
. e. s»ra«.,------  u-	I	0(j 20 do 22. t, m., kateremu varjali prepričanjem in ža-
bo vodsvto predložilo sklica- upanju, ki ga Amerika ima s kongresa za konec ju-
L	_____ _____
V*«<Uchrai' sara§atovci bo-! od 20. do 22. t, m., kateremu
.. ^ DOslannu Dnr, 1-»« •• A J	nrarllnjiln	cVIino.
>
^>iepr^a^^vlad-
N ^Publikan ?°?lanca Ros-L MaCrp?rC bodo glaso-p!.Ja! liberalci pa ■ ! l °ri s‘ _^le,lvidevajo se
dose*>'° P«d-Vhin°Vega	glede vo-
Cc». Podpredsednika
^	‘ glede SzaM ada^u^0
^pSčenccv a^lev državici, n 11 oair.«- 3e Sln-?°stavii^a“lescencev pri < iJoko^^^tevo, naj se
X li^^tlujeS ,Cencem er>-
<d0 konca mnesliu 20
il t)os7' Odbot^ oa„?,arca- Tu-C^ki T11 svoje l?d^kata U1L
J^l.	SO slcrrf 6Ve Vla'
Zav«i r, mnejše od vro^^ClSNAL0^«. ki
C* I2h^ ?de da , Pa zahte-ti»r, ,jsati p., e takoj ob-Md v*4ti? nc®v ij?msk° sta-»tS Članski'11 ?a pred-
.» i “c‘'1 v
"O ''dTv,ta kleriki stavi£ ^Poveri v načelu Sln' .'‘'ia, slUžho stavk , Pristal Po^,eQce l\k za držav-^	tPo.d enim sa-
VU	V-b0d	trenutl
0rga« ne>nu « 0 P° za-Uk dana ohT°SOdne'
4vHiKUa . C1SN Ali Javne ^ta^ene^ se .ne bo 0	SŽ6ncev	i.	«lb«nia
K>iei	bi bilo !
^	vifd^anjem	1
koliki' pa tudi ®nje «1- ne bi
nje V. ni j a letos.
Zabeležena je tudi redka vest, da je Scelba sprejel juž-notirolske poslance Pacchina, Helferja, Veronesija in Berlof-fo, ki so mu obrazložili nekatere potrebe svojega kraja. Očitno je Scelba pazljivejši od Fanfanija, ki je na južnotirol. ske parlamentarce popolnoma pozabil, tako da zanj niso niti glasovaii. Scelba pa zaradi pičle predvidene večine potrebuje pač sleherni glas.
A. P.
nov prebivalcev, potreben de janski duh sodelovanja med raznimi oblastmi vlade in zla-
,	______sti pa med izvršno in zakono-
munizmu,	tvegamo^dapovzro-	dajn0 ob]astio Konkretno so-
čimo	naš.	poraz.	ce__se_bodisi	de]ovanje je mogoče samo v
ozračju medsebojnega spošto* ranja.
2-ivel sem mnogo let v vojskt !n sem v tem razdobju kakšen-krat prišel pred parlamentarne komisije. Nikdar nisem videl kakega člana vojske, da ne bi spoštoval članov kongresa, s katerimi je zaradi svojih funkcij pri/šel v stik. Ve.s ta čas pa tudi nisem nikoli videl enega samega člana kongresa, da ne bi spoštoval javnih nameščencev, ki so prišli predenj. Prav v tradicijii tega medsebojnega spoštovanja poteka moja kariera v službi vlade. In prav to tradicijo bo vlada spoštovala in izvajala, dokler bom jaz zavzemal svoje sedanje mesto*.
Eisenhower je dal nato štiri pripombe. Prva se nanaša na splošno prepričanje, da so ameriške oborožene sile in njihovi voditelji vedno dokazali popolno lojalnost in da so bili njihovi člani vedno zvesti služabniki države proštu slehernega suma gled« njihove lojalnosti. Nato je predsednik poudaril požrtvovalnost in po-
herno fazo
uprave.	I	pokazali	častniki,	vojaki	in
Jasno je, da v vladi, kakrš-'	ci„5K»	—
na je naša, je zato, da se učinkovito služi državi 160 milijo-
tem v zvezi Tu pa moram ponoviti, kar sem že prej večkrat izjavil. Vrhovna odgovornost za to, kar se delovanja vseh delo,, izvršne oblasti vlade, pripada predsedniku ZDA. Ta odgovornost se ne more prenesti na kako drugo panogo vlade. Prav tako ie očitno, da spada v odgovornost predsednika in n:egovih sodelavcev dajati obračun m njihovo delovanje glede državnih zadev_ Vsi priznavamo pravico državljanov, da vedo, kako mi vrsjmo to nalogo, ter pravico kongresa, da preiskuje in raziskuje sle-
Ju koliknV tudi * ne bi nsPoveda-
Pet araerKMb predstavnikov (poslancev), ki so bili ranjeni pilR^ntatu ^ predstavniški zbornici. Od leve na desno: Bentley, Davi*, Jensen, Robert* m PaUon.
člani pomožne službe v vojski, ter je dodai: (fPri tem vključujem tudi generala Zwickerja, ki je bil odlikovan na bojišču zaradi svojega poguma«.
Druga pripomba se nanaša na to, da mora vsak funkcionar izvršne oblasti (civilist ali vojak) »odkrito in do kraja odgovoriti na vprašanja, ki mu jih postavi kongres ali pa njegove koalicije«, razen v primeru, da državni interes zahteva drugačno ravnanje, «Jasno je, da je treba s temi vladnimi uradniki ravnati s spoštovanjem in z vljudnostjo in jaz zahtevam od njih. da se enako vedejo do članov zakonodajnega zbora. Funkcionarji ■izvršne oblasti vlade bodo uživali mojo popolno podporo, ko bodo vztrajali, naj se z njimi pravično ravna pr; njihovem pričanju pred kako parlamentarno preiskovalno komisijo kongresa ali drugo«.
Tretja pripomba se nanaša na to, da <cpripada kongresu skrb, da pazi. da bo postopek, ki se uporabi ja. istočasno upravičen ;ra pravičen«. «s svoje strani pričakujem od republikanskih članov kongresa, da bodo prevzeli naj več jo odgovornost s tem v zvezi, ker predstavljajo večinsko stranko in zaradi tega izvajajo nadzorstvo v komisijah. Zadovoljen sem, da lahko rečem, da mi je senator Knowland poročal o konkretnih ukrepih, ki jih voditelji republikanske stranke pripravljajo, zato da določijo primerna navodila«.
Četrta pripomba pa j«, da «so danes pred ameriškim ljudstvom vprašanja življenjske važnosti«. «Ta vprašanja so zunanjega kakor notranjega značaja in se tičejo bodočnosti poedJncev i® naše skupnosti. Zaslužijo popolno in neprestano pozornost kongresa, izvršne oblasti, organov za javne informacije, naših šol in celo naših cerkva. M&slim, da je obsojanja vredno, da se mi odvračamo od teh resnih vprašanj (eno od katerih je budnost proti vsaki vrsti notranje prevratnosti) z zaničevanjem 1 pravil afair play», ka jih ameriško ljudstvo priznava. Ti incidenti so toliko bolj brezplodni in obsojanja vredni, če se upošteva temeljita
ki jo vsak dober Američan ima do ohranitve in napredovanja varnosti in blaginje v Ameriki«.	»	'
Takoj ko je zvedel za Eisen-howerjeve izjave, je MacCar-thy dejal: «Važno je poudariti, da je ta smešna nevihta v kozarcu vode nastala ker smo si upali spraviti na dan brutalna in neugodna dejstva, ki se nanašajo na nekega komunističnega častnika, ki je bil povišan, in kateremu so izstavili potrdilo o častni odpustitvi, čeprav so prizadeti vedeli, da je bil član komunistične stranke. Zdi se, da je ta iz temnih vzrokov «tabii» za nekatere visoke kroge v vojski«.
MacCarthy je dodal: «Zdi se, da se predsednik Eisenho-wer strinja z menoj o potrebi, da se država osvobodi komunistov. Toda očitno se ne strinjava samo o načinu, kako je treb^ ravnati s tistimi, ki ščitijo komuniste«.
«Ce iz izjave nekega človeka, Jci je neumen, nadut ali brez inteligence in ki ima odgovorne funkcije, izhaja, da pomaga komunistični stranki, bo to objavljeno. Kar se mene tiče, mu dejstvo, da je general, ne daje pravice do posebnega ravnanja«. (MacChar-thy je očitno namigoval na primer generala Zwickerja. ki je bil vzrok spora med njim in Stevensom).
MacCaxthy je nato izjavil, da je prepričan, da se bosta potem, ko se bo hrup, ki je nastal okoli tega vprašanja, pomiril, «ameriško ljudstvo in predsednik Eisenhower zavedala, da vse obtožbe proti pod. odboru s strani elementov skrajne levice, tiska in radia, izhajajo iz dejstva da je bil v vladi odkrit neki drug komunist«.
Ameriška revija «Tinie» piše, da politično se vlada lahko odpove senatorju MacCar-thyju, in da je prišel trenutek, ko mora to napraviti. Revija dodaja, da samo predsednik Eisenhower lahko odstavi tega senatorja s prevladujočega položaja, ki ga zavzema položaja, «ki lahko da. je lažni vtis, da dominira vlado«.
«Predsednik — nadaljuje revija — mora izjaviti, da njegova uprava ne potrebuje senatorskega glasu MacCarthyja in tudi ne njegovega vpliva pri javnem mnenju.« Republi. kanci in neodvisni lahko imajo zadostni vzrok, da so razočarani nad MacCarthjrjem in da glasujejo pri prihodnjih volitvah za demokratsko stranko.«
V treh mesecih volitve v Siriji
DAMASK, 3. — V vsej Siriji so zaprli urade arabskega osvobodilnega gibanja, ki ga je ustanovil general Sišakli.
Ministrski predsednik Sabri Assali je danes potrdil, da bodo politične volitve v Siriji najpozneje v treh mesecih.
V Kairu je poslaništvo Sau-dove Arabije objavilo poročilo, v katerem pravi, da je pri-, šel general Sišakli v Ryad kot politični begunec. Poročilo pravi dalje: «Kralj Saud mu nudi gostoljubje v skladu z arabskimi tradicijami, ki so vsem znane. Ob tej priliki želi kralj Saud poudariti, da je stališče njegove dežele do Sirije in drugih arabskih držav prijateljsko in bratsko. Poudarja tudi, da je njegova želja, da bi Sirija uživala, enako kakor vse druge arabske države, svojo suverenost in neodvisnost«,
sprejem. Odbori bodo jutri nadaljevali z razpravo.
Do Konca marca bodo v vseh podjetjih v Jugoslaviji volitve v delavske svete. Ob tej priložnosti je generalni tajnik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič dal za Tanjug nekaj izjav. Poudaril je važnost volitev, ker je delavsko samoupravljanje med temelji družbeno gospodarske ureditve Jugoslavije. Letos je bilo delavsko samoupravljanje razširjeno tudi na žeiezmce in na pošte. Delavci po svojih delavskih svetih odločajo o razdelitvi viška dela, v svetih proizvajalcev pa odločajo o razdelitvi viika dela tudi v komuni in v vsej državi.
Po obvestilu državnega tajništva za narodno gospodarstvo ostanejo dosedanji predpisi o sindikalnih popustih za letni dopust v veljavi. Ti popusti se lahko izkoristijo v obmorskih, topi iških in' planinskih turističnih krajih, ki jih je kot take proglasil republiški državni tajnik za narodno gospodarstvo. Gostinskim podjetjem bodo do dokončne ureditve tega vprašanja še nadalje priznali regres za delavce in nameščence, ki so v tem času in v teh podjetjih preživeli svoj letni dopust,
Jugoslavija bo v prihodnjih mesecih nabavila v 2DA 100 tisoč ton pšenice. 5.000 ton masti, 4.000 ton bombaža za dinarje na osnovi ameriškega zakona o vzajemni varnosti, ki predvideva možnost proda, je ameriških kmetijskih viškov inozemstvu za plačilo v valuti kupca.
__ B- B Po atentatu v Washingtonu
W ASH IN G TOK, 3. — Dva visoka funkcionarja državnega departmaja za pravosodje sta danes zahtevala od vrhovnega zveznega sodišča v ime-' nu vlade, naj bodo štirje Portoričani, ki so v ponedeljek izvršili atentat v predstavniški zbornici, obtoženi poiz-kušenega umora.
Vrhovno sodišče je že obtožilo štiri atentatorje napada z namenom umora.
V New Yorku je načelnik tamkajšnje sekcije portoriške nacionalistične stranke Julio Pinta Gandia sinoči objavil izjavo, s katero poziva svoje rojake, naj napravijo vse mogoče, da pomagajo in branijo štirim aretiranim Portoričanom, ko jih bodo sodili. Gandia obtožuje ameriško vlado, da je v zadnjih petindvajsetih letih «vodila odkrito zločinsko politiko, zato da bi s krvjo, z mučenjem, s terorjem in z zaporom likvidirala nacionalistične elemente Portoricu«.
RASA, 3. — Več tisoč rudarjev istrskih premogovnikov in ljudstva iz raznih krajev Istre se je zbralo včeraj popoldne v Raši na velikem mitingu v počastitev dneva rudarjev Hrvatske in 33-letnice «Labinske republike«. Udeležili so se ga tudi predsednik sindikatov Hrvatske Marko Belinič, član izvršnega sveta Sabora Hrvatske Anton Pavlinič, predsednik centralnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije Milan Truinič, ljudska poslanca Josip Sestan in Nikola Rački, funkcionarja Italijanske unije za Istro in Reko Giusto Macarotto in An-dria Benussi, predstavniki ljudske oblasti ter družbenih organizacij iz Istre in cone B STO. Navzoči so bili tudi predstavniki rudarskih kolek, tivov Aleksinca, Breze, Kak-nja, Zagorja, Banovičev, Tuzle Siveriča, Sumečana in drugih.
Potem ko sta ljudska poslanca Tomažo Dobrič in Josip Sestan ter predsednik centralnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije Milan Truinič in udeleženec ((Labinske republike« Dinko Mi-levoj pozdravili raške rudarje je spregovoril Marko Belinič.
Govoreč o zgodovini borbe raških rudarjev za njihove pravice je poudaril, da je zlasti pomembno, da so istrski rudarji že v začetku našega stoletja sprejeli Marxo-ve ideje o boju delavskega razreda. Spoznali so, da skrajšanje delovnega časa in zboljšanje gmotnih pogojev ne bo rešilo njihove prihodnosti, Zato so 2. marca 1921 segli po revolucionarnih u-krepih za strmoglavljenje kapitalističnega izkoriščanja. Kot pomemben moment je Belinič poudaril, da so se rudarjem v oboroženem boju pridružili tudi kmetje iz okolice v žeiji, da bi se rešili nacionalnega suženjstva. To dejanje je bilo za nadaljnji razvoj nacionalne borbe v teh krajih zelo važno. Iz tega v krvi zadušenega poskusa pridobljene izkušnje so rudarji uporabili tudi v narodnoosvobodilni borbi in so naposled rudnik zavzeli' ((Naša ljudska revolucija je lahko zmagala«, je rekel Belinič,
ni njegove stranke oboroženi, kakor trdi poročilo policije.
Predstavnik sudanske vlade je izjavil, da je proglasitev obsednega stanja in odložitev otvoritve parlamenta določil generalni guverner Robert Ho-we brez prejšnjega posvetovanja z vlado. Vlada odreka guvernerju pravico takega ravnanja, guverner pa je izročil zadevo mednarodni nadzorstveni komisiji z zahtevo, r.aj točno opredeli oblast guvernerja. Pozneje pa je sudanska vlada sporočila, da sta se o teh ukrepih ministrski predsednik in generalni guverner sporazumela. Poročilo, ki so ga danes objavili, javlja tudi, da sta generalni guverner in sudanska vlada v. tesnem stiku, ter ugotavlja, da proglasitev stanja pripravljenosti še povečuje odgovornost vlade. Zato je treba izključiti možnost, da bi vlada odstopila.
Včeraj so iz Kartuma odstranili 15.000 ljudi. Pod nadzorstvom policije so jih spremili do posebnih vlakov. Policija je zaplenila veliko število bodal, sekir, sulic in drugih sredstev, ki so se jih demonstranti posluževali pri neredih.
Iz Kaira pa javljajo, da 11* oseb, ki so jih aretirali, pripada vsem socialnim slojem, in jih bodo sodili pred posebnimi sodišči pod obtožbo zarote, ki je imela namen ustvariti «anarhijo v državi«. Pri njih so baje našli strelno orožje in propagandni material proti vladi. V uradnih krogih izjavljajo, da so hoteli obtoženci «sejati razdor med množico, ki se je veselila zaradi povratka generala Nagiba na predsedništvo republike«.
V uradnih krogih tudi zanikujejo, da je bilo 8 častnikov aretiranih in izjavljajo, d.i ni bil aretiran noben častnik.
V londonski spodnji zbornici je zunanji minister Eden, ko ga je neki poslanec vprašal za mnenje o včerajšnjih izjavah, ki jih je general Nagib podal po radiu, in sicer, da so za nerede v Kartumu odgovorni Angleži, izjavil, da je nesmiselno trditi, da imajo angleška vlada ali pa angleški funkcionarji v Sudanu kakršno koli odgovornost za te dogodke. »Dejstvo pa je, je na-
«ker so sc že pred njo bile ! daljeval Eden da je treba več. razne bitke, v katerih se je ji' deI odgovornosti pripisati delavski razred prekoval.«
Potem je Belinič govoril o delavskem samoupravljanju in poudaril, da smo stopili v obdobje, ko se sadovi tega upravljanja zrcalijo v neštetih koristih, z velikega mitinga so rudarji Raše poslali pozdravne brzojavke CK ZKJ. predsedniku republike Titu in predsedniku Sabora Hrvatske Bakariču.
Nadaljujejo se aretacije v Kartumu In v Kairu
KARTUM, 3. — Zaradi neredov, ki so bili v ponedeljek v Kartumu, so do sedaj aretirali 173 oseb. Predstavnik sudanske stranke «A1 Umma« je včeraj na tiskovni konferenci obsojal ravnanje policije, «ker je streljala na pristaše neodvisnosti, ki so bili razoroženi nš I in ki je nikakor niso izzivali«, j Zanikal je tudi da bi bili čla-
tistim. ki so v nedavni preteklosti skušali podžigati strasti v Sudanu.« Nato je zanikal govorice, da bi prišlo do nesporazumov med guvernerjem in sudansko vlado, ter je dejal, da je dobil iz Kartuma poročilo, da je položaj sedaj miren.
«Mi, je nato izjavil Eden, smo večkrat izjavili, da je treba dovoliti sudanskemu ljudstvu, naj samo odloča o svoji politični bodočnosti izven slehernega zunanjega vmešavanja, z naše strani smo se vestno držali tega načela. Vsa zbornica upa, da so dogodki v Kartumu bili lekcija za vse prizadete.«
PARIZ. 3. — Uradno so javili, da bo prihodnje zasedanje sveta ministrov NATO 23. aprila v_ Parizu, t. j. tri dni pred začetkom konference v Ženevi. Poročilo pravi, da bo seja_ posvečena ((proučitvi splošnega političnega položaja«.
Za torek napovedan razgovor med Bidaultom in Adenauerjem
Razgovor sc bo nanašal ▼ glavnem na Posarje, ki je glavna ovira za sporazum o evropski vojski - Bidaultove izjave - Osler protest Hooiminbove vlade proti ameriški vojaški pomoči Indokini
PARIZ, 3. — Danes so uradno javili, da bo francoski zunanji minister Bidault imel v torek 9. marca razgovor s kanclerjem Adenauerjem o Posarju. Ta sestanek je bil določen, potem ko je Bidault poslal pismo nemškemu kanclerju po končani berlinski konferenci, s katerim je predlagal nadaljevanje francosko-nemških razgovorov o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Adenauer potuje 9. marca v Atene. Odpotoval bo najprej v Pariz, kjer se bo zjutraj sestal z Bidaultom in bo nato nadaljeval potovanje v Grčijo.
Spor zaradi Posarja je med glavnimi ovirami, ki preprečujejo, da bi francoska skupščina odobrila sporazum o evropski vojski. Predvidevajo, da se bosta Bidault in Adenauer razgovarjala o nekaterih načelnih vprašanjih in da bosta nato razgovore o podrobnostih prepustila svojim strokovnjakom.
Obe vladi se strinjata o načelu «evropeizacije» Posarja, toda Francija hoče obdržati svoje gospodarske prednosti, čemur se je Nemčija do sedaj vedno upirala.
Komisija za zunanje zadeve v francoski narodni skupščini pa je danes soglasno odobrila resolucijo, v kateri poudarja, da «se morajo pravice, ki jih Francija ima na podlagi zasedbenega statuta v Nemčiji, obdržati in izvajati«.
V zvezi z evropsko vojsko piše danes pariški dopisnik «New York Timesa«, da bi Francija hotela še pred določitvijo dneva razprave o ev. ropski vojski v skupščini dobiti od ZDA formalno izjavo,
v kateri naj bi bilo pojasnjeno ameriško stališče glede bivanja ameriških čet v Evropi. ter bi hotela, naj bi ta izjava bila podana izven atlantskega pakta. Dopisnik pravi dalje, da so ZDA odgovorile, da bodo izjavo podale šele potem, ko bo francoska vlada določila dan glasovanja o evropski vojski v parlamentu. Dopisnik dodaja, da tako v Parizu kakor v VVashingto-nu vedno bolj dvomijo o možnosti, da se bo izpolnila obljuba Laniela, ki je novembra izjavil, da bo prišlo do glasovanja o omenjeni pogodbi takoj po berlinski konferenci, m pripominja, da mnogi nakazujejo možnost, da bodo glasovanje odložili na čas po ženevski konferenci, če do glasovanja ne pride v tem mesecu. Ker se bo ženevska konferenca začela 26. aprila, ni izključeno, da bo sleherna odločitev odložena do jeseni,
Bidault je danes govoril v senatni komisiji za odnose s tujino in je izjavii, da je položaj po berlinski konferenci arahlo manj neogoden« kakor je bil prej. Dejal je dalje, da konferenca bistveno ni spremenila položaja, da pa je Sovjetski zvezi pokazala ugodno, sti, ki jih nudijo taki sestanki, in je hkrati pokazala možnost mirnega sožitja, tudi če sta-lisea ostanejo nespremenjena.
Dalje je Bidault izjavil, da ni bilo nobenega takega dejanja, ne pred ne po konferenci, da bi vplivalo na spremembo stališča vlade pri iskanju varnosti. Glede obrambne skupnosti je Bidault izjavil, da vlada sicer ni spremenila svojih namenov, parlament pa je svoboden pri svojem ocenjevanju
in dokončnem sklepanju o tem.
Glede ženevske konference
pa je izjavil, da ne gre za konferenco petih, pač pa za posebno konferenco. Kitajska nima pravice poslati vabil in ni nobenih obveznosti za povabilo Vietminha
Medtem javljajo iz Hanoia, da je ob ustju Rdeče reke pri šlo nenadoma do nove vojaške dejavnosti. Hočiminhovt oddelki so izvršili več napadov na vietnamske sile. V Laosu pa so Hočiminhovi oddelki zavzeli položaj Muong Nong.
Hočiminhove radijske postaje in pekinški radio so oddajale besedilo uradne izjave Hočiminhove vlade, v kateri ta »odločno protestira proti ameriški intervenciji v Indokini«.
Med drugim pravi izjava* da so Američani povečal’, svo. jo neposredno vmešavanje v Indokini, zato da bi spremenili Indokino v svoje strateško oporišče in v svojo kolonijo. Izjava pravi na koncu, da je ((vietnamsko, kamboško in laoško ljudstvo pripravljeno boriti se do končne zmage«.
Po mnenju dobro obveščenih krogov v Saigonu predstavlja Hočiminhov protest proti ameriški pomoči precejšnjo politično in diplomatsko važnost, zlasti zaradi bližnje konference v Ženevi. To je namreč prvikrat, da Hočimin hova vlada objavlja tak protest v obliki uradne izjave in v tako ostri obliki V Saigonu menijo, da hoče Vietmin,-hova vlada na ta način že v naprej odgovoriti na zahtevo zahodnih držav, ki bi hotele doseči predvsem prenehanje dajanja kitajske pomoči Hoči-mmhu.
L.
NI-t>HHlKKI P!8KV1
Na danaSnji d »n je bil leta 1844 rojen na Muljavi prii Stični pisatelj Josip Jurčič. Umrl je 3. maja 1981.
V/, .
DANES, Četrtek 4. ®srcl
Kazimir, Mislav Sonce vzide ob 6.40 m 17.54. Dolžina dneva 11.14. w vzide ob 6.01 in zatone od. * • JUTRI, petek 5. marca Janez, Sladoje
POITALIJ ANČEVALNl MANEVRI S KMETIJSKIMI TEČAJI
SLOVENSKIM KMETOVALCEM strokovni pouk v slovenščini!
Ogorčeno protestno oismo kmetovalcev iz Boršta - Kmetijsko nadzorništvo kljub obljubam položaja ni izboljšalo, pač pa je skrčilo število svojih slovenskih strokovnjakov na enega
Vaščani iz Boršta so nam poslali dopis, ki ga zaradi aktualnosti v celoti objavljamo. Glasi se:
«Zvedeli smo, da namerava kmetijski inšpektorat iz Trsta prirediti vrsto poučnih predavanj (ali nekaj podobnega) za kmetovalce v Borštu. Pouk naj bi se baje začel že danes in sicer v šolskem poslopju.
Prav in koristno je, da kme_ tijski inšpektorat poskrbi za primerno strokovno izobrazbo kmetovalcev. To je celo njegova dolžnost. Je pa tudi dolžnost. in sicer osnovna dolžnost kmetijskega inšpektorata, da prireja taka predavanja v jeziku kmetovalcev, to je v slovenščini.
Razlogov za to našo zahtevo je več kot dovolj. Pri nas v Borštu, kot v vseh ostalih vaseh Brega, je naše kmečko prebivalstvo izključno slovensko. Ze sam osnovni princip vsakega pouka je, da mora biti podajan v jeziku, katerega ljudstvo obvlada. Poleg tega pa imamo mi Slovenci na Tržaškem vso pravico to zahtevati ne samo po vseh naravnih zakonih, temveč tudi na osnovi mirovne pogodbe. Kme. tijski inšpektorat lahko dobi, samo če hoče, v Trstu slovenskega kmetijskega strokovnjaka, ki bo v slovenskem jeziku predaval učno snov. Končno naj ve kmetijski inšpektorat in še kdo drugi, da so za vselej minili tisti časi, ko so določeni krogi uporabljali vse možnosti in vsa sredstva za raznarodovanje našega slovenskega življa.
Zato mi slovenski kmetje iz Boršta in iz vsega Brega zahtevamo, da kmetijski inšpektorat upošteva našo voljo in da morebitna predavanja, poučne tečaje in podobno prireja v slovenskem jeziku, za kar bomo znali biti, kljub temu, da je to njegova dolžnost, tudi hvaležni!
Končno apeliramo na našega župana v Dolini in tudi na vse občinske svetovalce, da ob tem primeru odločno nastopijo v obrambo naših temeljnih narodnih pravic.»
* * #
Razen tega je v teku strokovni kmetijski tečaj že na Proseku. Čeprav so na Proseku izključno slovenski kmetje, je tečaj, ki ga vodi menda dr. Radillo, v italijanščini. Ko je neki domačin opozoril predavatelja na to dejstvo, mu je ta odgovoril, da on sicer to ve, da pa je ravnateljstvo kmetijskega nadzorništva določilo, naj bo na Proseku tečaj v italijanščini, češ da domačini dobro razumejo italijanščino. Ko mu je domačin še dejal, da bi predavanja v slovenščini imela večji uspeh, mu je predavatelj odgovoril, da njega zanima samo to, da ljudje prihajajo na predavanja. Dejstvo pa je, da na njegova predavanja prihajajo večinoma le taki, ki sploh niso kmetje in ki računajo predvsem na to, da bodo dobili ob zaključku tečaja škarje ali nož.
Ce bi bil tečaj v slovenščini, bi ga prav gotovo obiskovalo mnogo več kmetov, ki jim je zelo pri srcu strokovni napredek.
* # *
O vprašanju strokovnih tečajev za slovenske kmetovalce smo morali v našem dnevniku te večkrat pisati. K temu nas sili skrajno negativno sta_ lišče pristojnega urada ZVU in Kmetijskega nadzorništva, ki ne kažeta nobene volje, da bi zadostila nespornim pravicam in potrebam kmečkega prebivalstva, ki je nad 95 od-stot. slovenske narodnosti. Prav vprašanje strokovnih tečajev je eno izmed tistih, ki je morda najbolj pereče in aktualno ker se povezuje tudi s splošnim odnosom oblasti do pravic slovenskega prebivalstva našega področja Dejstvo je namreč, da je večina od sicer skromnega števila strokovnih tečajev, ki jih prireja Kmetijsko nadzorništvo, u italijanščini. Kmetovalci sami so proti temu ie večkrat protestirali v njihovem imenu pa tudi Kmečka zveza, ki je prav glede tega poslala na Z-VU in Kmetijsko nadzorništvo že nekaj vlog in protestov. Toda vsa prizadevanja Kmečke zveze so bila doslej zaman in namesto da bi se stanje izboljšalo, se je celo poslabšalo. Čeprav je pristojni urad ZVU na intervencijo KZ že S marca 1951 zagotovil, da »se bodo v okviru možnosti upoštevala vsa priporočila KZ glede strokovnih tečajev», ni v resnici ta urad upošteval niti enega priporočila KZ, pač pa se jc število slovenskih kmetijskih strokovnjakov Kmetijskega nadzorništva skrčilo po l. 1951 od dveh na enega. Ta sicer hodi po slovenskem podeželju, vendar se drži določenega okoliša in seveda tudi pri najboljši volji ne bi zmogel obsežnega dela.
Trmasto vztrajanje pri italijanskih tečajih za slovenske kmetovalce, čeprav je v Trstu na pretek slovenskih kmetij• skth strokovnjakov, ki bi se jih lahko Kmetijsko nadzorništvo poslužilo, je lahko dokaz, da zasleduje pristojni tirad ZVU s tem določen cilj, ki se vsekakor istoveti s ciljem tistih iredentistični)j gospodov pri združenju «Agri-coltori diretti», ki prav sedaj prirejajo po svoji liniji vrsto podobnih tečajev na slovenskem podeželju seveda izključno v italijanščini, da tako s svoje strani podprejo prizade-ticutja uradnih ire denttataan-ih
škem področju Svobodnega tr. žaškega ozemlja.
oblastnikov za poitalijančenje naše zemlje in našega ljudstva, kar se izvaja že z umetnim doseljevanjem Italijanov v slovensko okolico čemur sledi odpiranje italijanskih šol, razlaščanje slovenske zemlje in sedaj končno še izvabljanje slovenskih ljudi v tujino.
Pridružujemo se zato popolnoma upravičenemu protestu kmetovalcev iz Boršta in z Brega in zahtevamo, da Kmetijsko nadzorništvo ter ZVU j j^VmaTsoo Ton'Tn'lahko Taz-
Okrepitev proge Trst-Grčija-Turčija
Proti koncu marca bo družba «Patrisanda» postavila na svojo redno pomorsko progo Trst-Grčija-Turčija novo mo. terno ladjo «Fredianna». Lad-
končno prenehata s preziranjem potreb in pravic naših kmetov in jim nudita strokovno izobrazbo v slovenščini ter da prenehata z vsiljevanjem italijanskih strokovnjakov.
Ukaz ZVU it. 18
Ukaz ZVU št 18 vsebuje popravke k. predpisom o reviziji cen v pogodbah za javna dela na britanško-ameri-
vija 12.5 vozlov na uro. Zgra. jena je tako, da lahko sprejme predvsem masovni tovor kot les železo, žito in slično. Ladjo sedaj popravljajo v tržaških ladjedelnicah.
Ko bo pričela voziti na o-menjeni progi tudi «Fredian-na», bo proga močno okrepljena, saj bo postala desetdnevna, medtem ko je na tej progi odplula do sedaj ladja komaj vsaka dva meseca.
ASI2Z I. OKRAJA
vabi na
PROSLAUO 8. MARCA
ki bo v soboto 6. marca ob 20. uri v Ul. R. Manna 29.
Na programu enodejanka «Kaznovani šaljivec«, recitacije, dvospevi, mladinski tamburaški zbor, violino solo, klavir solo.
Po prireditvi družabna zabava.
Vabljene tudi žene in družine drugih okrajev.
ODBOR
Plačevanje davka na poslovni promet
Zavezniška vojaška uprava je izdala predpise o plačevanju davka na poslovni promet za leto 1954 od nekaterih vrst poslovnih dohodkov na britan-sko-ameriškem področju STO.
Te predpise vsebujeta ukaza ZVU št. 16 in 17, ki sta bila podpisana l marca 1954 in ki stopita v veljavo na dan, ko se objavita v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkujeta od 1. januarja 1954
OB OSMEM MARCU - PRAZNIKU DELOVNIH ZENA
Vsakdanja borba žena v težkih pogojih krize
Položaj delavskih družin se je po S. oktobru še bolj poslabšal - Nujnost enotnega nastopa žena
Bliža se osmi marec, praznik žena, in problemi, ki bi jim morali sicer skozi vse leto posvečati pažnjo, stopajo v teh dneih še bolj v ospredje in pritegujejo zato našo pozornost. Spričo sedanjega stanja je pač naravno, da gre predvsem za gospodarske oziroma gospodinjske probleme, ker so ravno žene kot gospodinje pri naraščajoči krizi najbolj prizadete, saj takoj občutijo znižanje moževega zaslužka, pa čeprav gre le za nekaj lir. Položaj žena, kii samo gospodinjijo, in onih, ki delajo po raznih tovarnah in pisarnah, se sicer razlikuje, vse pa tare vprašanje preskrbe družin, to je potrošnje.
Zelo veliko je število žena. ki močno občutijo poslabšanje gospodarskega stanja, ki ga je prinesla nota od 8. oktobra. To nam je potrdila na primer tudi žena delavca iz Tovarne strojev, ki mora v svojem gospodinjstvu skrbeti poleg moža tudi za dva otroka, ki
TRADICIONALNO POKOPAVANJE PUSTA V TRŽAŠKI OKOLICI
Korneliju IV. odsekali glavo
Najbolj živahno je bilo v Zavljah - V Boljuncu in v Nabrežini so ga zažgali ob žalnih pesmih • Incident v Bazovici ■ Padriška tartilerija> proti Gropajcem - Razočaranje v Skednju
Izvršitev smrtne obosdbe nad pustom v Zavljah.
Se nikoli niso prebivalci okoliških vasi ta ko veselo pokopavali pusta kot letos. Kljub slabemu vremenu, saj je vse do 16. ure iz temnih ob lakov na gosto pršilo, so domači fantje pripravljali nosilnice in oblačili pusta, ki so ga po slavnostnih obhodih zažigali na vaških trgih. Ce izvzamemo Bazovico ni policija letos nikjer preprečevala tradicionalnega pokopavanja in je ponekod celo vzdrževala red.
Najbolj organizirano «pokopavanje» je bilo v Zavljah. V ribarnici je tila ves dan postavljena kletka, v kateri je pod stražo sedel pust — obso_ jtnec. Okoli 17. ure so kletko odnesli na biiinje dvorišče, kjer so se zbrali vsi ostali «kaznjenci», stražarji z brzostrelkami, sodniki itd. ter seveda tudi domača godba Med gostim špalirjem ljudi, ki so prišli tudi iz Trsta in ostalih bližnjih vasi, je z dvorišča
krenil sprevod, ki mu je načelovala godba, za njim pa je v jetniško *uniformo» oble. Čeni osel vozil kletko s pustom, zraven katere je ob tnalu stal krvnik s sekiro. Po obhodu skozi vas so se obsojenec in sodniki s krvnikom ustavili na trgu, kjer je z balkona predsednik sodišča izrekel sodbo:	«Kornelij IV.
je zaradi nemoralnih dejanj, pohujšanja mladine itd. obsojen na smrt z obglavljenjem». Toda ker je medtem prišla prošnja za pomilostitev, se je sodniški zbor umaknil na k ra. tek posvet, nato pa pomilostitev zavrnil. Pusta so stražarji izvlekli iz kletke, mu pritisnili glavo na tnalo in krvnik je zamahnil s sekiro: Ob splošnem navdušenju gledalcev je moral krvnik zamahniti še osemkrat, kajti pustova glava se nikakor ni hotela ločiti od telesa. Med žalostnim zavijanjem obsojenčeve vdove se
PRI VlSjEM RAVNATELJSTVU SO SE PREMISLILI?
ZVU zanika vesli
o spremembah pri SELAD
Po poročilu urada za obveščanje javnosti bodo veljala pri najemanju delavcev ista pravila kot doslej
mu je končno to posrečilo in pust je bil dokončno mrtev.
V Boljuncu, kjer so lani pusta ugrabili policisti, je letos pokopavanje nemoteno poteklo Po žalnih pesmih, ki jih je zapel improvizirani pevski zbor, so ob pustu prebrali o-poroko: »Vanetu P. zapuščam duh po Coca-coli, Tonetu M. škaf prežganke...)) Pod nosilni_ co, na kateri je ležal pust, so nato vta-knili goreč kos papirja in sredi trga je zagorel kres, ki je naznanjal konec pusta.
V Bazovici so s pustom na nosilnici obšli vso vas, odnosno vse vaške gostilne. V eni izmed teh je prišlo do incidenta, saj je intervenirala policija, ki je zahtevala, naj prenehajo s hrupom, ker je to proti policijskim predpisom. Toda resni policisti so morali končno le uvideti, da ne bodo proti odločni volji vaščanov ničesar opravili in so končno pustili, da je pokopavanje nemoteno potekalo. Ko so pusta dodobra «zalili», so ga po starem običaju zažgali.
Potem ko so Padričani svojega pusta poslali v Gropado, so v vasi postavili «artile-rijov, ki naj bi zaustavila pohod Gropajcev v Padriče. Izstrelili so nekaj «topovskih» salu, toda končno so se le «t>dali» in g ropajski pust je prišel v Padriče. Toda v Pa-dričah niso gostovali le Gro-pajci, kajti v eno izmed vaških gostiln so s posebnim avtobusom, ki je bil okrašen z venci, prišli «pogrebci» iz Zgonika. Z avtobusa so pusta prenesli v gostilno, kjer se je utaborila godba in v veliko veselje domačinov začela s poskočnimi valčki in polkami, ki so privzdigovale noge starih ni mladih.
V Nabrežini so pusta nosili po vseh ulicah v luči bakel ki so jih prižgali namesto sveč. Ob «žalostnem» zavijanju godbe in pevskega zbora so ga nato zažgali, sami pa odšli v gostilno, kjer so nadaljevali s pustnim veseljem.
V Skednju se je kot vsako >sto nabralo precej ljudi, toda odšli so precej razočarani. Čeprav je bil pust pripravljen na dvorišču neke gostilne in je godba že obkrožila nekaj ulic, so zažiganje opustili, kar naj bi baje onemogočila policija. Toda kljub temu je bilo v Skednju zelo živahno, saj so bile vse gostilne natla--čene ljudi, ki so se v veselem razpoloženju če zadnjič poslovili od pusta.
Včeraj je izdal urad za obveščanje javnosti pri ZVU naslednje poročilo:
«Vesti, ki so se razširile v preteklih dneh in po katerih naj bi se odslej SELAD omejevala na najemanje tistih brezposelnih, ki so po poklicu težaki, so brez sleherne osnove. SELAD je v zadnjih mesecih potrojila število delavcev, ki so pri njej zaposleni. Zato so potrebni organizacijski ukrepi in ukrepi druge vrste zlasti zato, da se priskrbijo finančna sredstva, da se tudi! v prihodnjih mesecih ohrani visoko število zapasle-nih. Ti ukrepi so bili potrebni tudi zato, da se odpravijo in preprečijo pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili v tahnddno-upravmi organizaciji in ki so v škodo delavcev ter skupnosti, da se razširijo ugodnosti SELAD na čim večje število brezposelnih delavcev ter se s tem preprečijo privilegiji eiuh na škodo drugih; du se izognejo nepotrebnim delom ter da dajo prednost tistim delom, ki go najbolj koristna za javnosti«,
Spričo zaskrbljenosti, ki je nastala ob napovedanih spremembah pri SELAD pozdravljamo poročilo urada za obve-šanje javnosti, M te spremembe zanika. Po tem poročilu bo torej SELAD ohranila značaj ustanove, ki nudi izmenoma vsaj za 6 mesecev zaposlitev brezposelnim, za kar je biila tudi ustanovljena. Pri tem pa moramo pripomniti, da omenjeni urad še nedavno tega ni bil tako kategoričen pri zanikanju vesti o spremembah pri SELAD. Predstavniku našeea lista so namreč na tem ur*du dejali, da «vojaški del ZVU nima nič skupnega s tem vprašanjem)), iz česar se je razumelo, da so napovedana nova pravila SELAD zvarili v pisarni višjega upravnega ravnateljstva. Vse kaže. da so se na splošni protest vse javnosti na višjem ravnateljstvu premislili, kar je tudi privedlo do včerajšnjega demantija PIO, za katerega bi bili lahko že takoj ob nastanku onih vesti poskrbeli. Ravno (a zamuda pa kaže, da je vendarle bi-i*o nekaj za bregom.
Kolesar v žensko
Nekaj minut po 10. uri je 17-letni Silvano Pecchiari iz Ul. del Scoglio zavil s svojim kolesom iz Ul. Carducci v Ul. Coroneo, pri čemer se je zaletel v 25-letno Costanzo Vitrani iz Ul. Domus Civica, ki je tedaj prekoračila cesto. Vitranijeva je padla na tla in ker se je samo popraskala po rokah, se je sama zatekla po pomoč na bližnjo postajo Rdečega križa na Trgu V. Veneto.
v Ul. Flavia je Šofer avtomobila hotel prehiteti vespi-sta, vendar ju je prj tem samo oplazil in ju vrgel ob tla ter se, zavedajoč nezgode, z v.gasnj enimi lučmi in s povečano hitrostjo oddaljil proti mestu. K sreči sta se fanta le malenkostno popraskala, tako da jima ni bilo treba ni-kake zdravniške pomoči. O zadevi pa sta obvestila prometno policijo, ki je takoj uvedla preiskavo, da izsledi nesramnega šoferja.
Jutri v petek 5. marca bo ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Teatro Romano koncert policijske godbe pod vodstvom inšip. Mansija. Na sporedu so Beethovnove, Mendelsohnove, Sibeliusove in Borodinove skladbe. Vstop je prost.
obiskujeta osnovno šolo. Ta žena nam pripoveduje:
«Moj mož, ki je težak v Tovarni strojev, zasluži sedaj naiveč od 28.000 do 29.000 lir na meaec z vsemi akordnimi dodatki vred. Tudi urej ni imel več rednega zaslužka, toda delal je zlasti ob sobotah nadure ter je prinesel vsakih 14 dni od 3000 do 4000 lir več. Tega dodatka sedaj ni več in to se nam v gospodinjstvu občutno pozna. Zato sem primorana iskati po raznih hišah dela ter opravim sedaj tu sedaj tam kako uro dela, za katero mi plačajo po 100 lir. Ponajvee perem perilo ali pospravljam :n čistim stanovanja. Pri tem pa moram pustiti otroka sama doma ter trpi tudi moje gospodinjstvo. Z vsem tem zaslužkom pa še ne moremo kriti najbolj nujnilh družinskih potreb. K sreči dobita otroka opoldne koeilo v šoli.
Nekoč sva šla z možem vsak teden po enkrat v kino, sedaj sva morala to opustiti. Vsak dan otepamo mineštro in meso pride v majhni količini le enkrat na teden na mizo. Se teže je z obleko in obutvijo. Vse to seveda kupujemo na obroke, za otroke pa predelamo v glavnem našo staro obleko. Edina sreča je ta. da ne plačujemo visoke najemnine, ker je stanovanje staro, majhno in je v podstrešni«-
Iz teh nekaj stavkov se nam kaže težki položaj te družine in neštetih drugih, kaže nam, kako morajo gospodinje paziti na vsako liro, da jo čimbolj ekonomično potrošijo. Ce pa imajo moža, ki še včasih pogleda pregloboko v kozarec, tedaj romajo tudi ^azni predmeti v zastavljalnico in se tudi mnogokrat ne vračajo več na dom. Tu gre seveda za gospodarsko sliko družine v kateri mož dela in žena nekaj zasluži s priložnostnim delom gospodi«.teke pomočnice. Mnogo hujši je položaj dTUŽin brezposelnih.
Prav prt družini delavca Tovarne strojev je bila na obisku žena delavca, ki je bil odpuščen po 8. oktobru. Delal je v podjetju za praiizvodnjo leda. Po oni zloglasni noti se ie potrošnja leda močno znižala in moža so odpustili z dela. Od takrat ni našel nikjer zaposlitve niti pni SELAD. Skupno s hčerkico bo doma trije, k: seveda ne morejo živeti od dobrih dve sto lir podpore za
brezposelne. Možu obljubljajo, da ga vzamejo na delo maja meseca, ko se bo zaradi toplote potrošnja leda povečala. Ker ne more najti THikjer zaposlitve, jo je morala poiskati žena, ki hodi po raznih hišah, kjer dela na uro ter seveda le malo zasluži. Tako je morala opravljati razne posle gospodinjskih pomočnic tudi tedaj, ko je bila hčerka bolna, kar jo je še posebno hudo prizadelo. Z žalostjo in zatajenim srdom pripoveduje, kako je hodila po kosilo za moža v menzo v Ul. Gambini, potem ko so tam po demonstracijah brezposelnih delili kosila. To pa je trajalo samo' 8 tednov in še tisto bomo kosilo je bik) samo za moža, ker so kosila delili samo brezposelnim ne pa njihovim svojcem.
Obe ženi gledata seveda z veliko zaskrbljenostjo v bodočnost, ker se zavedata, da so perspektive slabe. Obe pa tudi dobro vesta, zakaj smo zabredli v tako hudo gospodarsko krizo in pravita, da bo še slabše, če se uresničijo načrti šovinistov ter zgubi Trst še tisto malce neodvisnosti, ki jo uživa. Zato pa je nujna borba vseh demokratičnih žena za izboljšanje gospodarskih razmer. Prav tako je nujna borba, da se preprečijo vise nakane tistih krogov, ki strežejo po gospodarski neodvisnosti Trsta in s tem tudi povzročajo zaostrovanje krize, ki jo najbolj občutijo na svojih plečih ravno žene. Smo pred osmim marcem in prav ta praznik naj ponovno zdt-uži vse žene, posebno pa one, ki žive v najtežjem položaju. Praznovanje tega dne, ki je tako poln socialne vsebine, naj izzveni v protest proti vedno slabšim gospodarskim razmeram, hkrati pa naj pride ta dan še posebno do izraza zahteva žena, da se zagotovi njihovim družinam dostojnejše življenje, njihovim otrokom pa boljša bodočnost.
IZ,PRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Kar z okna je kradel
železne predmete na dvorišču
Poleg tatu so bili obsojeni tudi neprevidni nakupovalci ukradenega železja
Nesramen šofer
15 minut po i uri zjutraj sta se Livio Rovis iz Ul. Se-gantini in Bruno Lenac iz Ul. Roncheto vračala z vespo, ki jo je vozil prvi, proti mestu, ko je za njima privozil s precejšnjo hitrostjo avto «Fiat 1400». V bližini mosta
KADARKOLI
se Vam zdi in n* samo V začetku meseca se lahko naročite na
«PR1M0RSKI DNEVNIK..
Dovolj, da telefonirate na štev, 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu.
61-letni Giuseppe Paladin iz Ul. Lorenzetti je s svojega okna v pritličnem stanovanju večkrat opazoval delo v skladišču gradbenega materiala podjetja Artedil. Ker je bilo precej železa, ki ga je podjetje rabilo za železobetonske konstrukcije, je Paladinu šinila v glavo ideja, da bi se dalo nekaj tega materiala odnesti ne da bi izginotje kdo opazil. Nekaj časa je šlo res vse v redu in nihče ni opazil moža, ki je kar z okna svojega stanovanja jemal razne dele tega materiala. Januarja letos pa se je solastnik podjetja zavedel tatvin in je zadevo prijavil policiji, ki je med preiskavo zasumila Pa-ladina. Moža so zaradi tega poklicali na poveljstvo, kamor je prišel pijan. Spočetka je vse zanikal, vendar je kasneje priznal tatvino in omenil več oseb, katerim je ukradeno železo prodajal.
Tako s« je moralo pred sodiščem zagovarjati kar pet oseb: poleg Paladina, ki je bil obtožen tatvine, so bili obtoženi tudi 33-letna Silvana Com-pare" iz Ul. Pončana, njen 66-letni delodajalec Enrico Pe-tronio, stanujoč istotam, 75-letni Giovanni Depicolzuane z Ul. Scalinata in 17-letni Carlo Marcelli iz Ul. Vergerio. Slednji so bili obtoženi nakupa ukradenega blaga, Compare in Petronio pa tudi, da nista kup. čije registrirala kakor predvideva zakon.
Po kratki razpravi je sodišče izreklo obsodbo, s katero so bili verjetno zadovoljni samo Paladin, Petronio in Marcelli, Tatu so namreč obsodili na 10 mesecev zapora in na 8.000 lir globe vendar pogojno in s prednostjo, da mu obsodbo ne bodo vpisali v kazenski list. Petronia so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko se je Marcelli rešil vsake obtožbe. Slabše pa je bilo za Comparovo in Depicolzuana, katerima niso priznali nobenih ugodnosti, prva je bila obsojena na poldrugi mesec zapora, na 6.000 lir globe in 1.000 lir denarne kazni, drugi pa na 2 meseca zapora, na 8.000 lir globe in na 1.000 lir denarne kazni.
Preds. Gnezda, tož. Amodeo, zapisn. Magliacca, obramba odv. Bologna, Carlini in Stefani.
držati na ortopedskem oddelku.
Lentini je izjavil, da se je poškodoval med delom v mizarskem oddelku Tržaškega arzenala, kjer je zaposlen. Okreval bo v 15. ali 20 dneh.
Mezinec si je zlomil
Z avtom delodajalca se je zjutraj predstavil v bolnici 35. letni mizar Mario Lentini iz Lcnjerske ceste 25, katerega so morali zaradi zloma mezinca leve roke in ran pri-
Z avtom ga je podri
Med vožnjo s svojim avtom pod predorom Sandrinelli v smeri Trga Vico je 55-letni Ernesto Contento iz Ul. Rcma-gna nekako sredi poti nepričakovano trčil v 20-letnega Ettora Gardossija iz Ul. Bec-cherie 9, ki .ie tedaj skupaj z drugimi delal pri popravilu cestnega tlaka. Ker se je Gar-dossi zaradi sunka in padca ranil, so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi podplutb in drugih udarcev na glavi in udih pridržali s prognozo okrevanja v 4 dneh na opazovalnem oddelku. Contento je pojasnil prometni policiji, da je delavca opazil prepozno: kljub temu je sunkovito zavrl, a trče. nja nj mogel preprečiti, ker jo mu kolesa zdrsela.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Nezaželeni prenočevalec obsojen zaradi nasilja
Kadar je bil 40-letni Giovanni Piccini zaposlen ponoči se m vračal v svoje bivališče, ki ga je imel v ljudskem prenočišču v Ul. G. Gozzi, pač pa je izrabljal odsotnost svoje sestre Francesce Pettagno, ki je stanovala s 17-letno hčerko Bruno v Ul. Piccola Fornace in hodil spat tja. Nekaj časa je sestra prenašala njegovo prisotnost, vendar se je nekega dne, in vzrokov ni manjkalo, naveličala ter je bratu pokazala vrata. Istočasno je hčerki ukazala, da naj stricu, kadar koli bi hotel vstopiti, zapre vrata v obraz. Tako se je tudi zgodilo.
Popoldne 16. maja lani je mlada Bruna, ki je bila doma v družbi svoje prijateljice Lucije Indrigo, zaslišala na stopnicah stanovanja stričeve korake. Takoj je zaprla vrata in se skupno s prijateljico skrila pod posteljo. Piccini je nekaj časa trkal in ko je videl, da mu nihče ne odpre, je s silo odprl oknice in vstopil. Odšel je v spalnico, se slekel in se vlegel, medtem ko sta dekleti pod posteljo zadrževali dih, da se ne bi izdali. Ko pa je mož zaspal sta dekleti odšli. Kmalu zatem se je Bruna vrnila in med ujo in stricem se je vnel prepir, med katerim je Bruni prisolil krepko zaušnico. Dekletu je bilo preveč in je zato brez premišljanja poklicala policijo, ki je piccinija aretirala in ga nato izpustila na začasno svobofio.
Posledica te zaušnice je bila, da so Piccinija prijavili sodišču vendar samo pod obtožbo, da je vdrl s silo v tuje stanovanje. Na razpravo pa obtoženec ni prišel in tako se je proces, ki je dekretiral njegovo obsodbo na 10 mesecev zapora pogojno, končal brez obtoženca.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 6. marca 1954 ob 20.30 uri gostovanje
na KONTO VELU
■ F. H. Herbertovo
komedijo
«VSAKIH STO LET»
KROG TRŽAŠKIH SLOVENK
bo imel danes 4. marca 1954 ob 20.3« uri
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. svoj
drugi
predavateljski
večer
Govoril bo dr. BARTOL o temi :
KDve nasprotni smeri v slovenski literaturin.
Toplo vabljeni:
Ljudska prosveta
PEVSKE VAJE MLADINCEV Prva pevska vaja za mladince, ki so se prijavili in vpisali v mladinski pevski zbor v Trstu, bo v p^Jek 5. t. m. ob 19. uri v proslorih SHPZ v Ul. Roma 15. Mladinke pa bodo imele vajo v ponedeljek 8. t. m. ob 19.30 istotam.
ČETRTEK, 4. marca 1954.
JirtiOSLOVAISISKA CONA T It S T A
254,5 m ali 1178 kc
Poročita v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba: 7 30 Pregled tiska; 14.30 Vprašanja, lci nas zanimajo: 14.40 Baritonist Karlo Kamuščič poje mediimurske narodne pesm.i v priredbah Iva Flo-ga; 17.30 Zabavne melodije izvaja na klavir Mojmir Sepe; 17.46 Zbor in orkester Radia Skoplje izvaja makedonsko glasbo: 18.00 Poroiila v hrvaščini: 18.15 Klavir v ritmu;
18.30 Glasbena kronika; 18.40 Igral vam bo orkester radia Ljubljane;
23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč;
23.30 Zadnja poročila v slovenščini.
TRST II.
306.1 m ali *J80 kc-sek
11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Parada lahkih orkestrov; 14.00 Slovenski samospevi; 14.15 Kulturni obzornik: 14.25 Razne jazz zasedbe: 17.30 Plesna glasba; 18.00 Paganim: Koncert št. 1. za violino in orkester; 18.40 Glasba iz baletov; 19.00 Maroičina pravljica: 19.15 Operne uverture: 20.00 Spcrt; 20.30 Koncert zbora Slovenske filharmonije: 21.00 Dramatizirana zgodba;
21.30 Pestra operna glasba: 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Priljubljene lahke melodije; 23.00 Mozart: Mala nočna glasba: 23.30 polnočna glasba.
•I’ K N T I.
11.30 Glasba N. Giordana; 13.25 Glasbena fantazija; 18.20 Poje J. Wilson: 19.00 Glasba za vse: 20.30 Fantazija v belem in črnem; 23.30 Lahka glasba.
MLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 OtroSki prizori v glasbi;
12.30 Opoldanski orkestralni spored; 13.55 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 14.45 Stare in nove melodije igra na klavir Borut Lesjak; 15.30 Od melodije do melodije; 16.15 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna glasba;
18.00 Arije iz romantičnih oper;
18.30 Družinski pogovori; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Koncert slovenskih umetnih, in narodnih pesmi; 21,00 Tri ljubezni Friderika Chopina.
Izšla je
« 1MŠA ŽliiM »
štev. 2 z zanimivimi članki.
V prodaji je pri razpro-dajalcih ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA«.
Cena 75 lir.
gleualis>C^\ebW)
V nonedeljek 8. marca W gledališču Verdi nastopi« nistka Gioconda De Vito, bo spremljal pri klavirju I Macoggi.	..	Ai,
Na sporedu je CorelliJ«” t Iia», Bachova Sonata »■	^
Beethovnova Kreuzerjeva v Za člane koncertnega nja je določen popust.
Rossetti. 16.30: ((Prepoved«".
men», A. Esmeralda, *■ m Excelsior. 16.00: «Zrtve »’ 5.
in ljubezni)), M. Schell, ring.	^	on*
Feoice. 16.00: «Plaza», M; ^ R. Vallone. Mladoletnim r vedano.	.,.#,4)
Nazionale. 15.30: «Sto let U A. Fabrizi, V. De Sica. ^ Filodrammatlco. 16.00:	f
nasmeška«, G. Garson, geon.	x in *
Arcobaleno. 16.00: «Meč “ j ca», R. Todd. G. John5' \ Disaeyer film.	^
Auditorium. 16.00: «Moi VVinters, R. Montalban-Astra Rojan. 16.00: «Zl*t»
A. M a gnani.	,	ill
Cristalio. (Trg Perugm°'v 9 »Prepovedane ustnic®** .V' son, I. Galter. Mladini let najstrožje prepove« ^ Grattacielo. 16.00: ((Prin«^!* stanski brat Krištof)). Fe A la barda. 15.00: «Aida>, Loren.	.- »t
Ariston. 16.00: «Sedmoric?
kega voza», E. Rossi Hivji* Armonia. 15.30: «RobWi tovariši iz gozda*, K- . Rice.	,	rfi’
Aurora. 15.00: «Kruh, i(jJ fantazija«, G. Lollobr1? Garibaidi. 15.30: «FernaOOc‘ tečem trapezu«.	.	jjlr
Ideale. 16.00: ((Skrivnost J. P. Aumont.	. u
Impero. 15.30: «Kruh, tantazija«, G. Lollob«^ Italia. 16.00: cGospa brez L. Bose.	pri1'!
Viale, 16.00: «Neka ženSK-A. Arnova, O. Toso. n;V)i,’ Kino ob morju. 16.00:	,
Davis.
Massimo. 16.00: «Tarzan ^e(
na slonovo kost«, L. Moderno. 16.00: «Ježa ra* gov», B. Rush, S. ^ & Sv. Marko. 16.00: «Mesto cem», M. Clift.	K1 ji
Savcna. 15.00: «Zenska, našla ljubezen«, S. r J1" gfin Secolo. 16.00: »Muka«, » J G. Montgomeryt Vittorio	Veneto.	»jiadM15 ‘ ?
divji cvet«, J.	Jones.	w J
pod 16 let prepovedan"-,,,« Azzurro.	16.00:	«Pet	Pu J
skrivnosti«, A. Baxter. Belvedere. 16.00: «Tolo* J avtomobile«, A. ^eraJcA Marconi. 16.00: ((Lidija«.1"«, f Novo cine. 16.00: «Ana*> gano.	„ j«:
Odeon. 16.00: »Ultimatu® ^
Radio. 16.00: »TangersKa A. Jergens.
Venezia. 16.00: ((NevarO" proti«, V. Johnson.
Namesto cvetja na mame tov. Nade Gabr J jjj* darujejo člani SNG Dijaško Matico.
MOTOKLUB
,JADR>N’
OPČINE ,jl
Izlet v Novo Gorico, L napovedan za 7. marca zaradi tehničnih razlog^jr šen na 14. marca. Vpis0 mo še danes 4. marca.
MOTOKLUB kAMAT" J priredi motociklistični ** Vr. stojno-Ljubljano 14. t. fit
vanje samo za člane 17.
je	la	tirti*'-	,
do 19. ure še danes. ^ Cflf1' f
IZLET MLADINE V
t. f
Mladina organizira f4; Ipj*. f v ("'mi vrh VP*^j
Ja
let v Crni vrh. danes v Ul. Alfieri 8 20. ure.
ADEX
» OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa Je bilo 14.
POROČILI SO SE: zidar Au-gusto De Monte In gospodinja Liliana Venier, uradnik Vinicio Hacker in bolničarka Cesarina Dorgnach, zidar Antonio Omann in bolničarka Anna Maria Riva, krojač Alojz Žvokelj in gospodinja Emilija Palik, inženir Fa-bio Parovel in gospodinja Alda-maria Leoni, prodajalec Riccardo Logar In čistilka Lucia Cafaro, barist Bruno Birtl in gospodinja Paolina Michelazzi, podoficir Karabinjerjev Martino Burri in gospodinja Pierlna Bernes, agent C. P. Silvestro Puntin ln gospodinja Rosa Bassi, trgovski zastopnic Luciane Oresttigh in gospodinja Franca Flaminio, pleskar Ivan Dule in frizerka Fio-re Erman, geometer Claudio Fio-rentino in gospodinja Albina Vo-dopia, tramvajski uslužbenec Isidoro Paparella in gospodinja Edda Gerratana, slaščičar Feli-ce De Gloia in vezilja Antonia Larizza.
UMRLI SO: 78-letna Maria vd, Nanut, 92-letna Maria Teik vd. Krain, 53-letnl Angelo Miruslč,
64-letna Joslpina Berlot vd. Bukovec, 58-letna Julija Ipavec, '4-letni Ferdinaudo Ricci, 4 dni
stari Giorgio Sivit, 3 ure stara Gabriella Bajer, 76-letna Zoe Windspach vd. Cumani, 75-letna Marija Krapec vd. Guerrieri.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9,8, najnižja 7,4, ob 17. uri 9,1. Zračni tlak 997,6 stalen, veter 5 km jug, Vlaga 93 odstot, padavine 16,7 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6,5 stopinj.
PRIHODI IN ODHODI LADU
PRIHODI: Ob 7.30 iz Benetk s 1050 t raznega blaga in 1 potnikom grška ladja «P. Blessas«; ob 7.40 s Krfa s 135 t raznega blaga jug. ladja aLastovoi; ob 8. uri iz Barija s 400 t raznega blaga in 3 potniki ital. ladja »ClttA dl Messina«; ob 18. url iz Benetk s 1300 t raznega blaga Jug. ladja »Vojvodina*.
ODHODI: Ob 7. url prazna proti Reki Jug. ladja »Bakarn; ob 11.30 prazna proti Perzijskemu zalivu angl. ladja «B. Pion-nler»; ob 11.50 proti Pireju z 900 t olja ital. ladja »Vildren«; ob 15.30 proti Pireju s 574 t raznega blaga Ital. ladja »Carso«; ob 16.50 proti Patrasu s 1.100 leub. metri lesa ln 1 potnikom grSka ladja «Arisdodlmos».
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
All’Alabarda, Ul. deiristria 7;
De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unitži 4; Pren-dini, Ul. Tlziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2-22
Policija	2 - 23
13. in 14. marca
izlet v
NOVO GORICO
KANAL OB SOC»
MOST NA SOCl
TOLMIN in «»
REKO	„»s
Aatr
Vpisovanje
19.
20. in 21. maCt°\ tridnevni iz*et
LJUBLJANO
19
20. in 21. ra*^jet
*«•» *** dvainpoldnevni BUZET DRAGUC
PAZIN „	9	^
Vpisovanje do *•
20. in 21. i"arc*t f dvodnevni i*1« MATERIJO OBROVO PODGRAD
21. mar« izlet v
19^
TOMAJ
DUTOVLJE	.
u
Vpisovanje do J ■	f
pri «Adria-ExP^",	j
F. Severo 5-b '
Zgodovina narodov Jugoslavije, platno .	•
Honore de Balzac: Blišč in beda kurtizan, pl* J. Stok Korotan: Jeklena pest, p>iatno . • ' Ferdo Kozak: Članki in zapiski, polplatno . Tone Seliškar: Dedek Som, polplatno . • Vlado Rale: Otroške igre, kartonirano • «
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Goric'
, v njegovem sir* morskih v bližini nekdanje..
v Levantu
skem delu,
pa	ncKuanje*
Lataki 1 a ' ‘morsk° mestece kakšne brzda še ne sluti, varofil Spremembe bodo podela 1 V nieS°vem življenju Sirsll S0,se iil1 PO naroči-Vj05ki jn-V e. lotili iug°slo-to»lone Z*.mrji in delavci n; 'kilah P. ostopnib in divji! ji „ j ova luka bo največ
»it; Ai.eiV„ant“ in zat0 se J6
niti Beirut
Aleksandreta v«elita.
^'nister za javna dela ln)e o dosedani
,^esniaevanj
njem delu
e tega velikega H”
na kateri so sodelova.
'itaciii H s,'rska vlada po
upalo ;* svetovne tvrdke, za-m<)rslco	: podietiu «Po-
Split, c gradjevno podjetje •ecev',n , ,je znašal 50 medmetu 1 na^ bi izr°mli ife b*“ k0nec 1. 1956. Stro-
S*C“blizu 8 mi-
Sdabo
3ev. Pogodba do-
^kilcTsnnn gradbeno podjetje ?» vsaJ j Slrskih lir dnevno Pred Ai « do Sraditve luke
ie dot?'!*™ r0k0m' ae pa moralo	zgradilo, bo
dolarip.,VSak dan Plačati 500
dtI° takoPena!a' To ie prvo s° g, , velikega obsega, ki
dobiia pgosl°vanska podjetj
®a bi k3 ^redn3em vzhodu. Polne ,.bra,ci dobili
ejšo i- — ~t-ini po-JU«oslOVa! ?° 0 nneinu, kako luko v r sko..Podjetje gradi ministr- 3 . ’’ smo naprosili
8' F»thaU laV"a dela Sirije P°Ve Sv • Aisuna naj nam
. °le mnenje o delih nam je pri-
>ove£f' Tako?e
^u?OsloJa batak:iii smo zaupali Sk° gran • družbi «Pomor-V W,'Vn0 _P°djetje Split-). 8i' Nedav.„Je al° dokaj poča-
Ojpr,
a*vno
'edovala,
Pa so dela tako
bo tl313’ da lakko upamo, > v (i„,Ieliki načrt uresni-i' tud; ocenem roku Treba
Poudariti
r»2V
dHev i... zadovoljivo. Zgra-110 Pripom 1JSke luke l30 znat-l'Spredku eS^a. gosP°darskemu v*1*!* last ie, ki doslej ni °laiša)nega pristanišča, ker j ^anja 3 ,UVoz ’n izvoz.
da se dela
^*illen J?ai-luka Latak‘3a ie
f Veliv ,V 200 x 200 m, ka-y brinu ‘adle splolt ne mo-i*1®0 za l Ut*' UPovabljajo ga .‘esene naprave, s ka-* m0rJuravlJai° velika dela
Nai
k,,|t»čV?j_si „del naloge
y _ _	 r„	______
t °r*U v Pem'rno morje bodo ,°v kam 8raditi 1.120.000 kubi->ovJa' da bo luka dobro j®'l nasi a’ V preseku
v •*it°kin1	ilco trapeza
r*itii k m ‘emelj bi, j. m°rj
1* ltape,n^fc’ K1 l?a mečejo v »,V**orij ’ ie ,razdeljeno v pet
i? d<> 20o^težii kamni teh’ Prea 20;°00 kg.
'Cl So onntkom graditve na-lis^AVe ayd* laboratorijske
;or '	—A	je
er zgradltev poldrugi d°lgega nasipa pred
preseku bo z 80
cm. Na po-a Pa bo imel 12,5
‘iki,
»ip6® Pritisk b”o
da
f' °b ra-.iT ViC
»! S 5o rkanem hL^landsk!PrayUl v Delftu
50 dognali, ko-
vzdržal na-
morju.
kjer so
“oratoj^dskem
, i5a V ra,!Ia.Pravil"i model na-1 Iazah graditve.
»e,;r ^e,°na ’n
is. . 'Q®nolom
1, bi
fc p0 6o2<te*ali bet°nske bloki .Zgradiii°n,t S0 na žradbi-
tir, °r*tuie kvarno betona,
lh vii; malone avtomatič-
P
a	.	_____
®'C^i2gva^.^ipa m
bn7°v. na dan 6 takšnih
be?° p°rahn^raditev vse luke Za _ 1 100.000 ‘kubikov
milj od gradbišča, odprli nov velik kamnolom.
V Budž Islamu je zdaj tudi glavni del gradbišča. Tam dela tudi polovica Jugoslovanov, ki so prišli gradit to luko. Razen njih je zaposlenih še kakih 500 domačih delavcev. Lomljenje kamenja in miniranje vodi ing. Miroslav Ze-leski, ki že nad 20 let dela v rudarstvu. Iz rudnika Sive-riča je pripeljal s seboj svoja dobra delavca minerja Mila Vukavico in poslovodjo' Sve-tozara Basto. To gradbišče, dolgo 2 km in opremljeno z najmodernejšo mehanizacijo, bo v začetku aprila doseglo polno zmogljivost. Kakor na gradbišču luke, tako imajo jugoslovanski delavci tudi v kamnolomu naselje z menzo, delavnico, postajo za prvo pomoč itd. Za potrebe bodoče luke so zgradili posebno elektrarno na nafto.
Naloga mornarjev ni lahka
Gradbišče ima svoj poseben sektor za opravljanje plovne mehanizacije. Na čelu sektorja je kapitan Ive Antunovič. Mirno lahko rečemo, da naloga jugoslovanskih mornarjev na teh nevarnih obalah nikakor ni lahka ker človek nikoli ne ve, ali bo vreme ugodno in morje mirno. To najbolje dokazuje slika, ki jo vidiš iz hotela «Kasina», kjer to nemirno morje še zdaj laz-bija ostanke nekdanjega jugoslovanskega remorkerja «Rad-nika». Na remorkerju, ki je vlekel plovni žerjav, se je v nevihti pretrgala jeklena /rv in se zapletla okrog ladijskega vijaka. Žerjav je prevzel drug remorker. «Radnik» pa se je zasidral. Ponoči je prihrumela še hujša nevihta, «Radniku» se je pretrgala vrv pri sidru in vihar ga je če-dalpe bolj gnal proti kam-nitni obali. Vzlic prizadevanju posadke ladje ni bilo mogoče rešiti, marveč je zavozila na plitvino pred hotelom «Kasi-no». Bila je še sreča, da valovi remorkerja niso treščili ob pečine, kar bi bilo zahtevalo tudi človeške žrtve.
V Latakiji dela skupaj kakih 150 jugoslovanskih delavcev, inženirjev, tehnikov in mornarjev, specializiranih za specialna pomorska dela. Na gradbišču deluje 9-članski odbor kot nekakšen delavski svet. Število jugoslovanskih delavcev je omejeno s pogodbo in naši ljudje napenjajo vse sile, da bi čimprej izučili domače delavce v raznih strokah, zlasti v ravnanju s težkimi gradbenimi stroji. Kakih
50 arabskih delavcev se je že naučilo samostojno delati z raznimi, stroji.
Razen stanovanj imajo graditelji luke tudi čitalnico z dnevnim tiskom iz Jugoslavije, radio aparat, šah in kegljišče. Vsak petek imajo prosto, in tedaj domače prebivalstvo obiskuje gradbišče.
Kolektiv, ki gradi luko La-takijo, prvo pristanišče Sirije in največje na vsem Srednjem vzhodu, uživa velike simpatije domačega prebivalstva. Ti ljudje so zdaj prvikrat zvedeli nekaj več o Jugoslovanih, mnogi izmed njih pa že kar dobro govore jezik prijateljske dežele Jugoslavije, namesto francoskega, ki ga je uporabljal nekdanji mandatorski okupator.
ZDRAVKO PEČAR
' . A'v' ■:>&;	'	.
MINILI SO CflSI. RO JE BIL POSLANSKI MANDAT 'CAST.
* mj f*
Skupina Križanov, ki so nastopili kot »Pleme Bivola«.
m
Pred kakima dvema letoma cdružbeno priznanje«. Toda ta
ali še več je bil v rimskem parlamentu postavljen predlog, naj bi se povišali dohodki, ki jih prejemajo italijanski poslanci za svoje delo v parlamentu. In zanimivo, da tedaj ni bilo niti enega poslanca, ki bi glasoval proti temu predlogu.
Kar se tega tiče pa je na Angleškem precej drugače Poleg tega pa je življenje angleškega parlamentarca dekaj težje kot življenje italijanske, ga parlamentarca (mislimo pri tem seveda na njegovo gmotno stanje). V zadnjem času se je tega problema polastila angleška javnost. Angleški poslanec je bil v viktorijanskem obdobju vse nekaj drugega kot danes. Tedaj so parlament sestavljali v glavnem bogataši, ki niso bili odvisni od prejemkov za svoje delo v parlamentu, ampa^ je bilo to le nekaka čast in
KENIJA -MAU- MA
DEŽELA
DOVČEV
r
POLOŽAJ K1K UJCEV
k..
DERWENT WHITTLESEY, PROFESOR ZEMLJEPISJA NA HARVttRDSKI UNIVERZI, STROKOVNJAK ZA AFRIŠKA VPRAŠANJA
'N
.J
3.
Kljub vsem spremembam zadnjega časa prebiva velik del kenijskih Afričanov se vedno na zemlji svojih rodov in gleda na svojo vlogo v življenju Kenije iz vidika svojega rodu. Večinoma so ti domačini mirni in ljubeznivi, nekateri se zanimajo tudi za izboljšanje svojega gospodarskega in socialnega življenja. Nekateri rodovi nimajo dovolj zemlje za svoje preživljanje, vendar vztraja večina na tem, da bi lahko ostala na svoji zemlji.
Prenaglo naraščanje afriškega prebivalstva ni omejeno na visoko planoto. Najbolj gosto naseljena področja so na najnižjem delu visoke planote, gostota obljudenosti doseže 400 oseb na dva in pol kvadratna kilometra. Največji rod visoke planote so Kikujci, katerih je milijon. Velijj del Kikuj-cev živi v svojih rezervacijah, kjer prebiva na 2,5 kvadratnih kilometrih povprečno 285 oseb. Kikujci so rod, kateremu najbolj manjka zemlje. Teritorij Kikuj-
cev je presekan od cvetočih naselbin na »Belih gričih«. Svoj čas je bila zemlja Ki-kujcev in belih naseljencev enaka, intenzivno periodično obdelovanje v rezervacijah je pa zmanjšalo plodnost te zemlje, izpiralo tla in- nastajali so jarki in brazde. Zemlja Evropejcev kaže znake višje življenjske ravni. Razlika postaja vedno bolj o-čitna, ne samo za Kikujce, ki obdelujejo svojo 'zemljo, ampak tudi za mnoge, ki delajo pri evropskih kmetovalcih in za tiste, ki hodijo na delo v Nairobi. Noben rod ni imel tako ozkih in dolgih stikov z Evropejci.
Posledice in. spori so najbolj ostri v bližini Nairo-bija, prestolnice in največjega mesta Kenije. Rezervacija Kikujcev se začenja na meji mesta in obsega tudi zemljo, ki je last posameznikov. Evropske naselbine so tu popolnoma pomešane med zemljo rezervacije — gre za posestva, ki so jih predniki sedanjih kmetovalcev pridobili od domačinov, kateri so jo indi-
dci
miUjcPriStanišču avije m«nt
'Čemeli0" .kubikov ka'
«u4ž
Isl
Za
hitu
vozijo iz Jugo-men pa so v oddaljenem 14
D
p
Zavoljci so nastopili kot »Gangsterji v zaporu«, na sliki vidimo upor kaznjencev.
vidualno posedovali; sedanji kmetovalci jo zato smatrajo za svojo last. Evropski naseljenci so dobro obdelovali zemljo, bližina prestolnice in največjega tržišča Kenije je še povečala vrednost te zemlje. Evropejci se nočejo u-makniti iz te zemlje in odklanjajo zahteve Kikujcev, ki trdijo, da je zemlja njihova. Spornih 285 kvadratnih kilometrov je postalo sinteza zemlje lačnih poedi-nih Kikujcev, ki zahtevajo to zemljo, dasi je niso nikoli posedovali. Naj pripomnimo, da ni noben drug afriški rod zahteval nikoli vrnitve zemlje, niti tiste ne, ki jo je prej kontroliral.
Kikujc; se poleg tega, da imajo več stika z evropskim življenjem kot drugi rodovi, tudi bolj kot drugi zanimajo za politična vprašanja. Med neuradnimi voditelji imajo može, ki so se šolali na angleških univerzah in na domačih šolah.
V zadnjem času je največ govora o tajnem združenju Mau-Mau. Med afriškimi rodovi so taka združenja navadna stvar in od časa do časa so se vedno pojavljali ritualni umori, izvršeni po starih običajih. Do zdaj so bile žrtve teh umorov samo Afričani. Le redko kdaj je bil umorjen kak Evropejec, vzrok je bil običajno osebno sovraštvo, ali pa verski fanatizem.
Maumaovci so postali bolj znani proti koncu leta 1952 s svojimi strašnimi masakri mnogih Afričanov in poedinih Evropejcev, Mau mauovci so omejeni na rod Kikujcev. Njihovi glasniki hočejo osvoboditi Kenijo od Evropejcev in Azijcev ter prisilili so mnogo Kikujcev, ki so do Evropejcev nevtralni, da so pristopili k združenju. Smrtne žrtve med domačini so bile na glasu, da so zveste svojim delodajalcem in evropskim funkcionarjem. Mnogo manjše je število poklanih Evropejcev, med katerimi prevladujejo tisti, ki so napravili izredne usluge Afričanom. Pobitih je bilo tudi mnogo otrok teh ljudi. Osebno sovraštvo pa
Usih,	ključ	za	reši
rana	naraščajočega
o PO tem I Ya	še
a*-ba	,n	mar.
d.tžavi :P«J*val. če
^''iv^ibl*io ,?„družene dr-A‘tVj ,alcev. pn 60 milijonov *‘a i »do Dri°Predvidni ce-
r^ijon ,lašteh -em štetiu ar5°v PreHi , kot 200 f 0 nralCev- Mislimo
«i.
biblValStvl "a7H°bU la' ki Plin-koralo ^ Združenih r,|jloSe ,'Jardo B,PJ).rasti za
zPPOvP^\qPr£den d« daho. 'Pije ni akrov t»,r Pom na Kiti iOsebo kot
ctui Am'P' to, da blri Ven' dli 'io z ‘dani nn odo mn-
še na-prehra-vsebi-zdrk
V *v*ta
"Pajo v i
a
drugih
ZarJakorak;',', J0 -p,'i-
tWdl W m Preku1,0 vštric Važnih yalstva i"
VifcPKujov' »aznih
J»oCel° lahlf iskih ^Vr^^o d0seglQ
obdelavne
zemlje so povečali za deset odstotkov z raznimi drenažami in melioracijami in s podobnimi projekti, kot sta bila v zadnjem času Hooverjev in Grand Coulee jezova. Poljedelstvo s traktorji je znižalo število konj in mezgov, ki rabijo za svojo prehrano tudi žitarice, od 26 na 6 milijonov, koruzna žitarica je pa končno povečala pridelek koruze ža okoli 20 odstotkov.
Možnosti dveh vrst od navedenega razvoja sta pa precej izčrpani. Križanje pač lahko še poveča v bodočnosti tudi pridelek drugih žit, kot je do zdaj povečalo pridelek koruze, množine konj in mezgov pa ni mogoče skrčiti še bolj Obseg zemlje, ki bi jo lahko še na novo pripravili za obdelovanje, je izredno omejen. Zmanjšanje vodne dobave in neraven teren bi napravila novo orno zemljo za zelo drago stvar. Dejstvo je tudi, da se je sicer res povečala površina orne zemlje v zadnjih 50 letih za 50 odst., vendar je šlo na drugi strani mnogo rodovitne zemlje v izgubo zaradi širjenja mest, gradnje novih cest, letališč, industrije in zaradi e-rozije, vse to zlasti v zadnjih
desetih letih. Edino upanje za bodočnost je v povečanju proizvodnje na sedaj razpoložljivi novršini in v boljšem izkoriščanju Živil. Pri tem bo najvažnejšo vlogo nedvomno igral dušik — bodisi kot umetno gnojilo za povečanje pridelka bodisi kot krma za pre. žvekovalce, kar bo omogočilo povečanje dobav mesnih živil.
Dušik je brezbarven, len plin brez vonja, ki ga potrebuje za svoj obstoj vsaka živa stvar pa naj bo rastlina ali 'živa! Dušika je povsod v izobilju Okoli 80 odstotkov o-zračja odpade na dušik - cenijo da je nad vsako kvadrat, no 'miljo zemeljske površine 20 milijonov ton dušika Ce ga hočemo uporabiti v poljedelstvu ali v industriji ali kot eksploziv, ga je pa treba fiksi-_ to se pravi povezati s kako drugo prvino kot sta vodik in kisik. Narav-vežejo dušik od začetka življenja na našem planetu in so ga vezale celo se prej zdaj se je pa naučil tudi č"vek, kako ga labkp umetn0
f'kvtak blisk fiksira v atmosferi dušik. ki pada kasneje
■ - — Nekdo je
n. pr ne sde
ni bliski vsaik dan fiksirajo okoli 50 ton dušika, od katerega pade z dežjem na obdelano zemljo le 7,7 odst., medtem ko pade vsa ostala količi na na morje, gorovja in puščave.
Dušik vežejo v zemlji tudi razne v tleh živeče bakterije in plesni. Nekateri mikroskopski podtalni prebivalci vežejo dušik neposredno v zemlji; drugi, mnogo važnejša skupina, zlezejo iz zemlje v korenine zelenjadi — fižola, gra-ha, alfale, detelje — in napravljajo korenine teh rastlin za skladišča dušika. Vse rastline, z izjemo takih trotov kot so omela, orhideje in razni drugi parasiti, črpajo dušik iz tal in ga vsrkavajo v celični' ustroj svojih listov in stebel in v mnogo bolj koncentrirani obliki v svoje semenje. Živali, ki jedo v rastlini koncentrirani dušik, ga v svojem telesu dalje destilirajo, dušik je bistvena prvina vseh proteinov, bodisi živalskih bodisi rastlinskih.
I rastline i živali eventualno v svojem naravnem stanju
vračajo dušik, ki so ga porabi, le, zemlji. Zdelo bi se torej,
Izračunali da 'nebesni 'električ. I da to uMvarja ‘položaj' v ka-
terem bomo imeli stalno naraščajoče dobave dušika v zemlji, vendar se to ne dogaja iz dveh razlogov. So namreč bakterije, ki _ po uporabi dušika ne vežejo, ampak ga spet spuščajo v zrak; voda, ki teče po zemlji in pronica skozi njo, pa odnaša dušik in ga končno odplavlja v morje.
V nekaterih redkih krajih zemlje se je vezani dušik nabral v koncentriranih ležiščih.
Najvažnejša taka ležišča so v Cilu, kjer nahajamo sodijev nitrat v velikem rumenkastem pasu, ki je dve milji širok in več milj dolg. Od leta 1840 do začetka prve svetovne vojne je imel čilski soliter stvar, no svetovni monopol za dobave nitrata. Le malo so mu konkurirale relativno male, dasi stalne količine dušika, ki so ga pridobivali iz premoga kot stranski proizvod koksovih peči Ko so pa začeli vezati dušik sintetično, je bilo za vedno konec tega monopola.
Dušik je prvič sintetično vezal leta 1774 angleški kemik Joseph priestley, ki je ustvaril solitnno kislino s tem, da jP spustil električno iskro sko. zi zrak, ki je bil v zaprtem prostoru nad vodo. .
(Nadaljevanje »ledi)
v teh primerih, kot se zdi, ne igra vloge.
Voditelji maumauovcev verjetno upajo, da bi lahko zavladali v deželi, če bi pregnali sedanje oblasti. Nobena tajnost ni, da hlepi mnogo Kikujcev po zemlji Evropejcev. Dvomljivo pa je, če bi lahko tisti redki domačini, ki so bili deležni tudi nekoliko višjega pouka, lahko prevzeli zapleteno vodstvo javnega življenja. Ce bi domačini prevzeli evropske naselbine, bi to gotovo pomenilo znatno znižanje izvoza, ki je temelj kenijskega gospodarstva
Mali zlati rudniki, ki so jih pred dvema desetletjema odkrili v Keniji, so, že v zatonu in zemlja je edini temelj življenja. Nastaja vprašanje, če je dovolj zemlje za primerno preživljanje se-
danjega prebivalstva. Zemljo bi bilo treba obdelovati po najboljšem načinu, kar jih pozna sodobna kmetijska znanost. Samo poedini afriški kmetovalci pa poskušajo povečati svoje zemlje in ustaviti propadanje tal.
Za izpremembo običajev in zastarelega načina obdelovanja je potrebno skupno delo Evropejcev in Afričanov. Sedanji rod Kikujcev že odklanja razne stvari, ki so veljale prej za potrebne; bodoča pokolenja se bodo verjetno naučila izboljšati obdelovalne načine in opustiti zastarele metode. Najbolj negativna stran maumauovcev pa je odklanjanje sodelovanja z Evropejci in iskanja načina, da bi našli za vse etnične skupine dežele sprejemljivo rešitev spornih vprašanj.
=
ČUVAJ SVOJE Vlllili!
Cluveti se nehote sprašuje, zakaj su pri visoko civiliziranih narodih, tako v Evropi kot v Ameriki, obolenja nog dosti pogostejša ket pa pri primitivnih ljudstvih. Prav tako so bile te vrste obolenj skoro nepoznane pri starih Grkih in Rimljanih, ki so imeli zelo iepe m pravilno oblikovane noge.
Odgovor na to je lahek. Kakor antični tako tudi primitivni narodi niso bili sužnji civilizacije, ki nam sicer nudi nekatere ugodnosti, vendar v določeni meri škoduje našemu zdravju. Tudi obolenja nog spadajo med civilizacijske bolezni.
Pomislimo samo na mož in žena, ki so prisiljeni opravljati svoj poklic v stoječem stanju! To stalno stanje na nogah ne odgovarja naravi noge, kajti noga je ustvarjena tako, da izmenoma stoji, hodi, skače, teka in počiva. Je pa le malo ljudi, ki bi se še danes po tem ravnali.
Niti stari Grki niso poznali, pa tudi divjaki v gozdu ne poznajo naših ravnih poti, asfaltiranih in betonskih cest ter parketnih tal. Naše noge so že po naravi tako ustvarjene, da stoje na neravnih in upogljivih tleh. Zato je razumljivo, da pri hoji in stoji na ravnih ter trdih umetnih tleh nekatere mišice okrnejo, ker na umetnih tleh ni mogoče izvajati raznovrstnega gibanja nog.
Slaba in nezdrava obutev, ki pritiska na nogo in spreminja njeno obliko ter ovira njeno pravilno odvijanje od tal, lahko povzroča, da nekatere mišice zaradi nedelovanja okrnejo.
Noga ne prenaša dolgotrajnega stanja, ki preobremenjuje sklepe, vezi in zlasti še muskulaturo noge. Vsled stalne preobremenitve nog se razvijejo krčne žile in čtri na krači.
Gospodinja naj ne	čisti
krompirja in sočivja,	stoje,
temveč dela to sede. Mnogo ku. hinjskih del opravljajo gospodinje stoje le zato, ker ne pomislijo, da bi jih prav tako lahko opravljale sede.	Vsak
naj kontrolira svoje delo čez dan in videl bo, da bi pri delu lahko privoščil nogam malo več počitka. Tudi umivanje nog vsak dan bi moralo priti tako v navado kot čiščenje zob. Da ohranimo noge zdrave in pravilno oblikovane priporočamo sledeče gimnastične vaje;
1. Hodi po sobi po prstih tako, da so prsti čim bolj razprti in da se čim bolj prilegajo tlom•
Z. s prsti nog skušaj prijeti in obdržati majhne predmete kot svinčnik, kamenček in podobno;
3 sedi na stol in dvigaj no-
go v skočnem sklepu ter popusti, da pade sama naiaj;
4. sedeč na stolu suni stopalo š silo navzdol in ga na rahlo zopet vzdigne navzgor;
5. kroži z nogo tako, da delaš s konico noge čim večje kroge navznoter in navzven;
6. vstani zopet s stola, dvigni okončino, povesi konico noge navzdol čim bolj moreš ter položi hrbtišče noge na tla in obremenjuj nogo, vendar ne z vso težo telesa; (pri tej vaji se razbremeni mišičje podplata).
7. valjaj stopalo na valju, za kar lahko uporabljaš kratek ročaj metle ali kaj podobnega;
8. gimnastiko zaključi s tem, tisoče (ia sedeš in primes z rokami
prste na nogi ter prste upogibaš navzdol proti uporu svojih rok.
Vežbaj sprva malo, nato pa trajanje telovadbe vedno bolj podaljšaj. Med posameznimi vajami razbremenjuj nogo z rahlim stresanjem.
Dr. S. B.
doba je daleč za nami in londonski parlamentarci so začeli dobivati plačo, ki je bila v začetku 400 funtov šterlin-gov na leto, pozneje 600 in se je končno v dobi med prvo in drugo svetovno vojno dvignila na 1000 funtov šterlingov na leto. Toda od tisoč funtov šterlingov, ki jih dobi vsak član londonskega parlamenta, jih mora potrošiti 750 samo za izdatke, ki so v zvezi z njegpvo dejavnostjo člana parlamenta <n mu ostane tako le 250 funtov šterlingov za vse njegove potrebe vzdrževanja samega sebe in družine. Med člani londonskega parlamenta je prav gotovo cela vrsta ljudi, ki jim ti dohodki niso edini in zato jih ne muči morda kako posebno pomanjkanje, to. da hkrati je v parlamentu tudi cel niz ljudi, ki jim je poslansko mesto v zbornici postalo poklic in zato je postalo tisoč funtov šterlingov na leto mnogo premajhna plača s katero ne morejo preživljati sebe in družine.
Poleg nizke «nagrade», ki jo dobi angleški poslanec za svoje politično udejstvovanje v parlamentu, se postavlja še eno vprašanje. Vloga narodnega poslanca se danes nikakor ne more primerjati s tisto, ki jo je imel pred desetletji. Nekoč je narodni poslanec lahko opravljal svoje delo, svoj poklic odvetnika, direktorja, ve. leposestnika ali kar ši bodi. saj mu je parlamentarno udejstvovanje odvzelo razmeroma malo časa. Današnji narodni poslanec pa je vse nekaj drugega Ce hoče opravljati svoj «poklic» ljudskega poslanca tako, kot se od njega danes zahteva, mu to vzame ves čas in se zato ne more več u-kvarjati s kakim drugim poklicem, od katerega bi dobival še druge dohodke, ki bi mu omogočali dostojno življenje.
Zaradi vseh teh težkoč gmot. nega značaja, so v angleškem parlamentu imenovali posebno komisijo 13 čianpv, ki zastopajo vse tri stranke, ki sestavljajo londonski parlament in ki naj prouči ta problem. Ta komisija 13 članov parla^ menta je predložila, naj bi letne dohodke posameznega člana parlamenta povišali od tisoč funtov šterlingov na 1500 funtov, poleg tega pa je še predložila, naj bi se dolgoletnim parlamentarcem zagotovila pokojnina za dobo. kr ne bodo mogli biti več člani parlamenta. Kot vidimo je tu velikanska razlika med nekdanjim parlamentarcem in današnjim Toda komisija se jg vendarle omejila na nekatere ospovne zahteve. Člani parlamenta, ki bi- ne bili v parlamentu vec kot 10 let, nimajo pravice “ ha nikako pokojnino. dočim bi tisti narodni poslanci, ki bi preživeli od 10 do 15 let «v prostorih« londonskega parlamenta kot narodni poslanci imeli piavi-co do pokojnine od 350 funtov šterlingov na leto. Vsi narodni poslanci pa, ki bi bili več kot 15 let člani londonskega parlamenta, oi pa imeli zagotovljeno pokojnino 500 funtov šterlingov na leto. Druga o-mejitev bi pa bila v sledečem; vse obdobje, ki bi ga narodni poslanec preživel v parlamentu pred svojim štiridesetim letom starosti. Se mu ne bi štelo v «staž» parlamentarnega udejstvovanja in bi član parlamenta, ki bi pridobil pravico do pokojnine, smel dobivati pokojnino žele po 65 letih starosti
Ta predlog bi bil za povprečnega človeka kar sprejemljiv, toda v javnem mnenju in predvsem v angleškem tisku je ta problem naletel ny dokaj močan odpor, kajti poznano' je, da so Angleži — kot državljani — najbolj skopi ko gre za plačevanje stroškov parlamenta in vojske. V angleškem tisku se namreč čedalje pogosteje pojavljajo trditve, da mnogi parlamentarci še danes dobivajo mnogo denarja in da imajo sploh mnogo dohodkov zaradi svojega udejstvovanja v izvenpar-lamentarnem življenju. Caso-
Zaščitna obleka Iz plastičnega neprepustljivega balonski sviti podobnega blaga, ki ščiti delavce v atomskih laboratorijih pred nevarnostjo radioaktivnih izžarevanj. Zaradi večje var. nosti lezejo v to obleko in iz nje skozi vod iz istega blaga, ki vodi skozi steno laboratorija.
pisi pišejo, da posamezni člani parlamenta prejemajo velike vsote za svoje članke, ki so objavljeni v javnem časopisju. Drugi zatrjujejo, da gi člani parlamenta s svojim položajem zagotavljajo najrazličnejša direktorska mesta Neki časopis je celo predlagal, naj bi napravili nekako anketo med samimi parlamentarci in naj bi v tej anketi odgovoriji na sledeče vprašanje; Ali vam je položaj poslanca v parlamentu izboljšal vaše finančne razmere?
Jasno je, da ima vsaka stvar dve plati in sicer pozitivno in negativno. Ce namreč upoštevamo dejstvo, da mora paradni poslanec izdati nič manj kot 750 funtov šterlingov na leto za stroške v zvezi s svojo funkcijo, in da mu ostane 250 funtov zanj in za njegovo družino, če k temu dodamo dejstvo, da si povprečen »vesterni član parlamenta ne mo. re privoščiti še drugega dela, ki bi mu nudil drugi vir dohodkov, je povsem razumljivo, da zahtevajo poslanci zvišanje svojih dosedanjih prejemkov. Toda primer predloga za zvišanje plače, še bolj pa predlog glede pokojnine, u-tegne postati zelo nevarna zadeva. Narodni poslanec, ki mu teče staž že 10 ali več let ija. je že do neke meje zagotovil svojo eksistenco v starih letih, bo sicer še vedno svoboden v svojih nastopih v parlamentu in ga parlamentarna, še bolj pa strankarka disciplina ne bo vezala Ce pa vzamemo člana parlamenta, ki mu teče staž šele 6, 7 ali 8 let, bo storil vse, da se bo ta staž podaljšal vsaj tako dolgo, da si bo zagotovil pokojnino. V tem primeru pa se ne more več govoriti o samostojnosti člana parlamenta. Tak član parlamenta bo namreč s svojo »ubogljivostjo)) le nekako sredstvo vodstva svoje stranke in bo v vsakem primeru le kimal z glavo, da si bo pač zagotovil «službo» v parlamentu toliko let, kolikor jih potrebuje za pokojnino, In angleški parlament nima v svoji zgodovini doslej njkakih »zgledov«, ki bi opravičevali tako ravnanje.
V to razpravljanje, ki je za. šlo, kot smo rekli, v najširšo javnost, se je vpletel sam Attlee Attlee je star parlamentarec :n zato se mu ni bati, da bi ga zakon o pokojnini in povišanju dohodkov prizadejal tako ali tako, poleg tega je bil on nekoč ministrski predsednik in ima torej pravico na zagotovljeno starost. Zato si je lahko privoščil tudi nekoliko bolj odkrito besedo. Attlee je rekel: «Mcd mojimi najbolj žalostnimi spomini so prav spomini na nekatere člane moje stran, ke, ki so tako rekoč umirali na nogan, a so kljub temu prihajali v parlament, ker se niso hoteli umakniti iz političnega življenja«.
To neposredno priznanje človeka, ki bo ostal v britanski parlamentarni zgodovini kot vzor skromnosti, je zadelo na najbolj občutljivo točko. V širokem javnem mnenju so se začele večati simpatije za «sironiake» parlamenta in geslo »nagradimo ljudi tako, kot se spodobi« je postalo najbolj popularno geslo. Iz javnosti je prišla tudi kompromisna re. šitev. naj bi se proučilo dejansko stanje poslancev; nagradili naj bi tiste narodne poslance, ki to zares potrebujejo, dočim naj bi nagrada ne pripadala bogatašem. To je si. cer pametna zamisel, vendar vse kaže, da bi preiskava ne bila potrebna, kajti v lanskem letu sta od 625 članov angleškega parlamenta bila samo dva člana, ki sta se odrekla svoji «plači». Ze v tem je zgovoren dokaz, da v londonskem parlamentu ni več bogatašev kakršne so imeli nekoč.
Za ocenitev splošnega gmot. nega položaja angleških parla-menarcev, nam more služiti slika iz ieta 1951; v tedanjem londonskem parlamentu je bilo največ poslancev v starosti od 40 do 50 let. Po starosti so konservativci kot celota mlajši od laburistov. Med 625 člani parlamenta je 45 novinarjev in pisateljev. 9 zdravnikov, 98 odvetnikov, 53 profesorjev in učiteljev, 122 direktorjev podjetij ali poljedelcev, 21 bogatih kmetov (latifundi-stov), 58 funkcionarjev Trade Uniona in 60 delavcev. Ko pogledamo te številke, vidimo, da je razmeroma skrajno nizko število tistih, ki bi mogli živeti brez dela; sem bi lahko prišteli samo veleposestnike in morda kakega direktorja večjega podjetja, dočim so vsi ostali delovni ljudje, dasi o-pravljajo donosnejši ali skromnejši poklic in bi ne mogli zanje reči, da jim njihovo zasebno delo, v kolikor opravljajo poslansko službo vestno, more zares nuditi toliko, da bi moglo pogrešati prejemke, ki jim gredo od poslanske funkcije
Tu smo torej v kratkem navedli zanimiv problem s katerim se ukvarja londonski parlament in angleško javno mnenje. «Bog je najprej sebi brado ustvaril« je sicer staro pravilo, ki je obveljalo tudi v rimskem parlamentu, kot smo navedli \ začetku članka, vprašanje je le kako bo v londonskem parlamentu, ko bo prišel predlog na giasova-nje. Na vsak način ne moremo pričakovati, da bi bil predlog odbit. Za dosedanji potek razprave pa nakazuje, da bo potrebno «pripraviti teren« predvsem med angleškim javnim mnenjem, in šele tedaj pristo piti k odločilnemu koraku, £ glasovanju, kajti londonski parlament je baje vsemogoč, a angl^sJco javno mnenje je ven-darle nekoliko močnejše od
TRST, četrtek 4. tuarea 1054
V KILTI K
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi krajevnimi padavinami. Lahko pride tudi do delne razjasnitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 9.8 stopinje; najnižja 7.4 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas r»a sledeče oddaje: jug. cona Trsta: 17.45:
Zbor in orkester Radia Skoplje izvaja makedonsko bo. Trst II.: 20.30: Koncert zbora Slovenske ni je. Trst J.: 13-25: Glasbena fantazija. Slovenija; t~ Opoldanski orkestralni spored.
c
nm
lila procesu ne bodo prisotne znane nsebnnsti hi so zapletene v zagonetno smrt Mnnlesijeie?
Sodišče je poklicalo samo Štiri priče: Adriano Bisaccia* Mario Caglio* dr. G. Positana in novinarja Cesarinija
Državni pravdnik j« zaključil dodatno preiskavo glede smrti Vilme Montesi in zahteval arhiviranje aktov zaradi »neutemeljenosti novih prijav*.
RIM, 3. — V tukajšnjih krogih vlada veliko zanimanje za proces proti novinarju Silvanu Muti, ravnatelju revije «Attualita», ki je na podlagi lastnih izsledkov objavil članek v zvezi z zagonetno smrtjo Vilme Montesi. Proces se bo pričel v četrtek dopoldne v največji dvorani porotnega sodišča. Poleg številnega občinstva bo prisostvovalo procesu tudi 30 novinarjev predstavnikov vseh italijanskih dnevnikov najrazličnejših političnih smeri.
Čeprav se je v sedanji prehodni preiskovalni dobi mnogo govorilo o raznih osebah v zvezi s smrtjo Montesijeve, le-te osebe ne bodo prisotne na procesu. Vse se zdi, da bo državni pravdnik poklica! v četrtek štiri priče, in sicer Adriano Bisaccia, Ano Marijo Moneta-Caglio, dr. Giorgia po. sitana, ki je prisostvoval nekemu razgovoru med Mutom in pričo Bisaccia, in urednika «Paese-Sera» Marca Cesarinija. Najbolj zanimive bodo izjave zdravnika Positana, ki naj bi prisilil Bisaccio, da bi se odrekla svojemu dosedanjemu zanikovanju. Izpovedi novinarja Marca Cesarinija pa se bodo nanašale na njegov proces, ki se je zaključil z umaknitvijo tožbe, ker je objavil preklic. Cesarini je namreč objavil v nekem italijanskem listu svojo verzijo, ki se je v marsičem ujemala z verzijo objavljeno v «Attualita»,
Nedvomno pa bosta najzanimivejši osebi procesa Bisaccia in Caglio. Znane so nasprotujoče si izjave Bisaccie in trhla podlaga njenih trditev. Muto je namreč napisal, da Adriana pozna osebe, ki so bile prisotne ob smrti Mon‘e-sijeve. Njena mati je dvema novinarjema tudi izjavila, da ji je njena hčerka rekla, da ji je znana resnica v zvezi z zagonetno smrtjo. Kmalu potem pa je Adriana na zelo konfuzen način demantirala svojo mater. Nekega dne v aprilu, ko je stanovala v nekem hotelu v Firencah, so jo stanovalci slišali kričati; «U-bijalci, plačali boste, vse bom povedala tisku!«. Sedaj se A-driana žejo lepo oblači in obiskuje tako imenovane boljše lokale in boljšo družbo.
Se bolj zanimiva «osebnost» pa je Ana Marija Caglio, milanska deklica, katero je državni pravdnik Sigurani zasliševal kar šest ur in ki je vedela marsikaj zanimivega povedati. Veliko novega je rapisala tudi v svojih spominih, katerih posamezni odstavki so bili objavljeni v časopisju. Caglio je imela zelo dobre zveze z raznimi ministri. V teh spominih se omenjajo razna prijateljstva, ki so nastala na podlagi trgovanja, in nihče jih doslej ni mogel zanikati. Zanimivo pri vsem je le to, če je sodstvo te stvari proučilo in jih skušalo vzeti za napotek pr: nadaljnjem raziskovanju. Vsekakor razne osebe grozijo s procesi proti Caglii, če ne bo mogla podpreti in dokazati svojih trditev. Ni mogoče ugo. toviti, kdo podpihuje ljudi, da grozijo s procesi. Najverjetneje Caglio ne bo povedala več kot je že povedala in kar vsi prav dobro vedo. S svojimi izpovedmi in pisanjem pa je nedvomno razkrila gnilobo te družbe. Doslej niti policija niti sodstvo še nista prinesla dokazov, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da Montesi ni imela nobenega stika s temi krogi. Novinarska iznajdljivost in radovednost sta celo potrdili, da je imela Montesi stike z osebami, katerih imena so bila v zadnjem času objavljena v listih.
Prebivalstvo se sprašuje, zakaj je bilo poklicanih na pričanje tako malo oseb, ko pa yt vendar vsem znano, da so nekatere najbolj znane osebe
11-letna mati
SALISBUBY (Carolina), 3.-Enajstletna temnopolta deklica je včeraj rodila v tukajšnji bolnici skoraj 3 kg težkega otroka. Deklica je imela normalno nosečnost in zelo lahek porod.
zapletene v ta škandal, ki je v ospredju kriminalistične kronike teh dni v Italiji.
Čeprav pa bi Muta obsodili, ta obsodba ne«, bi dokazala, da je verzija policije o Monte-sijevi smrti pravilna.
Prepoved uporabe strupa „E. 605“
BONN, 3. — Bavarski notranji minister Wilhelm Hoeg. ner je odločil, da je nakup strupa «E.605», ki ga uporabljajo za zatiranje mrčesa, dovoljen samo na podlagi zdravniškega priporočila. V zadnjih dneh so namreč številne osebe zelo rade zaradi samomorilskih namenov uživale omenjeni strup. Nemška javnost je odločitev sprejela z zadovoljstvom. Verjetno bodo od-
redbo bavarskega ministra sprejeli tudi njegovi kolegi v drugih nemških deželah.
John Cockroft
o atomski energiji
LONDON, 3. — Voditelj bri. tanskega centra za atomska raziskovanja v Harvvellu John Cockroft je izjavil, da je treba atomsko energijo smatrati za dodatek normalnim virom energije, ki jo je treba uporabljati, ko bodo normalni viri energije primanjkovali, ali pa bodo postali predragi. Na včerajšnji seji poslancev in znanstvenikov v spodnji zbornici je Cockroft tudi dejal, da Svi. ca in Švedska predvidevata, da bosta morali čez dvajset let iskati nove vire energije, ker bodo hidroelektrične zaloge pojenjale. Po drugi strani je omenil, da je varnost v sedanjem momentu odločilna pri gradnji novih tovarn z nu-
klearno energijo. Termični reaktorji so «zelo varni«, vendar morajo biti zgrajeni vsaj 30 km od mesta. Med drugim je bilo tudi rečeno, da bo Velika Britanija imela leta 1965 letno okoli 20 milijonov ton premoga premalo. Da bi odstranili to pomanjkljivost, bodo morali zgraditi postaje z nuklearno energijo, ki bodo proizvajale v celoti 5.000 me-govvatssov.
SMo orebifalsma Lita se le ženi
LONDON, 3. — Po poročilih anagrafskega urada se je prebivalstvo Londona, ki je leta 1947 štelo 10.076.000 oseb, zmanjšalo v letu 1953 na 8.334.400 oseb. Prebivalstvo Velike Britanije in Gallesa pa je narastlo od 39.900.000 oseb v letu 1940 na 44.090.000 oseb v lanskem letu.
SPOR MED STANOVALCI IN 1ACP
SKLICALI BODO SKUPŠČINO stanovalcev in uredsiaviiihnt oblasti
Danes bodo stanovalce obvestili o mnenju prefekture
Ker so stanovalci ljudskih I do sedaj še ni nobenih vesti
hiš v Stražnicah in na Mon-tecuccu v Gorici ter v Kr-minu postali nestrpni, ker se spor med njimi in upravo ljudskih hiš (1ACP) vleče v nedogled, je odbor stanovalcev sklical širše sestanke za danes in jutri.
Znano je, da hoče uprava ljudskih hiš, katere prva naloga bi morala biti skrb za čim nižje stanarine njenih članov, povišati stanarine na način, ki je proti pravilom ustanove. Stanovalci ljudskih hiš bi bili pripravljeni plačati večjo stanarino in so to svojo pripravljenost tudi pokazali, toda uprava jim je določila stanarino v taki višini, da je za delavske družine, ki prebivajo v hišah IACP, nesprejemljiva.
Spor se vleče že leto dni, končno so se odborniki zatekli po pomoč k županu goriške občine. Dr. Bernardis je o sporu obvestil goriško prefekturo že konec januarja, toda
o dokončni ureditvi tega perečega vprašanja. Vodijo se sicer razgovori med oblastmi in upravo IACP, o teh pa bodo najbrž stanovalci obveščeni na današnjem in jutrišnjem sestanku. Zatem pa bo sklicana še skupščina vseh stanovalcev, na katero bodo povabljeni tudi predstavniki oblasti, raznih političnih strank in pa člani uprave ljudskih hiš.
Proslava 8. marca
Za proslavo 8. marca, praznika demokratičnih žena. bo v nedeljo 7. marca v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli št. I/I, kulturna prireditev z zanimivim sporedom.
Vabimo žene, dekleta in mladino k udeležbi.
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24.
PRIPRAVE ZA 2. KONGRES DEMOKRATIČNE FRONTE SLOFEgi!
Na sestankih razpravljajo o položaju slovenske manjšino
Sestanka sta bila v Hupi in v Sovodiijah - Ta ted®® bosta v Doberdobu in v Sovodnjah občinski skupš®*®
V sredo zvečer se je v Ru-pi sestal krajevni odbor DFS, v soboto prejšnjega tedna pa je imel sejo tudi krajevni odbor DFS v Steverjanu. Odborniki so podrobno razpravljali o kongresu Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki bo v Gorici. Predvsem so obravnavali politična vprašanja, ki so v tesni zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji, govora pa je bilo tudi o krajevnih razmerah. Problemi organizacije so bili podrobno obravnavani in določeni so bili datumi krajevnih skupščin, na katerih bo širše članstvo DFS razpravljalo o bodočem kongresu.
Prvi dve občinski skupščini bosta v Doberdobu in v Sovodnjah konec tega tedna. Na njih bodo člani DFS povedali svoje misli o delovanju organizacije na . splošno in o
m
-
- MS s i =i
■■	-	;	■■. : I;
•ISI
SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO
Tudi v veleslalomn Eriksen
Tekma za svetovno prvenstvo v smuku bo v nedeljo
AARE, 3. — Danes popoldne ob 13. uri se je pričela v okvi. ru tekmovanja za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah tekma v veleslalomu za moške. Bilo je krasno vreme in prireditvi je prisostvovalo okrog 6000 ljudi. Tekmovalci so startali v presledkih ene minute. Prvi se je spustil po progi, ki je imela 51 vratc, Stein Eriksen, ki je zmagal pred dnevi v slalomu. Eriksen, ki vozi v stilu, da se zdi, da se sploh mnogo ne trudi, je prelomil tradicijo, ki je veljala o tistem, ki vozi prvi, češ da ta ne zmaga. Norvežan je postavil čas, ki ga za njim nihče ni več dosegel ter si na tem svetovnem prvenstvu pridobil drugo * zlato medaljo. Najbrž mu ne bo težko osvojiti si še medaljo za klasično kombinacijo, kar se bo pa zgodilo kar avtomatično, če v nedeljo zmaga tudi v smuku.
Tudi danes Avstrijci niso dosegli, kar se je od njih pričakovalo. Pravda je bil gotovo nervozen zaradi smole pri slalomu in tako je padel na mestu, ki ni predstavljalo prave težave. Spiess je bil poškodovan in ni mogel napraviti več kot je napravil, vendar pa so med prvih šest Avstrijci le še plasirali dva svoja tekmovalca. Po en Sved in Norvežan sta bila diskvalifi-rana, naknadno pa je enaka usoda zadela še Švicarja Ju-cirana, naknadno pa je enaka sodih osmo mesto.
Rezultat:
Veleslalom moški: 1. Stein Eriksen (Norv.) 1’52”5, 2. Bon-
Schneider (Švica) 1’55”8, 7. Sollander (Sved.) 1’56”, 8. Cout-tet (Fr.) 1’56”4, 9. Spiess (Avstrija) 1’56”5, 10. Rokne (Norv.) r56"6, II. Grosjean (Švica) 1’37”3, 12. Mc Cuiloch (Kanada) -in Dodge (ZDA) I’57”7, 14, Pravda (Avstr.) 1’58”, 15. Olofsson (Sved.) 1’58”4, 16. De Huertas (Fr.) in Gino Burri-ni (It.) l’58”6, 18. Behr (Nemč.) FoS’^, 19. Nilsson (Sved.) in Goodivin (ZDA) 1'59”.
Stanje po slalomu in veleslalomu; l Eriksen (Norv.), 2. Molterer (Avstr.), 3. Bonlieu (Fr.), 4. Spiess (Avstr.), 5. Sol. lander (Sved.), 6. Couttet (Fr.), 7. Rey (Švica), 8. Dodge (ZDA), 9. Obermueller (Nemčija), 10. Rokne (Norv.), 11. Pravda (Avstr.), 12. Casienica-Ciatak (Polj.), 13. Nilsson (Sved.), 14. Behr (Nemč.), 15. Olofsson (Sved.).
CINCINNATI, 3. — Nemec Hein Ten Hof je premagal s tehničnim k.o, v peti rundi Ralpha Scheiderja iz Miamija. Zmagovalec je imel ves čas pobudo v svojih rokah in o nasprotniku se je videlo, da je že v naprej gotovo, da bo dvoboj izgubil.
šli mrtvega v sobi lizbonskega hotela «Extordl», kjer je stanoval, potem ko je moral zapustiti Francijo. Portugalski listi so tedaj objavili, da se je A.ijehin pri jedi zadavil s koščkom mesa. To okoinost so porabili, ker $o hoteli zagotoviti svetovnemu prvaku časten pogreb, katerega pa kot dozdevni samomorilec sicer ne bi bil deležen. Poznejša raziska-vanja so ugotovila, da je Aljehin živel v skrajni bedi in je zato segel po uspavalnem sredstvu, ki mu je skrajšalo njegovo mučno živSjenje v izgnanstvu. Ker ni ime! svojcev so njegovo truplo upepelili in šele tri tedne po smrti žaro z njegovim pepelom dali v grobnico lizbonskega šahista Ma-nuela Estevesa. Knjiga Hansa MiiMerja bo gotovo vzbudila med šahisti živo zanimanje.
'4- t ,;;	»
, . -L-a č- S7' -*S** z
..
STEIN ERIKSEN
Goriški šport
SCHIO — PRO GORIZLA 8:8
Pro Gorizia je v nedeljo uspela v zelo težavni tekmi v Sčhio. Vsi so bili namreč prepričani, da bodo Goričani v tej tekmi visoko poraženi, a goriški vratar Tomasella je delal čudeže in rešil svoja vrata ne samo pred mnogimi nevarnimi streli razbesnelih nasprotnikovih napadalcev, marveč tudi pred enajstmetrovko. O tekmi pravzaprav ne bi bilo niti govora, kajti domačini so bili ves čas v stalnem napadu, a Tomaselli niso mogli do živega. Le v dveh primerih je uspelo Goričanom napasti domača vrata. Ta tekma je tako prinesla točko Pro Gorizii, vendar pa se s tem goriška enajsterica še ni rešila nevarnosti za izpad.
RONCHI — JUVENTINA 1:0 (0:0)
Z lahkim srcem in s stoodstotno gotovostjo v uspeh so odšli v nedeljo juventinci v Ronke, kjer jih je čakala lahka tekma z domačo ekipo, ki
ZMAGE FAVORITOV V STOCKHOLMU
Rusija še vedno vodi
Odigrala je tekmo nem mestu odločila
Trabert in Taibert premagala Arsena in Pattyja s 6:4, 13:11, 8:6.
S A H
Knjiga o Aljehinu
Nedavno je izšla izpod peresa znanega šahovskega publi-lieu (Fr.)	1’53”7,	3.	Molterer	cista Hansa Miilllerja na Duna-
(Avstr.)	1’54”,	4.	Othmar	I	ju zajetna knjiga o pokojnem
Schneider	(Avstr.)	in Rey	šahovskem, umetniku Aljehinu.
(Švica) 1’55”7,	6.	Georges	i	Aljehina eo 24- marca 1946 na-
2fi Po/flo ?
vS '
M|
ALBINA ROGLJA postavlja njegov stil pri skakanju mogoče na prvo mesto med slovenskimi skakalci. Vsekakor s* je zdelo, da je Rogelj že prevzel Poidovo dediščino, dokler se ta ni ponovno pojavil na skakalnicah.
NEW YORK, 3. — V finalu dvojic na turnirju za prvenstvo na pokritih igriščih '■ta Dosedanji rezultati svetovnega
prvenstva v hokeju :
1. dan:	CSR - Švica 7:1; SZ - Finska 7:1; Švedska -Norveška 10:1.
2. dan: CSR . Nemčija 9:4: SZ - Norveška 7:0; Kanada -Švica 8:1.
3. dan: Švedska - Finska 5:3; Kanada . Norveška 8:0; Nemčija - Švica 3:3.
4. dan: CSR - Finska 12:1; SZ - Nemčija 6:2; Kanada -Švedska 8:0.
5. dan: Finska - Norveška 2:0; SZ - CSR 5:2; Švedska -Švica 6:3.
6. dan: CSR - Norveška 7:1; Kanada - Nemčija 8:1; SZ -Švica 4:2.
STOCKHOLM, 3. — Češkoslovaška je zopet, dosegla lahko zmago. Za nasprotnika je imela Norveško in zmagala je s 7:1 (4:0, 0:0, 3:1). Norvežani so se dobro borili v drugem času in v začetku tretjega; vendar pa se Cehom niso mogli uspešno protiviti. Neki norveški funkcionar je dejal, da norveškega moštva najbrž ne bodo poslali na evropsko ali svetovno prvenstvo najmanj tri ali štiri leta, dokler ne bo popolnoma obnovljeno.
Se en gol več v svojo korist kot Cehi z Norvežani so dosegli Kanadci v tekmi z Nemci — 8:1 (2:0, 2:0, 4:1). Kanadci so igrali podobno kakor proti Švedom — pustili so Nemcem, da «se igrajo« s ploščico, ter so samo opazovali, kdaj se jim nudi priložnost za gol, Nemci so dobro igra-
več kot Kanada - Verjetno bo o konč tekma med tema dvema nasprotnikoma
li, le da proti kanadski o-brambi niso ničesar opravili.
In končno je v tretji tekmi nastopila še SZ; igrala je proti Švicarjem. Rusi so bili seveda boljši kot Švicarji, vendar pa danes njihovo moštvo ni bilo niti senca tistega silnega moštva, kot sc je doslej izkazalo. Tekma se je končala s 4:2 (0:0, 2:1, 2:1) in Rusi so imeli še tudi srečo, ko so Švicarji upropastili dve stoodstotni priložnosti za gol v prvem času.
Včeraj zvečer pa so v zadnji tekmi Švedi premagali Svi. carje s 6:3 (3:1, 3:2, 0:0).
LESTVICA:
Bertolini (Torino), Miniussi (Legnano) in Valentinuzzi (Bologna) 6.000.
SZ	a	5	0	0	29:7	Ih
Kanada	4	4	0	0	32:2	8
CSR	5	4	0	1	37:12	8
Švedska	4	3	0	1	21:15	6
Finska	4	1	0	3	7:24	2
Nemčija	4	0	1	3	10:26	1
Švica	5	0	1	4	10:28	1
Norveška	5	0	0	5	2:34	0
Disciplinske kazni za nogometaše in moštva
MILAN. 3. — Disciplinske kazni, sprejete na današnji se. ji nogometne zveze: diskvalifikacija za eno nedeljo. Co-maschi (Napoli), Ballacci (Bo. logna), Chiappella (Fiorenti-na); za dve nedelji: Bercarich (Legnano) zaradi žaljivih besed na račun sodnika; opomin je dobilo U igralcev serije A; globe; Lupi (Legnano) 24.000, Nay 18.000 'n 12.000, Capello 9.000, Bergamo (Lazio), Gio-vanni in Catozzo (Bologna),
Hud poraz Arsenala na domačem igrišču
LONDON, 2.	— Rezultati
nedavnih prvenstvenih tekem angleške prve divizije: Arse-nai - Tottenham 0-3, Aston Villa - Liverpool 2-1, Black-pool - Charlton 3-1, Cardiff • Fieston 2-1, Chelsea - Sheffield Wednesday 0-1, Hudderafield -Vest Brormvteh 0-2, Manchester City . Bolto n 3-0, Portsmouth - Bumley 3-2, Sheffield United - Middlesbrough 2-2, Sunderland - Manchester United 02, Wolverhampton - New-eastle 3-2.
LONDON, 3, — Dve prvenstveni tekmi prve angleške divizije sta se danes končali z enakima rezultatoma 3:2. V pryi sta nastopila Cardiff-Portsmouth, v drugi Totten-ham-Bolton.
SUNDERLAND. 3. — Angle. šiko in škotsko nogometno B-moštvo sta danes zvečer odigrali tekmo ob reflektorjih. Rezultat 1:1 (0:0).
TURIN, 3. — Plavalci Palia-ga, Massaria in Grilz bodo pričeli tekmovati,, 20, marca, in sicer kot člani C.S. Fiat. Nastopili bodo v pokritem bazenu proti moštvu Innsbrucka, Na sporedu bo poleg plavalnih tekem tudi vaterpolo. Moštvo Fiat bodo gotovo okrepili nekateri državni reprezentanti.
je bila do nedelje na zadnjem mestu v lestvici. Vendar pa se je ta gotovost pošteno izjalovila. Domačini so pokazali zobe in tako zmešali pojme juventincem. Juventinci so se skušali znajti, a za to je bilo že prepozno in poleg vsega tega so domačini z vztrajnostjo stalno napadali. V drugem polčasu jim je uspelo zabiti tudi gol, edini gol tekme, .Tii-ventina je tako izgubila lahko tekmo, kar bi se ne smelo nikakor zgoditi. Sedaj ima 16 točk in deli deseto, enajsto in dvanajsto mesto s Krminoro in Slovrencem. Prihodnjo nedeljo jo, čaka težka tekma v Trstu, kjer bo nastopila proti Ponziani, ki se na lestivi kar dobro drži. Upajmo, da bodo juventinci vsaj to pot zmagali, kajti rešitev ni še prav nič gotova.
KOŠARKA
KOŠARKARSKI TURNIR V GORICI ITALA IZ GRADIŠKE ZMAGOVALEC
V nedeljo, ko so italijanska državna in pokrajinska košarkarska prvenstva počivala zaradi državnega kongresa ko šarkarske zveze, je Goriziana priredila turnir za «Zimski pokal«, na katerem so sodelovala moštva Itala iz Gradiške in Goriziana iz serije A, Udi-nese iz serije B in Cral iz Strašic iz serije C. Zjutraj sta bili dve tekmi in sicer med Italo in Cralom, ki se je končala z zmago Gradišča-nov s tesnim rezultatom 60-56 (32-20). Tekma je bila zelo napeta in razburkana. V prvem polčasu so gostje visoko vodili, v drugem pa so jih Goričani dohiteli na 34-34. Gostje si niso mogli več opomoči in v zadnjih minutah je bila tekma zelo razburkana. S CRAL je igral tudi Koršič, ki si je sedaj opomogel po dolgi bolezni. V drugi tekmi med Goriziano in Udinese so zmagali Goričani z visokim rezultatom 57-32 (33-17).
Popoldne so bile finalne tekme. Udine in Cral sta se borila za dosego tretjega in četrtega mesta. S tesnim rezultatom so zmagali Videm-čani: 41-38 (23-20). Gostje so igrali bolj homogeno, imeli pa so tudi precej sreče. Najbolj zanimiva pa je bila zadnja tekma turnirja med Goriziano in Italo. Rezultat te tekme je bil 60:69	(32-32).
Najprej so začeli napadati Goričani, a Gradiščani so bili v posebni formi, posebno po zaslugi Američana Merricka. V prvem polčasu ni bilo zmagovalca. Vodstvo prehaja zdaj na ene zdaj na druge. Slika pa se v drugem polčasu ne ponovi. Gradiščani začnejo silen napad, ki se konča šele na koncu tekme. Od Goričanov je v drugem polčasu popolnoma na mestu samo mladi Sardagna, ki od časa do časa uspešno zabije kak koš. Drugi Goričani pa se preveč trudijo v obrambi, a tudi tu nimajo sreče.
«Zim«kl pokal« si je tako priborila Itala iz Gradiške.
njenem političnem in organizacijskem ustroju. Predložena pa bodo tudi imena oseb, ki bodo na teh skupščinah izbrane za delegate II. ikongresa DFS v Italiji.
Žena padia
in se udarila v čeio
Včeraj ob 2.30 zjutraj so dobili 60-letno Mario Mutala iz Gorice, Ul. Fcrmica 49. ko je ležela v vinjenem stanju na Ul, Arcivescovile. 2enska je verjetno padla in tamkaj o-stala, dokler ji ni prišel na pomoč rešelni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Pri padcu si je precej ranilo čelo. Ozdravela bo približno v 15 dneh.
Zaradi pijanosti padel s kolesa
V torek pozno zvečer je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 67-letnega Luigija Mar-cossija iz Ločnika, Ul. V. Romano štev. 3.
Marcossija so okrog 10.30 zvečer dobili na tleh na cesti pri gostilni Buja na Majnici. kjer je zaradi vinjenosti padel s kolesa. V bolnici so mu ugotovili več ran na glavi in poškodbo na ušesu. Ozdravel bo v 9 dneh.
IZ SOVODENJ
Praznovalci Kurenta so se ponesrečili
Tov. Oskar Vižintin si j« zlomil nogo. Ostali udeleženci so odnesli le manjše poškodbe
Kot vsako letos so se tudi leta« Sovodenjci hoteli veselo posloviti od pusta. V gor iških vaseh vlada običaj, da mladi ljudje hodijo po hišah, pojejo in se veselijo ter pobirajo darila. Včasih posamezne skupine spremljajo tudi domači godci, da je slovo od Kurenta slavnostnejše. V torek dopoldne so Sovodenjci pripravili voz z vrežno živino in ga primemo okrasili. Na voz se je usedla domača godba in nekateri vaščani. Veselo go se odpeljali po vasi in igrali na svoja glasbila. Toda nepričakovano se je vol, ki je bil vprežen v voz, splašil in začel dirjati po vasi; nastal je preplah med prebivalci, ki so v velikem številu gledali veselo povorko. Žival je dirjala s tako naglico, da večina godcev ni imela časa skočiti z voza, temveč je kar popadala z voza. Najbolj hude posledice so odnesli godci, ker so zaradi skrbi za glasbila skoraj pozabili nase Precej jih je bilo potolčenih in opraskanih, toda v bolnico je moral avto Zelenega križa odpeljati le tov. Oskarja Vižintina, ki si je pri padcu z voza najbrž, zlomil desno nogo, Zloni pa je precej neroden in so tov. Vižintina pridržali v bolnišnici Brigata Pavia. Ker drugih poškodb ni-
ma, je upati, da bo v enem mesecu.	j	j
Vaščane je pretresla ne* ki se je pripetila domači Vsem želijo, da bi ozdravili, predvsem Pa , J lijo tov. Oskarju Vižml*8 ^ je med Sovodenjci ^ca-'wr, j* med ostalimi Goričani : znan in zelo priljubljen'^
Želji po čimprejšnjem ^ ■vanju se pridružuje tudi uredništvo.
Vozni red vIaW
ODHODI:
Proti Trstu: 0.24 (AL ‘ (A (D,
(DD.), 18.32 (A.)*. 21 2126 (D.).	_,
U. 7.23 (A.i. 8.33 (A-). ).), 13.58 (A.), 15.50 (A-’-L, 20.17 v
Proti Vidmu; 4.33 (DDL1 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (ALL, (DD.), 10.46	(A,>	13-3"	»ji
16.00 (A.)’, 17,13 (A-'
(A.), 20.36 (A.), 23.16 (D PRIHODI:
Iz Trsta: 5.30 (A.), 6-24‘L 7.55 (D.), 8.22 (A.)®. 8.30 W -10.44	(A),	13.55	(A-)-	Ja
(A.),	19.10	(A.),	20.31	1 :
2314 (DD.	M
Iz Vidma; 0.23, (AL (D.), 6.08 (A.), 7.21 fALaf (A),	10.00	(D.),	13.5®
15.48 (A.), 17.10 (DDL (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (V* b Ne vozi ob nedelja*1
KINO,
, pt®
CORSO. 16.30:	<oDeviC»
streho«, W. Holden. VERDI. 17: «Rimske t00’ ce«. G. Peck.	rin
CENTRALE. 17: bežni«, P. Beck in M-VITTORIA- 17:	«W*teP“jj(
most«, V. Leight. in B-MODERNO. 17:' «Afriški v T. Moore in B. John50" ■
- ■- • '"a
Izšla je sedma 3'1 reprezentativne, um
ške revije )
JGOSL
posvečena Bosni	)
cegovini- .,«#! Dobite jo v srbohr^a 0 jj j angleškem, francosk li nemškem jezikU' ^ j V prodaji je v	j.
knjigarnah v ; iMe' S GORICI in SEbl^Lffl'; ter pri važnejših rrrjti>i
dajalcih časopisov v
CENA 750-
PRED IZREDNO SEJO POKRAJINSKEGA
Razpravljali bodo o zaposlHJ delovne silo v ladjedelnic®!!
Na dnevnem redu tudi razna upravna vpra®0 ^
ocenitev državn^.jjčj1 :
V soboto popoldne ob 15. uri bo imel v dvorani Trgovske zbornice pokrajinski svet izredno sejo pod predsedstvom odv. Culota. Na seji bodo razpravljali o številnih točkah. Dnevni red bo obsegal med drugim sledeče:	poročila in
odobritve, ki jih je podvzel pokrajinski upravni odbor na podlagi zakona iz dne 19. oktobra 1951, in pooblastila pokrajinskega sveta z dne 14. marca 1953; potrditev nujnih odobrenj; ureditev proračuna za leto 1953; pristop za leto 1954 k Zvezj italijanskih pokrajin; uslužbeno osebje, vpisano v poseben pokojninski pravilnik pokrajine; sprememba zadržkov za sklad pokojnin; cesta v Cervignano; no-
ljišča pri cestnem , občini Gradiška (mos ju).	Občina	Dorica:	^
o vrsti ukrepov UP1" .;,*.!'!/' čaja in drugo. P°	. Kf,*(V
pravni odbor: poseb	ji
ni davčni oddelek:	j
nje	stalnih	m b8	0
Članov; proučevan)e
slitvi delovne sile
nicah v Tržiču;	)eto Iffj
ključnega računa **a	°J
imenovanje reviz°r. iei)fv	(j!
čun	za leto	1953; ’	c	ji
svetnika za	hraiii^^jta'	pr
rici; imenovanje
    ..
štituta za obrt in r°
pokrajine v upri
sui.wia za opri. —-	K- .rt*
prispevki RdečertU^urt šolsko zdravniSk*5
Ofliiovorm urednik STANISLAV	RENKO ~ UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 *t 6 III nad. - Telefon	»tevllka 93-808 In	44-638.	-	Rojtni
271“	- UPRA VA: ULI CA 8V. FRANČIŠKA *. 20 - Telefonska številka 37-338 -	OGLASI: od 8.	do 12.80 In od	15 - 18	- Tel.
«7 rja — Cere oelasov- 7.4 vsak	mm vfStne v Siri ni t stolpca trgovski 60 finančno upravni	100, osmrtnice 90	lir — Za FLRJ za	vsak mm	Širine I
stmpra za vse vrs^VaL po	Sl din. - Tlak. Tiskarski zavod ZTT - Podruin Gorica Ul.	& Pelllco I II Tei. 33-82 - Rokoo.sl se n*	vračajo.
 ;  -)0 „
NAROČNINA- Con* A mesečna 850, četrtletna 900 polletn* 1700, cejoletn* 3200 lir. Fed. Uud. repub, Jugoslavija: Izvod 10, cnestčn° glrt postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.8374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-!., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.