%t. 229 Mhiii muu i imun (Ulit trna* tu U prti)
V Trstu, v sredo M. Mptambra im
Posamezna Številka zu cent;
Letnik jmvtit
2*hi)a, Uvsemii poudeljek, Astikaf* it 30. L piNM m It sprejtosjo, Ant«a Oert>cc. — Uj Ki:d*a u nese: L 7.—, tj 2> ieot«a«tvo Mesečno
Urednliivo: uttca »v. aift/i^^Mljajo uiutolEf. NMBfcr ^ ^ Vračajo. Isdajata* "t ^nost. TUlt -Ml leta 7

itevilke v Tista ta okolici po 30
(72 ml) — Oglasi byiiw ta ofcrtatkov mm po 40 poslanic« ta nWi po L 1.—, po L 2. — Mati oglasi po 20 cent besede, aajaaaj pa L 2. — naročnina ta reklamacija aa pošiljajo iak1|nfno upravi Edinosti, v Trstu, a&ca m/L Praočiika AstJkega itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništvi ta uprave 1141.
H kapitulaciji Nemčije
da zakaj
Pasivni odpor v Porarju je torej kon-itan. Vsi Strcsemannovi približevalni pO-jskusi k Parizu so potrdili domnevo, jjc nemška odporna sila pri kraj Ivkljub koalicijski vladi pada valuta in posvećuje z vsakim dnem gospodarsko, finančno in socialno zineao v Nemčiji. Iz vrst sedanje nemške vlade prihajajo glasovi, da je treba skrčiti izdatke za podporo zasedenim deželam, ker brez tega je nemogoče ustaviti padanje nemške marke. Vsi poskusi, načrti in napovedane finančne reiorme te vlade niso zamogli niti najmanje vplivati na valuto. Položaj v Nemčiji je tako kritičen, da je rešitev mo/na le v takojšnjem sporazumu s Francijo. Stiska je prikipela do vrhunca, draginja je neznosna, strah pred jutrišnjim dnem, nezaupnost, nezadovoljnost je takšna da so tudi sedanji koalicijski vladi dnevi šteti, ako ne prične z likvidacijo poiurskega vprašanja. Kapitulacija v FS-rurju, ki jo je včeraj nemška vlada uradno obznanila, priča, da so se v Berlinu zavedali svojega položaja in da so sc odločili temu primerno tudi usmeriti svojo nadaljno politiko.
Iz zadnjih govorov, pogajanj in namigovanj se je moglo sklepati sledeče: Nemčija te pripravljena dati plačilna jamstva in opu-sHti pasivni odpor v Porurju, ako bi dala Francija garancije, da bo potem v resnici postopno dala iz rok Porurje. Francija pa vztraja na staiišču, da mora Nemčija brezpogojno opustiti pasivni odpor v Porurju. nakar se bo francoska vlada še-le začela pogajati z Nemčijo. Zadnja dva govora francoskega ministrskega predsednika Poincareja potrjujeta neizprosno nepopustljivost Francije, ki zahteva od Nemčije popolno kapitulacijo. Medtem je prišel še sporazum med Poincarejem in 8aIdwinom, je med vsemi okoliščinami gotovo najbolj prepričevalno deloval na g. Strese-manna, da se je odločil, da izpolni francoske temeljne predpogoje, t. j. da se vda na milost in nemilost.
Kaj pa glede posledic? Na to vprašanje ni skoraj odgovora. Sedanja koalicijska vlada, o kateri se je pričakovalo, da bo končno začela s korenitimi reformami za vzdržanje valute, se je pričela krhati. Ni ćuda! Socialna demokracija se je izpostavila pred svojimi pristaši, ko je vstopila v vlado. Le znatni in občutni uspehi nove politike v notranjosti bi jo zamogli pred volilci upravičiti zaradi njenega sodelovanja z meščanstvom. In namesto uspehov sami neuspehi, in sedaj še kapitulacija. Zatorej je umevno, da so se začeli oglašati vplivni socijalisti, ki hočejo uničiti sedanjo koalicijsko vlado, v kateri vidijo nevarnost za pozicijo socijalizma v Nemčiji.
Sicer je treba omeniti, da je bila levica socialistične stranke proti vstopu v koalicijsko vlado, ker so videli, da je položaj težak, da se ne bo dalo malo ali nič napraviti, pač pa bo socialistična stranka izgubila na ugledu.
Paul Levi, opozicionalcc v socialistični parlamentarni skupini, je ostro nastopil proti koaliciji, kažoč na neuspehe ter s tem utemeljil svoje nasprotovanje proti vstopu socialistov v vlado.
Paul Levi pravi v nekem članku: Kar smo videli v zadnjih tednih — tednih koalicije! — se more krasno vzporediti z zadnjimi dnevi Cunove vlade. Valuta pada dalje, tiskanje bankovcev se nadaljuje, finančni polom se bliža, kakoršnega svet še ni videl.
To je zelo resno. Dedšćina po Cunovi vladi je slaba, slabo pa je tudi to, kar je napravila koalicija. Najhujše pa je soudeležba socialne demokracije pri vsej stvari. Sedaj se vidi jasno, da ustvaritelji novih davčnih zakonov niso imeli pravice gledati z visokega navzdol one, ki niso zaupali njihovim načrtom. Tudi Hilferdin-govi davčni zakoni so pogoreli. Cele pokrajine so se tem zakonskim načrtom uprle. Na Bavarskem so baš «Uradne novine», ki vodijo in hujskajo upornike. Na Pomorjanskem opravlja to delo Agrarna zveza. Kje je torej tista znamenita sila koalicijske vlade — one vlade, o kateri se je govorilo, da je najmočnejša vlada, kar lili ie bilo od I. 1918. dalje! Ali more prisiliti uporneže k plačilu davkov? Pa to še ne zadostuje. Socialno-demokratski minister financ Hilferding je tudi zamislil devizni zalog, da bi zajezil padanje valute. Izjemna strogost. Hude kazni proti prestopnikom. A dolar je zraste! od 4 na 12, na 25, na 30 in še več miljonov!
Kupovalna moč množic, nadaljuje Levi, je padia skoraj na nič in brezposelnost narašča. Glad trka na duri. Kmet skriva svoje pridelke. Nekateri prenapeteži trde, da pride za koalicijsko vlado kaos. Nam pa Me dozdeva, da je kaos že tu. In kaolicij-ska vlada? Koalicijski kabinet «vlada». Vidi upor Bavarske in Agrarne zveze, pa ne reče nič. Nikakor pa se ne more reči, da je brez energije. Del koalicijskega programa se je že pričel izvajati; policija je začela delati. (Tu kritizira pisec strogost in nepostavnost policijskih oblastev proti komunističnim ustanovam),
fn še pravi Levi: Naša stranka posoja s\ oje ime in svoj ugled vladi, ki ni nič in tudi ne more biti nič. Rekli smo že, da je ^ocialna-demokracija nesla v dar koaliciji velik zaklad: zadnji ostanek zaupanja množic. Ne izčrpujmo tega zaklada z vlado, ki je ničla. Nekaj tednov je dokazalo to našo trditev tudi onim, ki niso hoteli
nam verjeti. Ne smemo izgubljati več časa. Množice, delavci, nas potrebujejo za bodoče boje. Zatorej proč od bankrotne
vlade!
Ta izbruh uglednega socialista gre vzporedno z obstrufccijo Bavarske, ki se upira centralni vladi v Berlinu. Bavarska, ki je v veliki večini monarhistična in konservativna, ne more trpeti sedanje vlade, ki je vsled sodelovanja socialistov rdeče pobarvana. Pred dnevi je bavarski ministrski predsednik dr. Kniiling v nekem govoru podal take izjave, ki pač ne morejo utrditi ugleda Stresemannovega kabineta.
Odkrito izraža svojo nenaklonjenost socialističnim ministrom, potem pa grozi, da
Živilskem
vladi, ki ne bi znala zadostno čuvati suverenosti Nemčije in nemškega naroda.
Že iz tega je razvidno, s kako težavo se drži sedanja vlada. Razlika med severno in južno Nemčijo se kaže vedno bolj. Upornost konservativnega juga proti rdečemu severu prihaja do ostrega izraza, kar seveda še bolj slabi zunanje politični položaj Stresemannove vlade.
V takih razmerah je padla zgodovinska odločitev o kapitulaciji v Porurju. Strese -mannova vlada je prevzela nase težko odgovornost pred nemškimi množicami, toda ni dvoma, da bi bila ta odgovornost nesorazmerno večja in strašne jša, ako bi bila nadaljevala odpor, ne da bi bila poiskala kakega izhoda i* položaja, v katerem je grozila Nemčiji lakota, zmešnjava, polom in revolucija. Stresemann je očividno iz-
Brezpogojna kapitulacija NerntUe
Strtstnaimov tksport na sastanku porenskih zastopnikov
pojde bavarska vlada v živilskem vpra-	.
šanju svoja pota. (To bi pomenilo, da Ba- bral med dvema zloma manjše. Ni dvoma, varska zapre svoje meje in se obda s ca- j da mu bodo morali tudi njegovi nasprotni-rinskim obzidjem.) Dr. Kniiling se dalje ki koncem koncev pritrditi, da je v se-upira novim davkom in glede zunanje po-j danjem položaju vsak izhod boljši nego litike pravi,
da Bavarska ne bo sledila oni nikak izhod.
Kritičen položaj jugoslavenske M
Protislovne vesti o pogajanjih za Reko — Pašić za priziv na Društvo narodov — Demokratska interpelacija danes na dtievnem redu
BEOGRAD, 25. V parlamentarnem po- i BEOGRAD, 25. Pašić je včeraj z odkri-ložaju so se pojavile za vlado velike tež- j timi grožnjami za hip potlačil revolto v koče, ker se je opozicija sporazumela z; radikalskem klubu. Vsa nasprotstva pa delom demokratske opozicije in zemljo- j trajajo naprej in je situacija slejkoprej ve-radniki. Razun tega tudi ni jasno, kakšno j lekritična. Radikalski klub se je sestal stališče zavzema džemijet napram radi-] 5. uri popoldne. Opažalo se je, da so s s kalni vladi ter je tudi stališče Nemcev {mnogi poslanci iz klubske opozicije de-ne gotovo. Ako nastopijo džemijet in Nemci monstrativno ab sen tirali. Pašić je imel proti vladi, se more pričakovati, da pade j dolg ekspoze. Govoril je najprej o Reki ter vlada pri razpravi o interpelaciji glede • naznanil, da bo osebno odgovarjal na Da-reškega vprašanja, ker se tudi del radikal- j vidovićevo interpelacijo. Vse zlo da izvira nih poslancev ne strinja z vladno zunanjo j iz Rapalla. Nejasnosti rapallske pogodbe politiko. Padec vlade bi sledil, ako bi ra-tpa je kriv dr. Trumbič, ki je zanjo kot te-dikalci ne sklenili v zadnjem trenutku ka-' danji zunanji minister predvsem odgovo-kega pakta z džemijetom in Nemci.	iren. Posebno je povdarjal PaŠić tudi, da
V nedeljo je imel ministrski svet svojo z Italijani ni moglo priti do sporazuma plenarno sejo. Danes bo sklepala vlada o i kljub vsemu popuščanju. Pogajanja, ki so odgovoru zunanjega ministra dr. Ninčića in I se zadnje dni vršila za izpremembo meje ministrskega predsednika Pašiča v parla- j in odstop Baroša in Delte so, kakor se zdi, mentu za slučaj, da bo narodna skupščinaj popolnoma propadla. Sedaj pač ne kaže zahtevala, naj odgovarja tudi ministrski j drugega, nego da se spor predloži razso-predsednik Nikola Pašić. V radikalnih kro- j dišču pri Društvu narodov. Po mnenju Pa-gih se govori, da bo vlada pustila pasti vjšića je to edini izhod v sporu z Mussoli-parlamentu zunanjega ministra dr. Ninčića, j nijem.
ki bi imel prevzeti na sebe vso odgovor- j Dalje je Pašić govoril o parlamentarni nos t radi reškega vprašanja. Kakor se; situaciji ter izjavil, da noče trpeti v stranki trdi, vodi agitacijo proti dr. Ninčiću pro-j ljudi, ki v časopisih podajajo izjave proti metni minister dr. Velizar Janković. Radi- j lastnim ministrom. Kategorično bo zahte-kalni poslanci govore, da je dr. Velizar j vajf <ja morajo v sličnih slučajih poslanci Janković resen kandidat za bodočega zu- j podati ostavko. Pašić je zaključil: «Ako ne nanjega ministra. Ministrski predsednik ^o discipline v klubu, podam ostavko, po-Pašić želi, da ima radikalni klub do četrtka tem pa sam| glejte*, svoio sejo, na kateri naj bi zavzel sta-: lišče glede vladnega odgovora na interpelacijo o reškem vprašanju. Na seji mini-	^	ji.«« x sirskega sveta se je tudi razpravljalo o no- j^e^^^e'^^iez^dovSjni z delom tranjih neprihkah v južnih krajih ter se!mnogih ministrov, češ da ministri sploh ne
Ta izjava je oplašila poslance in nihče si ni upal zahtevati pojasnil. Samo poslanec Dragović je prosil Pašića, naj zasliši
v juzmn Krajin ter je sklenilo naprositi albansko vlado za podporo pri pobijanju bolgarske komi-taške akcije v Macedoniji. Na seji se je govorilo tudi o parlamentarnem položaju, vendar pa tozadevni zaključki niso podrobnejše znani. Iz vladnih krogov se je izjavilo novinarjem, da je treba sprejemati alarmantne vesti iz Bolgarske s primerno previdnostjo. Kar se tiče zunanjega mi-dr. Ninčića, obstoja v radikalnem
prihajajo v klub in ne dajejo pojasnil. Končno je klub sklenil, da se vsi radikalni poslanci nujno pozovejo v Beograd.
Po končam klubovi seji je džemijetski poslanec Perac zahteval odgovor od Pašića, ki mu je danes popoldne obljubil, da se bb vprašanje odnošajev z džemijetom razčistilo na prvi seji radikalskega kluba. Pašić je izjavil, da klub še ni sklepal ter
nistra dr. Ninčića, obstoja v * ---------.	.. ...	. , , . -
klubu precej močna struja, ki dela za nje- 1? prosil dzemijetovce na, ne delajo nepri-gov odstop. Za sedaj ni verjetno, da bi j lik, čes da bo vlada sla dzemijetu v vsem poleg dr. Ninčića odstopil še kak drug I na roko.
minister razen morebiti dr. Kojića in Si-1 BEOGRAD, 25. Predsednik narodne monovića, kar bi bila posledica nesloge v skupščine je pred začetkom včerajšnje seje
radikalnem klubu.
BEOGRAD, 25. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v nedeljo od 10. do 1412. dopoldne se je razpravljalo o parlamentarnem položaju in stališču vlade napram raznim opozicijskim strankam. Govorilo se je tudi o notranjih razmerah v
narodne skupščine povabil k sebi posl. Davidovića ter mu naznanil, da se je za jutrišnjo sejo narodne skupščine stavil na dnevni red zakon o dvanajstinah, interpelacija o Reki pa da bo orišla na vrsto šele v četrtek. Nato je imel sejo demokratski klub, na kateri se je sklenilo, da naj posl.
državi ter je v tej smeri poročal notranji j Wilder predlaga, da se interpelacija stavi minister Vuiičić. Dalje časa se je razprav* j na dnevni red že jutri. Ko se je otvorila
ljalo o zahtevi celokupne opozicije, naj!seja narodne skupščine, se je posl. Wilder vlada čimprej odgovori na interpelacijo j takoj prijavil za besedo. To je prisililo predsednika demokratskega kluba Ljube | vlado, da je pristala, da se interpelacija o Davidovića o reškem vprašanju. Vlada še i Reki stavi na dnevni red narodne skupni definitivno sklenila, kdaj bo odgovorila 1 ščine v sredo. Posl. Wilder in demokratski na to interpelacijo. Razpravljalo se je tudi klub se je s tem zadovoljil
BERLIN, 25. Kratko poročilo je sinoči javilo, da je Nemčija odstopila od izvajanja pasivnega odpora v Porurju. Zvečer je vlada sporočila vzroke, ki so jo dovedli do tega, da se je sporazumno z zastopniki zasedenih dežel odločila za ta prevažen korak.
Na sestanku nemške vlade z zastopniki vseh političnih strank iz zasedenih ozemelj je kancelar Stresemann poročal o finančnem položaju države ter izjavil, da bi notranje gospodarske, socijalne in politične razmere postale neznosne za vlado kakor tudi za nemški narod, ako se bi hotelo nadalje zalagati Porurje s krediti. Kancelar Stresemann je tudi poročal o brezuspešnih naporih nemške vlade, da bi dosegla pri svojih bivših sovražnikih tudi brez Dopustitve v Porurju sprejetje svojih glavnih zahtev, in sicer povratek izgnancev, osvoboditev jetnikov in vzpostavo nemške suverenosti v Porurju in ruhrski kotlini. Na zaključku je kancelar izrazil svoje prepričanje, da bi nadaljevanje pasivne reaistence v Porurju ne moglo zbolj-šati zunanjepolitičnega položaja Nemčije.
Zastopniki strank iz zasedenega ozemlja, izvzeti nemški nacijonalci, so enoglasno potrdili, da se mora radi finančne obne-moglosti Nemčije izvajati neizbežna posledica nevarnosti, da bi pasivna rezistenca, ki je bila doslej izdatno orožje proti nezakoniti zasedbi, lahko postala orožje, naperjeno proti nemškemu narodu. Zastopniki porenskega in porurskega prebivalstva so se obvezali, da bodo skrbeli za povratek na delo delavcev na zasedenem ozemlju.
Po teh izjavah je kancelar podal zagotovilo, da bo državna vlada sama prevzela vso odgovornost za posledice odne-hanja od pasivne rezistence v Porurju ter se zahvalil zastopnikom političnih strank za pomoč, ki so jo obljubili vladi v tem težavnem položaju.
Popoldne s« je vršil drugi sestanek, katerega so se udeležili razen članov državne in pruske vlade tudi številni zastopniki industrije in udruženj iz zasedenega ozemlja. Stresemann je tu izrazil enoglasni namen vlade za opustitev pasivne rezistence v Porurju in nihče prisotnih ni temu ugovarjal. Vsi so bili složni v tem, da se mora pričeti delo povsod po enotnih splošnih smernicah ter da se mora pri tem zavreči vsako ločeno postopanje poedinih skupin.
Kancelar je končno izjavil, da bo državna vlada ostala pri svojih zahtevah za povratek izgnanih, osvoboditev jetnikov in za vzpostavo nemške suverenosti v zasedenih deželah. Zborovalci so svečano potrdili idejo notranje in zunanje enotnosti države.
Porenski separatizem in gibanja v državi
Sklep za prenehanje pasivne rezistence m presenetil javnosti, ki je bila na to pripravljena. Poleg tega se je moralo najti izhoda iz položaja, ki je postal v zadnjem času za vse neznosen. Neznosen tudi radi notranjih okolščin, radi komunističnega gi-
banja na eni strani in radi spletkarenja re* akcijonarcev na drugi.
Gotovo je bila pasivna rezistenca strašna zmota, za katero nosi odgovornost izključno Cunova vlada, ki ni spoznala, da je z izvajanjem načrta za gospodarsko vojno proti Franciji v Porurju ugonabljala nemške finance. Kakor bo v zgodovini Nemčije Cunova vlada ostala kot ministrstvo, ki je popolnoma upropastilo nemško valuto, tako bo ta vlada z ozirom na Po-'renje ostala ministrstvo, ki je s pasivno rezistenco prizadjalo državi hud udarec, I politično in gospodarsko, ter izzvalo sepa-jratistično propagando v tej deželi. Tu je I Francija s spretnostjo podpihovala to pro-'pagando in danes ga skoro ni sredstva za njeno omejitev. Gotovo je to gibanje v Po-renju najbolj vplivalo na vlado pri njenem i včerajšnjem sklepanju. In tu je treba po-■vdariti prejšnje izjave Stresemannove vlade, da bo namreč sporočila državam I vsega sveta prenehanje pasivne rezistence Is pridržkom svojih pravic. Pravice suve-Irenosii nemške države nad porenskimi po-; krajinami; pravico nedotakljivosti nemške !republike; pravice za vzpostavitev zasedenih dežel v stanje, kakršno je bilo ob i začetku francoske zasedbe, j Bilo pa, kakor si bodi, kapitulacija je [popolna; brezpogojno kapitulacijo je za-jhtevala Francija kot predpogoj za otvoritev pogajanj. Gotovo bodo reakcijonarji |vseh stopenj izrabili ta korak nemške vla-'de za ojačenje borbe proti Stresemannu, ki ga imenujejo kancelarja nemških industrijalcev, ker bodo ti poslednji imeli od vsega največji dobiček, ko se jim je odprla pot za sklepanje pogodb s svojimi francoskimi tovariši. Na drugi strani bodo komunisti izkoristili kapitulacijo za agitacijo za zloma*, -anje vladavine.
BaliKwIif7 Mir« nwrll o angieiko-froncoskein zbližanja
LONP* 1 ^ °aldwin bo imel v četr tek v NorthV* nriptonu govor o političnem položaju. Ministrski predsednik je včeraj imel več pogovorov z visokimi uradniki zakladnice, zunanjega urada in drugih di-kasterijev. Sinoči se je lord Curzon povrnil z letovišča in je bil takoj sprejet pri Bald-winu, kjer se je določil dan za prihodnjo sejo ministrskega sveta. Pred to sejo bodo ministri prejeli točno poročilo o pogovoru med Baldwinom in Poincarejem. Zelo verjetno je, da se bo v kratkem sestala v Londonu meclzavezniška konferenca.
Pred otvoritvijo pogajanj o odškodninskem vprašanju
PARIZ, 25. «Petit Parisien» izjavlja, da se bodo po ukinjenju pasivne rezistence v Porurju lahko pričela pogajanja Francije in Belgije z Nemčijo. List povdarja, da se bodo morali prej sestati zavezniki za določitev postopanja v odškodninskem vprašanju.
Nemčija protestira...
BERLIN, 25. Nemški poslanik v Parizu je bil pooblaščen, da protestira pri francoski vladi proti zasedbi grada Mannheim.
o reškem vprašanju ter so končno izjavili nekateri ministri, da je treba to vprašanje ponovno spraviti na pot pogajanj, ki so se prekinila. Pogajanja naj bi se vodila osebno med obema vladama.
BEOGRAD, 25. V nedeljo sta imela dr. Korošec in dr. Hrasnica konferenco, na
Aretacija komunistov ▼ Zagrebu
ZAGREB, 24. Včeraj je zagrebška policija doznala za tajen shod komunistov,- ki se je vršil v nekem gozdu za centralnim pokopališčem. Na shodu se je razpravljalo o dogodkih v Bolgariji in Španiji ter so bila o notranjem poli- prečitana zaupna poročila. Policija je are-
ostali pa so po-komunisti zbrali
kateri sta razpravljala tičnem položaju. Muslimani so s SLS iste-i tirala nekaj komunistov, ga mnenja, naj se skuša skleniti enoten begnili. Kasneje so se
nastop vseh opozicijskih strank, ker se re-jpred policijskim ravnateljstvom, da bi vi-vizijonistična opozicija boji raaikalno-de-; deli, kaj se bo zgodilo z aretiranci. Tudi mokratske koalicije. Glavni odbor demo- tu je policija aretirala sedem komunistov,
kratske stranke je največ razpravljal o disciplini stranke ter je zagrozil vsem svojim poslancem, da bo zahteval od njih estavko, ako ne pridejo v Beograd in omogočijo čim enotnejši nastop proti vladi. Demokratski klub je pooblastil Ljubo Davidovića, da se pogaja z opozicijonalnim blokom.
BEOGRAD, 25. Kakor poročajo, je rimska vlada sprejela Pašićeve predloge. Italija zahteva, naj se ji plačajo oa strani Reke dosedanji stroški za njeno vzdrža-vanje v znesku več milijonov lir. Jugoslaviji bi se formalno priznala Baroš in Delta. Italija je pripravljena pristati na popravo meje pri Zadru in Reki ter na zapadni
med njimi bivšega komunističnega poslanca Kovačića, ki je bil nedavno izpuščen, ki je bil nedavno izpuščen iz poža-revaške kaznilnice. Policija je aretirance pridržala v zaporu ter uvedla preiskavo.
Shod dr. Trabića t Split« razgnan
SPLIT, 24. Za včeraj je bil napovedan velik shod, na katerem je govoril dr. Trumbič. Za shod je vladalo živahno zanimanje ter je nanj prišlo mnogo ljudi iz mesta in okolice. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, naj postane Dalmacija sestavni del Hrvatske. Nadalje se zahteva v resoluciji nova ureditev države sedanjemu režimu. —
meje pri £adru in Keki ter na zapadni j? protestira proti strani Triglava. Dobili bi tudi nekatere!Prcdno »e bil shod zakl*ucen- *a Jc policija
kraje, ki se nahajajo v italijanskem delu | razgnala.	__
Istre.	1
MflkelonMufti
vlodnrli Bolgarije?
Revolucija se Siri — Jugoslavija in Bolgarija
SOFIJA, 25. Vsled nesoglasij med demokrati in narodnimi liberalci (pristaši Ra-doslavova) je ministrski predsednik Can-kov podal demisijo. Kralj ga je poveril, da sestavi novi kabinet, v katerem radosla-vovci niso več zastopani. Istočasno je kralj podpisal dekret o razpustu parlamenta.
Jugoslovensko notranje ministrstvo je prejelo privatno vest, da je vodja make-donstvujuščih Todor Aleksandrov imenovan za notranjega ministra. Minister Vu-jičić je takoj posetil Pašića in vlada je od poslanika v Sofiji zahtevala informacij.
Popoldne je bil minister Vujičić pri kralju ter mu je poročal o vesteh, ki jih je vlada prejela iz Bolgarije.
Poluslužbeno se izjavlja, da bi imenovanje Todora Aleksandrova pomenilo pre-kinjenje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Kakor poročajo iz Sofije, je kralj Boris včeraj izjavil, da se odpove prestolu. Vsled prošnje vlade je namero za enkrat opustil. Njegov položaj je jako težaven.
Medtem ko bolgarska vlada v posebnem komunikeju javlja, da je komunistično« zemljoradniška revolta udušena in red in mir vzpostavljen, prihajajo v Beograd vedno nove vesti o širjenju revolucije.
Po teh vesteh so komunisti v Plovdivu proklamirali sovjetsko republiko, zemljo-radniki so zavzeli Vratca in Ferdinandovo. «Pravda» ve celo povedati, da je morala vlada zapustiti Sofijo. Vesti o železniški stavki na Bolgarskem se potrjuje. Včerajšnji Orient-ekspres ni prišpel v Beograd. Zatrjuje se, da je proga med Sofijo in Cari-brodom v posesti upornikov. Tudi se množe poročila, da se vojaštvo deloma pridružuje revoluciji.
V Beogradu se nahajata bolgarska delegata Vasiljev in Mihajlčev, da se razgo-varjata o možnosti gospodarskih pogajanj med obema državama. Pašić je odklonil jih Midetl
Špansko vladi nadaljuje boi proti separatistom
28 avtonomističnih krožkov razpuščenih
PARIZ, 25. De Rivera je dal ukaz za razpustitev 28 katalonskih krožkov, ki so imeli separatistične težnje.
Direktorij je dal zapleniti vse iztise lista «Independant des Pyrenćes orientales*. Na povelje generala Losada so bili vsi iz-tisi lista odposlani spet na mejo. List je bil zaplenjen, ker je objavil razgovor s sindikalistom Macia. List «Depeche de Tou-loun», ki je glasilo levice, je bil tudi prepovedan.
Maroški poveljnik nastopil svoje mesto
TETU AN, 24. General Aizpuru, ki je bil imenovan za visokega komisarja v Maroku, je prispel ter nastopil svoje mesto.
Prvi govor novega predsednika Združenih držav
Smernice ameriške zunanje politike.
V/ASHINGTON. 24. Ob otvoritvi vsakolct-. nega zborovanja »Rdečega križa* je predsed^ nik Coolidge prvič javno izpregovoril. Rekel je, da je armada na suhem in na morju ravno tako potrebna za varnost držav kakor policija in porotna sodišča. Oborožena sila služI za ohranitev miru, a je negativna; značilno pa je, da so veliki narodi sprejeli zmanjšanje svojih armad. Nato je Coolidge orisal bistvo amcrii škega idealizma; med drugim je omenil, da so se po zmagi Združene države umaknile t evropskega pozorišča proste in neodvisne! toda kljub temu so Je nadalje pomagale od vojske prizadetim državam. Pred kratkim je Japonska vprašala 5 milijonov dolarjev; Ame« rika je dala 10 milijonov. «Vse delovanje Združenih drŽav — je zaključil — je usmerjeno a dosego moralnih smotrov. Naša država je bilai vedno zvesta Um načelom in bo tudi ostala.«
Zdravstveno stanje bolnih princezinj povoljno
RACCONJGI, 25. Po zdravniškem poro< čilu je zdravstveno stanje princezinj Ma<< falde in Ivane povoljno. Bolezen potek« normalno.
Pipcicr dar za grško begunce
CARIGRAD, 25. Apostolski odposlan^ mons. Filippi je prejel od papeža svoto 5f tisoč lir kot prvo pomoč za grške begune* y Trapezuntu.
Preiskava o umora pri Janini brezuspešna
Ugibanj« o vsebini poročila preiskovalne komisije.
PARIZ* 25. Sinoči je prispelo v Pariz poročilo preiskovalne komisije o umoru pri Ja-pftni. Poročilo je bilo takoj razdeljeno med člane poslani&ke konference.
Danes se bodo poslaniki sestali v svrho natančne proučitve poročila. Konferenca se bo prepričala, ali je poročilo preiskovalne komisije tako popolno, da bo lahko na podlagi tega poročila ugotovila, ali je bilo prizadevanje grške vlade dovolj veliko; v slučaju, da je poročilo pomanjkljivo, bo konferenca zahtevala od komisije izpopolnitve.
Glede vsebine poročila so vsi tukajšnji listi polni različnih ugibanj, a preko ugibanj javnost ni šc prišla. Londonskemu listu «Times* poročajo iz Aten, da grška vlada ni še poučena o vsebini poročila. Poročevalec lista pravi dalic, da se je preiskovalna komisija, kakor hitro je odposlala poslaniški konferenci poročilo o uspehu prvih preiskav, takoj lotila dela, da ugotovi materialno odgovornost za umor. Naloga komisije bo zelo težka, ker bo morala zaslišati kakih 80 oseb, ki so se nahajale v času izvršitve zločina v bližini kraja, kjer se je izvršil umor. Komisija se bo podala tudi na albansko ozemlje, kjer so Italijani — kakor se zdi, nabrali precej obtožnega materijala proti Grkom.
Navzkrižja med italijanskim delegatom in ostalimi člani komisije.
«Times» pravi dalje, da so vsi delegati razen italijanskega sklenili sporočiti poslaniški konferenci, da so Grki storili vse, kar je bilo v njihovi moči za aretacijo morilcev. Poročilo italijanskega delegata namreč obdolžuje Grke nemarnosti in brezbrižnosti pri preiskovanju. Mnenje vseh delegatov, razen italijanskega, je, da zločin nima političnega ozadja, ampak da gre za umor iz maščevanja. Komisija skuša dognati, ali so izvršili umor sorodniki onih Albancev, ki so bili obsojeni na smrt, medtem ko je bil gen. Tellini poveljnik v Valoni, ali pa so to storili Grki iz onih vasi, ki jih je razmejitvena misija pod poveljstvom gen. Tellinija prisodila Albaniji.
Nezadovoljnost italijanskega tiska z uspehi preiskovalne komisije,
RIM, 25. Vladni krogi se zelo rezervirano izražajo o vsebini poročila o izidu preiskave o umoru pri Janini, ki ga je poslala preiskovalna komisija poslaniški konferenci. Vendar pa je že znano, da se ni komisiji posrečilo izslediti niti enega krivca. Zločinci so lepo na varnem in nekaznovani.
«Messaggero» dostavlja vznevoljen: Ta brezuspešni rezultat delovanja preiskovalne komisije je predvsem posledica zadržanja grške vlade in grških oblastev sploh, ki niso storila ničesar za izsleditev zločincev, ampak so jih
Še skrivali. Spričo tega bi bilo naravno, da bi poslanska konferenca ugotovila nemarnost grške vlade pri sodelovanju • komisijo za izsleditev zločincev. Ta ugotovitev bi imela v smisla spomenice, ki jo je podala poslaaiika konferenca grški vladi, za posledico, da bi morala Grčija takoj plačati 50 milijonov Ur. Dalje «Messaggero» pripominja, da si je angleško časopisje, šc predzto je preiskovalna komisija poslala poročilo poslaniški konferenci, na vse načine prizadevalo, da dokaže nedolžnost grške vlade.
Odmevi ukrepanju iMUmsIe Me za petljanje fllkohoHzm
RIM, 25. Ministrstvo je prejelo mnogo protestnih brzojavk od gostilničarskih udruženj in privatnih interesentov, ker se v načrtu za odlok-zakon za pobijanje alkoholizma niso upoštevali predlogi komisije, ki je bila imenovana po naročilu ministrskega predsednika in ministra za notranje stvari, posebno v kolikor se to tiče prenosa oDstoječih obratov potom pogodbe med živimi ali potom zakonitega ali testa-mentarnega nasledstva. Iz točnega besedila odloka, ki bo kmalu objavljen v uradnem listu «Gazzetta ufficiale», pa bo razvidno, da je vlada sicer priznala nepre-nesljivost dovoljenj za obrate za prodajanje alkoholnih pijač, pri tem pa vendar upoštevala pravične interese trgovine ter omogočila prenos teh dovoljenj v smislu želj gori omenjene komisije.
Potres v Perziji — Nad lOO žrtev
TEHERAN, 24. Potres v Buinurdu, v pokrajini Kora san, je napravil veliko škodo. Razna poročila pravijo, da je bilo več vasi porušenih. Mrtvih je bilo 123, ranjenih tudi preko sto. Potresni sunki se še ponavljajo. Tudi Shiroan je bil prizadet.
Potresno gibanje na Ogrskem
BUDIMPEŠTA, 25. Iz mesta Raab poročajo, da je mesto pretreslo včeraj zjutraj več potresnih sunkov. Tudi sejzmografi v Budimpešti so zaznamovali 3 ure pozneje par tresljajev; središče teh pa ni bilo več na Ogrskem.
Otvoritev švicarske poslanske zbornice
BERN, 24. Včeraj je pričelo jesensko zasedanje poslanske zbornice,
. Strela udarila ▼ zrakoplov
BRUSELJ, 25. Belgijski aeroklub je prejel brzojavno vest, da je udarila strela v zrakoplov vojske Zedinjenih držav. Oba pilota sta bila ubita.
podal potrebno pomoč, pustil domači oskrbi A
nato je žensko pre- bilo nekdaj v njem dobro vino, ker dobi dah j po plesnobi ali mufi. Predstaočniim je - Sploh naj vinogradnik prej skrbi, da bo imel " v ulici MoEno ob trgatvi vse pripravljeno in v redu, ker ta-
krat ne bo več časa za to delo.
nek zasebni avtomobil podrl a vento na tla 71-letnega vpokojenca Ivana Hilmbaner, atfenujoČega v «Bd Commerciale it. 32. Ubogi starec je oblažal na tleh težko poškodovan, ftofer je takoj ustavil motor, priskočil ponesrečencu na pomoč, ga posadil s pomočjo navzočih ljudi v avtomobil ter ga
prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ... . , . ,, , . . . , .. dognal, da ima Hilmbauer na kompliciran na- llke tckme v rokoborbi, pn katerih so si stali
Sport
BOKS
Preteklo nedeljo so se vršile v Milanu ve-
Borssva	Iia„
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, dne 25. septembra 1923-
čin zlomljeno desno nogo. Ponesrečenca so sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 2 mesecih.
nasproti najboljši italijanski in belgijski bokserji. Tej važni Športni prireditvi je prisostvovalo približno 20.000 ljudi. Kljub temu,
tiran trgovec Artur Isola Iz Genove, stanujoč začasno v našem mestu v hotelu «Milano». Mož je pred kratkim osleparil neko tvrdko v Genovi in se bo moral radi tega zagovarjati pred sodiščem. Zaprli so ga v zapor v ulici .Coroneo, odkoder ga v kratkem odvedejo v Genovo.
Tatinski obisk. Tržaiki zlikovci pridno obiskujejo stanovanja, ki so brez nadzorstva. Zvesti tej svoji — ljubeznjivi navadi, so pred-sinočnjim obiskali stanovanje Celestina Lubi-nich, katero se nahaja v ulici Alessandro Vit-toria št. 5. Prišli so seveda, ko ni bilo nikogar doma. Za spomin so odnesli s seboj nekoliko perila in razno zlatenino v skupni vrednosti okoli 1300 lir.
Lubinich je naznanil nepričakovani obisk na kvesturi.
Poskusen samomor. Predsinočnjim okoli 20. ure je bila rešilna postaja teieloničnim potom	_ __ __
obveščena, da se je v svojem stanovanju v sodnlk~progl^'konec'borbe* z enakim uspe
istrupil 36-letni zidar hom za oba nasprotnika.
Končno je prišel na vrsto najvažnejši dogodek športne prireditve: borba med evropskim mojstrom Spalio in mladim belgijskim hrustom Humbeckom, oba spadajoča k najtežji kategoriji. Borba je bila silovita in se je vlekla skozi vseh 20 «roundov», ne da bi padla odločitev. Spalla je imel nasprotnika, ki rau je bil kos. Borba se je končala z nedoločenim izidom.
S tem izidom borbe je Spalla izgubil mnogo ugleda kot evropski mojster, posebno z ozirom na dejstvo, da je Huinbeck mlad začetnik, katerega bi moral Spalla, da reši svoj ugled kot
v kratki
EVNE VESTI
Mu zbor poiitiurcss društva „Edinost" v Gorici
se bo vršil jutri, v četrtek, dne 27. septembra 1923 ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih. Vljudno so vabljeni vsi člani, da se ga udeležijo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Dnevni red občnega zbora: 1.) Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) poročilo odbora in njegovih htnkcijonarjev; 3.) resolucije; 4.) volitev ožjega in širšega odbora; 5.) slučajnosti. — Odbor.
Kal le Mussolini!
Kaj je Mussolini? Ministrski predsednik v kraljevini Italiji, ustvaritelj in vrhovni vodja italijanskega fašizma, šiba božja za boljševizem, narodnjak, imperijalist, rešitelj Evrope pred polomom, oče nove Italije itd. Vse te definicije so že bile dane o Mussoliniju. Koliko jih še pride, ne vemo, vendar pa izgleda, da v Italiji še niso zadovoljni s temi prilastki. Želeli bi, da bi se lastnosti sedanjega narodnega malika Italije namnožile, in sicer to čim prej, navdušenje ne pozna odlašanja in hoče vedeti hitro, takoj, kaj je Mussolini. Po-| sebno velika je morala biti žeia po tem pairijotičnem spoznanju pri gospodih okoli turinskega lista «11 Piemonte», kajti uredništvo omenjenega lista je bilo razpisalo
Svno enketo, da se dožene, kaj je Musso-
ai. Čitatelji so že bili začeli pošiljati odgovore. Nismo jih čitali in zato ne moremo reči, ali so bili neumni ali kaj, toda dejstvo je, da se je g. Mussolini čutil prisiljenega prepovedati nadaljnje objavljanje teh definicij. Turinskemu prefektu je brzo-javil, naj pokliče nemudoma k sebi ravnatelja lista «11 Fiemonte» in naj ga prosi, da ustavi enketo, katero naj zaključi s sledečo samodefinicijo: «Ker g, Mussolini izjavlja, da sam točno ne ve, kaj je, je zelo težko, da bi vedel tudi kdo drugi».
Tako se je morala enketa o Mussoliniju v imenu narodne discipline zaključiti. Skoda!	_
Mnenje, ki ga imajo Italijani o upravi, ki prihaja iz Rima
Kakor znano, se ima s 1. oktobra L L razdeliti Trst z okolico v več sodnih okrajev po
vzorcu sodnih mandamentov v starih pokrajinah Italije. V tem pogledu prinaša včerajšnji «Piccolo» brzojavko, katero je poslala tržaški odvetniška zbornica s podpisom svojega uglednega predsednika, odvetnika dr a. Zanolla na varuha pečatov Oviglia v Rimu. Z ozirom na to, da na tržaikih sodnijah delo zastaja, da vlada splošno pomanjkanje sodnikov in osobja, prosi brzojavka najprej, da bi se izvršitev gori omenjenega ukrepa odložila na poznejši čas. O vprašanju, ali ne bi bilo bolje, da se delo sedanje tržaške preture razdeli na tri dele, bi se dalo seveda razpravljati; so razlogi pro in contra. Pri g. predsedniku tržaške odvetniške zbornice prevladujejo protirazlogi, ki so gotovo tehtni, in mi se dalje nočemo spuščati v to stvar. Bolj zanimiv je drugi del brzojavke, ki prosi, da naj se ohrani tržaška trgovinska in pomorska sod-nija do konečnega izenačenja zakonov. Ta zahteva začenja dobesedno s sledečim stavkom: «Z ozirom na to, da so nekateri mnenja, da bo s prvim oktobra odpravljena Trgovinska zborna sodnija« itd. Kakšno mnenje mora imeti predsednik tako važne in ugledne na-
prave, kakor je tržaška odvetniška zbornica, sam odličen jurist, o gospodih v Rimu, kateri zahteva spremembo zakonite določbe, ki je sam ne more razumeti in ki se pri tem mora sklicevati na «mnenja nekaterih ljudi?» Kakšno mnenje ima ta mož o naši upravi, ko šest dni, predno ima stopiti v veljavo zakonita določba, brzojavlja v Rim, naj se določba odpravi? In potem prihaja še «Piccolo» s svojim komentarjem, kjer pravi, da je to posredovanje odvetniški zbornice prišlo ob pravem času (intervento tempesiivo). Seveda, če je človek mnenja, da se v Rimu važne zadeve urejujejo kar od danes na jutri, je dovolj kratka, suha brzojavka šest dni pred odločitvijo, da se reši usoda tako obširne in važne ustanove kakor je trgovska sodnija v velikem trgovskem mestu.
Izpiti na Kr. trgovski visoki m „Revottelta" « Trsta
Rektorat Kr. trgovske visoke šole v Trstu ,'sporoča urnik za izpite v jesenski sesiji:
Trgovinska tehnika (pismen) 20. oktobra; hančna tehnika (pismen) 20. okt. — Trgovinske institucije 22. oktobra odnosno 2. novembra (I. odnosno II. klicanje, pri nadaljni navedbi dneva pomeni prva štev. dan oktobra, druga dan novembra); računovodstvo in knjigovodstvo 23., 5.; trgovinska in bančna tehnika 24., 6.; institucije zasebnega prava 24., 2.; trgovsko in obrtno pravo 25., 5.; pomorsko pravo 25., 5.; mednarodno pravo 26., 6.; javno pravo 26., 6.; narodno gospodarstvo 27., 7.; finančna veda 27., 7.; trgovinska politika 27., 7.; statistika 29., 8.; blagoznanstvo 20., 8.; finančna matematika 30., 9.; gospodarsko in trgovinsko zemljepisje 30.—31., 9.—10.j francoski jezik (pismen) 16. okt.; češki (pismen) 16.; nemški (pismen) 17.; ruski (pism.) 17.; angleški (pismen) 18.; srbohrvatski (pism.) *a.-, italijanski (pismen) 19. — Ustmeni izpiti jezikov: francoski 22. in 29. (oktobra, I. in
___■ ». * _vi_*	• <M ___il: OI
18 iz
II. klicanje); Četici 22. in 29.; nemški 23. in 30.; ruski 23. in 30.; angleški 24. in 3!.; srbohrvatski 24. in 31.; italijanski 24. in 31. oktobra.
Prošnje za pripustitev k navadnim izpitom je treba predložiti tajništvu do 6. oktobra, za pripustitev k doktorskemu izpitu pa do 27.
oktobra.
»Kolo». Jutri odpade pevska vaja, ker je pevovodja zadržan. Prihodnja vaja v nedeljo.
S. U. T. Danes ob 4. popoldne sestanek vseh tovarišev v prostorih pri Sv. Ivanu. Naj ne manjka nihče!
Ilirska Bistrica. Prostovoljno gasilno društvo v Dir. Bistrici priredi v nedeljo dne 30. t. m. «Vinsko trgatev* v telovadnici Začetek ob 6. zvečer. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Iz tržaškega SvUenia
Pri nabiranju sadja padel a drevesa. Včeraj popoldne se je zatekel v mestno bolnišnico kmet Karel Godina, stanujoč v Slopah pri Herpeljah. Mladenič je imel desno roko zlomljeno v komolcu. Povedal je, da je v bližini domače vasi padel z drevesa, na katerem je pobiral sadje ter se pri padcu poškodoval na omenjeni način. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
Se en padec. Zasebnica Ida Deangeli, stara 30 let, stanujoča "v ulici Rigutti it. 17, je včeraj popoldne razobešala perilo pri oknu. Pri tem poslu se je preveč nagnila, izgubila ravnotežje ter padla iz višine prvega nadstropja na dvorišče. Imela pa je izvanredno srečo, kajti pri padcu se Je le nekoliko opraskala po levem stegnu. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice SMita, fk Je
lo
zadnjega kotička napolnjena. To zanimanje je povsem razumljivo, zlasti ker se je imel italijanski bokser in evropski ^nojster Herminij Spaiia meriti z belgijskim orjakom Humbeckom.
Prireditev se je pričela z borbo med italijanskim bokserjem Bianchinijem in Belgijcem Leukamandom, oba lahke kategorije. Borba se je končala pri tretjem «roundu» z zmago Bianchi-ia. Leukamand je bil namreč skvali-ficiran, ker je sunil nasprotnika prenizko.
Po kratki pavzi se je pričela borba med Italijanom Bosisio in Belgijcem Van Mercey, oba srednje lahke kategorije. Zmagal je Bosisio v točkah.
Sledila je borba med Italijanom Frattinijem in Belgijcem Devosom, ki spadata oba k srednji težki kategoriji. Borba je bila zelo živahna; tekmeca sta bila tehnično dobro pripravljena in si nista mogla priti drug drugemu do živega. Po petnajstem «roundu» je
ofrsks k/one •	•	•	• o-u		o-u
avstrijske kroae ......	*	•	. 0.0306	0.08 i Ž6D	
Češkoslovaške kr ne • . ® #	•	•	. 64.25		
• •	•	•	• 34.70.		
leji	•	•	. 10.—		laso
marke	•	•	. 015		
dolarji	•	m	• 21.30		
francoski Iran iti •••*«•	•	0	• 137 —		I®7-66
gvicarski franki ••••••	•	m	• 3*3 —		3Š7.—
angleški funti papirnati • • •	•	m	. 97.8'J		9R" 20
Tečaji:					
Trst, dne 25. septembra					192X
Cosuiich....... . . .	•	•	• • • •	•	• 303
Dalmatia	•	•	* • * »	•	• 2/6
Gerolimich........	#	•	• • • •	•	.
Libera Triestlna	•	•	• • • •	•	• 3S7
Lloyd	•	•	• • • •	•	• 141&
Lusslao . • ........		•	• • • •		.
Martinolicfi *•••««« ( (	•	*	• • • •	•	• JS2
Oceanla	•	•	• • • •	•	. 110
Premuda •«••«•••••	•	•	• • • •	•	. 579
Tripcovich	•	•	* » t t	•	.
Ampelea	•	•	• • * •	•	. 46i>
Cement Dalmatia ••«•••	•		» • t t	•	. 306
Cement Spalato	•	•	• • • •	•	. 22E
ulici D. Guerrazzi št. 7, zastrupi] Angel Smocovich. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na označeno mesto, je ugotovil, da je Smocovich izpil nekoliko solitrove kisline. Mož je bil vrhutega močno pijan. Oči-vidno je iskal v alkoholu poguma za pot na oni svet. Zdravnik je Smocovichu izpral želodec ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli -v nenevarnem stanju.
VutI z Oorlikaaa
Mali oilisi
m računajo po 29 stot. beseda. — Najmaajša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—* Kdor išče službo, plača polovično ccco.
TJtGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, z večletno prakso, išče službe s 15. novembrom, najraje v kakem večjem prometnem kraju g.a deželi. Ponudbe pod »Pošten na upravništvo.	1339
Idrija. Dne 29. in 30. t. m. prirede idrijski cHletantje v rudniškem gledališču v
Idriji svetovneznano Ibsenovo dramo mojster, premagati čisto odločilno,
«StrahoviV tem delu dika avtor z ne- borbi.	t # #
usmiljeno strogostjo prokletstvo, kate-i _ ,	, .
j	■__i • __'	•! Istega dne sta se v Rimu srečala na «nngu»
remu so podvrženi	mso zgr;ajem , ^ Barbaresi Francoz Nilies, spaJa_
v ijuDezm. urama je oosegia povsoo, K,er .joča'k najtežji kategoriji. Vse si je pričakovalo, so jo predstavljali, najboljši uspeh. Ker je da bo borba med tcma bokserjema zelo huda,
posebno ker je Nilles znan kot izvrsten rokoborec, kateremu je bil v Franciji edini Car-pentier kos. Izid borbe je bil zelo presenetljivi Barbaresi je premagal svojega nasprotnika v par minutah, takoj po pričetku borbe. Občinstvo je nepričakovano zmago Barbare-
IVANKA PR. naj se oglasi vnovič s posebno knjižico.	1340
PREPEČENCI (biscottini) prve vrste po L 6 kg na debelo; kolači po 20 cent. komad. Pekarna Via Marco Polo, vogal Via Con-cordia.	1341
čisti edobiček obeh predstav namenjen «Podpornemu društvu za idrijske srednješolce », zato smemo - pričakovati, da bo idrijsko občinstvo polnoštevilno posetilo obe predstavi, ker bo na ta način podprlo gmotno naše revne dijake, moralno pa na-
še vrle igralce, ki se niso'ustrašili nobenih siia Pozdravilo z viharnimi aplavzi.
ovir in zaprek, da pripravijo enkrat idrijskemu občinstvu izreden umetniški užitek, katerega vsak človek v današnjih težkih
Trabne dirke na Montebellu. — Izidi nedeljskih dirk:
Nagrada Tarvisio: I. oddelek: Montecarlo,
časih zelo potrebuje. Zato naj nihče ne Hivresse, Šansone. — Tot.: I. 30:10, II. 58:20,
zamudi te prilike, da spozna eno najslavnejših del svetovne dramatike.
Iz Vipave. V Vipavi so orožniki 22. t. m. predstavljali po hišah inteligentov novo-
Pl.: 20, 20, 20:20; II. oddelek: Ghibli Medium, Bcrnhard H. Vito; Tot.: I. 56:10, II. 60:20, Pl.: 36, 24, 29:20.
Nagrada Venezia. — Prvi krog: Daisy, Todd,
došlega zdravnika Delpina, ter s to potjo J30«^- Zagara. - Tot.: 34:10, II. 48:20, Pl.: li hiStM. nr«f«1r»v» Hti,iom„5n«Si ora- 20, 20, 20:20. Drugi krog: Bacelh, Om Sister,
delali hišne preiskave. Hudomušneži pra vijo, da so iskali strup, katerega pa niti v lekarni niso mogli najti. — Tudi svoje vrste reklama!
Gospodarstvo.
TRGATEV.
Na letošnjo trgatev je treba obrniti precej pozornosti: Spomlad, ki je bila precej gorka, nam je dajala mnogo upanja, a pozneje v juniju je bilo zopet hladno. Grozdje je začelo precej pozno cvesti in se osipati Nato je grozdju precej škodovala dolga suša. Vsled neugodnega vremena je dozorite v grozdja zakasnela, zato svetujemo našim vinogradnikom, naj se ne prenaglijo s trgatvijo, temveč raje počakajo. Dokler je na trtah zdravo listje in upanje na lepo vreme, bo grozdje vedno bolj dozorevalo in pridobivalo na moči.
Posebno opozarjamo naše vinogradnike ,da ob letošnji trgatvi strogo pazijo na odbiranje ne samo gnjilih in od raznih škodljivcev pokvarjenih jagod od zdravih, temveč tudi na odbiranje nedozorelega od dozorelega grozdja, ker se opaža, da grozdje letos neenakomerno zori. Iz bolnega in nedozorelega grozdja naj se j napravi posebej pijača, ki ne bo presegala 5* alkohola, kar nam bo koristilo tudi pri davku na vino. Za prodajo pa naj se dela vino izključno iz zdravega grozdja.
Po raznih vesteh pričakujejo letos na splošno po	in kakovosti boljšo letino od lanske, ali kot pri nas kaže, bomo ponekod, posebno v vinogradih z lahko, peščeno zemljo, ■ od lanske zaostali.
Letošnja trgatev naj se torej ne prične pred oktobrom.
Sedaj pa je čas, da skrbno pripravimo vse C potrebno orodje, ki ga rabimo ob trgatvi, do- J bro operemo sode z vrelo vodo in denemo ■ na vsakih 100 1 po 2 kg sode in to večkrat po- | novimo. Nato nalijemo sod z mrzlo vodo, ki ■ naj ostane ▼ njem par dni. Predno posodo rabimo, jo za vinem o s kuhanim vinom ali pa z vodo, na kateri so se kukale dobre tropine. Vino ne smemo deti v neopran sod, četudi je
Nota. - Tot.: I. 26:10, II. 692:20. PL: 27, 104, 55. Tretji krog: Daisy Todd, Bacelli. Tot.: 1. 16:10, II. 36:20. PL: 20, 20:20.
Nagrada Trieste. — I. krog: Lorena, Martino, Jockey, Bon Diable. - Tot.: I. 19:10, II. 52:20. PL: 22, 22, 23:20. II. krog: Glanco, Lorena. - Tot.: I. 89:10, II. 76:20. PL: 56, 28:20. III. krog: Lorena, Glanco. - Tot.: I. 19:10; II. 54:20.
Nagrada Lombardia. — Bel Volo, Emma, Evva Todd. - Tot.: I. 41:10, II. 82:20. PL: 27:2$, 35:20.
Nagrada Custer. — Ollie, Dak, Ganide, Pro-mien. - Tot.: I. 17:10, II. 46:20. PL: 24, 27:20.
§&©ii?§n!@!t@ se ob vsaki priliki
.DKlaike fNfefke4
ZLATO, krone, goldinarje, zlat denar, dra--gulje plača več kot drugi zlatarna, V?" Pon
'onte Fabbra 1.
1342
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, prijazna postrežba. Govori slovensko. Via Giulia 29.	1313
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Franccsco 15, II.	(45)
TEST CES
Via Sanita 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci
SterrJ^^Marite
51C
Varujte se pred drugimi izdelki manjše vrednosti. 300 ton na razpolago v naSern skladišču.
Vipavsko, istrski refosk in kraški teran. Na debelo in za družine VSa CunleoBš S, na drobno in za družine VSa Giuliar.l 32»
Priporoča se lastnik
(468)	m. fTRAMSa«.
KDOR HOČE KAJ KUPITI	g
KDOR HOČE KAJ PRODATI	C
KDOR IŠČE SLUŽBE, ,IVD.	5
INSERIRAJ V »EDINOSTI«	•

Moje osa tlsRsrska dela točno m solidno M lita se nahajajo v uliti Sv. MM Wm 20
m
I
II« III

PODLISTEK
ANNIE VTVANTI;
KIRKA
Romu Marije Tarsovske. - PodoTcnil« & a

Povlekel me je k sebi.
«Oboževana, oboževana moja, nikar se ne zmeni za druge; nobeden, ne princ, ne mužik te ne bo ljubil bolj kot j«*. Nobeden ne bo napravil zate več, kot ono, kar ti zamorem dati tudi jaz. Tudi jaz bom napravil oporoko v tvoje dobro! Tudi jaz se bom zavaroval za petstotisoč lir...»
•Pač ne..'.» sem mrmrala v»a potrta.
•Pač da... pač da!... Takoj jutH... Takoj.« * • •
In tako se je zgodilo.
«GIej,» je rekel Prilukov, «da nisem Je popolnoma bedast. In ti s« jokaj 1 Vrnila bova
vse.»
«Pa zadostovalo bi le stotisoč lir,» sem ječala vsa potrta in prestrašena.
«Ostalih štiristo tisoč lic bova * darovala
revnim,® je odgovoril Prilukov. «To bo sveto delo.*
XL.
Ko sem bila še otrok, so me spremili nekoč na semenj, kjer sem šla na takoimenovano «rusko goro.» Komaj sem sela v voziček, opasana radi varnosti okolu telesa, sem vpila, da hočem zopet izstopiti.
Toda vozički so se že premikali, počasi polzeč ob prvi strmini.
Zvijala sem se v pasovih in kričala: «Usta-vite! ustaviteJ Hočem izstopiti! Hočem nazajf* Toda voziček je brzel prenaglo, skokoma, dol po strmini, gor po drugi, čez mostove in prepade, vedno hitreje, z blazno silo...
Tako sem *e polagoma, nevede, privadila krivi strmini zločina. Počasi, polagoma ubrzana po blaznosti, se je pričela smrtonosna, strašna dirka pogubi v naročje. Dol tedaj, po temoti, skokoma v propast. Ni bilo več prestanka, ni bilo več vrnitve.
Kamarovskij sam fe pospeševal moje odpotovali je Iz Benetk v Kijev, kjer je bilo treba Izvršiti Se nekatere formalnosti za predsto-
ječo poroko.
Hotel me je spremiti, a jaz nisem dovolila.
K ki
Zadovoljil se je torej, a nerad, in mi dovolil otovati z Elizo; spremljal naju je na postajo, jer je bi! po njem že preskrbljen kupej ves
ozaljšaa s cvetlicami. Zahvalila sera sc mu s tresočimi se ustnicami.
«Torej, zlato moje, v dvajsetih dneh se vrneš — in tedaj te nc izpustim veČ.»
Smejal se je, stoječ na ploščišču med množico, ki je gledala na naju. Naslonjena n i okencc sem ga občudovala in rekla: »To je zadnjikrat, da ga vidim. =»
In zdelo sc mi je čudno in nepristojno, da je bilo na njem vse gibanje tako pnprosto. njegove opazke tako navadne.
Umirajoči, za kar sem ga smatrala, bi moral imeti duhovite kretnje, počasne in svečane geste, besede spomina vredne.
Namesto tega pa je zabičcval: *Nc izgubi denarnice. Misli na carino. Pazi, da priklopijo v Bocnu vagon-restoran. In nc uživai rib, ki so ti zadnjič škodile... Videla boš Franjo in mojo mater; objemi jih mesto mene. .. Hočeš li časopisov?* In stekel je za razpiodajalcem časopisov, Stel je vrnjen denar in se pričkai radi lire, ki se mu ni zdela dobra.
Dalje.