TRST, nedelja 30. januarja 1955 Leto XI. - Št. 25 (2954)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37 338
37-33^T—'°og,|	»Cf-.*Vn **■ *’i11,TELEFON J3-S0« IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2«
"Pravni loo osmrtnica no lir" znnf t' Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-«*=—	1	*	0	ilr ’ Za FLRJ za vsak mm Smine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82
Tel.
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v LjuDljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
0 b konfere trza ške K P
tli ,.tv°3eni govoru va izred-tenat°n^erenci tri°ške K P je jogJjT Mauro Scoccimarro slrik	0 aktualnih	italijan-
Zjj°blem>h- Govor d je *n objektivno in nja	na osnovna vpraša-
iti	*edanjem gospodarskem
Uje	lt^-nern položaju lta-
'n tudi Trsta.	Povsem
Sedi	je poudaril, da je
PovJ,nUS°da Trsta najtesneje Spod	m 2 itaUianskim go-
ijenje ’n Poltenim živ-VTyrnsn }n da utora ta svoja kvin aU^a re^evati v tem o-p0 ,	Podčrtal je	potrebo
(je,- , ®T*>* za avtonomijo in
osredntda aTe. pTi tem za 7e politično vprašanje,
borb6	v^iučuje v	splošno
ne 0 Proti monopolom, ki ga avtrajo samo italijanske-„m °°sP°darskega razvoja, ritne	Predstavljajo	tudi na-
Popotnika vsakršne lomi - mi?e- Borba za avto-,Cob3° 3e hkrati borba za le c° ° demokracijo■ Nato trebi°hClTnarT° g o voril o p o-in nr I°r e Proti monopolom ki ?a .al negativni vpliv,
Hian ,lzVaiai° na celotno ita-U*Ko gospodarstvo.
•Pojem tako pozitive je v aktUai 0Ovoru obravnaval Vida!jn^, tržaške probleme preijj Govoril je o tem, kar vsega avlja osnovno težnjo 'ikdsti trrZažkega	delovnega
tono*.?- ^avzel se je za av-v knj10 Tržaškega ozemlja Trtu na3 b‘ vključili tudi delnic u/adi nie0ov'h ladje-šieinjji’ so povezane s trza-šlco K,n m°rda tudi gori-•spoda! uaj,no’ ker je bila »°-
zana s 'n zgodovinsko ve-denl0?a Trst. Zavzel se je za Hp,tt r°tizacijo v javnem in p0fcul,eni življenju. za pro-tiooe	• volilni sistem, za
toin občinske volitve tu za in	Pokrajinskega sveta
je j Tlljinske deputacije, ki ***** v rokah vladnih dej ’ Glede akcije v občim b0 Jetiki je omenil potre-*tške BotP°darski obnovi tr-*kih, f&Mspodiirstrn pomor-prosti coni, ‘n druBe ai>0vanjskih hiš itd. *e> ki JQ ^'nokrutične zahte-nQt)rettn,i.Vedno na proyramu
%0 h strank-«»elja * kidali govoril o tuk, 0 anju posebnega stu-*a borbl°trebi enotne fronte tr?bi, . Proti faši zrnu, o po-Znietn Se okoli GG1L na
"»nja g. Ustanovnem zboro-
^"■Pstv eTe večinu tržaškega je jJV p°te?n je poudaril, razre i enotn°sti delavske-cr je a težka in naporna,
*Lbi h°teh de(" "‘n°y° s‘l-
L deln	bUo	trza-
S moč^^0. razdeljeno m So t. ' ; ocno je ugotovil,
sile predvsem med
tist ’0 ^
i lTtii of — vreuvsem 7/ieu t 5e čtanka,nt 'u gibanji, Unijo lJ° P°klicane, da VSe j0 .a	Trsta.
vseh J|C/ep° in prav. Gle-?4nJ> ki Pi osnovnih vpru*
ko;
s«
»ti
tet
J > ^2	   I-	i	KIH O p 1 U
'ristj tr^ h.600-*0 življenjske strinja"S prebivalstva, in s'1° Popolnoma tudi osnom ' ^ b. se na °9lo 2., 1 lu y tej smeri k’>n° sodf.,morol° doseči ak-/ajeonj, °vanje vseh tistih ,l ji»n uiokratičnih sil,
iZa’lie teb“ tC>n’ d“ se rc* ‘"t bon , vPrusau.j načne
4 w 3 konstruktivno. y*timo d"lijevem poročilu
t’mislo»jan<1 ”ekatera huda ik * da n’	ustvarjajo
de Kp ” vodstvu trza-„e,lC; ^ 2u obstoj dtie/i ten-«tali>e’ P°z‘tivue, ki iz-> ter	težnje	elan-
, «nje ogromne
večine tu-Prebivalstva (go-
''tir, '
K Je0a
ij
(lruget negativne,
ln socialni pro~
n	wnegativne,
m*rhi£ 7}l0re odreči starim Pri'jenioin iz pol-°^e* ^Pričo dejstva,
t). ‘O nrtvnhil 1 Z. i.
te	r	UI../OH/U,
jp, ne9at J)0zabUi izkušenj iz (Z e8a	Polntke Vidah-
lab0 Uodstvu. se bojimo, ;r%' „ negativni element v t„ elli,ei,lad"' nad Pozitiv r ■proti*i‘entom' Oglejmo si d!011« i vf V so o je m po-da»**R0Bcet) dejal, da gle-e 1 k 11 n,,n't ničesar do-pnf*ren 'nu’ kar je rekel na »■’ ie nj decembra lani. V dejal takrat glede te-
Vsebii „Vc’. uPai°. da bodo tVarili\ V.0J,mi zavezniki u-z* ... Frstu zadostno ba-^vzetje občine, med-Zasegu a^a nilRov končni htazije 3 Trsta' Nt Sre za rt|	za	določen na-
1S sii8°«-Jc trcba razcallli
indons/ceummienih kršitev VH	sporazuma	o
?,k»J it* i® P° V’dnli pra'’*: °testi. dlllansl<e oblasti ne
N Odhn ? Zakaj ne prote-'iadstva ,Za obrambo it*. ^>st,v 7Vu kiltei em so tudi ■«a »„i	!	ne Protestira
in ohč°l,ale-?- Zakaj
*t*vita 0b<Slnskl °dboc ne po.
\f bla7i, dneVn‘ rCd ‘««-
° ‘ira“ahPa’ fc° V,dali Pooort riteo j . m ooirab za ustna-"»otapti6 ske enotnosti m *^°8led med drugim točno: °a tržaško politično
l življenje nas bo prepričal o teh težavah, ki ne prihajajo toliko s strani Slovencev in tako imenovanih indipenden-tistov, ampak s strani strank in gibanj, ki se čutijo poklicane, da branijo italijanstvo Trsta... Kajti, naravno, italijanstvo Trsta je ogroženo vedno s strani slovanskega vala. ki se istoveti s komunizmom«, zapada v očitno protislovje z gornjo izjavo, ki tako zadržanje italijanskih strank opravičuje.
Kakšne cilje zasleduje Vidah s takšnimi svojimi izju-vami? Kakšni nameni ga vodijo pri tem?
Na to vprašanje si mora skušati odgovoriti vsakdo, ki mu je do tega, da preneha nacionalna borba in da se čimprej začne reševanje tistih konkretnih vprašanj, ki so življenjskega pomena za tukajšnje prebivalstvo. Prva, pustolovska izjava zasleduje cilj, da se italijanski del prebivalstva mobilizira proti umišljeni nevarnosti, ki naj bi pretila s strani Jugoslavije; v drugi izjavi zastavljena vprašanja pa skušajo izzvati reakcijo italijanskih strank in jih potisniti na pot nacionalne borbe, s tem da bi zahtevale bivšo cono B, kar naj bi povzročilo reakcijo z jugoslovanske strani. Vse to kaže, da bi Vi-dali hotel ustvariti v Trstu vzdušje stalne nacionalne napetosti, ki bi nujno povzročila tudi napetost med obema sosednima državama.
Komu naj to koristi? Kako je mogoče s takimi izjavami hkrati pozivati italijanske stranke oziroma njihove pristaše na sodelovanje za reševanje perečih krajevnih vprašanj, ce se te iste stranke v isti sapi pozivajo na nacionalno borbo glede bivše cone B, kar mora nujno zaostriti odnose i med tukajšnjim prebivalstvom i med obema sosednima državama? Kako je mogoče po tej polj doseči enotnost vsin demokratičnih sil, enotnost delavskega razreda?
V iskrenost Vidalijevega vodstva glede borbe za o-snovna življenjsko važna vprašanja tukajšnjega prebivalstva smo torej upravičeni dvomiti, ker se po poti hujskanja ne more doseči tisto zaupanje, ki je nujno potrebno, če hočemo okoli sicer pozitivnega gospodarskega in socialnega programa tržaške K P zbrati vse one tržaške demokratične sile, ki so iskreno zainteresirane na čimprejšnji konstruktivni rešitvi najbolj perečih krajevnih gospodarskih, socialnih in političnih vprašailj.
Bližnja bodočnost pa nam bo vsekakor pokazala ob praktičnih vprašanjih, ali bo ta negativna politika Vidalijevega vodstva prevladovala kakor do sedaj, ali ne. Njihovo zadržanje v zvezi z vprašanjem bližnje ustanovne skupščine sindikalne organizacije CG1L pa bi kazalo, da so naše nade po vsej verjetnosti prezgodnje.
Peking obtožuje zunanjega ministra Edena da sledi »Chamberlainovi absurdni logiki"
»Dokaj znatna reakcija" Čuenlaja na posredovanje britanskega odpravnika poslov - V Londonu še dalje upajo, da se bo kitajska vlada udeležila seje Varnostnega sveta - Nehru prispel v London za jutrišnjo konferenco Commonwealtha - Indijsko stališče nespremenjeno
WASHINGTON. 29. — Ameriški senat je včeraj odobril resolucijo, s katero pooblašča predsedniki Eisenhowerja, da uporabi ameriške sile na področju Formoze. Proti resoluciji so glasovali trije senatorji, Predsednik je danes zadevni zakon že podpisal.
V zvezi z včerajšnjim razgovorom britanskega odpravnika poslov v Pekingu Treve-lyana s Cuenlajem je danes predstavnik Foreign Officea izjavil, da je razgovor trajal nad dve uri in da je Cuenlaj «dokaj znatno reagiral«, ko je zvedel za novozelandsko pobudo za sklicanje seje Varnostnega sveta. Na vprašanje novinarjev, ali se predvideva kak nov diplomatski korak v Moskvi ali v Pekingu, ali če se pričakuje kako novo sporo-
Namesto danes izide »Primorski dnevnik« na šestih straneh v torek, I. februarja.
čilo sovjetski in kitajski vladi, je predstavnik izjavil, da to ni verjetno vsaj pred sejo Varnostnega sveta, ki je določena za ponedeljek.
Predstavnik je tudi izjavil, da mu ni nič znanega o kakem britanskem posredovanju v Novem Delhiju. Potrdil pa je, da je britanska vlada «imela stike z indijsko vlado v razdobju posvetovanj«.
Zatem je predstavnik poudaril omejen značaj včerajšnjih korakov v Moskvi in v Pekingu in je pripomnil, da je bil namen teh korakov obvestiti obe vladi o bližnji seji Varnostnega sveta in o namenu te seje. Dodal je, da britanski odpravnik poslov ni izročil kitajski vladi nobenega vabila, ker tai j vabilo lahko pošlje samo Varnostni svet. Predstavnik je pripomnil: »Moram pa poudariti, da bosta obe osebnosti, s kateri-
PREDSEDNIK TITO
prispe danes v Aden
Z GALEBA, 29. — Predsednik republike bo jutri prispel v Aden. Danes zjutraj se j e jugoslovanska eskadra približala somalski obali Afrike. Po p"rogramu plovbe bo eskadra jutri popoldne prispela v Aden, kjer se bo zadržala en dan, da bi naložila gorivo in vodo. Med bivanjem v A-denu bo predsednik republike sprejel britanskega guvernerja in mu nato vrnil obisk. Točen program bivanja predsednika republike v Ahenu še ni določen.
Koprski okraj bo zastopalo
v li. skupSčmi LRS
LJUBLJANA, 29. — Hepu-bliski svet Je danes sprejel predlog zakona o volitvah narodnih poslancev v koprskem okraju. Po tem zakonu bodo koprski okraj zastopali v republiškem svetu LR Slovenije trije poslanci, v svetu proizvajalcev pa po en poslanec s področja industrije in trgovine in obrtništva.
ma so se naši predstavniki razgovarjali. nedvomno želeli poročati svojima vladama. Zaradi tega se mnenje, ki sta ga ti dve osebnosti izrekli med razgovorom, ne more vzeti za dokončno«.
Zatem je predstavnik ponovil, da Velika Britanija dela razliko med vprašanjem o-tekov blizu kitajske obale ;n vprašanjem Formoze in Pe-skadorskih otokov in da se njene obveznosti glede Formoze in Peskadorskih otokov omejujejo na obveznosti, ki jih ima kot članica OZN.
V nekaterih londonskih obveščenih krogih so mnenja, da je Cuenlaj na splošno negativno reagiral na britansko posredovanje in ca je ponovno poudaril, da je Formoza izključno kitajsko vprašanje. Vendar pa v Foreign Otficou še vedno upajo, da bo kitajska vlada skrbno proučila bri-} tansko pobudo.
I Podrobno poročilo o včerajšnjem razgovoru britanskega odpravnika poslov s Cuenlajem je zunanji minister Eden poslal tudi ameriški in novozelandski vladi. Ministrski predsedniki držav Britanske skupnosti, ki so se že zbrali v Londonu za konferenco, ki se bo začela v ponedeljek, so bili tudi obveščeni o vsebini razgovora. Med temi delegacijami tudi prevladuje upanje, da se bo Kitajska udeležila seje Varnostnega sveta.
Indijski ministrski predsednik Nehru, ki je danes prišel v London, je včeraj na pariškem letališču zanika! trditve, da ima s seboj Cuenla-jevo poslanico za zunanjega ministra Edena.
Uradne reakcije kitajske vlade na britansKo posredovanje sicer šs ni. vendar pa sta kitajski tisk in radio danes zelo ostro reagirala ter ponovno obsodila tuje vmešavanje v kitajske notranje zadeve.
Današnji pekinški «Ljudski dnevnik« objavlja članek, v katerem poudarja, da bo ki-I tajsko ljudstvo osvobodilo Formozo in da imajo (-.Združeni narodi nalogo posredovati, da zaustavijo ameriški napad na Formozo in na tamkajšnjo ožino. Samo to lahko izboljša položaj na Formozi in privede do miru na Daljnem vzhodu«.
List poudarja tudi, da niti OZN niti katera koli druga država nima pravice vmešavati se v zadevo osvoboditve Formoze, ter izjavlja, da «vse dotlej, dokler ne bo nobene oborožene intervencije od zunaj, ne bo položaj nikoli pripeljal do mednarodne napetosti«.
List pravi tudi, da je Eisen-howerjeva poslanica kongresu «vojna poslanica« in da je prenehanje ognja prevara, kar bi pomenilo za kitajsko ljudstvo «podleči ameriškim vojnim grožnjam, dopustiti delitev Kitajske po volji ZDA in dopustiti, da ZDA potegnejo svojo obrambno črto na kitajskem ozemlju poslužujoč se tega ozemlja kot vojaškega oporišča in odskočne deske za raztegnitev svojega napada na Kitajsko in za začetek nove vojne«.
Pekinški radio pa je močno napadel britanskega zunanjega ministra Edena in ga primerjal Chamberlainu po-
udarjajoč, da sledi ((Chamberlainovi absurdni logiki, ki vodi v slepo ulico«.
Radio je nato navajal omenjeni članek pekinškega dnevnika in je pripomnil: »Chamberlain je menil, da bi bila Velika Britanija rešena, samo če bi bilo zadoščeno zahtevam Hitlerja o Sudetih, prav tako kakor je Chamberlain izvajal velik pritisk na Češkoslovaško, da jo prisili, naj prepusti Hitlerju področje Sudetov, tako Eden sedaj ne štedi z napori in skuša prisiliti kitajsko ljudstvo. naj sprejme kot izvršeno dejstvo ameriško zasedbo Formoze. Toda Eden bi moral vedeti, da se kitajsko ljudstvo ne oo dalo ustrahovati«.
Tudi moskovska «Fravda»
izjavlja, da prenehanje ognja v Formoški ožini predstavlja primer ((diplomatske demagogije«, ki nima nič opraviti z vzpostavitvijo miru na Daljnem vzhodu. «Ne predstavlja nič drugega, poudarja list, nego izsiljevanje proti kitajski ljudski republiki«.
«Pravcia» poudarja tudi, da brez podpore Velike Britanije ne bi ZDA izvajale svoje »napadalne politike na Daljnem vzhodu«.
V Tajpehu medtem izjavljajo, da se bo evakuacija otoka Tašen začela v nekaj dneh pod zaščito ameriškega brodovja.
Vsekakor bodo v ponedeljek ministrski predsedniki držav Commontvealtha razpravljali o položaju na pod-
ročju Formoze. Indijski vladni predsednik Nehru je izjavil, da je položaj zelo resen. V indijskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je Indija ostala glede Formoze na svojem dosedanjem stališču: Formoza je nesporno kitajsko ozemlje in Indija nasprotuje slehernemu tujemu vmešavanju v kitajske notranje zadeve. Ne veruje pa, da bi bila v tem trenutku upravičena vojaška intervencija Pekinga. Indijska vlada meni, da je to vprašanje podobno vprašanju portugalskih posesti v Indiji, in zato priporoča enako stališče, kakor ga je Indija zavzela nasproti Lizboni Ni Se docela jasno, koliko je to priporočilo sprejemljivo za Peking.
0 programu razgovorov turških ministrov v Rimu
Menderes in Keprulu prispela danes zvečer v Rim - V Ankari poudarjajo, da Turčija ne more prevzeli obvez nosii glede iialijanske kandidature v balkanski pakl
RIM, 29. — Jutri zvečer ob 19. uri bosta na letališče Ciam-pino prispela turški ministrski predsednik Adnan Menderes in zunanji minister prof. Fuad Keprulu.
Oba turška ministra sta danes prispela v Carigrad, odkoder bosta jutri z letalom nadaljevala pot v Rim.
V Italiji je bil uradno objavljen samo program obiska, medtem ko o vsebini italijan-sko-turskih razgovorov ne iz uradnih ne iz poluradnih virov ni bilo nobenih bližjih informacij. Nekoliko več se je o tem razpisal italijanski tisk. ki pa razen o možnosti, da bi govorili o morebitni italijanski kandidaturi za vstop v bal kan-
Irak in Egipt vztrajata vsak na svojem stališču
V kratkem sklenitev turško-iraške pogodbe? * Odložena objava končnega poročila o sestanku v Kairu - Egipt odklanja vojaška zavezništva z zahodnimi državami
KAIRO, 29. — Danes zjutraj se je sestal odbor petih članov, ki pripravlja končno poročilo, ki bo objavljeno ob zaključku konference arabskih ministrskih predsednikov.
Konferenca, ki se je imela končati nocoj, bo nadaljevala delo jutri zjutraj. Zaradi tega je bila tudi odložena objava končnega poročila.
V Bagdadu je iraški kralj Faisal danes sklical najvišje funkcionarje svoje vlade na posvetovanje v zvezi s predlagano turško-iraško pogodbd. Po treh urah posvetovanja so poslali nova navodila iraškemu predstavniku v Kairu.
Po sestanku se v uradnih krogih blizu vlade zatrjuje, da bo Irak kmalu sklenil pogodbo s Turčijo.
V iraški prestolnici so medtem objavili uradno poročilo, ki pravi, da ima ((Irak pravico skleniti kakršen koli sporazum, ki se mu zdi koristen za obrambo njegovih interesov, brez slehernih omejitev«. Poročilo dodaja, da je to pravico že jasno poudaril iraški zunanji minister na sestanku Arabske lige, ki je bil decembra v Kairu.
Predstavnik egiptovske vlade pa je v Kairu izjavil, da je egiptovska vlada mnenja, da je prepričala ostale države Arabske lige, naj ne pristopijo k turško-iraški pogodbi. Dodal je tudi, da bo konferenca arabskih ministrskih predsednikov v svojem končnem poročilu poudarila nasprotovanje teh držav omenjeni pogodbi.
Egiptovski poslanik v Wa-
shingtonu Husein je podal s tem v zvezi nekaj izjav ter poudaril, da Egipt ni pripravljen pridružiti se obrambnim zavezništvom, vsiljenim od zunaj Dodal je, da Egipt ne namerava zavzeti nevtralnega stališča in da je z ideološkega stališča zaveznik Zahoda, toda za sedaj izključuje sleherno vojaško zavezništvo z Zahodom, ker je »egiptovsko ljudstvo po dolgem stoletju kolonializma naveličano zahodne politike«.
((Države Arabske lige nameravajo tudi modernizirati svoje armade in ustvariti med seboj močno koordinacijo in medsebojni varnostni	sistem
za ves arabski svet, in ta medsebojni obrambni	sistem
mora seveda nastati	samo
med narodi, ki jih	vežejo
enaki interesi#.
Husein je zaključil:	«Ne
bomo zavrnili zunanje pomoči prijateljskih držav, ki se prav tako protivijo napadom, toda poizkus, da nam vsilijo sistem splošne obrambe, ne da bi upoštevali psihološke vzroke človeškega potenciala in naših vojaških virov, kaže na malo realističen pogled na naša vprašanja in zarali tega naše ljudstvo zavrača take predloge«.
Pred razgovori
med SZ in Japonsko
TOKIO, 29. — Japonski zunanji minister Sigemieu je danes izjavil, da je Japonska pripravljena začeti pogajanja
s Sovjetsko zvezo za vzpostavitev diplomatskih odnosov,, kakor je to predlagal sovjetski zunanji minister Molotov z noto, ki je bila izročena japonski vladi 25. januarja. Sigemieu pa je pripomnil, da je potrebno, da se ta sovjetski korak uradno potrdi, ker je navzočnost načelnika sovjetske misije v Tokiu. Dominickega, ki je noto izročil japonski vladi, le poluradnega značaja.
Glavni tajnik Hatojamove vlade pa je nakazal možnost, da se jaonsko-sovjetska pogajanja s tem v zvezi začnejo februarja.
Na tiskovni konferenci pa je Hatojama izjavil, da je med razgovorom s sovjetskim predstavnikom Dominickom predlagal, naj Sovjetska zveza kot prvi ukrep proglasi konec vojnega stanja med obema državama. Ta ukrep naj bi bil podlaga za obnovitev rednih diplomatskih odnosov. Hatojama je dodal, da je pozval moskovsko vlado, naj uvede redne trgovinske odnose z Japonsko, naj ji vr-1 ne otoke Habomaj in Siko-tan ter naj repatriira Japonce, ki jih Že zadržuje v Rusiji. Hatojama je pripomnil, da bodo v kratkem pripravili in poslali odgovor na sovjetsko noto.
Moskovski radio je nocoj sporočil, da je Sovjetska zveza pripravljena imenovati kvalificirane predstavnike za zače-teg razgovorov o vpraj- niili, ki sc tičejo odnosov med obema državama.
Nemški socialisti zahtevajo
pogajanja z ZSSR pred oborožitvijo
j ma. ki ureja način in roke od-
Z zborovanja naprednih osebnosti v Frankfurtu so naslovili na nemško \ p,a('e^anja ,eh do,R,ov-
m	m m	lv Rimu pa sta danes ltali-
ijuustvo proglas, ki pravi, da bi ratifikacija pariških sporazumov pred ianski minister Augusto Asse-začetkom novih razgovorov pomenila ustalitev razdelitve Nemčije | kretarja turškega zunanjega Adenauer o pogojni podpori zahodnih velesil za nemško združitev
ski pakt, ni omenjal kaj prida podrobnosti. Medtem je v Beogradu predstavnik jugoslovanskega državnega tajništva izjavil. da to vprašanje ni aktualno.
Turska agencija «Anatolie» pa pravi v kratkem poročilu, da bodo med rimskimi razgovori turški in italijanski državniki pregledali položaj, zlasti glede «vprašanj. ki se posebej tičejo njihovega področja ter osnovnih vprašanj svetovne politike«. Italijanski viri pa poročajo iz Ankare glede možnosti italijanske kandidature v balkanski pakt, da Turčija v tem pogledu ne more prevzeti obveznosti brez poprejšnjega pristanka ostalih dveh članov balkanskega zavezništva, o katerih ni skrivnost, da temu nista naklonjena.
Kot pravi nadalje poročilo agencije «Anatolie«, v rimskih razgovorih ne bodo raznrav-ljali o gospodarskih vprašanjih. Vprašanje italijanskih trgovinskih dolgov Turčiji je bilo rešeno te dni v Ankari s podpisom posebnega sporazu-
FRANKFURT. 29. — Danes i je ta od njega zahteval pobudo je bilo v Frankfurtu zborova- j za nova pogajanja med zahod-
nje proti nemški oborožitvi, ki ga je organizirala socialdemokratska stranka v sodelovanju s sindikati. Glavni govornik na zborovanju je bil predsednik socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer, ki ie poudaril nasprotovanje socialistov oborožitvi Zahodne Nemčije, preden bodo izčrpani vsi poskusi za združitev Nemčije s pogajanji z ZSSR in izjavil, da bi ratifikacija pariških sporazumov pred začetkom novih razogvoiov z Rusi o možnosti mirne koeksistence pomenila stalno razdelitev Nemčije.
Z zborovanja so naslovili nemškemu ljudstvu proglas, ki ga je podpisalo 205 znanih na-
nimi velesilami in ZSSR. V svojem odgovoru pravi Adenauer. da bi Anglija. Francija in ZDA zavrnile vsakršno odgovornost za nemško združitev, če bonnska republika ne bi ratificirala pariških sporazumov. Zahodna obveznost glede združitve Nemčije v miru in svobodi, pravi kancler, ni brezpogojna, temveč je podrejena ratifikaciji pariških sporazumov. Ce Bonn ne bi ratificiral sporazumov, bi se v kratkem znašel izoliran med dvema sovražnima blokoma.
Nato pravi Adenauer v svojem pismu, da je združitev Nemčije mogoča samo s štiri-stranskim sporazumom, kar
prednih osebnosti Zahodne I pomeni, da je pristanek Zaho-Nemčije. Med njimi so tudi | da prav tako potreben, kot zvezni notranji minister Gu-1 pristanek ZSSR. Poleg tega,
stav Hememann, ki se je ločil od Adenauerja in ustanovil lastno nevtralistično stranko, znani pastor Martin Niemoeller in podpredsednik Bund^staga Carlo Schmidt. Proglas zahteva od bonnske vlade, naj posreduje pri zahodnih velesilah, da bi se začeli četvorm razgovori z ZSSR še pred ratifikacijo pariških sporazumov.
((Prepričani smo. da je prišel čas, da se slovesno obrnemo na ljudstvo in vlado s pozivom. naj se odločno upreta očitnemu manevru, katerega namen je stalna razdelitev naše dežele«, pravi proglas in nadaljuje: ((Ustanovitev oboroženih sil tako v zvezni republiki kot na sovjetskem področju bi za nedoločen čas uničila možnosti za združitev Nemčije in povečala napetost med Vzhodom in Zahodom«.
Proglas svari pred možnostjo, da bi se Nemci borili proti Nemcem z orožjem v roki in pravi, da je «odgovornost onih. ki se ne zavedajo velike ne* varnosti ratifikacije pariških sporazumov in ki zapirajo vrata za pogajanja za združitev Nemčije, ogromna«.
Frankfurtski proglas dodaja, da ie važnejša konferenca štirih držav za obnovitev enotnosti Nemčije kot ustvarjanje vojaških blokov, in da je vsekakor mogoče «najti sprejemljive pogoje za Nemčijo in njene sosede, da se zagotovi mirni soobstoj evropskih narodov z združitvijo Nemčije.
Ollenhauer. ki so ga zborovalci večkrat navdušeno prekinjali s ploskanjem, je opozoril, da bi se interes zahodnih velesil za združitev Nemčije utegnil zmanjšati po ratifikaciji pariških sporazumov, tako da bi razdeljenost Nemčije listala večna. Socialistični voditelj je dodal, da po njegovem mnenju varnost zahodnih držav ne bi bila okrnjena, če bi se razgovori z ZSSR začeli pred ratifikacijo sporazumov, ki omogočajo oborožitev Zahodne Nemčije.
((Sovjetsko zvezo moramo postaviti pred preizkušnjo in ugotoviti, ali namerava držati svoje obljube« je dejal Ollenhauer. «Hočemo, da pride do novega resnega napora, da se doseže združitev Nemčije s svobodnimi volitvami in da se potem prouči možnost vključitve svobodne in demokratične Nemčije v sistem kolektivne varnosti pod okriljem Združenih narodov«.
Kancler Adenauer je na proglas frankfurtskega zborovanja in na Ollenhauerjev govor od-govoril posredno z objavo pi srna. ki ga je poslal
dodaja Adenauer, predvidevajo pariški	sporazumi	takšno
vrsto nemške združitve, ki odgovarja stališču zvezne vlade. Kancler kritizira nato ZSSR in ji pripisuje odgovornost za neuspeh pogajanj med Vzhodom in Zahodom, nato pa pravi, da bi o vsem, kar je ZSSR sporočila v zadnjem času glede nemškega	vprašanja.	mogli
razpravljati	prav tako	tudi po
ratifikaciji	pariških sporazu-
mov.
Smrt predsednika danske vlade
STOCKHOLM. 29. — Danski
ske stranke, ki je na Danskem sedaj na obtasti. Ze mlad je pristopil v to stranko. Med nemško okupacijo je Hedtoft sodeloval pri organiziranju tajnega odporniškega gibanja. Leta 1945 je postal minister za delo in za socialno skrbstvo. Bil je dvakrat ministrski predsednik:	prvi-
krat od novembra 1947 d0 oktobra 1950, drugič pa od 30. septembra 1953 dalje.
Poročilo komisije ZDA za atomsko silo
IVASHINGTON, 29. — Ameriška komisija za atomsko silo je objavila svoje šestmesečno poročdo o svojem delovanju v zadnjih šestih mesecih lanskega leta. Poročilo pravi, da je proučitev rezultatov atomskih in termonu-klearnib. poizkusov na Mar-shallskih otokih spomladi
1954, «odprla nove sektorje raziskovanj, ki nakazujejo nove in važne realizacije«.
Dalje je komisija poudarila, da so se zaključile priprave za nove poizkuse, ki bodo februarja v puščavi Nevada.
Poročilo vsebuje le kratek opis dela na poročju ternio-nuklearnega orožja in poudarja; 1. pridobivanje rud urana v ZDA in v svetu se stalno veča in sedaj presega povpraševanje; 2. naprave za ondelovanje te rude so se razširile in pripravljajo s« novi načrti; 3. proizvodnja ura-np-23o, plutona in eksplozivnega vodika «dosega višino, ki jo predvidevajo programi, in jo včasih presega«; 4. možnost proizvajanja «za’ skupno vrednost več tisoč dolarjev« količine cezija, katerega radioaktivna sila ((odgovarja 29 milijonom dolarjev radija«, pomeni znaten napredek v borbi proti raku.
ministrstva pooblaščeni minister Me'ih Esenbel podpisala sporazum o gospodarskem in lehničnem sodelovanju med obema državama. Sporazum predvideva, da bo Italija dobavljala Turčiji industrijsko opremo za plačilo na obroke do štirih let.
ATENE. 29. — Grška vlada je dala pristanek za imenovanje dr. Darka Cerneja za novega jugoslovanskega veleposlanica v Grčiji.
Aretacije v Guatemali
GUAtEMALA, 29, — Predstavnik vlade je izjavil, da so do sedaj aretirali 417 o-seb, ki so osumljene, da so sodelovale pri uporu od 20. januarja. Policijska ura, ki so jo uvedli pred osmimi dnevi, je bila sinoči ukinjena, Obsedno stanje pa ostane v vsej državi še vedno v veljavi.
Scelbova vlada odobrila novi državni proračun
Proračun predvideva primanjkljaj 325 milijard lir ali 36 milijard manj kot lani - Pritožbe zaradi stiskaške politike Vano-nija in Gave - Vprašanje zemljiških pogodb je ostalo nerešeno
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Ministri Scelbove vlade so se danes temeljito ministrski predsednik Hans I nasedeli — in vendar so pu-Hedtoft je danes umrl v Stock- j stili ob strani glavno vpraša-„	-	..	gle(je katergga s0 politič-
holmu. Našli so ga mrtvega v sobi v hotelu, kjer se je nastanil, ko je predvčerajšnjim prišel v Stockholm na medparlamentarno konferenco severnih držav. Vrnil se je v hotel okoli polnoči in zdravnik je ugotovil, da je Hedtoft verjetno umrl okoli 4. ure zjutraj zaradi srčne kapi.
Hedtoft se je rodil leti 1903 v Aarhusu in je bil glavni tajnik socialno demokrat-
ni krogi pričakovali vsaj približen odgovor. Obe uradni poročili, ki sta bili izdani po današnjih sejah — prva je trajala od 9. do 15. ure, druga pa od 19. do 22. ure — ne omenjata vprašanja zemljiških pogodb. Ali so ministri to kočljivo vprašanje vendarle načeli. pa so se nato sporazumeli, da je bolje počakati, bo mo-
ZAOSTRITEV V BRAZILIJI
ob predsedniških volitvah
Ca/e Filho in vojaški krogi pozivajo socialdemokratskega kandidata, naj umakne svojo kandidaturo
RIO DE JANEIRO, 29. — Predsednik brazilske republike Cafe Filho je včeraj pozval politične stranke, naj se združijo, da se skupno sporazumejo o bodočem predsedniku republike.
Predsednik sicer zanikuje, da bi se hotel vmešavati v volilno borbo, vendar pa je izrazil zaskrbljenost nad povratkom politične borbe, »katere posledice se ne morejo predvidevati zaradi strasti in nepopustljivosti nekaterih ter zaradi nerazumevanja in prenapetosti drugih«.
Cafe Filho je nato izjavil, da ni dobil nobenega odgovora na svoj poziv na narodno enotnost, ki ga je poslal guvernerju države Minas Geraes Juscelinu Kubitscheku. ki je za sedaj edini kandidat za predsedniške volitve in ki pripada socialdemokratski stranki. Zatem je predsednik prebral spomenico, ki so mu jo izročili načelniki treh glav-nir štabov in v kateri podpisniki izjavljajo, da ne nameravajo kandidirati za predsednika republike ter da so
nja, kj bi se vodila med resno gospodarsko in socialno krizo, ki jo država sedaj preživlja«.
Čeprav je predsednik odločno izjavil, da se njegovo stališče in stališče voditeljev o-boroženih sil ne more tolmačiti kot nasprotovanje guvernerju Juscelinu Kubitscheku ali Pa socialdemokratski stranki. so komentarji mnenja, da pomeni predsednikov govor poziv (nekateri ga imenujejo pritisk), naj bi Kubitschek u-maknil svojo kandidaturo, o-ziroma naj socialnodemokratska konvencija, ki bo 10. februarja te kandidature ne ratificirala.
Podporniki kandidature guvernerja države Minas Geraes poudarjajo, da pomeni predsednikov govor intervencijo v izbiro predsedniškega kandidata, in poudarjajo, da je
goče zvedeti že jutri iz običajnih indiskrecij.
Posebni medministrski odbor, ki so ga. kot znano, sestavljali demokristjan Medici, liberalec De Caro in socialni demokrat Vigorelli, je moral namreč včeraj ugotoviti, da se po dveh tednih sestankov ni prav nič približal tistemu, kar bi moral po naročilu ministrskega sveta pravzaprav napraviti — izdelati konkretne predloge za novo ureditev zemljiških pogodb, zlasti pa za rešitev najbolj spornega vprašanja »upravičenega razloga« za odpoved pogodbe. Kot so napovedovali včeraj iz uradnih virov, bi moral o «delu odbora in o raznih Stališčih, ki so se pokazala«, poročati na današnji vladni seji kmetijski minister Medici.
Medtem so se odnosi med strankami vladne koalicije zaostrili tudi zaradi drugih vprašanj, predvsem zaradi čedalje jasnejšega usmerjanja demo-kristianskega vodstva na desno, ki spravlja ostale manjše stranke v nemajhno zadrego pred lastnim članstvom in javnim mnenjem sploh. Dva kričeča primera sta D'Onofrio in Moranino. čeprav gre pri tem samo za simptome. Scelba očitno računa z začasnostjo svoje vlade, ki bo morala odstopiti po izvolitvi novega predsednika republike, in pri tem, kot vse kaže, tekmuje s Fanfani-jem, kdo bo imel več upanja, da postavi kandidaturo za novega mandatarja. Pri tem pa se zdi, da se tako Scelbi kot Fanfaniju ne zdi začasna samo sedanja vlada, temveč tudi sedanja vladna formula.
V tem vidijo mnogi politični opazovalci glavni razlog za de-mokristjansko usmerjanje na desno, v katerem je spet opaziti nekaj kot tekmo med Scel-bo in Fanfanijem. Obenem pa utegne to usmerjanje računati tudi že z možnostjo, da po protokolarnem odstopu Scelbove vlade ne bo mogoče več sestaviti nove in da bo treba razpisati volitve. Na to je ver-
prav taka intervencija po- i jejno namigoval tudi Šaragat upor leta 1930 in:v svojem predvčerajšnjem na-
vzročila
zaskrbljeni «zaradt nevarno-Uilen-1 sti. hi bi jo povzročila more-hauerju na pismo, v katerem bitna nasilna volilna kampa-
dvojni padec predsednika Vargasa leta 1945 in 1954. Nasprotniki omenjenega guvernerja pa trdijo, da stališče, ki so ga zavzeli predsednik in vojaški voditelji, teži po preprečitvi političnih neredov, ki naj bi jih utegnili izkoristiti nekateri agitatorji.
stopu pred poslansko skupino PSDI, ko je dejal, da poskušajo demokristjani ustvariti v svojo korist nov 18. april.
Brez diskusije in nesoglasij med ministri verjetno tudi ni šlo pri razpravljanju o novem proračunu na današnji vladni seji. 2e poprej je bilo slisati
pritožbe zlasti socialdemokratskih ministrov, ki imajo nekatere občutljive resore (na primer Vigorelli javna dela), da ni mogoče izvajati nobenega resnega socialnega programa, ker zakladni minister Gava in minister za proračun Vanoni vztrajata pri omejenosti proračunskih sredstev in potrebi, da se proračunski primanjkljaj zmanjša, kot univerzalno zdravilo pa prikazujeta Vano-nijev načrt, o katerem je prav danes dejal tajnik UIL Viglia-nesi na sestanku izvršnega odbora socialdemokratske sindikalne organizacije, da povzroča »vznemirjenost in zaskrbljenost« med delavstvom.
Proračun za finančno leto 1955—56, ki ga je danes odobrila vlada, predvideva 2446 milijard lir dohodkov in 2726 milijard izdatkov s primanjkljajem 280 milijard. V poglavju «gibanje kapitalov« pa predvideva proračun 17 milijard dohodkov in 02 milijard izdatkov. Skupni proračunski primanjkljaj znaša torej 325 milijard lir. V primerjavi z letošnjim proračunom je primanjkljaj manjši za 36 milijard, od česar odpade 16 milijard na redni del proračuna. 20 milijard pa na gibanje kapitalov.
Povečali so se izdatki in dohodki. Povečanje izdatkov v rednem delu znaša 371 milijard (vladno poročilo jih zmanjšuje na 339 milijard po odbitku 32 milijard, ki so določene za Trst. in prikazuje te izdatke za nekaj novega, če-prav so prejšnja leta z veliko reklamo poudarjali prispevek italijanske vlade za kritje primanjkljaja ZVU). Na drugi strani predvideva proračun dohodkov povečanje za 387 milijard. pri čemer znaša dejansko povečanje davčne obremenitve 352 milijard, ostalih 32 milijard pa odpade na dohodke s Tržaškega ozemlja in na povečanje «izvendavčnih dohodkov«.
Nadalje je ministrski svet o-dobril novo tabelo prejemkov državnih uslužbencev, ki je bila sestavljena na osnovi zakona o pooblastilu. Že včeraj je tabela povzročila proteste sindikalnih organizacij, ker ni upoštevala njihovih zahtev, tudi onih ne. ki so bile sprejete med dolgotrajnimi pogajanji predstavnikov vlade in sindikatov CISL in UIL.
A. P.
»1*031 1 \!*kl l»\KV
Na današnji dan je leta 1944 briško-beneški odred napadel nemško posadko v Nem ah pri Tarčerrtu in jo pognal v beg.
Danes, NEDELJA 30. januarja
Martina, Desislav Sonce vzide ob 7.30 in zatone od 17.07. Dolžina dneva 9.37. Luna vzide ob 10.05 in zatone ob 24.00 Jutri, PONEDELJEK 31. januarja Marcela, Divna
TRŽAŠKI TRGOVINSKI, INHHSTRIISKI IN RIUEIIISHIZBBHRIICI NASIOVIIENA
Spomenica Kmečke zveze
glede vprašanj o obmejnem promelu
Spomenica predlaga pas 15 do 20 km, preskrbo raznih potrebščin, dobavo živine za rejo, opornikov itd.
Kmečka zveza je predvčerajšnji/tl poslala tržaški trgovinski, industrijski in kmetijski zbornici naslednjo spomenico, ki je bila v vednost in s prošnjo, da jo podprejo, poslana tudi Kmetijskemu nad-zorništvu, Zvezi malih posestnikov ter Zvezi neposrednih obdelovalcev zemlje:
Naši člani, kmetje — neposredni obdelovalci, — sledijo z živim zanimanjem razvoju italijansko-jugoslovanskih pogajanj za obmejni promet.
Z nagnenom, da seznanimo imenovano zbornico o nekaterih posebnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi in ki bi jih pristojni organi morali upoštevati, si po nalogu izvršnega odbora Kmečke zveze dovoljujemo opozoriti Vašo ustanovo na naslednje:
X. Nova razmejitev je pretrgala naravne in tradicionalne vezi z bližnjim zaledjem tudi na nekaterih kmečkih toriščih in je povzročila znatne motnje pri razvoju kmečke proizvodnje. Tukajšnji kmetje upajo, da bodo pri teh pogajanjih odstranjene v medsebojno korist obmejnih prebivalcev — navedene pomanjkljivosti;
2- Tukajšnji kmetovalci menijo, da bi bilo v njihovo korist, če bi imel pas, ki bi bil deležen prometa, dovoljno širino na kraški planoti. Splošno mnenje je, da bi n oral biti obmejni pas širok od 15—20 km. Vsekakor pa bi morala biti meja tega pasu začrtana tako, da bi obsegala ona preskrbovalna kmečka področja, ki so naravno med seboj povezana, in sicer razen na drugih toriščih tudi na torišču tukajšnjega poljedelstva;
3. Tukajšnjim kmetovalcem bi moralo biti dovoljeno, da si lahko osebno preskrbijo nekatere potrebščine iz naravnih virov, ki se nahajajo v bližini sedanje meje. Zato bi bilo v njihovo korist, da se omogoči mali obmejni promet tudi za vsakega posameznega interesenta, predvsem kar se tiče naslednjega blaga:
a) semena metuljnie nekaterih vrtnih rastlin semenskega krompirja, trtnih sadik, sadnih drevesc in še drugega posebnega blaga, ki ga bodo lahko bolje določili pristojni strokovni organi. V tem pogledu moramo poudariti dejstvo, da se je tako blago uvoženo iz drugih krajev, ki so po svojih klimatičnih razmerah svojevrstnih pedoloških značilnostih zelo različni od naših, zelo slabo obneslo v našem okolju, v veliko škodo tukajšnje proizvodnje. Oba obmejna pasova bi se morala sporazumeti o izmenjavi in montikaciji krompirja zaradi zboljšanja teh vrst. Pridelovanje krompirja je namreč zelo važno za naše poljedelstvo in lahko zadošča v dobri meri potrebam mesta Trsta;
b) živina za rejo:: opozarjamo predvsem na prašiče in na teleta za rejo. Oskrba živine iz bližnjih področij je priporočljiva tako zaradi kakovosti kakor zaradi odpornosti proti boleznim:
c) podporni koli in oporniki za vinograde, drevesnice in vrtne nasade. Pripomniti moramo, da dobava teh predmetov iz drugih oddaljenih področij podražuje proizvodne
stroške in povzroča, da je gojenje nekaterih specialnih kultur na našem področju dražje v primeri s proizvodnimi stroški na drugih področjih, kjer so le-ti manjši tudi iz drugih razlogov.
Živo priporočamo, da se koristi tukajšnjih kmetovalcev pri sedanjih pogajanjih primerno upoštevajo. Zelo pogo-stoma se namreč dogaja, da se te koristi popolnoma zanemarjajo v primeri s prevladujočimi koristmi industrije in trgovine, čeprav tukajšnje poljedelstvo prav tako spada med važne činitelje v splošnem gospodarskem okviru Trsta in tržaškega področja.
* * *
Točke, ki jih vsebuje spomenica Kmečke zveze o obmejnem prometu, so vsega u-poštevanja vredne. O teh vprašanjih je bilo govora že neštetokrat, saj skoraj ne mine sestanek na podeželju, ne da bi kmetje predlagali to ali ono izboljšanje svojih kmečkih gospodarstev. Tudi na zadnji konferenci Kmečke zveze so bila predlagana v rešitev številna vprašanja, ki jih vsebuje omenjena spomenica in ki so življenjske važnosti za razvoj kmetijstva na našem področju.
Zato bi bilo vsekakor prav, da se o teh vprašanjih seznanita obe delegaciji, ki v Vidmu razpravljata o obmejnem prometu, ter da zahteve kmetovalcev našega področja podprejo tržaška trgovinska zbornica in vse ostale organizacije, ki se bavijo s kmečko problematiko.
Natečaj za otroške vrtnarice
Tržaška občina obvešča, da je razpisan natečaj za občinske otroške vrtnarice. Prošnje je treba poslati občinskemu u-radu (soba št. 32 v občinski palači) do 12. ure 14. marca. Interesentke lahko dobe pojasnila pri VI vzgojnem oddelku v občinski palači v sobi 100 drugo nadstropje.
nje prevozov premoga in rud je tudi povzročilo, da se je skupni obseg prometa zvišal in gre torej to zvišanje izključno na račun tega masovnega blaga. ki prinaša pristanišču zelo majhen zaslužek, medtem ko je istočasno padel obseg vsega ostalega blaga, ki prinaša pristanišču visok zaslužek. Tako se je med drugim tudi znižal obseg prometa z lesom zaradi težav lesnega trga.
Obnovitev pogajanj
glede tovarne Kozmann
Pogajanja med generalnim vladnim komisariatom v Trstu in skupino italijanskih in-dustrijcev, ki nameravajo kupiti tovarno Kozmann, so se obnovila. Pobddo za obnovo pogajanj so dali vladni predstavniki, ki nudijo bodočim lastnikom tržaške tovarne boljše pogoje.
Ta vest bo gotovo razveselila nad 100 delavcev in uradnikov tovarne Kozmann, ki so
Odobritev posojila za gradnjo ladje pri CRDA
Z namenom, da bi omogočil, da bi si tukajšnje Združene jadranske ladjedelnice - CRDA - dokončno zagotovile naročilo, ki se tiče gradnje motorne tovorne ladje s tonažo 10.400 br.r.t., je vladni generalni komisar — ko je poizvedel za mnenje odbora za posojila — spet dovolil posojilo 350 milijonov lir na račun prispevka 5 milijard, ki ga bo plačala italijanska vlada v Sklad za izboljšanje tržaškega gospodarstva.
„CQUILir KOŠKA?
Glasilo tržaške krščanske demokracije ('La Prora» objavlja zanimivo vest, da je največje tržaško podjetje «Aquila», ki je istočasno skoro edino veliko podjetje, ki ni v sklopu IRI, prešlo v roke francoskih lastnikov, ki imajo po tem poročilu 53 odstotkov delnic.
Skupščina organizacij
Včeraj zvečer je bila na sedežu trgovcev v Ul. San Ni-colo 7 skupščina predstavnikov vseh organizacij, ki so pristopile k pobudi za ustanovitev integralne proste cone. Skupščina je verjetno razpravljala predvsem o negativnem stali-
šču tržaške trgovinske zbornice že skoraj mesec dni brez plače do proste cone.
NELJUB INCIDENT
ob prekoračenju meje
Oba zajeta italijanska vojaka, ki sta prekoračila mejo, so jugoslovanske oblasti že do večera vrnile
Vest, da je prišlo do obmejnega incidenta med Peskom in Gročano, se je hitro razširila med prebivalci bližnjih vasi. Naj dopisnik, ki je bil v prvih popoldanskih urah obveščen o dogodku, je zvedel naslednje podrobnosti: Okoli 9. ure je kot običajno privozil na Pesek vojaški kamion, s katerega so poskakali vojaki in častniki, ki o-pravljajo redno službo ob meji. Ena patrulja se je odpravila po poti, ki vodi s Peska proti Vrhpolju. Od nje sta se ločila neki poročnik, oblečen v mimitizirane hlače in siv vetrni jopič, medtem ko je bil vojak oblečen v kompletno mimitizirano uniformo, na glavi pa je imel čelado. Po vesteh, ki jih je naš dopisnik dobil na jugoslovanskem bloku, sta poročnik in vojak prešla okoli 10-ure obmejno čfto in zašla o-krog 240 metrov v notranjost jugoslovanskega ozemlja. Premikanje obeh italijanskih vojakov je opazil neki jugoslovanski graničar, ki ju je pozval. naj obstaneta. Medtem ko se je poročnik povelju odzval, se je vojak, ki je bil oborožen s puško, vrgel na
PROTESTNO PISMO TOVARNIŠKEGA ODBORA «ESS0 STANDARD*
II času najhujše gospodarske krize
tovarna nelehočih mazil preseljena v Cennvn
Delavci zahtevajo posredovanje komisarja Palamare, občinskega sveta in sindikalnih organizacij, da se ta ukrep prekliče
PREDVIDEN PROMET pristanišča v januarju
Skozi javna skladišča tržaškega pristanišča bodo po predvidevanjih prepeljali v januarju 230.000 ton blaga in to: 195.000 ton po morju pripeljanega in 35.000 ton odpeljanega blaga. Skupni promet prvega meseca letošnjega leta je torej občutno vis.ii kot je bil lani. ko so prepeljali le 171.056 ton blaga. Istočasno pa se je letos naravnost katastrofalno poslabšala struktura prometa, saj so lani vkrcali v pristanišču 72.536 ton in izkrcali 98.520 ton. Zelo resno se je torej letos poslabšal odnos med prepeljanim in odpeljanim blagom na račun blaga, katerega izvažajo skozi tržaško pristanišče v prekomorske dežele in ki prinaša relativno več zaslužka kot v pristanišču izkrcano blago.
Najhujše poslabšanje pa je zabeležila struktura različnih vrst prepeljanega blaga, saj so v letošniem januarju prepeljali skupno kar 122.000 ton medtem ko so te postavke dosegle v lanskem januarju komaj 28.060 ton. To izredno poveča-
Tovarniški paritetni odbor rafinerije «Italijanske Esso-Standard» v Trstu je poslal generalnemu ravnateljstvu v Genovo, ravnateljstvu v Trst, generalnemu vladnemu komisarju dr. Palamari, tržaškemu občinskemu svetu in sindikalnim organizacijam naslednje pismo;
kV zvezi z generalno skup-tčino delavcev «Italijanske Esso-Standurd» v Trstu, ki je bila 27. t.m., tovarniški paritetni odbor izraža ogorčenje vseh delavcev in uradnikov zaradi ukinitve obratovanja tovarne netekočih mazil rafinerije in ugotavlja, da je delovanje tovarne fietekocih mazil izredne varnosti, ker )<• povezana z izdelavo izdelkov rafinerije, kot na jrimer poletnega in zimskega izdelka «Volk» (preparata za uničevanje poljskega mrčesa) in vrsto drugih netekočih mazil, ki jih že več kot 30 let izdeluje strokovno osebje. Splošnemu protestu proti ukinitvi tega obratovanja izvira iz u-gotovitve, da je bila izdelava teh mazil prenesena v genovske obrate — Rivarolo. Delavci smatrajo ta ukrep za nevarnost nadaljnje postopne demobilizacije produktivnih oddelkov, ki so življenjske važnosti za rafinerijo. Na osnovi mandata, ki ga je dobil od generalne skupščine, tovarniški paritetni odbor zahteva:
takojšnji začetek izdelave netekočih mazil in izdelka za uničevanje poljskega mrčesa v rafineriji v Trstu. Obratu-
Otvoritev	nove
F1A
Pogled na stavbo včeraj otvorjene podružnice FIAT na Trgu Čampo Marzio
Iržaška podružnica «Fiata» z včerajšnjim dnem oboga-a z novo, zares lepo in ar-ektonsko popolno stavbo, v ;eri so nastavljeni obrati, so v današnjih časih pomene motorizacije v mestih tršno je naše, res neobhod-potrebni.
/čeraj popoldne so v pri-nosti najvišjih civilnih ob-ti otvorili novo stavbo, ka-e lepo, kamnito pročelje ida na Ul. Čampo Marzio.
govoru upravnika tržaške družnice, ki je v kratkih sedah opisal delo pri novi vbi, so spregovorili še ne-j priložnostnih besed inž. nola iz Turina, ki je pre-al pozdrav predsednika te like avtomobilske industri-prof. Vallette, ter župan :. Bartoli, ki je tudi prere-; trak.
Povabljenci, ki jih je bilo
oli 50«, so si nato ogledali ve prostore z napravami m -oj i v pritličju in 1. nad-opju stavbe, Okusno in e-»antno pripravljena zakuska zaključila svečano otvori-
Omeniti je treba, da je Fiat že davno sklenila zgraditi v Trstu sedež podružnice, zaradi česar je vodstvo 1938. leta kupilo 13.000 kvadratnih metrov zemljišča. Na tem so 1953. leta položili prvi kamen in v rekordnem času spravili ogromno stavbo pod streho. To je 125 metrov dolga in 78 in pol metra široka zgradba, s prostornino 74.360 kubičnih metrov. Porabili so 35.100 delovnih dni, pri čemer je bilo 450 dni zaposlenih približno 80 delavcev. Prednji del stavbe ima dve nadstropji. V pritličju je poleg pisarn tudi sprejemna dvorana z delavnico, kjer lahko stoji do 160 vozil. V prvem nadstropju je skladišče za vozila :n druge potrebščine Skupno lahko podružnica spravi pod svojo streho več kot 500 avtomobilov vseh ^irst. V tretjem nadstropju pa so stanovanja za osebje.
Mehanična delavnica z oddelkom za čiščenje in mazanje vozil je izredno moderna in bo y njej lahko dnevno .v
popravilu okoli 60 avtomobilov in tovornikov. Vrhutega so v njej naprave za pregled motorjev in popravila cilindrov ter drugih delov. Ne manjkajo niti dvigala, kar pomeni, da bo delo šlo hitro od rok. Posebno moderen je oddelek za barvanje z aparatom z infrardečimi žarki za hitrejše sušenje. V obsežnem skladišču (1.200 kub. m) je prostora z.a 80 do 100 ton. nadomestnih delov. Dvorišče je pa urejeno za čiščenje tovornikov.
Kakor je v svojem govoru omenil direktor tržaške podružnice, comm. Cesare Za-netti, je bilo delo pri gradnji dodeljeno skoraj izključno tržaškim podjetjem, ki so zaposlovala tržaške delavce.
Otvoritvi so prisostvovali tudi stari delavci Fiat, ki so prišli skupno z mladimi gojenci tovarne iz Turina v Trst
/.gradlia in naprave bodo la-nes popoldne na ogled tudi prebivalstvu, saj je celoten kompleks vreden, da si ga vsakdo ogleda.
vanje te tovarne je velike važnosti za proizvodnjo in za delo ter je v interesu celotnega tržaškega gospodarstva, ker je tovarna netekočih mazil sestaoni del rafinerije pri Sv. Soboti. Delavci in uradniki rafinerije pričakujejo, da se bo generalno ravnateljstvo končno odločilo tudi za obnovitvena dela zu povečanje sedanji h naprav, kot jim to že več časa zagotavljajo».
Gornje pismo je zelo važno-Iz njega je razvidno, da so prav v tem trenutku, ko preživlja Trst največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini in ko je kriza zajela poleg pristanišča tudi proizvajalne sile, ustavili obratovanje v tako važni tovarni, ki je sestavni del rafinerije petroleja pri Sv. Soboti in premestili proizvodnjo netekočih mazil in drugih proizvodov povezanih z omenjeno tovarno v Genovo. To pomeni, da je bila rafinerija «Esso-Stan-dard» v Trstu omajana v svojih temeljih, kar lahko povzroči v bližnji bodočnosti hude posledice za zaposleno osebje. Zato je nujno, da organi oblasti, na katere so se delavci obrnili, takoj posredujejo in prisilijo generalno ravnateljstvo v Genovi, da vrne Trstu tako važen obrat-
Delegacija iz konopljarne
bo odpotovala v Rim
Delegacija 114 odpuščenih delavk Tržaške konopljarne je bila včeraj pri ravnatelju urada za delo dr. Levitusu, da bi zvedela kaj je novega v zvezi z dobavo jute tovarni, od katere je odvisna njihova ponovna zaposlitev. Dr. Levitus jim ni znal povedati nič novega-Na sedežu Delavske zveze v Ulici Zonta pa so odpuščene delavke konopljarne sestavile delegacijo, ki bo odpotovala v Rim. da izvede pritisk na vladne kroge, ki imajo v rokah celotno zadevo glede dobave surovin Tržaški konop-ljarni. Jutri pa se bodo delavke sestale na skupščini na sedežu Delavske zveze v Ulici Zonta.
* * *
Tvrdka Olivetti je darovala tržaški biblioteki obsežno zbirko dragocenih znanstvenih in
drugih knjig.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Obsojen lat
policistovega avta
Znani zlikovec Settimo Ma-nenti, ki je pred leti ukradel policijskemu inšpektorju Furlanu avto in ga nato prodal v Italiji, je bil včeraj obsojen. Mož je bil namreč na prvi razpravi odsoten, ker je bil v rimskih zaporih. Sedaj pa so ga pripeljali in po zaslišanju zadnjih prič ,ie sodišče izreklo obsodbo. Manenti bo moral sedeti 5 let, 10 mesecev in 15 dni ter plačati 33,000 lir globe. Poleg tega je sodišče odredilo zaplembo ponarejene šoferske izkaznice.
Preds. - Gnezda, tož. - Pa-scoli, zapisn. - Pagliacca, o-bramba - odv. Filograna.
Begunca okradla begunca
23. decembra ponoči ie šum prebudil begunca Iva Matjevi. ča in Anta Dikliča, oba iz taborišča pri Sv. Soboti. Možakarja sta opazila, da so jima neznanci nekaj ukradli iz sobe. Prvi je ugotovil, da mu je izginil suknjič z denarnico, v kateri je imel 1.000 lir, drugi pa da nima več plave obleke.
Oba sta seveda skočila na noge in stekla na hodnik, in Malievič. ki ie zvedel, da so videli 26-letnega Franja l.an-ezoka rojenega na Madžarskem priti iz njegove spalnice, je stopil naravnost k njemu
in res našel svoj suknjič.
Dikliš pa je medtem izsledil tatu svoje plave obleke in ki so ga identificirali za 28-letnega Istvana Kerija. istota-ko rojenega na Madžarskem. Oba so odpeljali v zapor. Medtem ko je Keri priznal tatvino, pa je Lanczok odločni) zanikal, sklicujoč se. da mu je suknjič dal v shrambo Keri sam.
Na sodišču sta seveda trdila isto in tako je sodišče obsodilo Kerija na 2 meseca in 15 dni zapora ter na 3.000 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list, medtem ko je Lanczoka oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Preds. - Gnezda, tož. - Pa-scoli. zapisn. - Magliacca, o-bramba - odv. Falconer.
Nesreča z motorjem
Med vožnjo s svojim lažjim motornim kolesom po Garibaldijevem trgu je 25-letni Giuseppe Zampieri iz Ul. Ginna-stica ■* višini Ul. Molin a vento podrl na tla 58-letno Marto Dorlac iz Sonninovega drevoreda. ki je hotela prekoračiti cesto. Zenska se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 4 dneh.
Zlomila si je nogo
Med hojo po Ul. Gatteri se je 69-letna Ema Pischiutto por. Černigoj iz Drevoreda Sonni-no spotaknila in nerodno padla. Ker so ji ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge so jo pridržali s prognozo okrevanja v 60 ali 70 dneh na ortopedskem oddelku.
Na tehnični fakulteti v Ljubljani je diplomiral za inženirja elektrotehnike sin	Tržačana
inž. BENO I 2 A N C. Čestitamo!
tfitite in čitajie
fhimolbki clneimik!
tla in skušal poiskati kritja. Ob tem dejanju je graničar, ki je že enkrat ustrelil v
zrak sprožil nadaljnja dva strela proti ležečemu italijanskemu vojaku in ga pri tem zadel pod pazduho. Kot so pozneje ugotovili v bolnici v Izoli, je bila rana le podkožnega značaja in ni poškodovala nobenega notranjega organa ali kosti.
Graničar je italijanskega poročnika in vojaka odvedel na blok, od koder so ranjenca odpeljali z rešilnim avtom v Izolo, oficirja pa so pridržali na bloku.
Ostali člani italijanske patrulje so o incidentu seveda takoj obvestili svoje poveljstvo, ki je interveniralo pri jugoslovanskih oblasteh za izpustitev obeh vojakov. Skozi ves dan je bilo na Pesku živahno premikanje vojaških avtomobilov in policije. Na blok je prišel tudi neki italijanski general v spremstvu višjih oficirjev, ki so si s pomočjo daljnogledov in specialk ogledali položaj ob meji. Na mejni črti so se popoldne sestali tudi predstavniki italijanskih oblasti ter člani jugoslovanske komisije, ki je že prej odšla na mesto incidenta in izvršila vse formalnosti.
Okoli 18 30 je na blok Pesek prispel generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, ki je odšel na drugo stran meje ter tam prevzel omenjenega italijanskega poročnika. Poročniku so vrnili revolver, s katerim je bil oborožen, nakar je v spremstvu gen. konzula prekoračil mejno črto.
Eno uro in pol kasneje, in sicer ob 20.15, je generalni konzul FLRJ v Trstu predal na bloku Škofije italijanskim oblastem tudi ranjenega vojaka.
Zvedeli smo še, da je generalni konzul FLRJ obiskal včeraj popoldne v odsotnosti vladnega generalnega komisarja dr. Palamara njegovega namestnika dr. Capona in mu po nalogu sekretariata za zunanje zadeve izrazil obžalovanje jugoslovanske vlade zaradi incidenta ter mu zagotovil, da bosta omenjena vojaka vrnjena v teku večera, kar se je tudi zgodilo.
Uradno poročilo tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata pa pravi;
Zjutraj sta neki častnik in vojak »Vojaške skupine Trsta (Raggruppamento Trieste), ki sta pripadala neki obhodnici pri normalnem službenem obhodu na področju Golega hriba, nehote — ker tam ni lahko razločiti demarkacijske črte — zablodila za približno 100 metrov na ozemlje, ki ga upravlja Jugoslavija. Vojaki jugoslovanske obmejne straže so izstrelili nekaj strelov, od katerih je eden ranil vojaka v desno stran prsnega koša. — Častnika in vojaka je nato prijela jugoslovanska policija in ju pospremila v vojašnico pri mejnem bloku v Kozini. Italijanske oblasti so takoj, ko so zvedele za dogodek, intervenirale pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh, za njuno takojšnjo izpustitev.
Danes popoldne se je jugoslovanski generalni .konzul v imenu slovenske vlade oprostil pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu zaradi omenjenega dogodka. Ob tej priložnosti je zagotovil, da bosta oba vojaka vrnjena v teku večera.
Častnik se je že vrnil k svojemu oddelku, medtem ko bo vojak, ki je bil poslan zaradi prve pomoči v bolnišnico v Izolo, vrnjen čimprej.
Vojak, ki je bil danes ranjen od oddelkov jugoslovanske obmejne straže, je bil vrnjen nocoj ob 20.30.
Zdravniki civilne bolnišnice v Trstu so mu ugotovili pri pregledu prasko na desni strani prsnega koša, ki jo je povzročilo strelno orožje.
Kar se tiče vojakovega stanja, so se izjavili zdravniki, da je popolnoma zadovoljivo, vendar so ga iz previdnosti obdržali v bolnišnici.
cJllQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo v torek 1. februarja 1955 v kino dvorani
v SKEDNJU Jean De Hartogovo komedijo
«Sopotnika»
PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR« vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo danes 30. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV.
Gledališče v Sv. Križa
Danes 30. januarja 1953 ob 15. uri
NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MA-TIČE IZ TRSTA
s sodelovanjem tržaških dijakov, ki študirajo v Ljubljani.
Poleg solistov nastopita tudi pevski zbor in pomnoženi šolski orkester.
Sporedi se dobijo pri vhodu v dvorano pred pričetkom nastopa.
Supercinema. 14.00: ((Američan vi Rimu«, M. P. Casilio.
Arcobaleno. 14.00: ((Vzhodno od Zanzibarja«, A. Steel, S. Sim.
Astra Rojan. 14.30: «Yankee paša«. J. Chandler.
Capitol, 14.00: ((Jetnik rudnika«, G. Cooper, S Hayward.
Cristallo. 13.15:	«Bratje brez
strahu«, R. Taylor, A. Blyth.
Grattacielo. 14.00:	((Američan v
Rimu«. M. P. Casilio.
Alabarda. 14.00: ((Slad-ka groza«, J. Wyman.
Ariston. 14.00: »Cavalleria rusti-can-a«. A. Quinn, K. May.
Armonia. 14.00: »Ribič iz Posal-lep.a», G. Rondinella.
Aurora. 14.30:	«Cirkus presene-
čenj«, P. 0’Brien.
Garibaldi. 14.00: «Mesto izobčencev«, J. Crain.
Ideale. 14.30:	((Dolina Mavrov«,
J. Havvkins.
Impero. 14.15:	((Francoska lini-
ja«, J. Russell. Mladoletnim prepovedano
Italia. 14.30: «Deset let našega življenja«.
S. Marco. 14.00: «Surovež in lepotica«, L. Turner.
Kino ob morju, 15.00:	«Muso-
duro«, M. V!ady.
Mcderno. 14.00:	«Velika igra«,
G. Lollobrigida. Mladini izpad 16 let prepovedano.
Savona. 14.00: «Megla na Rokav-skem prelivu«, E AVilliams.
Viale. 14.00:	»Jezdi	vaquero!»,
R. Tay!or.
Vittorio Veneto. 14.00: »Sombrero«. R. Montalban.
Azzurro. 14.00:	«Pony express»,
C. Heston.
Belvedere. 14.00: «Skotsk:i princ«, E. Flvnn.
Marconi. 14.00:	«Mambo», S.
Mangano.
Massimo. 14.00:	»Sovražni lju-
bimci«. D. Delorme.
Novo Cine. 14.00:	«Lukrecija
Borgia«, M. Carol.
Odeon. 16.00:	«Decameronove
noči«. J. Fontaine. Mladoletnim prepovedano.
Radio. 14.30:	((Kleopatrine lju-
bezni«, R. Fleming.
Secolo. 14.00: «Crni prestol«, B. Lancaster
Venezia. 14.00: «Rodolfo Valentino«, E. Parker.
Skedenj. 18.00:	»Aida«.
Kino na Opčinah. 15.00: «Dež», R Hayworth, J. Ferrer.
koncert: 13.45 Glasba po željah,
15.00 Pojo in igrajo primorssi zbori, ansambli in solisti-2®" terji; 15.30 Naši kraji in IjudJ«
16.00 Promenadni koncert °Per' n ih arij; 16.30 Izbrano cvetje * domače grede; 17.03 Lahka go?! ba; 17.15 Slušna igra v ital.;.«;® Šport; 19.15 Kontrasti v ritnW" 20.15 Jurina in Franina; 2 p" Vedre melodije za nedeljo zvečer; 22.30 Glasbeni mozaik.
n i, O % r. > d •» A 254,6 111 ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.31 15.00, 17.00. 19.00 m 22.00.	.
10.10 Dopoldanski simfonicj. koncert; 11.20 Lahek opoldan®0 glasbeni spored; 12.00 Pogovor poslušalci; 12.10 Slovenske 1”' rodne pesmi; 13.00 Pol ure P našo vas; 13.30 Želeli ste poslušajte! 15.15 Lahka gl2®?
16.00 Zabavno nedeljsko poP®, dne; 17.30 Radijska igra . Hej" Huber: ((Zgodnji sn-eg na rek11; 18.10 Promenad,ni koncert; zu.;.
Samo še jutri lahko prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo, s tem da poravnate vnaprej naročnino PRIMORSKEGA DNEVNIKA za leto 1955. v znesku 3.200.— lir.
Ne zamudite ugodne prilike.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. Dam?s, 30 t. m. v prostorih kluba sestanek za zamenjavo znamk od 9 do 12. ure. Odbor obvešča člane, da bo v nedeljo 13. februarja t. 1. 3. občni zbor.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. bratrancu Ivanu Coku (la tu J e
M. Domicelj 500 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. ričeta Milčka Skrapa daruje družina M. Rebula od Sv. Ivana 500 lir za pijaško Mat,co.
Večerni operni koncert; - „ Kulturna kronika; 21.15 V svd ritmov in melodij.
TKI KV 1X1.1 A 10.25 Kmetijska ura; Iti Športni popoldan; 17.00 IzJ® programa: 17.30 C. Goldoni1: stojna žena«; 20.45 Iz film®'' 2.15 Film: ((Vzoren par«. !
21.1»
odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska Tiskarski zavod ZTT • ™
Mali oglasi
MNOGO KANADČANOV eVjOjjj
skih narodnosti se želi poro«,
z Jugoslovankami do
40 1*
PROMETNA NESREČA V UL. G1ULIA
Zaradi nespretnosti in strahu /. ai/tnbusoin v toi/ornih
Akademski klub »Jadran"
priredi v soboto 5. februarja 1953 ob 21. uri
predmislni ples
v mali Rossettijevi dvorani.
* * *
Vabljena vsa slovenska javnost !
Interesentke naj javijo svoje K slove generalnemu zastopnA znanega nemškega instituta F"« ner za Kanado: Mr. Ludvik n' ter, 117 Hunter St. West, 41 milton-Ontario, Canada.
KOLESA, moška in ženska.
P°
8.000 lir, kolesa za prevoz bMi po 24.000 lir, motorna kol)5.
Č7.UUU 1*1» IlIVriAAl	“	-c
po 52.000 lir, na obroke. Mafc0W Ul. Pieta 3.
ter
URADNICA s prakso in zn-afljfj
i*
NEDELJA 30. januarja r n M T i a.
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Lahke melodije; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30	Mozart:	Kvintet v
g-molu; 11.30 Vesela glasba; 11.45 Oddaja za	najmlajše:	Kaestner:
Emil in detektivi. Igrajo člani radijskega odra: 12.15 Iz opernega sveta; 13.00 Glasba po željah: 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Slavni pevci; 15.30 Priljubljene lahke melodaje;
16.00 Malo za šalo - malo zares;
16.30 Odlomka slavnih koncertov;
17.00 Poje	moški zbor društva
Valentin Vodnik:	17.20 Plesna
glasba; 18.00 Melodije iz revij; 18.20 Prokofjev: Koncert za violino in orkester; 18.41 Glasbeno potovanje; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport:	20.05 Ne-
smrtne melodije; 20.20 Bizet: «Carinen» - opera v 4 dej.
t n n r i.
7.30 Jutranja glasba:	9.35 V
veselem ril mu; .12.00 Napolitanski orkester; 13.25 Orkester G. C er goli ja; 15.30 Prenos nogometne tekpie; 17.30 C. Monteverdi: «Orfej», opera.
14. o i* K ir
254.6 m ali 1178 kc
Slovenska poročila: 6.30, 7 45 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30
Hrv«ka poročila: vsak dan oh
Italijanska poročila: 6.15 12.30 17.00, 19.00 in 23.00.
Slovenski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50.
Italijanski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.15
7.45 Jutranja glasba; 8.15 Z domačih logov v nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce;
9.00 30 minut v veselem ritmu:
9.30 Mladinski oder: 10.00 Glasbena matineja:	10.30 Zena in dom; 11.00 Nedeljski simfonični
slovenščine, srbo-hrvaščine italijanščine išče primerne postitve. Naslov na upravi i'5 ‘ ZAMENJAMO vilo v PortOtf®J v C. B. . s stanovanjem ali dob n im. Pismene ponudbe y upravo lista ali po tel. 91.441 Trstu.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK
( GLEDALIŠČA )
'	VERDI
Danes: ob 16. uri, tretja predstava Mozartovega «Don Juana«. TEATHO NUOVO Danes: ob 16. uri, «Dežela počitnic«, Ugo Betti.
kADRIA - EXPRESS» TRST
Ul. Cicerone št. 4 pr'*'’ tel. 29243
«Adria-Express» javlj* seznam prihodnjih izl* tov za Jugoslavijo:
5.-6. in 19.-20. marc* ter	9,—10,—11.	april*
Opatija — Reka.
19.-20. marca	in 9."
10,—11 aprila Postojna^ Ljubljana.
5—6. in 19.-20. marca ter	9.—10—11.	apri'8
Štanjel, Branik, NoV» Gorica, Kanal, Most n* Soči, Tolmin, Kobarid.
5.-6. in 19—20. marC* teF	9,—10—11.	apri'8
Ajdovščina—Vipava.
19,—20. aprila Pivka" Ilirska Bistrica.
Rossettl. 14.30: «Bratje brez stra.
hu». it. Tayl»r, A. B|yih, Exceisior. 14.30: «Devica Orleanska na grmadi«, L Bergman, T. Carminati.	,	„
Fenice. 13.00:	»Cul«. A. Vali:,
F. Granger.
Nazionale. 14.30:	»Cigan«,	D.
Corcoran, VV. Bond. Filodrammatico. 14.00:	»Dvoboj
v džungli«, J. Crain, D. An-drevvs.
Proti nespretnemu vozaču uveden kazenski postopek, ker ni imel šoferske izkaznice
Od učeral do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Drve 29. januarja sla se v Trstu rodila 2 oiroka, poroki sta bili 2, umrlo pa je 8 oseb.
POROrCILI SO SE:	trgovec
Milutin Ristič in gospodinja Marija Regina Pahor, mizar Franc Zorman in gospodinja Pavla Milavec.
UMRLI SO:	73-letna Mana
Jernieh vd. Fabns, 79-letpa Eli-sabetta Degrassi vd, Munzza, 79-letm Guglielmo De nohti, 51-1 etn a Gemma Masi P°l ~ ressoni, 63-letna Eulenzia Boeri por. Mordini, 65-letmi Ivan Marija Cok, 85-1 etn a Josipina Kri-ščak vdš Starec, 84-letr*i Vittorio Fortuna.
Okoli 5. ure je 17-letni Et-tore Giacoinini iz Ul. Stupa-rich vozil avtobus last »Au-tovie Carsiche« po Ul. Giulia proti Lonjerju. Poleg Giaco-minija, ki je bil brez šoferske izkagnice, pa je sedel šofer podjetja 26-ietni Bruno Belaz ed Sv. M. M. Sp. Ko je «nepatentirani» šofer privozil do bara «Isa» na vogalu med Ul. Giulija in Trgom Vo-lontari Giuliani je opazil tramvaj, ki je z nasprotne strani vozil proti mestu. Mladi šofer se je nekoliko u-strašil in zavil precej na desno, kjer pa je stal tovornik s prikolico s tovorom posod s plinom. Giacaminiju se je tedaj zazdelo, da je prostor med tramvajem in tovornikom zadosten in je zaradi tega ponovno zavil na levo. Tedaj pa so kolesa njegovega vozila zaradi spolzke ceste zdrsnila in avtobus je s precejšnjo silo trčil ob vogal prikolice in ji je dobesedno prerezal desno steno. Giaco-mini je zaradi tega ostal
stisnjen med motorjem, ki je v notranjosti avtobusa, in vrati in se ranil, da so ga moralj skupno z Belazem, ki je med trčenjem udaril z glavo ob šipo, poslati v bolnišnico. Medtem ko so Giaco-minija zaradi ran na ustnicah, nosu in rokah pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kiruskem oddelku. so Beleza po prvi pomoči odslovili, počivati pa bo vseeno moral 6 ali 8 dni. Prometna policija, katere a-genti so prišli na mesto, bodo proti obema podvzeli potrebne ukrepe.
Med hojo je padel
Zaradi zloma gležnja desne noge so včeraj popoldne pridržali na ortopedskem oddelku 32-letnegu Bruna Pirellija iz Kjudinu v hribu, ki je pojasnil, da je med hojo po prostorih občinskega dezinfekcijskega zavoda nerodno padel. Okreval bo v 20 ali 30 dneh.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12.5, naj-mižja 9.6, ob 17 uri 11.6. zračni tlak 1016.6 stanoviten, veter 3 km zahodnik, vlaga 86 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.9.
ZAHVALA
Iz dna srca se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem onim, ki so na kakršen koli način pomagali ter sočustvovali ali se udeležil* pogreba našega dragega očeta
1.11 KI] K KAM A
iz Trebč. Ob tej priliki se spominjamo naše pok' mamice Jožefe Kralj.
Hčerki: Rafaela in Zora Kralj
Buenos Aires, 16. januarja 1955.
VENEZIA
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
NAPOLI
PALERMO
ROMA
TORINO
LOTERIJA
IZREDNA
PRODAJA
ČEVLJEV
MOČNO
ZNIŽANE
C E N E
BLAGO ZAJAMČENO — Nekaj primerov :
MOŠKI ČEVLJI :		ZFjNSKI	ČEVLJI :
od L. 5900 znižani na L. 3900	od	L. 5500 znižani na L	
n n 4900 n m » 2950	n	» 3900	M >» »
	n	n 2950	» M »
	H	» 1950	>1 »
$
,95
99O
ČEVLJI ZA OTROKE:
od L. 3900 znižani na L. 2450 » » 3350	»	n	»	1950
» » 1950 h »	990
Oglejte si izložbe
SAMO NEKAJ DNI IZKORISTITE PRILOŽNOST
8	89	36	80	41
i	21	89	51	16
63	67	55	83	40
44	83	4	58	23
51	30	28	20	24
21	74	54	31	87
57	48	63	41	61
34	44	86	29	41
54	42	14	35	12
20	80	60	34	50
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Ci-gnola, Korzo Italija 14- Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10.
NEDELJSKA SLU/.HA LEKARN
Umu.ssl, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. S e tt e fontane 39; Pic-ciola, Ul. Orianii 2; pizzul-Cigno-la. Korzo 14; Ravasini, Trg Liber! Si 6; Alla Salute, Ul, Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10,
PODRUŽNICA ČEVLJEV BATA, BORZNI TRG 1, T
pozor r[l
GEC ALOJ?
TRST — TRG TRA 1 RIVI STEV. 2 — TEL.
VASA TRGOVINA V njej dobite veliko izbiro elegantnih moških i" skih modelov po zelo nizkih cenah.
POHITITE 1 ! 1	POHITItE
31-1’' V-*
SHPZ
v novih razmerah
SHPZ je bila ustanovi je' na za vse ozemlje pod za-l?zniško in pod jugoslo-lansko upravo. Po sklenit' L mirovne pogodbe z lta~ '1° je bilo njeno d el ovir namenjeno obema <:<r na<na A in B. V tej dobi ?,a Postajala Podzveza v °tfu in Podsavez v Bit-{° P° sili razmer bolj in „1 samostojna in sta razr svoje delo po smer jUca/i, ki so jih narekova-e tamkajšnje razmere. Tržaška SHPZ je delo-[ata vsa povojna leta v tetivnih okoliščinah, pred' 'Sem zaradi pomanjkanja Prostorov za prosvetna [Uštva in za druge organizacije. To pomanjkanje ii'1 j žalost ne jša de-ščina iz dobe fašistične-Ko zatiranja. Na slovenske ’ spomenice in zahte-'* Po odškodnini je ZVV ’"dii odgovarjala, da je o' 0,1 le začasno tu in se ne
Mednarodni pomen Titovega potovanja
Tudi majhne države postanejo lahko z doslednim izvajanjem neod-visne zunanje politike, pomemben činitelj v mednarodnih odnosih
more
spuscati v reševanje
j o zapletenih zadev, češ n spadajo te v področje Pozne jše stalne vlade■ P er s rbela je za eno samo vorano, Avditorij, ki ga K dojala v uporabo raz•
dv
organizacijam brez
te republike, ki
'orane, slovenski m in ita-
ttjonskim.
7
nvezniške i'ojaške uprar ni več. To ozemlje je Pnslo v državno upravo Uulijansk
lrinaša svojo zakonodajo
j |
, J* obenem vezana na «o/, -
rQzu
o 1°: ^ teb mejah in v tem
dej1*" Se bo t rhlo poslej °l 'arije slovenskih pro-lptnih društev ter drugih
°čbe Spomenice o s por mn in Posebnega sta'
‘rn*vetnih in kuPttrnih or j*zacijt tudi Slovensko-rtatske prosvetne zveze.
, e se ozremo na novi kakrš
dana, vo Ka
šen je, zlasti na lšnj0 italijansko ustu-ln na določbe Posebne
0l*tetuta, bi moral biti „ .,lr precej zadovoljiv in
PrtklS 3	■	3
za neoviran pro-°be/i ln kulturni razvoj Ija ■ prodov tega ozenr slsegQ mnskega in sloven jt
omalovaževala
e ur,
lila
tle
Up i °'ie zoper ti pravit e-tčalj?V<'nske zahteve, se je * ^ilo, da so slovenje _*P0,,,enice in resoluci'
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, konec januarja. — Končano je potovanje predsednika republike po Indiji in Burmi. Maršal Tito se po dvomesečni odsotnosti vrača v domovino. Težko je danes dokončno oceniti rezultate njegovega potovanja, ki ga je vsa svetovna javnost spremljala z razumljivim zanimanjem, kajti ti rezultati niso samo trenutnega, temveč zgodovinskega pomena.
Trenuten rezultat potovanja in državniških razgovorov je. da so najvišji državniki Indije, Burme in Jugoslavije ugotovili ne le enakost gledanja na najvažnejša mednarodna vprašanja, temveč javno proglasili načelo koeksistence za osnovno načelo svoje zunanje politike. Tri države vidijo samo v tej politiki platformo za rešitev spornih mednarodnih vprašanj. možnost za ohranitev in utrditev miru v svetu. Pozornost, s katero so uradni inozemski krogi spremljali potovanje predsednika Tita dokazuje, da ne podcenjujejo pomena te politike, čeprav so trenutno materialne možnosti Indije. Jugoslavije in Burme omejene v primeri z materialnimi možnostmi držav, ki danes zavzemajo položaj velesil. Poizkusi, da se zmanjša pomen obiska s trditvami, da je njegov cilj ustanovitev «tretjega bloka«, bloka nevtralnih držav, je presekala uradna izjava Tita in Nehruja, ki sta nedvoumno definirala načelo politike koeksistence. Ta politika je odločno ne le proti blokovski politiki, temveč tudi proti pasivnosti in nevtralnosti. Še več. Pogoj za popolno uveljavljanje te politike je likvidacija blokov in aktivna borba za mirno koeksistenco med narodi ob spoštovanju njihove neodvisnosti, suverenosti in ne-vmešanja v notranje zadeve drugih. Politika koeksistence je proti politiki blokov, ker vidi prav v blokih ogrožanje miru. oviro za rešitev mednarodnih vprašanj. Politika koeksistence prav tako ne pomeni toleriranje statusa quo. temveč aktivno zavzemanje za to, da se sporna vprašanja rešujejo z miroljubnimi sredstvi in ne s silo. Da bi politika koeksistence dosegla svoj cilj, mora zajeti čim širše področje, mora postati osnovno načelo v odnosih med državami. Sklepi Indije. I,R Kitajske in Burme, ter držav, ki so se udeležile konference v Bogori. da svoje odnose grade na načelu politike koeksistence dokazuje, da se je ta politika pričela uveljavljati, na širokem področju V Aziji. Uveljavljenje politike koeksistence kot osnovnega' načela zunanje politike čim večjega števila držav, je
dete, Jf‘ 7Vl] Odpili sloi’insk0t - ■	■
r,‘l>linl Prom!p "l "P° zastarele jašistič
sP°nien Za'nan. Ce
merin Pa zdai Pri'
Hn p m° ,0 vloge z vsebi Hin pitnega statuta, vidi-da \p' 1 n’so bile zaman Hovedn borbr- ia uživanje
Ponj,, pravic Pri sk,r'
UP°'stevalaraZUma izd(Un°
$}jpy'ln novem okviru bo *Pj \ na(laljcvala svoje do tlrit nJP dol0 in sp l)n -N Za slovenskimi orgtr i ,,^'	potegovala	za
l0-^ ° lzt'ajanje vseh do' ° Pnakopravnosti■
-I -I
edina pot, ki vodi k utrditvi miru v svetu. Potovanje predsednika republike Tita in rezultat njegovih razgovorov je uveljavljanje te politike v odnosih med evropskimi in azijskimi državami. Zato je rezultat obiska maršala Tita Indiji in Burmi velikega mednarodnega pomena, čigar polno vrednost bo lahko ocenila šele zgodovine.
Kljub poizkusom dela inozemstva, da se zmanjša mednarodni pomen potovanja, je prav to potovanje, navdušen sprejem ljudstva, pozornost, s katero so uradni krogi mnogih držav spremljali razgovore državnikov Jugoslavije, Indije in Burme, pokazali kako velik u-gled uživa Jugoslavija v svetu in kakšno pozornost posveča svetovna javnost jugoslovan-
ski zunanji politiki. Povabila, ki jih je dobil predsednik republike. prav med potovanjem, od mnogih vlad da bi obiskal njihove države, med njimi povabilo predsednika republike Francije, ki ga je maršal Tito sprejel, potrjuje točnost naše ugotovitve. Vse to pa dokazuje. da postanejo lahko tudi majhne države z izvajanjem dosledne, načelne, konstruktivne, neodvisne zunanje politike pomemben mednarodni činitelj. Mednarodni ugled Jugoslavije. ki stalno raste, je rezultat doslednosti njene neodvisne. miroljubne zunanje politike koeksistence in sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene spoštovati načelo enakopravnost in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih.
Kožo Božič
Naš tedenski
pregled
Med svojim obiskom v Indiji si je maršal Tito ogledal tudi tovarno vagonov v Madrasu, kjer montirajo žerjave, ki Jih Je izdelala tovarna »Litostroju v Ljubljani.
Naši kraji in ljudje
BAZOVICA
JUGOSLOVANSKE DOBAVE azijskim m
ZAGREB, 29. — Jugoslovanska industrijska podjetja so dobila nova naročila za dobavo strojev, industrijske opreme Indiji. Burmi. Pakistanu, Etiopiji, Egiptu, arabskim državam in državam Južne Amerike. Za države Bližnjega in Srednjega vzhoda so jugoslovanska industrijska podjetja sklenila pogodbe za dobavo 2000 elektromotorjev večjega števila strojev, električnih instrumentov in orodja. V kratkem bodo zagrebška podjetja poslala 1000 elektromotorjev v Paragvaj, (i manjših električnih central v Turčijo in 5 električnih central
PARIZ, 29. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Srdjan Priča je danes obiskal novega predsednika francoske narodne skupščine Schneiterja in mu izročil pozdrave predsednika Zvezne skupščine Jugoslavije Moše Pijada.
POKOPALIŠČE POPRAVLJAJO
Te dni so v Bazovici začeli popravljati obzidje domačega pokopališča, ki je bilo že precej podrto ter potrebno popravila. Najprej so delavci SELAD podrli stari zid pri vhodu do tal in začeli graditi novega iz belega, obdelanega kamna, ki bo dal popolnoma novo lice domačemu pokopališču. Delavci so odstranili tudi vse sive kamnite stebre na glavnih vratih in začeli tudi tukaj postavljati beli kamen.
Na pokopališču so te dni prekopali tudi grobove padlih vojakov iz prve svetovne vojne in njih ostanke prenesli na skupno vojaško pokopališče, ki je na Proseku. Zdi se, da nameravajo tja prenesti vse ostanke vojakov iz prve svetovne vojne, ki so raztreseni vsepovsod po naših krajih.
Medtem ko je ena skupina delavcev SELAD zaposlena pri popravilu domačega pokopališča, dela druga skupina v Kolarju. Tu sekajo delavci nadležno grmičevje in čistijo pogozdovano področje. Pri
položaj ter ga zaprosila, da občina dodeli pogrebnemu društvu brezplačno zemljišče, na katerem si bo zgradilo poslopje za shrambo voza in drugih predmetov, ki so last društva. Podžupan je delegaciji odgovoril, da je to poseben primer, ki ga občina doslej v svojem poslovanju še ni imela in obljubil, da bo o tej zadevi poročal na prihodnji občinski seji. Odbor pogrebnega društva je o upravičeni zahtevi društva za brezplačno podelitev občinskega zemljišča obvestil tudi slovenske občinske svetovalce, ki bodo prav gotovo upoštevali želje Bazovcev in jih podprli na občinski seji.
Na občnem zboru je bil po prečitanju blagajniškega poročila izvoljen tudi novi odbor, v katerega sta bila na novo izvoljena le tajnik in še en član odbora, ostalj člani pa so bili vnovič potrjeni.
LOMER
ki jih vsebuje Posebni statut. Kje je tudi slovenski napis «Meja» in «Sempolaj»? Nikar naj ta gluha ušesa ne mislijo, da nas bodo ugnala in se bomo počasi privadili temu napisu. Zahtevamo, da se to takoj popravi!
SLIVNO
OBČNI ZBOR POGREBNEGA DRUŠTVA
V nedeljo je tudi lonjersko pogrebno društvo imelo svoj | imajo v redni občni zbor, kateremu so . igro-
prisostvovali številni člani. | Čestitamo jim s prepriča-
IMELI BOMO PEVSKI ZBOR ?
Poročali smo že, da naša mladina ljubi petje. Tudi smo izrazili željo, da bi nas ubrana pesem, oodisi priložnostna ali, s pevskim nastopom, izredno razveselila. Vemo, da to ne pride samo od sebe in zahteva — kakor vsaka stvar — vaje. S tem pa je zvezano vprašanje pevovodje. Slišimo, da so naši mladinci to vprašanje že rešili. Dogovorili so se s s ritim glasbenim talentom. domačinom — samoukom Kraljem. Ne vemo, kako napreduje njih zbor, niti če je moški ali mešan; smo pa trdno uverjeni, da če se nečesa lotijo, to tudi vztrajno nadaljujejo. Ni izključeno, da načrtu tudi kako
SV. BARBARA
O BEDI PRISELJENCEV IN NOVEM SOLSKEM POSLOPJU
Lep je razgled z najvišje tečke Sv. Barbare: od tu se odpira Miljski zaliv vse od ladjedelnice Felszegy pa do
in upati je, da bodo osnovno-šolsKi otroci pri Sv. Barbari lahko kmalu vstopili v pro store nove šole.
VIŽ OVLJ E
Dvolastniki prehajajo blok i prebivalstvo, ki že	dolga	leta
čez most pri Ospu in morajo	čaka	na	novo	šolo.	Pred	dne-
napraviti precej neroden ovi-	vi pa	so	začeli	orožnikom	gra-
nek. da pridejo do svojih njiv	j diti	novo vojašnico tik	šole
in travnikov, ki so sicer na Tržaškem ozemlju, vendar je edini prehod do njih mogoč preko bloka. Tudi v Mačkov-ljah se zelo zanimajo za vzpostavitev obmejnega prometa blaga in oseb in z zanimanjem sledijo noročilom o razgovorih med italijansko in jugoslovansko komisijo v Vidmu.
Kot drugod, gradijo tudi tu-k^j, v bližini dvolastniškega bloka, italijanskim orožnikom novo vojašnico. Oblasti pa bi morale poskrbeti tudi za izboljšanje poti, predvsem pa za postavitev obcestnih kamnov na cesti, ki vodi iz Mač-kovelj v Dolino in ki je zelo nevarna posebno v deževnih in meglenih dneh.
Nismo še zabredli v brezposelnost, vendar se tudi pri nas ne moremo otresti bojazni o prihodnosti, oziroma vprašanja. če bomo imeli možnost zaslužka. Ta skrb je razumlji va. ker so nas obljube od zgoraj že stokrat prevarile. Prav zaradi tega bi bilo prav in zelo koristno, če bi se skušali čimbolj zavarovati pred morebitnimi razočaranji in v ta namen pretresli naš položaj z gospodarskega stališča. Poraz-govorili bi se, če in kakšne bi bile pri nas možnosti za pomoč v gospodarski stiski. Nismo v dobrih kmetijsko-gospo-darskih pogojih, a vendar bi se dalo tudi pri nas obuditi marsikateri kos zemlje k — razumnemu življenju. Kaj vse bi mogli spraviti tudi iz naše zemlje, če bi mlade in krepke roke izkoristile proste ure, re-
Vprašanja v zvezi s položajem pri Forrnozi so prevladovala pretekli teden na mednarodnem prizorišču. O teh vprašan jih smo obširno govorili zadnjič in tudi poudarili, da gre pri tem položaju za posledico tujega konkretno ameriškega vmešavanja ne samo v zadeve Daljnega vzhoda, temveč tudi v kitajske notranje zadeve, za posledico tuje intervencije v kitajsko revolucijo, ki je pometla z gnilim Cangkajškovim režimom in ga ni mogla doseči edinole na Forrnozi, kamor so se njegovi zadnji ostanki zatekli pod zaščito in okrilje ameriške VIL flote.
Pred dnevi je isto poudaril v spodnji zbornici tudi voditelj angleške laburistične opozicije Attlee — ki, bodimo odkriti, kot ministrski predsednik ni vedno ravnal po pravilnih načelih, ki jih zdaj poudarja kot voditelj opozicije. Attlee je ocenil Eisenhotoerjevo resolucijo kot vmešavanje v kitajsko državljansko vojno. Čeprav ta resolucija objektivno sicer verjetno izvira iz težnje, ki smo jo prikazali zadnjič, namreč, da se ZDA s čim manjšo izgubo prestiža izognejo nevarnosti, da bi bile zapletene v spopade ali celo vojno s Kitajsko, je pa vendarle po svoji obliki prav tisto, za kar jo je označil Attlee -r- intervencija, zelo groba intervencija v kitajske notranje zadeve.
Z istimi besedami bi lahko ocenili tudi uradno, stališče angleške vlade, kot ga je prikazal zunanji minister Eden. Namen tega stališča je sicer, da se preprečijo nadaljnji spopadi in vsaj približno zagotovi mir na tem nevarnem področju, njegova osnova pa je v odrekanju Kitajski pravice do For-moze. kajti, če točno premislimo, bi Eden želel od ZDA, da se odpovejo lastnemu in Cangkajškovemu izzivanju, medtem ko naj bi se Peking odpovedal Formo-zi. Oboje naj bi bila cena za mir. Razlika med obetna cenama pa je le precej občutna. Treba je reči, da je Molotov zelo pravilno opozoril angleškega veleposla-
Predvsem so razpravljali
sečnji ostaja precej drv, ka- yišin' članarine. Končno so
tere pobirajo domačin-i, t ki jim je gozdna policija izdala posebna dovoljenja.
OBČNI ZBOR
POGREBNEGA DRUŠTVA
V nedeljo je bil ob veliki udeležbi članov 33. redni občni zbor pogrebnega druetva v Bazovici. To je že 46. leto poslovanja pogiebnega društva, ki je doslej pokazalo vedno veliko skrb do sv.ojih članov in občanov nasploh. Po otvoritvi je predsednik prebral poročilo odbora, iz katerega je bila razvidna skrb društvenega odbora, da se izvršijo naloge, ki si jih je društvo zadalo na zadnjem rednem občnem zboru. Največja pažnja je bila posvečena nakupu voza za prevoz mrličev na pokopališče. Znano je namreč, da na bazoviškem pokopališču pokopavajo mrliče tudi iz oddaljenih krajev, kot so Padriče, Gropada in Gro-čana, ter je zaradi tega že lansko leto bil predlog za nabavo pogrebnega voza. Pri tem pa so nastale nepričakovane težave. Po pravilih higienskega zavoda mora biti postavljen za pogrebni voz poseben prostor; katerega pa Bazovci nimajo. Posebna delegacija društva je odšla do podžupana in mu obrazložila
člani odločili, da ostane za letos članarina neizpremenjena, vendar bi jo bilo potrebno prav zaradi višine podpor, za pumer smrti posameznih članov ali njihovih družinskih članov, kdaj le povišati. V društvu, ki je bilo ustanovljeno 1. 1893, je približno 75 članov, od katerih je večina že dolga leta v društvu, precej pa je tudi mlajših. Na občnem zboru so se Lonjerci spomnili tudi dveh članov pogrebnega društva, umrlih v preteklem letu, posebno pa ookomega Justa Pečarja, ki je bil dolga leta požrtvovalen predsednik društva.
ŠEMPOLAJ
POKRAJINSKA CESTNA UPRAVA POZABLJA, DA TU 7.IVIMO SLOVENCI
Pokrajinska cestna uprava j? postavila ob cesti skozi našo vas opozorilno tablo za preprečitev nesreč, zlasti glede na šolske in druge otroke. To je bilo res potrebno. Na križišču Sempolaj-Berje-Gorjansko (meja) pa je postavilo tablo s puščicama «Confine» in «S. Pelagio». Uprava je očitno »pozabila«, da je tukai slovenska zemlja. Kaže, da so tudi tukaj gluha ušesa za naše pravice in se požvižgajo na dolžnosti,
l<fetvene °db°r
Svetovne ^	organizacije
‘.^drTo’ -^e orSan’zelrl nepo-
... L
doi s° odvisen od OZN, je te * kau sn° sPrpjel resolucijo,
Uateijur° Se da^e hal°fia rav~ organizacije, naj nave-Stžnl’ da bi se tudi OMS Čobsc- konference o mirno-‘»»Porabi atomske sile, 2entv.Do začela 8. avgusta v sAle„:|' V. svoji resoluciji je vse 'zvršilni svet sprejeti l‘!*v ''Ooerne ukrepe za razAi-^ n* van-'a ,e organizaci-slva (Področju javnega zdrav-
vih Q zdravilstva spričo no-bltclij ®tomnlh možnosti, ki se d‘cine znanosti moderne me-Vanje 2 mednarodnim sodelo-sile I21 na področju atomske ** ra>^S. Predlaga zlasti, naj ščiti r, M0 raziskovanja o za-ki SoPreb>valstva in delavcev, 'zžarp dodvrženi radioaktivnim 0li lj,anjem, pred škodljivi-vanj nki atomskih izžareva ••
cij- seJ1 j® ravnatelj organi-p°ročii„	. Condau obrazložil
?ajni	ea je Pripravil po
jrnej■ seji, ki so jo nedavno
Za zaščito prebivalstva
pred radioaklivnimi izžarevanji
Svetovna zdravstvena organizacija bo zahtevala sodelovanje na mednarodni konferenci o mirnodobski uporabi atomske sile • Na kom ferenci, ki bo 8. avgusta v Ženevi, bo sodelovalo 84 dežel vsega sveta
njem, da nas bodo v doglednem času prijetno iznena-dili.
S E S L | A IV
niti
Ženevi štirje zname-
čj^.^nnstveniki v zvezi z u-tla r- radioaktivnih izžarevanj r°čiln	obhke življenj.a Po-
kaj k;Vsei>uje Indi ukrepe, ki Podrn'	OMS sprejela na
uporabljanja atom-v zdravilstvu in
pivah’fi0nfurenco v Zenevi bo
‘•»tdc	-raz?n 60 držav
žav u-	.se sledečih 24 dr-
ftih’ r---.S-: d'an'e?- .sPet'ializira-
1'REI) GRADNJO
NOVE SOLE
Končno je rešeno vprašanje stavbnega zemljišča za novo šolo. Zgrajena bo ob novem podaljšku ceste Sesljan - železniško postajališče, na parceli M. Legiša. Zemljišče meri okrog 2800 kv.m, kupila ga je država. Prostor je mnogo bolj primeren od prvotno določenega in bo odgovarjal svojemu namenu. Ne poznamo r.ačrta šolske stavbe, a ne dvomimo, da bo odgovarjal higienskim estetskim in ostalim zahtevam. Moderne šolske stavbe vedno bolj upoštevajo načelo prirodnosti in to posebno za podeželske šole. to je zgraditev šole med ali za vrtom (gajem, tratami), seveda vzorno urejenim in negovanim, ker služi dvojnemu namenu; estetskemu in šolskovzgojnemu (za kar pa mora biti — mimogrede povedano — usposobljeno učiteljstvo). Upamo, da je šolska oblast vsaj deloma to u-poštevala.
Sola bo imela dva razreda in stanovanje za šolskega slugo Predvideva se porast števila šolskih otrok. Ne vemo. če ie ali bo oblast to možnost pri načrtu upoštevala. Planiranje^ je prevzel SELAD, ki je že pričel z delom.
Novo policijsko poslopje bo skoro dograjeno. Delo je razmeroma naglo napredovalo in je. kot kaže. tudi solidno izvršeno. Po naši pameti je vloženi kapital pomemben le toliko, kolikor gre za zaposlitev delovne sile. Ponovimo, kar smo že večkrat javno pribili in tudi stalno med seboj ponavljamo:	za nas in vse
okoliške vasi bi bil dovolj en sam policaj, ker nismo niti vlomilci niti razbojniki niti kršilci javnega miru in reaa.
Cesta od križišča proti Sliv-nemu proti železniški postaji bodo širili in zravnali. Za turistični kraj kot je Sesljan pa to ne bo dovolj, ker se te ceste poslužujejo pretežno pešci in to zlasti v času kopalne sezone. Potrebna bi bila na obeh straneh pešpot z drevoredom. Pri nas je nujno potrebno javno stranišče, a čujejo se opazke o težavi glede primernega prostora. Ce je že težavno izbrati prostor na strani obcestnih hiš. bo pač treba zgraditi stranišče na nasprotni strani — ob avtomobilskem postajališču.
S produkcije šole Glasbene Matice
r°čju uporabljanja 2dravsStveu. “
1'0do°r8aniZm°v Združ®nih na-Sariia:	Avstrija,	Bol-
na v Kambod2a- Cejlon, Juž-Jt)rdanr'Vr'i, Fink,a: JaP°nska, bl)a Mnt ' * Ja’ La°s, Li-Monaeo, Nepal, Portugal-
Sa^UM1Ja Zahodna Nem-Ca,	Spimija,	Svl_
V‘*tnam a* Vatikab in
M AČKOVLJEJ
Posebnost letošnje produkcije Glasbene Matice v Trstu je bil nastop šolskega zbora, ki so ga izmenoma vodili tečajniki za dirigiranje. Zbor se je izkazal kot zelo dober in je žel
obilo odobravanja.
STISKANJE OLJK ZA LETOS KONČANO
Atomski znanstveniki sedmih držav so začeli 17. Januarja v Nevv Yorku razgovore za pripravo mednarodne konference o mirnodobski uporabi atomske sile Sporazumeli so se, da se bo konferenca začela 8. avg. v Zenevi in da bodo nanjo povabili 84 dežel vsega sveta.
Sele te dni bodo v stiskalnici prenehali z delom. Letošnje delo je šlo bolj počasi, kajti domače naprave za stiskanje oljk so že zastarele, poleg tega pa so prišli v Mač-kovlje tudi ljudje iz drugih krajev, ki so prej stiskali v Plavjah, kjer imajo modernejše naprave. Izračunali so, da _______________________
so za hi olja potrebovali naj-jlo nepraktično, manj 12 ur dela; vsekakor se
ogromnih naprav Acquile. Tudi sama vas Sv. Barbara nudi prijeten pogled na strnjene hišice, med katerimi teče sedaj nova meja med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo Domačini so se privadili obmejnemu bloku, ki ga označujeta dva obmejna droga, obarvana z barvami državne zastave Italije in Jugoslavije. Zjutraj in zvečer prihajajo preko bloka delavci, ki so zaposleni pri raznih podjetjih v Trstu, Miljah in Zavljah. V istih urah, ko odhajajo delavci na delo prekoračijo blok tudi mlekarice, ki oskrbujejo svoje stare kliente v Miljah in okolici ter pridelovalci zelenjave, ki svoj pridelek prinašajo na mestni trg.
Nova razmejitev je privedla tudi v Sv. Barbaro kot v Trst in Milje priseljence, ki se stiskajo pri svojih sorodnikih in znancih, so vedno bolj zaskrbljeni zaradi težav in ovir, na katere naletijo pri iskanju zaslužka in najemanju lastnega stanovanja. Za srečne se imajo tisti, ki so našli streho nad glavo, pa čeprav se morajo stiskati po umazanih kleteh in drugih nehigieničnih prostorih. Vsem je znano neznosno življenje beguncev, ki so nastanjeni v prostorih tržaškega velesejma in zato je tudi pri Sv. Barbari večina mnenja, da so se prenaglili, ko so zapustili prijetne domačije in šli drugam, kjer so jih čakale samo -obljube. Njihova bivališča so še vedno prazna in bodo ostala leto dni, kakor je navedeno v londonskem sporazumu.
Tik ob novi meji gradijo novo šolsko poslopje, ki ga nestrpno pričakujejo učitelji in otroci. Poslopje je grajeno zelo moderno, je enonadstropno s štirimi učilnicami. V poslopju pa ni stanovanjskih prostorov za učitelje, kar je ze-
cimo povprečno na dan po eno uro! Imamo pogoje za živinorejo' (govedo, drobne živali, zlasti perutnino) in tudi za zelenjadarstvo. Cim manjši je kos razumno in intenzivno obdelane zemlje, tem bolje ga moramo izkoristiti. Seveda je treba za to dobro voljo in nekaj strokovnega znanja. Tako bi naša mladina gledala na te možnosti z drugačnim razumevanjem in zanimanjem in bi mogla tudi tukaj najti izhod iz morebitne stiske.
KATINARA
KUHARSKI TEČAJ NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA
Na Katinari je že od 18. t m. kuharski tečaj za dekleta, stanovo postavil
VELIKI REPEN
O ZGODOVINSKI CERKVI IN OBČINSKIH ZADEVAH
Naša repentaborska cerkev stoji na zgodovinskem kraju. Govori se, da je stala tukaj ena od najstarejših naselbin iz dobe nekaj tisoč lei nazaj, ko je bivalo tod pleme Ilirov in Keltov na utrjenih hribih, imenovanih gradišča. Teh je bilo okrog Trsta sedemnajst. Tudi je zgodovinsko ugotovljeno, da so tukaj že okrog 1460. leta zgradili v obrambo proti Turaom lo dobro, da bi sporazumno utrdbo ali tabor. Ali bi ne bi-zadevno (zgodovinsko) u-primerno
katerega pridno vodi tov. Ma- | ploščo, ki bi tujce opozorila rica Cok. Tečaj je organizira- na te zgodovinske zanimi-lo prosvetno društvo Lonjer- vosti?
Katinara, stroške pa nosijo
V zadnjem času so se razsi-bo treba pobrigati da drugo'rile vesti, da se bodo v novo leto ne bo potrebno toliko . šolsko poslopje naselili orož-truda za pridobivanje olja. Iniki, kar je zelo razburilo
dekleta sama, katerih večina je s Katinare, nekaj pa tudi iz Lonjerja, kjer je zanimanje za tovrstni tečaj vedno večje.
Tov. Cok vadi dekleta na svojem domu ob skromnih pripomočkih domače kuhinje, toda volja vseh udeleženk je velika in vse redno obiskujejo tečaj dvakrat tedensko, ki je v večernih urah. Poleg teoretičnega pouka se seznanjajo tečajnice s kuharsko u-metnostjo tudi praktično, kar je izredne važnosti za vse tiste, ki bi rade postale dobre gospodinje. S skromnimi sredstvi se učijo dekleta kuhanja raznovrstnih jedi, od najbolj vsakdanjih pa tudi do bolj zahtevnih, saj je izbira ogromna, le časa pravijo, da ne bo dovolj. Mnogo je namreč deklet iz Lonjerja in s Katinare. pa tudi žena, ki bi se rade prijavile za novi tečaj, ki bi moral slediti sedanjemu. Želeti je, da se bo Po zaključenem prvem tečaju. začel drugi, da bo omogočeno tudi drugim spoznati kuharsko umetnost.
Naša občinA pa je v predlogu za javna dela postavila tudi popravo poti iz naše vasi proti Briščkom. Upamo, da bo pokrajinska uprava z drugimi postavkami vred odobrila tudi to, ker je res v slabem stanju.
Iz letnega obračuna smo v ideli, da je občinski traktor oral 185 ur, kar je za tukajšnje kraje precej. Vendar pa se nam zdi, da premalo cenimo to obdelovalno sredstvo. Prednosti globokega o-ranja so tako pomembne, da bi jih ne smeli prezreti.
Vsi občani pozdravljamo sklep občine za nabavo stroja za čiščenje semepa. Tudi pri tem opravilu smo pretežno preveč «varčni». Ta napaka serada maščuje. Pametni gospodarji so že nekdaj trdili, da ni dobro seme nikoli drago, ker je prvi pogoj za dobro letino. Dobro, zdravo kleno seme pa je treba odbrati. To najbolje izvrši stroj. Stroški so v primeri z vrednostjo očiščenega semena majhni.
Prizadevanje naše občine za gospodarski napredek stavimo drugim občinam za zgled.
nika Hajterja, da tudi Anglija s potuho ameriškemu stališču pomaga ustvarjati
nevarni položaj pri Formo-zi. Same in izolirane ZDA gotovo ne bi mogle ničesar tvegati — kot niso mogle v Jndokini, kjer je bila zaradi splošnega nasprotovanja preprečena nova Koreja.
Položaj pri Forrnozi je zaenkrat še v polnem razvoju. Kur koli prerokovati bi bilo tvegano — lahko le upamo in to upanje opiramo na splošno težnjo človeštva po miru. ,ki se čedalje bolj u-veljavlja tudi v mednarodnih odnosih, da se bo tudi tu našla pot, ki bo preprečila nevarne zapletljaje.
•Jr- * #
V zanimivem razvoju je tudi položaj v Evropi, čeprav se na videz zdi, da so fronte toliko ustaljene, da ne more več priti do sprememb. Popolnoma pravilno bo, če gledamo na sedanji položaj — in tudi na zadnje sovjetske pobude — kot na nekako zadnje poglavje hladne vojne, ko se vsakdo zaveda, da bo premirje prej ali slej, verjetno zelo kmalu, nujno, in si prav zaradi tega prizadeva, da bi lahko šel na razgovore o premirju s čim več aduti v žepu. O-borožitev Zahodne Nemčije je vsekakor močan adut —t to je razvidno že iz obšir-nosti sovjetske akcije proti njej. Pri tem ne mislimo na kakršno koli oborožitev Nemčije, temveč na njeno oborožitev v okviru sporazuma med zahodnoevropskimi dr-■ žavami. Tudi si ne zakrivamo oči pred dejstvom, da se je zamisel nemške oborožitve porodila iz položaja, ki ga je povzročila ZSSR * svojo stalinsko politiko hladne vojne in razpihovanja mednarodne napetosti.
Toaa danes, ko se vrsta sovjetske pobude ena z a drugo, se je vendarle treba vprašati, ali je točno splošno stališče Zahoda, da prav rusko prizadevanje potrjuj« pravilnost zahodne politike. Ta stavek je namreč točen le, če gledamo na svet kot . na dva za vekomaj razdeljena, medsebojno ostro ločena in nasprotujoča si tabora, če je osnova za preudarjanje, kaj je treba storiti, v usodnem vprašanju: kdo bfl.. koga? Točno, v politiki je potreben realizem —- toda ali si človeštvo ne želi vendarle kaj več kot «mir» dveh utrjenih taborov, ki se samo zato ne spoprimeta, ker se drug drugega bojita, obenem pa škilita, kje bosta odkrila kakšno slabo točko pri nasprotniku?
Ne le to — omenjeno zahodno stališče izhaja iz predpostavke (in denimo še, iz želje, da bi bila ta predpostavka točna), da se v sovjetski politiki ni nič spremenilo, ker se praktično v tej politiki sploh nič spremeniti ne more. Nam pa se zdi, da smemo govorili o določenih spremembah v pol tiki Moskve, ne le o taktičnih, temveč vsaj o težnjah, ki utegnejo postati, če se uoeljaoijo, osnoua bi-stveno drugačne politike. Te težnje ne izhajajo samo iz zunanjepolitičnega položaja, ne samo iz spoznanja, da je stalinska zunanja politika spravila ZSSR v mednarodnih odnosih v slepo ulico (v tem primeru bi seveda šlo res samo za taktiko). Stalinska zunanja politika je zrasla iz določenih notranjih odnosov in razmer — in čeprav se notranji položaj v ZSSR precej odteguje našemu neposrednemu opazovanju, lahko vendarle opazimo, da se tudi tam nekaj giblje. Zagata je namreč na znotraj mnogo hujša kot na zunaj in izhod iz nje ni mogoč z nekaj površnimi prijemi.
Razvoj novih teženj v ZSSR
— bodisi v notranji bodisi v zunanji politiki — gotovo naletava na krčevit odpor starega, v stalinskih šablonah o-koreleg a. Tudi od politike Zahoda je v mnogočem odvisno, alt se bodo v sovjetski politiki krepile nove težnje ali pa ponovno stare šablone. Videti v zadnjih sovjetskih pobudah samo staro politiko v novi izdaji — ali celo samo izraz pntisnjenosti ob zid
— je po našem mnenju zgrešeno-
Pozornemu opazovalcu niso ušla razna nihanja, v sovjetski politiki, ki so po vsej verjetnosti izraz notranje, pa čeprav še morda nezavedne borbe različnih koncepcij. Svet ne bi smel zamuditi priložnosti, da z ugodnim sprejemom izrazov novih, pozitivnejših koncepcij v sovjetski politiki podpre njihovo uveljavljanje in utre pot v dejansko i zboljšanje mednarodnega položaja.
r. c.
NENAVADNI POJAV GOSENIC NA POLJEDELSKIH KULTURAH V PORENJU
V Porenju so se pred nekaj meseci pojevile gosenice na poljedelskih kulturah v takem obsegu, da ljudje tudi najstarejši, nekaj takšnega ne pomnijo. Skoda, ki so jo do sedaj povzročile, znaša več kot 40 milijonov zlatih frankov. Ta pojav pripisujejo toplemu in vlažnemu vremenu in nemarnosti kmetov, ki niso takoj podvzeli proti mrčesu odgovarjajočih ukrepovi
r Tttm na Oncinah
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
PRIPRAVE ZA VOLITVE ODBOROV VZAJEMNIH BLAGAJN
V sovodenjski občini liste razobešene do 19. februarja
V goriški občini vpisanih komaj 50 odstotkov neposrednih obdelovalcev
V sovodenjski občini bodo liste neposrednih obdelovalcev, ki imajo pravico glasovanja za izvolitev članov občinskega odbora Vzajemnih blagajn, razobešene na občinski oglasni deski do 18. februarja.
V tem času morajo vsi kmetje, ki niso vpisani v st znam, izpolniti prošnjo z zahtevo, da se v te sezname vpišejo, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice.
V goriški občini se zdi. da ni vpisanih okoli 50 odstotkov neposrednih obdelovalcev in da so skoraj popomoma izključeni iz seznama kmetje iz St. Mavra, Pevme in Osiavja.
V največjem številu so vpisani neposredni obdelovalci iz Standreža. Tudi kmetje mestne občine se morajo pozanimati, da jih bodo vpisali v imenike.
Isto naj storijo prizadeti v doberdobski m »leverjaiiski občini.
Naj se ne dogodi, da bo od glasovanju izključena večina prizadetih. Kmetje naj se zavedajo, da bodo volili predstavnike, ki bodo odločali o njihovih stvareh in zaradi tega jim ne sme biti vseeno, kdo bo sedel v odborih- To velja za goriški odbor Vzajemnih blagajn.
Po vaseh prevladuje mnenje, da je treba predložiti eno kandidatno listo, v katero se bodo vpisali tisti kmetje, ki se bodo iznad slehernega političnega gledanja trudili za pravilno delovanje Vzajemnih blagajn.
19. FEBRUARJA V GORICI ?
1935
POGREB V DOLU
V soboto popoldne so na pokopališče v Dolu pokopali 64-letnega Ivana Devetaka, ki se je za vedno poslovil od sorodnikov in znancev po dolgi in mučni bolezni. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz njegovega kraja, kakor tudi iz okoliških vasi. Na zadnji poti mu je doberdobska godba igrala zalostinke.
Ob hudi izgubi izražamo preostalim sorodnikom nase sožalje.
Natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje
Da se omogoči večja proizvodnja v kmečkih podjetjih, je ministrstvo za kmetijstvo že tretjič razpisalo državne natečaje z nagradami.
Natečaj bo tudi v goriški pokrajini, kjer sta za nagrade namenjena 2 milijona lir. Prošnje za sprejem k natečaju je treba vložiti do 15. februarja pri kmetijskem nad-zornišktvu, ki je za to poskrbelo posebne obrazce.
Za vsa nadaljnja pojasnila glede natečaja se interesenti lahko obrnejo do Kmetijskega nadzorstva,,
POKOPALI SO GA v domačo grudo
V petek 28. januarja so z vsemi vojaškimi častmi na državne stroške pokopali na vaškem pokopališču v Klodiču Ferruccia Zdravliča. brata Ernesta Zdravilca, znanega slovenskega naprednega političnega delavca v Beneški Sloveniji.
Ferruccio Zdravlič se je rodil leta 1920 in je leta 1944
padel v Grčiji kot italijanski vojak. Te dni so njegove posmrtne ostanke pripeljali iz Grčije in jih pokopali v njegovi rojstni vasi.
Želeli bi se večjo krivico J
Najprej Katoliški glas, potem pa še Demokracija sta skoraj z istimi besedami skušala prikazati sovodenjsko občinsko upravo «za protinarod-non, ker je občinski svet sprejel sklop, naj se občinskemu tajniku, ki je - bil doslej začasno nameščen, prizna stalno mesto.
Lista ugotavljata, da tajnik ne zna slovenski, vendar molčita. da ima njihova Kmečko delavska zveza v Doberdobu in v Steverjanu tajnika, ki prav tako ne znata slovenski, pa se zaradi tega nismo nikoli spuščali v polemiko z Delavsko — kmečko zvezo, ker vemo, da ta zveza nima moči pri nastavljanju občinskih tajnikov. ampajj jih nastavlja prefektura, torej vladni organ tiste krščanske d mokracije. za katero so pri Katoliškem glasu pri zadnjih parlamentarnih volitvah agitirali in priporočali, naj se zanjo glasuje. medtem ko Demokracija zadnje čase nima več odločne besede, s katero, bi to krščansko demokracijo napadla, ampak celo piše o velikih demokratičnih s/oboščinah v Italiji.
In če živimo v tako demokratičnem režimu, zakaj moramo potem imeti tajnike, ki niso vešči slovenščine. In še nekaj za omejene butice slovenskih. reakcionarjev: če sovodenjsko županstvo ne bi za stalno namestilo dosedanjega tajnika, potem bi bilo to mesto prepuščeno nekemu drugemu iz notranjosti države, ki si je mesto že ogledal in ki nima niti žene Slovenke. (Z našimi malenkostnimi reakcionarji je treba namreč govoriti nazorno, pa še nočejo razumeti).
'ti	ML 'JŠB	^ is
iSMI; s is i Wi *Sli; Jffi _ il
r--
Po zmagi na crossu v Mesidonu v Franciji prejšnjo nedeljo je bil angleški tekač Gordon Pirie vidno zadovoljen. Na sliki mu drugi član angleškega moštva Drivver (levo) čestita. Kot znano, se je Mihalič na tem tekmovanju plasiral šele na peto mesto. Zaradi utrujenosti ni želel nastopiti, toda Jugoslovanska atletska zveza je odločila, naj nastopi. Bolje bi bilo, če bi včasih verjeli tudi tekmovalcem samim.
Stefanovič in Magne
sodnika 6. iebr. v Poviji
RIM. 29. — Italijanska košarkarska zveza je sklicala za mednarodno tekmo, ki bo v Paviji 6. februarja med italijansko mladinsko reprezentanco in švicarsko reprezentanco, sledeče igralce: Zia, Calebotta, Canna. Gamba, Asteo, Lucev, Costanzo, Chiaria. Zorzi, Pieri, Bizzarro Paveri.
Tekmo bosta sodila Stefanovič (Jugoslavija) in Magne (Francija).
Mary Kok - 1:15,2
na 100 m metuljček
HILVERSUM (Holandska).
29. - Komaj 14-letna »iary Kok je ze drugič v enem tednu izboljšala evropski rekord v plavanju na 100 m metuljček.
Po sobotnem 1:16.4, ko je odvzela rekord Jutti Langenau (1:16.6). je v sredo zvečer še znatno znižala čas na 1:15.2. Sedaj jo loči le še 1.2 sek. od svetovnega rekorda Američanke Shellev Mann.
DAMASK. 29. — Turčija -Sirija 2:2 po podaljških. Nato po petih enajstmetrovkah z
vsake strani 7:4.
BUDIMPEŠTA. 29. — Ev-! ropska prvakinja v umetnem ; drsanju je postala Angležinja . Sugden pred Eigel (Avstr.), I Batchelor (Angl.) itd.
Hajduk - Hadže Tepe 2:1
ANKARA, 29. — Pred okrog 20.000 gledalci in po zelo težkem blatnem terenu je splitski Hajduk danes zasluženo premagal bojevito turško moštvo z 2:1 (1:1). Težki teren ni dovoljeval Hajduku, da bi razvil svojo igro. Gola sta dala Matošič in Vukas.
Jutri igra Hajduk z «Ankara Gidijun.
Hoad in Rosewall
Brezplačen tečaj angieškega jezika
ADELAIDE. 29. — Semifi-nale: Hoad - Hartwig 6:1, 6:4, 6:4; Rosewall - Trabert 8:6, 6:3, 6:3.
lofjra prvakinja na 10 km
CORTINA. 29. — Na 10 km za ženske si je osvojila državno prvenstvo Ildegarda Taffra pred Pession, Romanin, Par-mesani itd
immiiT
I K S I, II L C. B \ T l ISTI 23- J.
'I el. 44-20» Telegr. IMPfcXPOR I .THIKSIE
UVAŽA:
V »akovntni lp», drva zn kurjavo, gradbeni ninlerial
1%VAZA:
tekati I, kolonialno blago in raz. novntne *troje
IB!
SPECIALIZIRANO PO l) J E T J E ZA VSAKOMISTiNE KOMPENZACIJE
Ustanova «Friuli» nel mon-do» je v Gorici organizirala tečaj angleškega jezika, ki bo vsak dan od 18. do 20. ure v prostorih trgovske šole v Ul. Roma. Tečaj, ki bo trajal 3 mesece, se prične 23. februarja.
Udeležijo se ga lahko tisti, ki dokažejo, da so vložili prošnje za emigracijo in ki so dovršili 15. leto starosti.
Prošnje je treba nasloviti na ustanovo «Friuli nel mon-do» in jih oddati najkasneje do 15. februarja občinskemu protokolnem uradu v Gorici. Tečaj bo brezplačen.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine. Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 23-76.
KINO
CORSO. 14.30: »Rimljanka«, G.
Lollobrigida.
VERDI. 14.30: «Trije novci v vodnjaku«, cinemascope, J. Peters in C. Webb. CENTRALE. 14.30: »lvanhoe«, R. Tavlor in E. Taylor. VITTORIA. 14.30: »Velika noč Casanove«, barvni film, B. Hope in J. Fontaine. MODERNO. 15: «Roparji sedmih morij«.
Preden nabnviš štedilnik, obišči
tvrdko
KERŽE
% SE
	Q Q
	5tE£»
	
ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom
Zapomni si .-tvrdka KERZE - Trst * Piazza S. Giovanni 1 • tel. štev. 35019
PRODAJA TIJDI NA ODROČNO ODPLAČEVANJE
ONGER
Mod. z jeki. dnom	10.590
Mod. pozlačen	11.500
Mod. ves jeklen	13.000
Mod. vodotesni	15.300
Mod. zlat 1* k	36.000
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
POTNIKOV
na Tržaškem,v liitfo-slavijo« Avstrijo in druge države
GARAŽA:
UL Timeus 4, tel. 90-296
MANOVANJE s
Ul. F. Sev ero 6, tel. 33-113
Mizarji Deska ■mre
podjetniki | k°te- m°ce-kmetovalci ■snove ™trdih
lesov in tra-
me, nudi najugodneje
1
JI
TRST -Uviale Sonnino24 Id. 90141
POZOR!!!
Za nabavo polnega I is la se obrnile na
AGENCIJO CELERITAS
TRT - Ul. Macchievelli 13 . Tel. 31 404
Ki vam izposluje potne liste, jugoslovanske vzume. prošnje za koprsko področje, različne
dokumente: pristojnost, državljanstvo, kažem ski list, dokumente anagrafskega urada in dr.
CENE ZMERNE
L
predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 15. ori in jutri 31. t. m. z začetkom ob 1*. url
barvni film
V glavnih vlogah nastopajo RITA HAYWORTH — JOSE FERRER — ALDO RAY.
Film je posnet po znanem romanu. ki ima isti naslov in ki ga je napisal Somerset Moughan.
V tem filmu nastopa svetovno znana filmska igralka v višku svoje umetnosti, ki brezpogojno očara vsakega gledalca.
Ne zamudite prilike, da si ogledate film, ki vam bo za vedno ostal v spominu.
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
TRST • Ul. Moreri 7 Telefon šl. 283/3
v vse kraje, tudi v inozemstvo
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O R T
VSKH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL. 96-510
AVT0GARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA
STAR
TRST (ROJA JOLIČA MORERI I TE LEFO STE V. 35-608
Upozorenje školama
Obavještavamo sve škole i prosvjetne ustanove, da cemo svu prodaju učila i namještaja u 1955. god. vršiti puteru trgovacke mreže koju u N. K. Hrvatskoj čine:
Škotski servis Zagreb, Iliča 28, Zagrebačko knjiž. poduzece, Zagret), llica 30, PODUZECE „L'ČILA“ Zagreb, Kadnička c. 21
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE
ia.
Prvo poglavje: ROJSTVO, DOM, STA R SI
♦Na Hosto se je priženil pred 400 leti prvi Bartol Iz Hriba št. 14, občina Loški potok. Imena se ne spominjam. Nastavljen je bil kot graščinski lovski čuvaj. Hiš ca je bila majhna z eno samo sobo. Kuhinja je bila pa kar v veži. Pri hisi je bila samo spodnja ograda in nekaj metrov sveta okrog hise. Vseokoli pa je rastio grmovje. Zato ime (Hosta). Več od mojih starih staršev nimam podatkov«. *)
Možje m zlasti žene iz te rodovine učakajo navadno visoko starost. Moj ded, očetov oče, je umrl sicer razmeroma mlad, mislim, da je b i okrog 56 let star, toda umrl je za boleznijo, ki si Jo je bil nakopal pri delu v zimi In mrazu. Očetove sestre, moje tete. so menda vse prekoračile 80. leto. Moj oče je učakal 84 let. njegov brat France gospodari pri isti starosti Še sedaj na Hosti. O prastricu Baltazarju sem poročal, da je prekoračil 90. leto.
V svojih spominih **) je moja mama naslikala mojega očeta tn njegov značaj s svoje zelo subjektivne stran1. Pri tem je bila. tako se zdi nam, njunim otrokom, prav tako iskrena kakor pristranska, kot sem bil že takrat, ob izhajanju teh spominov, pod črto pribeležil. Res je, dav oče maminega literarnega prizadevanja, pa tudi njenega živčnega stanja
•) Stari oče mojega očeta Matevž Bartol je bil rojen 26. 8 1795 (na Hosti), njegova stara mati Marija roj. Zajc iz zimarice i>*i Sodražici pa 31. 7. 1797.
**) «Razgledi», III. letnik; Trst, 1948,
ni upošteval in morda tudi ne razumel. Prav tako res pa je, da je mama se manj razumela mojega očeta.
Vse svoje življenje si je moja mama želela ven iz svetc-ivanske ožine, prenapolnjene s kopico predsodkov. Vendar je tem predsodkom^ tudi sama zapadla. Ko je prišla nekoč Zofka Kvedrova v hlačah in z na kratko pristr ženimi lasmi k njej na obisk k Svetemu Ivanu in so ljudje delali potem opazke, je svojo prijateljico prosila, naj ne prihaja več k njej. marveč naj bi se shajali v mestu. Najhujši očitek, ki ga je imela moja mama proti očetu. Je bila njegova navada, da je hodil po kosilu na partijo preferansa ali taroka v kavarno in sicer v Balkan, ko smo bili v Trstu.
Moj oče ni nikoli, kar pomnim, odšel kdaj sam po večerji z doma, niti v kavarno, še manj v gostilno. Nikoli ni pil in iz njegovih ust nisem nikoli slišal ene same nespodobne besede. Nikoli ni bil siten, ne nepotrpežljiv. Zaradi njegove popolne skromnosti in nezaletavosti ga je mama. veliko bolj pretenciozna in celo nečimrna, smatrala za čudaka.
Njegova popoldanska igra na karte je bila njegova edina slabost. Iz te slabosti je mama. zajeta v okolicanske predsodke, napravila celo tragedijo. Ni imela pojma, da se povsod v civiliziranih deželah, v mestih Zapada in Vzhoda, sestaiajo moški v klubih, kjer se med seboj pogovore o političnih in drugih javnih degodk h. kjer vržejo partijo Jcart. skratka, kjer se oddahnejo od poklicnega dela n ubežijo za kratek čas ožini doma. To je bil najhujši In menda edini greh, ki s*
je moja mama očitala očetu in zaradi katerega se ne bi bila-kot piše v spominih, z njim poročila, če bi bila prej vedela zanj. Otroci smo zgodaj uvideli to njeno nepravičnost do očeta in ji skušali to dopovedati. Toda ostala je zajeta 7 svoje predsodke m ni videla iz njih. Veliko pozneje, ko smo bili že v Ljubljani, tako mi je povedala sestra Masenka. je bila moja mama nekoč povabljena na letovišče k neki ugledni osebnosti, ki jo Je smatrala za vzor moža v vsakem pogledu. Ta mož Je bil že visoko v letih tal ko ga je moja mama spoznala v njegovi vsakodnevni malenkostnosti in sitnosti do žene in do vse okolice, je napisala očetu skesano in prizna-valno pismo, na katerega je morda oče čakal vse življenje. Bil je ganjen, toda ko se je mama vrnila domov, je bilo spet vse po starem.
Ta mamin predsodek do očetove partije preferansa ali taroka je bil eden izmed kolektivnih predsodkov naših okoličanov, ki ni izgubil, kot čujem od različnih stranL še do danes svoje virulentnosti. Imel je ta predsodek nekoč, v pri-mitivnejsih razmerah, gotovo svojo upravičenost. Kajti Pi'e" prost človek se navadno v neki stvari ne zna obvladati, naj so ta strast karte ali pijača. Odtod predsodek, da kdor prime za karte, je kvartopirec, in kdor izpije kozarec vina, je že pijanec.
Kot otrok sem nekoč slišal z vrta pri Svetem Ivanu, kako so po cesti prlvriskali domači fantje. Rekel sem, kot me je bila mama naučila, da so to pijanci. Oče me je^ zelo ljubeznivo poučil, da to niso pijanci, marveč mladeniči, ki dajejo duška svojemu veselju. Mama pripoveduje v svojih spominih, da izvira njen stud do vsega, kar je v zvezi s pijačo, od takrat, ko so imeli doma gostilno. V tem svojem vprašanju je šla gotovo predaleč. V Ljubljani sta nekoč z mojo sestro Mašenko zaslišali na ulici pred seboj gručo prepevajočih študentov. Moja sestra je bila takrat tudi sama študentka na univerzi- Mama jo Je hitro pograbila za roko in jo potegnila za seboj v neko stransko ulico. «Beživa, pijanci gredo!« ji je rekla.
Dokler nismo prišli v Ljubljano, moja mama ni bila pravi abstinent. Ko smo bili še otroci, sta oče in mama pila pri kosilu «bevando», za prst ali dva črnega vina v kozarcu pome-
šanega z vodo, od česar smo dobili požirek tudi tni- otr° na zdravnikovo priporočilo. Toda v Ljubljani sem jaz, ko & študiral na univerzi, postal deloma pod Jugovim vpll^ abstinent	in	mama pod mojim. Kakor	v vsem.	Je bila 1
fanatična in naravnost	zgrozila	se je, kO-
tV >.	'	družbl S05*1” m°J a sestra Masenka, ki je
raKrat ze profesorica, naročila namesto kave, čaja. mleka 1 cesa drugega podobnega v kavarni kozarček — konjaka-Ce Je	na	primer prišel prosit k nam	berač, ki je dlš®1..
vinu ah	žganju, mu mama ni dala	denarja,	marveč J
kruha. Kako se je zgražala, če je našla kdaj potem tisti * kruha nedotaknjen pred pragom. «Se se ni zadosti nažrl,v dejala ogorčena. Ko sem se bil že nekoliko razgledal v ^d nju. sem ji nekoč zastavil malce zahrbtno vprašanje:/
m i el ■ c m w _	«	■	t	i	_	•	_	«t »i_	.
.	  **	nainijuiu V JJI aodiljv • „
mislis, mama, zakaj pijejo ljudje, na primer tale berač.
zaradi duše ali zaradi telesa?« Vedel sem namreč da je ir^ „o ----------------------------------------------------------- --	se
«	«	v*	*	za	z	z m lili v v«, u J
za duševne stiske ljudi dovolj razumevanja. Mama razjezila, ker je začutila past. pa mi je odgovorila: «Pa nfj* ne boš trdil, da pijejo ljudje Iz kakšne «dusevne» P°treč, — «Da, prav to mislim. Tale berač se morda napol svojega bednega stanja, pa mu kozarček žganja ali dva Pl žejo ^sivet v malce bolj rožnati luči. Zato mislim, da Je ^ berač, pa tudi marsikdo drugi, včasih potreben kozarčka nja kakor koščka kruha«. — «Včasih pa nisi tako g°v°rJ* ♦Bil sem pač premlad in še nisem vedel, kako se svet drži«.
16.
Ne zavedam se. da bi bil kdajkoli in kjerkoli srečal p ;
oavcudiu Dvž • ua Ul	rvvao-j	rwuil	Ul	IV J ti IV vil	»
skromnega moža. kakor je bil moj oče. Bil je izobra*® ,
ti o/il f o v, 1 — 1 _ j_«	»— ~1 • .i    .. . l Oll \P	-.el*	U
načitan in Je imel izrazito svoj pogled na svet. Bil Je il vrste modrijan m ko sem v poznejših letih bral avten^- i.
fragmente iz Epikurovih del, bi dejal, da očetov žlvU®^! j koncept ni bil daleč od Epikurovega, ki je kajpada Pf
nasproten tistemu, kar se imenuje «eplkurejsbvo». BU 3® oče popoln realist, ki je jemal svet takšen kakršen J • (Nadaljevanje