175. štev.	V	Ljubljani,	petek	23.	julija	1920.	Foš,"tea	p|a{ana	v	8“tovi,l!-	ffl.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto	...	K	240“—
pol leta	.	.	,	„	120 —
četrt leta	.	.	.	„	60 —
ta mesec	.	.	.	„	20 —
Za inozemstvo:
celo leto ... K 400 —
pol leta............ 200’—
tetri leta . . . „ 100 — ta mesec	„	35-—
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu .	štev.	8.	Teleton	štev.	44.	- ' . "	n
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Za Ameriko:
celoletno	8	dolai,
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	. .	2	dolatja
Novi naročniki naj oošiitajC naročnino o nakaznici
^^.''''lasi se zaračunajo bo ^'-eai prosiotu in sicer ’• ter 55 mm
eakra 2 K
noonst.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. vor dopisnica ali znamka. — Dopis —..............  Rokopisi	se	ne vračajo.
za odgo
niuraio. —
Sporazum za koncentracijsko vlado.
Beograd. 22. iuliia (Izvirno poročilo). Pogaiania za obnovitev kon-centraciiske viade so danes povolino napredovala. Vsi važneiši klubi so se izrekli vnovič za koncentracijo pod dr. Vesničevim vodstvom. Zdi se. da ie prišlo tudi glede stvarnih snomih točk do zbližanih. Pasivna volilna pravica učitelistva bo skoral eotovo sprejeta. Parlamentarni klu-bi so v smislu regentove želie predložili dr. Vesniču svoie pogoje. Ves-
nič smatra te zahteve v splošnem za snre:emliive. Zato bo začel že tekom iutrišnieea dneva razgovor o osebah, ki nai vstoniio v novo vlado. Večinoma ostanek) dosedanii ministri, le Piotič in Pribičevč bosta bale izstopila. ker se iima očita. sta glavna krivca večnih sporov v vladi. Ako ne nastaneio nove ovire, se more računati, da bo sestavljen novi kabinet že v par dneh
Težki boljševiški mirovni pogoji za
Poljake.
Dunaj. 22. fulija. (Izvirno poroči-. ves*eh. ki so dospele semkal iz Kiieva navala tamošnii »Komunist« sledeče pogoje. pod kateremi bi bili sovietski vladi v Moskvi in Kijevu pripravljeni skleniti mir s Pollaki :
.J- P0li»k! se odpovedo Vilni. Minsku. urodmi. Holmu. Polesiu iu vzhodni Gallclil. Usodo teh oSkrauS določita sovietski vladi sporazumno z želiam! prebivalstva.
2. Pollska razpusti svoio armado In io nadomesti z Uralsko milico.
3. Poliska povrne sovjetskima vladama vse stroške, ki sta lih imeli z vojaško eksnediciio proti Pollakom. Povrne ilma vso škodo, ki sta Io utrnel) na slrovinah in ilma izroči del nrometmh sredstev, vštevši železnice.
4. Oblika Dollske države in vlade se določi ootont plebiscita Komunistični propagandi se ne sme delati ovir.
5. Ruska in ukraiinska vlada imata pravico vzdrževati na ooliskem ozemliu svoie čete skozi pet let. Prost tranzit za sovietski vladi skozi Pollsko se zaiamči.
6 Sovietski vladi orevzametl kot iamstvo za izplačilo volne odškodnine. ki se določi naknadno, celokupno upravo nad nolkkiml premogovniki In solnimi rudniki.
Boliševlkl so neizprosni.
LDU Dunal. 22. iuliia. »Frankfurter Zeitune« poroča, da odklania ruska boliševiška vlada vsaka ooca-iania. Premirie ie izkilučeno in sc boii nadaliuieio. Bollševiki stole ob meii Vzhodne Prusiie.
Nemiri v Rimu se nadaljujejo.
Soooadi. — Ranien poslanec.
. Trst. ^ 22. iuliia. (Izvirno poročilo.) Nemiri v Rimu. ki so se začeli v lorek vsled Drotidelavskih izgredov. Se nadaliuieio Za včeral proglašeni snlošni štraik se ie obnesel le deloma. Tiskarii in zidarii so delali. Vlaki so vozili, toda železničarji niso hotel snreieti zp prevoz nobenega meščanskega časopisa izvzemši »lipoco«. v katere tiskarni se začasno tiska rimska izdaia »Avantiia.«
Ob 16. pop. so imeli tramvajski uslužbenci shod. Po shodu so se podali na ulice, orenevaioč mednarodno delavsko himno. Meščanstvo iih ie v raznih delih mesta zopet napadlo Posebno krvavi so bili pretepu Uiecl delavci in nacionalisti na trgu
Maria Maggiore. v ulici Voltur-no in na trgu Colomna. Na obeh straneh ie mnogo ranienih.
Po končani seii poslanske zbornice so prišli na ulico med demo-strante tudi sociialistični poslanci Modmliani, Vella in Della Seta. Na-
ciionalisti so Modiglianiia podrli na tla in ga tako oreteoli., da so ga odnesli nezavestnega v bolnišnico. Ranien ie na štirih mestih.
V poznih večernih urah so se izgredi nadalievali. Konca še ni videt*.
sta si 0,36 st™« — delavska in meščanska nacitonalistična — skrajno sovražni.
Manifest socliallstičnih poslancev.
Trst. 22. iuliia. (Izvirno poročilo.) Sociialistični poslanci so imeli tekom včeraišniega dneva v Rimu Posvetovanje. na katerem so sklenili nasloviti na celokupni oroletariiat Italife proglas, v katerem ga bodo pozvali, nai energično nastopi proti zadniim dogodkom v Rimu.
Interpelacija v parlamentu.
Trst. 22. Iuliia. (Izvirno poročilo). V včeraišnli seti italiiatiske zbornice so zahtevali soc. poslanci Turatl. Modighani in Della Seta pojasnila dede pasivnega obnašania varnostnih organov o priliki napada na
»Avantijevo« tiskarno. Odgovarjal iim le državni podtainik Corradini. Della Seta s Corradinilevimi pojasnili ni bil zadovoljen in ie iziavil. da ne prevzame nobene odgovornosti, če se bodo delavci za izgrede maščevali nad meščani.
VESNIČ JE POZVAL TRUMBiCA, DA POSPEŠI IADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Beograd. 21. iuliia. Po vesteh iz Pariza ie dobil zunanii minister dr. Trumbič v Snaio ooziv ministrskega predsednika dr. Vesniča. da se pri vrhovnem svetu zavzame za to. da se. čimnreie uredi iugoslo-vensko-italilanska meia.
POLJSKA OBRAMBNA VLADA.
Varšava. 22. iuliia. (Izvirno poročilo.) Pod vt:som obupnega polo-žala. v katerem se nahala nnliska remiblika vsled neizprosnih boliševl-ških mirovnih zahtev ie dosedaina vlada odstopila. Sestavila se ie nova »obrambna vlada«, v kateri so zastopane razun komunistov vse stranke in ki kaže odločen okret na levo. Ministrski predsednik ie vodla bivše noltske litidske stranke v Galiciji Witos. znani vodia poljskih so-citalistov Daszvnski na postane njegov namestnik ali na zunanii minister. Finančni Oortfeli prevzame do-sedaini ministrski predsednik Grab-ski.
NEMČIJA SF BOJI RUSKEGA VPADA.
LDU Berlin. 21. iuliia. Na včerat-šnii seli državnozborskega odbora za zunanie posle ie razmotrival so-cialno-demokratski poslanec Bernstein nrodiranie boliševikov na Poli-skem. Zunanii minister dr. Simona te iziavil. da ie boliševiška armada tri dni hoda oddaliena od nemške meie. Nemčija le Iziavila svoio popolno
7» virc<St v rilsk°-o°liski voini. Za varstvo meluifi pokrajin so že izdane skrbne odredbe.
PROTIANGLEŠKI UPOR ARABCEV.
LDU London. 21. iuliia. Vstaja Arabcev ob spodnjem Evfratu se razširia. vendar ne presega srednjega dela reke. Posadka Rumeite še ni oteta: oskrbuicio io z letali. Izgube Arabcev so tako velike. Angleži so do izbruhu sovražnosti dne 2. iuliia izgubili 400 mrtvih in ranienih. Voini minister Churchill ie včerai v snodnii zbornici iziavil. da bodo poslana znatna oiačenia iz Indiie v Mezopotamijo.
Velika lekcija.
Lord Grey ]e govoril 15. t. m. v svetu lige narodov o politiki antante proti Rusiji. Dejal je, da je po njegovem mnenju boljševizem rezultat carizma, Io da so zavezniki sami zakrivili, da se danes oklepajo boijševikov tudi ruski nacijonalisti, zakrivil) takrat, ko so začeli podpirati In vzdrževati intervencijo z orožjem proti Rusiji.
Liga narodov zboruje to pot za izpre-mem bo v Londonu, lord Grey ima čas In nihče ga ne moti pri visokem katedru. Malo pa koristijo njegovi nauki antantlnim žrtvam, Poljakom in Romu. oni. Prepo: no je spoznanje. Mirovni pogoji, ki jih hočejo staviti Poljakom boljše v ikl In za katere se zavzema boljševlško časopisje, pomenijo finis Poloniae. Niti Katarina II. ul pokazala bolj železne pesti cb delitvi Poljsko.
Vilna, Minsk, Grodno, Holm, Polesje, vse to naj Izgubi poljska repuhhka. Premogovnike in rudnike bi prevzela Rusija kot garancijo za vojno odškodnino. Ves poljski vojni materija! pripade Rusiji in narod bi moral glasovati s plebiscitom, kakšno vla^o hoče imeti v bodočnosti. 1 takrat bi pa vodila državne posle posebna uprava pod sovjets" kontrolo. V varstvo proti zunanjim vplivom na poljskem teritoriju bi smela Rusija Imet’ pet let lastne posadke na poljskem ozemlju. To so glavne točke Iz krvavega teksta menice, ki jo hočejo prezentlratl Rusi v Varšavi.
Poljska vlada je izdala geslo »domovina v nevarnosti« in proglasila mobilizacijo celega naroda. Pred Vilno leži v jarkih celo ženski prostovoljski bataljon gospe Goerszeve. S takimi poizkusi upa vojna uprava seveda edino le okrepiti samozavest med moškimi četami. Da je pa to navadno le znak splošnega razkroja, so nam svoj čas dokazali ruski ženski bataljoni
pod vodstvom znane Bočkareve. V demo. ralizacijo mož prinese v takih mome»<ih žena še svojo posebno noto Tl bataljoni so slabo znamenje.
Na vrsto prihaja seda) tudi Romunija, ki je bila zasedla Besarabijo, kakor svoj čas nezavarovane bolgarske okraje Romunska armada sl ni še nikdar spletala lavorjevih vencev s svojimi rokam! in bojarjem v Bukarešti tačas gotovo ni posebno lahko pri srcu Sovjetska bojna črta <il pri Grodnu niti 100 km oddaljena od nn-ske meje. Na jugu stoje ruske čete i*. ra galiških tleh. tudi besarabski obračun obeta biti temeljit
Antantni časopisi poročalo sicer 6 zmagah generala Wrangia v južni Rusiji proti boljše vikom Toda Romuni, ki so bližje pravega vira, vedo. kane* je z Wmn-glom v rotile Pač tako kakor takrat, ko so mm govorili o samih Deklnovlh zmagah. Romuni tudi vedo. da se zode v Odesi čudne stvari. Vse kaj drugega, kakor pa Wranglovl prhlašl, prihaja tam na površje. In Romuni že prosijo za pomoč. Pri antanti seveda. Le-<a jim bo, o tem ni dvoma, naj-preje pokazala pot k sosedom v Beograd.
Beseda <v božjih mlinih s) vrcsnlčuj j. Mogoče se bo Pariz že v kiatkem sporno.r da spadamo tudi mi Jugoslovani pravzaprav med z ve-r/ke. Te velike letalle za antanto smo že dolgo časa pričakovali. 2e zdavnaj smo si ta na jasnem, z.ij pomeni antantlno /av.»znlš‘vo in prija'«*’* vo za našo državo. ‘Vdaj se bliža termin ko bomo Imeli tudi ml priliko kvltlratl orijazno-stl mirovne konference in svojih zavezniških prijateljev. Prepričani smo, da nihče ne dvomi, kako se bomo odločili.
Jugoslavla fari da sžl
SP
ZAHTEVE SLOVENSKIH DEMOKRATOV ZA VSTOP V VLADO.
Beograd, 22. julija. (Izvirno poročilo.) Na včerajšnji seji demokratske zajednlce je prišlo do odločnega nastopa prečanskib demokratov, ki so zahtevali, da sprejme zajednlca med svoje pogoje za vstop v vlado tudi slovenske in hrvatske zahteve glede pokrajinskih vlad. Predlog je bil sprejet. Zato je uvrstila zajednlca med svoje zahteve tudi točke, da dobe demokrati v Ljubljani tri poverjeništva in sicer notranje. prosveto in socijalno skrb, v Zagrebu pa dve poverjeništvi, notranje in prosveto.
GENERAL KUSMANEK — BOLJŠEVIŠKI POVELJNIK?
Dunaj, 22. julija. (Izvirno poročilo.) Iz Lvova poročajo, da je poveljnik 6. ukrajinske rdeče armade, ki prodira v vzhodno Galicijo, bivši avstrijski general Kusmanek, ki je bil, kakor znano, svojčas poveljnih trdnjave Przemysl.
Nadaljevanje romana »Kraljev vitez« na zadnji strani!
Dr. Jos. C.jOblak.
Naša Podjuna.
Koroška Slovenija — kolikor nam le ie priznane no St. Germamskem miru kot plebiscitne cone. a nod našo unravo. ki io smatram že kot nesporno slovensko ozemlje — ie raz-deliena v dva velika dela. Ta dva dela tvorita vsak zase precej leDo zaokroženi, ne le geografski nego tudi gospodarski in administrativni celoti zase.
niuTe nStM .genski Rož. h katere-
skega ?eŽl°Dlie^tudi iužni del Vrb‘ noša Podu,!2 Osojnico - in na -iužni strani dm- ^cri ie vzeti na kaolo) ter nioTu ®e!e (železno na zahodni strani	gorovje.
Ško-Orabštainsko. Na severni -2?^ straži Podfimo mogočni razw2 gorski hrbet s svoiirni odrastki v katerega seže v ostrem kotu nkša najsevernejša meia: to ie tista krasna. vedra Sinia Dianina, ki nam je čuvala kot naravni obrambni iez tn ncDremasrliivi zid skozi stoletja nred '•aznarocleniem nede. našo Podiuno. leam tudi celo takozvano Celovško
limS' Su''V)Ianina- ta straža ood-
oade čl t-ln . osbala. — in nai nri-—»tovec z okolico nam. ali ne
— najsevernejša točka naše Jusmsla-vanske države morda stoletja in sto-.,,
K-n.r^troJ,n srce teffa druzega dela S Slovenije oa ie prelena Pod-
katem nhrnblf	šiTOkimi
katera obrobljajo na severu zmerni in Dpložno se dvitraiočj holmi. — od-rčistki Sinie pteninc, ki pošilja svoiio eozdnate nredstraže na eno stran oroti Krki in Dravi, na drugi pa proti dolini Labudski. Na jugu io zapiralo stene starodavne pravljične Pccc pod katerimi spi voiska kralia Mat-iaža. Kot nekak meinik na južnem nem robu med Rožem in Podiuno pa se dvora slavni sivi Obir. pomaknjen v ospredie^ cele nokraiine in navidez cisto odločen od edavneaa Cforskesfa hrbta Karavank in Košute — ta pravi krati slovenske Koroške. Z nobenesra vrha ne preerledaš tako leno obeh teh dveh boli ali mani samostojnih delov koroške Slovenije: našeea Roža in naše Podjune.
Mosročno postavljen v kotu med frsaihaha in Belsko (Železoo-Kapelisk**) ter Obirsko dolino. - ve-
nn , ^ , rakdm koncem Košute samo
sedlu Saidi. — se vidi kot
• n Gospodar in meinik ter
, !vis',n ^ražar tako nad Rožem, kakor nad Podiuno,
Ravno vsled te imenitne pozicije med Rožem in Podiuno pa ie Obir eden nalimpozantnelših koroških raz-elednikov. ki tekmuje kot tak samo še z Dobračem. stražo beliaško ter naivišiimi vrhunci Visokih Tur. —
Temu delu ne prištevam onega samiaveera erorskeea kota. ki ea loči Jezersko sedlo od Belske (Železno-kaoelske doline). — pod stenami Kočne in Grintavca. eneea najkras-neiših vorskih kotlov naše domovine. ki se kosa s sklepom Lovarjcve doline in z Vrati pod Trivlavbm. To le naše divno Jezersko, ki va Nemci že v mirnih časih Pravzaprav niso prištevali Koroški in ea imenovali že tedaj Jezersko republiko, prav tako kakor Sele pod Košuto, ki so bile tudi »republika« zase.
To vorenie Jezersko ie od Kokr-ske doline erori srcoerafično tako’ spo-icno s Kranlsko. da se nnoramo le čuditi, kako ie inovlo priti do tega. da ie bilo skloolieno skozi stoietia s Koroško. Jezerčani so do Jezerskem sedlu od ostale Koroške tako odrezani. da so morali v dobi velikega sneva prekinit1 vsako zvezo s svoio kronovino. s katero itak tudi sicer niso imeli na že skoro prav nobenih, niti vosDodarskih. niti familiiarnili. niti političnih stikov. Zato nam Jc
nemška milost v zvezi z mirovno konferenco brez nadalineea in brez prebiscita prepustila to Jezersko, ter s tem indirektno priznala ta evropski — škandal.
Da Jezerčani niso imeli svojih oblastnii v Kranju, nevo v Železni kapli. to ie pač rmoelo obstajati Ie v državi neverjetnosti m — škandalov, kakor ie bila ranika »maika« Avstrija. Koliko časa Da se bo pustilo Jezerčane tudi v Jugoslaviji še iskati svoie oblostniie in plačevati davke — Železni Kaplji. — more pač biti samo vprašanie časa...
Ravno tako ne prištevam k Podjuni tudi hrez prebliscita nam prepuščeno dolino Meže s Črno in Guštal-nom. ki gravitira popolnoma na slovenski Štajer iu ie z njim tudi že brez prebliscita zvezan ?od okriljem Slovenjegraškega okrajnega glavarstva.
•1»
Kakor ima Rož danes že svoje središče v Borovliah. tako ima bogatejša Podiuna. ki ie tudi do obsegu dosti večia od Roža, — dvoie svojih središč, in sicer eno v svoiem severnem delu severno od Drave v Ve-1 i k o v c u. in v svoiem južnem južno od Drave v P1 i b e r k u . ako odločim Železno Kapljo kot mali, postranski centrum v Belski dolini v vi-
BORZA.
Curih, 22. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 14.50, New York 574, London 2198, Pariz 45.75, Milan 32, Praga 12.30, Beograd 34, Zagreb 8,50, Budimpešta 3.50, Varšava 3.30, Dunaj 3.70, avstrijske žigosana krone 3.80,
Dunaj, 22. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 252—275, Budimpešta 100—112. Praga 371—391, Varšava 90—101, čehosfovaške krone 374—394, dinarji 1000—1050.
LDU. Zagreb, 22. julija. Devize: Berlin 178—180, Italija 396, London čeki 260, Ne\v York 65—68, Pariz 550—580. Praga 148 do 150, Dunaj Izplačila 38.50—39, Dunaj čeki 37—38. Valute: dolarji 65.50—65.75, avstrijske krone 41—44, carski rublji 125 do 129, napoleoudor 305—310, nemške marke 182-187, leji 193-196, Italijanske lire 400, angleški funti 240—255, češkoslovaške krono 141—150.
LDU. Beograd, 22. julHa. 20 dinarjev * zlatu 23.30— 24.10, angleški funti 68—70, dolarji 17— 17.25, Italijanske Ure 105 do 110, nemške marke 47—47 50, češkoslovaške krone 38—39, avstrijske krone 105d do U.
sokogorskem zatišju.
Ako izvzamemo visokogorski kot okoli Železne Kaulie med Obirjem, Ovčevo in Peco. moramo reči po sološnem okusu, da prekaša v celoti slovenski Rož s svoiim Baškim in Vrbskim iezerom. s svoiimi Karavankami. Košuto in Selami do prirod-nih krasotah našo Podiuno. dasi ima tudi ta svoie. sicer ne tako razglašene in svetu ozranione, a skrite, nepoznane lepote
Tu mi ie omeniti pred vsem tisto liubko. med zhicrnimi holmi se zrca-leče tiho Kloninisko jezero, ki Domc-nia za Podjuno v'malem to. kar namerna Baško jezero za slovenski Rož.
Kdor lfubi ravnine in zmerno gričevje. ta bo našel v Podiuni to. kar naide nriiateli solnčnih goric _v soln-čni Dolcniski ali tudi Štajerski. In da ni ta primera čisto brez vse podlage, ie priroda tudi tukaj ovenčala nekat solnčnih bregov’ okoli žitare vasi z vinsko trto. tako da ni neupravičeno, ako govorim o tem predelu kot ko-* roški Dolcniski.
V ravninah Podjunske doline pride pred vsem na račun kolesar, kateremu so odprte široke in lene ceste med Velikovcem. Orebiniem, Rudo in Pliberkom z vsemi mogočimi zvezami na vse štiri strani sveta.
Podraženje železnic.
V spominu bo še. kakšen kraval le dvisrnUa Koroščeva stranka zlasti no deželi. ko le takratni minister za železnice Milorad Draškovič povišal železniške tarife. Na shodih, zlasti no de/eli so farbali svole pristaše. da iih hočete bankirii in draei kapitalisti odreti, soreletnali so resolu-eiia. v katerih so zahtevali takoišno znižanie voznih cen.
Danes ie minister za železnice načelnik te osorčene stranke same. In minister dr. Korošec naznania v kratkem, suhonarnem bržola vu iz Beoerada. da bo s 1. avcrustom železniške tarife —■ vnovič zviša! Za kok ko tetra brzoiavka ne nove. Kolikor na smo se moeli informirati, ne 'ere sarpo za narodstotno oovišanie. ampak za 50 do 100%. torei vnovič zelo občuten povišek. Radovedni smo. kakšne resniaciie bodo predlagali klerikalni voditelii sedal svetim pristašem no deželi. Sal ie to novi-šante danes, ko se kaže na vseh straneh tendenca padatočib cen. mnosro mani upravičeno in utemeljeno kakor le bik) zadnie.
Vrhuteva le tudi skratao škodiH-vo. Tako občuten povišek bo v zvezi t ravno te dni razclašenim do-draženiem nremova nonolrvoma ustavil oada n le cen. ako ne bo celo povzročil zooetneva naraščanja drasrt-nle. S tetra vledišča bi morala železniška unrava ta svoi korak na vsak način opustiti na če so tudi naše železnice momentano nasivne. Mnoeo mnniša škoda za naše narodno ero-sfroda^stvo in sploh za državo bi bila, če W doplačali k železnicam par miblouov kakor na bo škoda ki to th) vosnodarsko in tudi politično povzročilo oodrafenle voznih cen. In naoosled le ravno zato. ker bo podražite železniških tarifov povzročilo nodražente vseh ostalih ZivUen-Skib potrebščin, skraino dvomliivo. če bo ta finančna operaciia sploh dosevka kak rezultat. V kolikor se bodo povečali dohodki, se bodo pove-Call na tudi izdatki. Železnice bodo ostale še naorel pasivne, naše thrd-stvo na bo Iz svoieva fena plačevalo modnost naših državnikov.
Preganjanje Slovencev na Goriškem.
Plav« pri Gorici. 19. iuliia.
V nedelio IB. 1 m. ob 6. uri popoldne ie šlo devet naših fantov no ©pravilo iz Plavi k župana v Deskle. Ko so se vračali domov, so zapeli slovensko oesera. Petle pa le karabi-nfterie tako razkačilo, da so teh skozi okno costitae. mimo katere so Sli oevcl. zarhbtn® streltati na Paše fante. Kmalu nato le začel streljati na fante celo neki Italijanski železničar iz čuvajnice. Izoroffl te na fante več strelov Iz browninj?-samokresa.
Ko so naši fantte videli, da so ©eroženi in da le v nevarnosti niiho-vo žtvltente. so takol prenehali neti iii odšli domov. Da bi na zopet ne bili od kakšne strani napadeni in izzvani. se do 20. uri niso .seč pr&azali zu-nrft hiš marveč so ostali doma. 7ve-
Pri vasi Galičih in Mohličah stopi Drava iz tiste maloobliudeiae. a romantike doline, ki tvori skraini konec Roža. v širšo dolino. Tam s preb me v svoie naročje, našo obmeino reko Krko. ki seče Celovško ravnino v dva dela. Drava zapušča dolino vteokotrorskecra značaia. — naš divrd Rož. — in nrehaia v našo oestrDliub-ko — Podiuno. iz katere stom zopet bliža Štajerske meie. soretemši v svoie naročle Labudnico. Tam pričenja krasna dolea soteska, ki se razširi šele tik pred Mariborom v širno Mariborsko oolie. od koder nastona naša Drava pot v širne hrvaško-sia-vonske nlaniave ter dale laki niena sestra za vedno slovo planinskemu čaru...
*
Kar teži v tem delu koroške Slovenite zahodno ortstran Drave v tistem kotu. ki ca tvori z nio reka Krka- te tako SDoleno s celovškim poljem (Orabštain. Pokrčei. a tudi tako maihen del. da ca le smatrati le kot nekak »privesek« Podlunl.
Vse pa. kar leži v tem delu lužno od Drave in severno od rde nad Velikovcem. na že danes cravitira. — v kolikor se ne čuti samosto-ino co-spodarsko. etnoerafično in ceocrafič-no celoto. — na Maribor, prav tako. kakor Rož na Gorenjsko, s katero Ra veže tudi pokrajinska sorodnost.
Severno od Drave kraljuje impozantno poriavlien na rob odrastkov Sinie planine naš staroslavn! Velikovec čeear impozantna leca me snomiuia na naš častitljivi starodavni Krani. Na mostu čez Dravo pod
čer oc ko le prebivalstvo vasi že napol soalo. so se ieli shalati karabink* terS na talne pomenke. Ob 2. uri ponoči se le vsula v vas cela toloa ka-rabinilertev. Udirali so v hiše. budili lfudi in zahtevali, da se iim izročilo vsi vaški fantie. kateri so prepevali na nota v Deskle.
Karabiniierri so napravili okroc vasi močan kordon, skozi katereca ni rn-ocel nbče Dobecniti. Za slučai. da bi ‘Urn kdo hote! zbežati, so stali pripravljeni z nabitimi puškami. Tako le bi! upor in nobec fantov popolnoma nemoeoč. Fantie so se uverill. da tu ni nobeneca izhoda, in so se morali pustiti zvezati in vleči na cesto. Tam se ie začelo novo dejanje. Karabirmerii so iih podrli na tla. pretepali so iih s puškinimi kopiti, ter hodili do niih. I.lmlstvo. ki ie te prizore cledalo. se ie zcražalo. ali pomagati si ni modo. Stari liudie so od leze. ker so brez moči. lokali in st trli roke. Nato so Italijani odnehali brata Ivana in Iznaca Brezigarja. štiri brate Jožefa. Ivana, Avcusta in Franca Koniedica. ter brata Ivana in Franca Boftaria in Franca Brezigarja z avtomobilom v kanalske teče. Tam so morali reveži ostati ves uasfednll dan brez ledi 20. t. ni. zlu t raj pa so iih odnehali v Trst. kier se bo nmho-vo trplienie še ooslabšata in nadaljevalo —
Tak« torei postopa Italija, man-dator antante, z našim narodom v zasedenih krajih. NataetMžueiša slovenska oesem dale Italilanom povod za nersekiiciie brez konca in krate. Narod Dreklinla. naool obunale in kliče na pomoč. Kdaj pride? Odkod pride? Zasedeno ozemlje te ca ne zna povedati, pričakale m odeovor tz Jucoslaviie. __________
Nova faza talinskega vprašanja.
Praga, 19. julija 1920.
Tešinsk« vprašanj«, ki ie ves Čas od novembra 4918 dalie vznemirjalo češkoslovaško iavmst in ki ie včasih crozilo. da povzroči rešitev zaoletUate z ne njem m mečem, le .bilo ©roti vsema pričakovanju ši- , Toke politične tevoosti nenadoma razrešeno. Rešitev te vzela v roke konferenca ©oslanikov antante. Pravim. daHte bite tr» presenečenje te za široko politično javnost, kaiti za ministra mumhti zadev dr. Beneša to razrešerrie ni bilo ttičesar nepričakovanega. kakor kažete članki o Te-šinskem. kar lih le bilo zadnji čas napisanih v »Času«. listu, ki tolmači politiko ©rezidenta ta ministra zunanjih zadev.
Vse kaže. da ie bilo naisrečnel-še. da se te vse lako rešilo. Že ored rešitvilo le bite slišati dokai glasov pomembnih politikov, ki so se izrekli za sporazum. Dejstvo ie. da bi grozovitosti na Teštuskesa «e prenehale. če bi bil odloči! o usodi dežele plebiscit Na drusri strani bi bile oa vsi te žrtve aasilia čisto odveč, ter končna rešitev *e bila kWub temu še vedno v -tteteb antante, kateri le ime! služiti plebiscit le v in-formačne svrhe. česar oa lavnost m
vedela in se ie zato precej do nepo-trebnem razburjala radi Tešinskeca.
Samo ob sebi se razume, da le vest o odločitvi konference v Spali vplivala na nacionalistične kroce in tudi na nemško kapitalistično lav-nost kot strela z iasneea. Polec tega še tuš dr. Beneš-Orabski. ki si medseboino potriuieta vsak za svot narod krivdo na grozovitostih. Pi-šeio se komentarji, dr. Beneš le tarča nanadov. toda on molči, kot le molčal vedno, kadar ie bil na tem. da izvoiuie svoii državi zopet kak uspeh. In lavnost se zato Domalem nomiria. zaupaioč modrosti svoiega rrveca ministra za zunanle zadeve ;n udaneca učenca Drezidentovih političnih naukov.
Tudi mi druci Slovani moramo hiti veseli, da se ie vse tako gladko izteklo. Sedal ne bo več iabolka spora med dvema bratskima narodoma in ko bo Poljska ozdravljena svoieca imperiialističneca sna. bo prav prijeten sosed. Dr. P—a.
175. štev.
Učiteljski kongres v Beogradu.
Beograd. 19. Julija 1920.
UCtteHski kongres, katerega se Je udeležilo vse učiteljstvo Jugoslavije, Je sklenil, da se izvede enotna organizacija' vseh učiteljskih organizacij v naši državL Kongres je potekel zelo C bro ln Je tekom tega kratkega časa Izvršil razmerno veliko poslov. 18. t. m. je bil banket, katerega se je udeležilo poleg drugih tudi več članov vlade, predsednik narodnega predstavništva, občinski odborniki itd. Čeda Todorovič je nazdravil kralju Petru ln prestolonasledniku, Miliutin Stankovič pa ministru prosvete. Na kongresu so bile sprejete resolucije: Prva resolucija: I. Pravilnik, s katerim se utemeljuje edinstvo; Z. pravilnik kooperative z drugimi slovanskimi učiteljskim] združenji; 3. da bi Izginile vse tradicije, ki so stoletja delo vale na verskem in go vsdarskeiu ...•,Vdlnk.-«‘«u; 4 s ’ . vi se mora izvesti popolno edrtsivo notranjega prava in zakonodaistva; 5. naglašajoč potrebo ustvarjanja tega edmstva se morajo vse plemenite narodne sile napotiti proti enemu cilju, da pridemo do duševno naravnega edinstva in do zdrave politične prosvetne, gospodarske in soclialne organizacije; 6. s takim delom naš narod, ki le 5e pod tujo vlado, ne bo propadel, ker Je tu bi močna maika domovina, dokler pameten sporazum med narodi ne ustvari novega reda. v katerem bo zodinieni narod mogel, eden poleg drugega in eden t drugim, delovati za ideale svobodnega člove-čanstva.
Oil druge resolucije hočemo omeniti le tretjo ln četrto točko: 3 naši central] puščamo proste roke, da po potrebi dajo nasvete pokrajinskim učiteljskim društvom in ukrepa vse potr. no za napredek novega združenja narodne prosvete in učiteljstva In da rešuje sporazumno vsa vprašanja, Ir! v pravTltti niso predvidena: 4. dovršuJoE solidarnost v vseh vprašanjih učiteljstva Srbov, Hrvatov tn Slovencev Izjavlja kongres. da ie centralna upTava organizacij v Beogradu predstavitcljica vsega učiteljstva v kraljevini SHS, ki Je eno telo In ena duša.
Tretja resolucija Izraža učiteljske zahteve: 1. da se uvede enotno prosvetno zakonodajstvo za vso državo; 7. da se
Velikovcem stoječemu ti kliče to krasno ležeče mesto nehote y spomin'slavno Drestolico ataše Gorenjske.
In oresbolica v ookraiial nad severnimi bregovi PocUunske doline, le tudi Velikovec, to naJsevemeiše mesto naše lueoslavile. Kakor čuvate nad Krantem visoke Karavanke, tako straži naš Velikovec sicer ne tako slikoviti. a vendar mogočni silni ta ra2-teenteni hrbet naše State ©lanine.
Da n« bo zamudil noben slovenski planinec ob svoJem času enkrat Dolezti na to najsevernejšo točko naše domovine in da ne bo tudi naše Dlaninstoo društvo moglo prezreti tega našega severnega rtiča, ie gotovo. Upam. da se bomo olaminci Še kdal pozdravljali v svoiem planinskem domu na našem skrajnem severu.
Na pobočtu te slavne planine leži ena naivišiih gorskih vasi Diiekše. ki so bila ena naših prvih narodnih trd-niav na tem skrainem koncu koroške Slovenile. Mnogo se iih ie imenovalo v naših narodnostih boi ih na Koroškem, sal v niih se le koncentriral naš clayni tabor, ki te vzdržal prav do zadniega...
Iz Velikovca ie krasen prehod po vzorni cesti čez Grebini ta Grebtal-sko sedlo v dolino Labodnice v Št. Andraž, ali pa čez Rudo. čez Gručo v Št. Pavel. — partile. ki iih bo vzel v svod program vsak slovenski kolesar bodočnosti.,,
Na lugu od Drave, ki se zale doli od Velikovca v globoko eraoov nam ležita med poljanami m livadami na
enem koncu Dobriavas. na drugem koncu oa dobro znani Pliberk. Kdor Hubi oolia. tista ravna rodovitna oo-lia. ka iih more uživati te srce pravega disttagiranega priialelia narave, bo našel tudi v tei ravnini skrito Dri-rodno krasoto: sai isto naide v pri* mdi novsnd le oni ki zna listati ln brati v kriivi prirode...
Kdor oa sili v gore — tudi ta bo prišel na svoj račun v naši Podiuni. Sai ga vabi pravljična Peca na svoie raztegniene več kot 2000 m visoke robove, vabi ga Ovčeva na eni strani na drugi Da naš stari Obir in vsi ti nešteti prehodi iz Zeleznokapelske doline na eno stran v ralskolepo. divieromantično dolino ood Košuto, v kateri počivate slavne Sele. ali prehodi mimo Pavličeve stene ali Ovoeve v Solčavo, ali dolino Meže in Cme. Pa tudi sredogorje, ki se kooiči v kotu med Pliberško ravnino. Dravo in Mežo, ter ima svoje središče v Strojni, ni brez vabliivih točlc. — zanimivo pa tudi v etnografičnem oziru po svoiih gorskih prebivalcih staidh šeg in navad ter originalnega Čistega nanečia. po katerem se odlikujete Podiunci soloh.
Vse to nam podaia naša Podjuna, ki bo našla v okriliu Jugoslayiie svoie priiatelie tn občudovalce, kakor iih 1e že ravno našel slavni Rož. Tekmovala bodeta ood okriljem maike ene oba ta dela za prvenstvo: ali Rož. ali Podiuna? Težka bo odločitev. a pravi potnik si bo vzej — oba. ter naSfl tekmo — neodločeno. i.41 ,
ustvari mofamt, da mora učiteljstvo stalno
ali začasno služiti tudi zunaj prejšnjih pokrajinskih mej, da bi se IzvrSIla duševna obnova In popolno edinstvo narodne dušet
3. da se država briga za graditev In vzdr-žavanje narodnih šol, da se zenačljo učiteljske doklade v pokrajinah zunaj Srbije s 1. decembrom 1919, kakor tudi od dneva, ko Je zakon o premembah v zakonu glede narodnih šol leta 1904 stopil v veljavo;
4. zenačenje učiteljev in učiteljic v vsej kraljevini z ukaznimi uradniki, in da se sprejmejo, ko bo sprejeta naredba o plačali in dokladah, v one činovnišbe razrede, v katere spadajo po svoji izobrazbi in po važnosti posla, ki ga vršijo; S. pravico, da učitelji volijo poslance in da se Izvolijo za poslance, ne da bi izgubili službo in plačo, ker se ta pravica priznava tudi drugim, ki se ne zanimajo za narodno življenje toliko, kolikor se Interesirajo učitelji ali ga pa tudi ne poznalo; 6. kongres zahteva, da morajo biti v vsaki komisiji, kjer gre za zakonodajne načrte glede osnovnih narodnih šol ta učiteljstva, ali kjer se rešujejo J vprašanja, ki se tičejo narodnih Sol In učiteljstva, tudi zastopniki organiziranih učiteljev ta učiteljic. LDU.
Za novo koncentracijo,
LDU Beograd. 21. iuliia. V političnih krogih se stalno vzdržuie mne-nle. da te naiboJJe. ako se sestavi koncentraciiska vlada Na nasvet regenta so naročili bivšemu ministrskemu predsedniku Vesniču. da se informira o sfanin stvari in o mne-niu nosamemih strank ter da o tem referira kroni.
LDU Beograd. 21 iuliia. Parlamentarna zatednica stoii na stališču da le zonet treba sestaviti koncentracijsko vlado
LDU Beograd. 21, Mila. Danes dne 21 Mila so se sestali poslanci radikalne stranke k seli. na kateri so Dret resa vab vorašanie vladne krize.
LDU Beograd. 21. telila. Danes oh osemnaistih te n«>val NI Vis. prestolonaslednik revem Aleksander k sebi ministra Stoiana Protiča. da se ž n!?m posvetu fe o vladni krizi
LDU Beograd. 21. fulila. Demon kratski poslanci so prišli do prepričala. da ie izhod iz te situaciie edinole v oblibovaniu koncentracijske vlade.
LDU Beograd, 21. Iuliia. Danes ob osemnaistih so se sestali poslanci demokratskega kluba k seli. na kateri so sklepali o vladni krizi.
LDU Beograd. 22. iuliia K prestolonasledniku so bili pozvani gg. Da-vidovič. dr. Drinkovič. dr. Korošec. Svetozar Pribičevič. Protič in dr. Križman. Vsi so povedali regentu svoie mnenle. da ie treba zopet sestaviti koncentracijsko vlado. Davi-dovič te v imenu demokratske zaied-nice. Protič pg v imenu svoie skupine. predlagal, da mora novo vlado sestaviti dr. Vesni^. Nato te regent formalno poveri) dr Vesniču mandat. da sestavi koncentracijsko vlado v čim kraišem roku.
LDU Beograd. 22. iuliia. Posamezni parlamentarni krogi so nocol In danes popoldne imeli svole sete ta se posvetovali o taktiki in Dogoiih. s katerimi bi vstopili v koncentracijsko vlado dr. Vesniča. G. Davidovič te snoa obvestil demokratski klub o razvota ministrske krize in o svoli avditand nrl prestolonasledniku. Klub smatra, da te potreben čim maniši program za delo v parlamentu in da ie treba čim orel nreiti k volitvam. Po nlegovem mneniu te bilo treba samo spreleti v parlamentu volilni zakon, pogodbe, skleniene v Parizu ln dvanaistine do konca leta. Clanf vlade bi se imeli sporazumeti o uredbi za izvoz, o ookraiinskib vlndah »n o naineščeniu političnih uradnikov. Kar se tiče člena 15 volilnega zakona mislite demokrati da mora parlament rešiti to vorašanie ta da vsak posameznik vlasuie do svotem nreoričaniu. Ko se bodo posamezni Parlamentarni krogi odločili. bo Vesnič zvečer, oziroma tutrl začel oovaianta z načelniki strank za sestavo koncentracijske vlade.
Jugoslavija
Za priklopite* etfcga inRMtovsnskega Banata h naši državi LOU Beograd, Z«. mUia V Beograd Je
dospela deputaciia iz Banata m izročila predsedniku vlade in ministru za zunanje posle memorandum, s katerim zahteva. 4a se vrne naši državi 73 občin ki so bite prisojene Konaurrskt Memorandum Je podprt s ‘dokumenti, iz katerih se vidi. da <e v teh občatiah petkrat «r«č Srbov, kak<«r Romunov. V deputacRt Je 56 uztedaft oseb, med katerimi le razen 35 Sttoov tudi več Madžarov, Itaucev in trije Romuni Vtis Vesuičeve izjave na teozemstm LDU Pariz. 21. jutha. Usti prinašajo brez komentarja Izjavo dr. Vesniča v beograjskem parlamentu glede dogodkov v Splitu.
Italijanski Izgredi la Celil.
LDU Beograd, 21. Mia. Vladni organ »Čchoslovetiska republika* se odločno stavila na našft stran, ko komentira italijanske izgrede proti Justosleveoom v zasedenem ozemlju, ter ostro obsoja doslej še vedno neodločno stališče Italijanskih vladnih krogov.
Učiteljska vojaška služba.
LDU Beograd, 20. julija. Ministrstvo prosvete Je Izdelalo naredbo, po kateri bodo vsi absotviranl učenci učitdiišč služili v vojski v času Solskth počitnic. Po tej uredbi se priznava učiteljem vsa plača tudi za čas, ki ga bodo odslutfB v vojski. Naredba o osemurnem delavniku »e ne razveljavi.
LDU Beograd, 20. Julija. Presbiro Javlja: Poslednje dni so gotovi listi začeli objavljati vest, da ministrstvo za socijalno skrbstvo namerava razveljavi« naredbo o
osemurnem delavnika. Kakor doznavamo a pristojne strani, ministrstvo za socijalno skrbstva tilti ni nameravalo, niti ne namerava odstopiti od naCela osemunnm delavnika
Strahovlada admirala Mfflla.
LDU Split, 20. julija. Kakor se doznava iz Zadra, Je Italijanski admlra.1 Millo imenovat bivšega predsednika senata preiskovalnega sodišča na Dunaju Žoharja za predsednika višjega deželnega sodišča. Kakor se govori v Zadru, se to teto ne bo v mestu ©tvorila jiitt ena hrvatska šola.
LDU Split, 20. iulija. V Šibeniku »e ftaliiani tožili občinske uradnike lu osltv vene. da niso Mi v službi, ko so italijanske ustave visele trn pol droga v znak žalosti u padlim {regatnim kapitanom Oullijem Vsled tega so vse uradnike odpustili te shtbe.
i 1 Bred albanskim roparjem.
LDU Beograd, 28. julija. Ministrstvo ea notranje stvari je odredilo, da se razen stalnih žandaTmerlJsklh postaj ob albanski meji oboroži tudi vse naše prebivalstvo Ob meji, ki Je izjavHo, da se bo skupno z žandarji borilo proti arnavtsklm roparjem.
Natis kazenskega zakonika.
LDU Beograd, 21. julija. Minister prosvete Je dal natisnit! kazenski zakonik in kazensko sodno postopanje. Za dijake-pravnlke staneta knjigi samo deset din.
Za popravo potov.
LDU Beograd, 21. julija. Minister za Javna dela je odobril načrt za popravo potov, kk bo zahteval preko 9 mUHano* dinarjev troškov.
Gospodarstvo.
'4
Borza.
LDU Curfti, 21. Julija. Devize: Berila 14.65, Newyork 573, London 22.02, Pariz 47, Milan 33, Praga 12.40, Beograd 36, Zagreb 8.75, Budimpešta 2.55, Varšava 3.40, Dunaj 3.70, avstrijske žigosane krone 3.80
LDU Dunaj, 21. iulija. Devize: Amsterdam 5600, Berita 447, Curib 2700. Valute: nemške marke 443, švicarski Iranki 2675, francoski franki 1275, Italijanske lire 950, angleški funti 585, ameriški dolarji 158. Praga 372—392, Varšava to Krakov v poljskih markah 93—103, češkoslovaške krone manjši barikovel 375—395,	novi .dinarji
1000—1075.
LDU Beograd, 21. Iulija. Valute: 20 dinarjev v zlatu 23.80—24.10, angleški funti 66—68, ameriški dolarji 17—1725, bolgarski levi 39—40, nemške marke 47— 47.50, romunski leji 5050—61.50, češkoslovaška krone 38.50—39.50.
Prepovedan izvoz mark, čs. kren In lejev.
LDU Beograd, 21. Julila. Finančni mtoi-»t«r j* prejMivedal izvažati ta naž« drta*9
nemške marke, češkoslovaške krone ln romunske leje. Kogar bodo zasačili, da prenaša gori omenjene valute v vrednosti več kot 2000 dinarjev, ga bodo smatrali za tihotapca.
Lumparije bančnih špekulantov.
LDU Beograd, 21. julija. Povodom vladne krize poizkušajo bančni krogi z raznimi špekulacijami. Cene dinarju pa so kljub njihovim nepoštenim mahinacijam še vedno drže na višini.
LDU Beograd, 21, Julija. Francosko-srbska banka Je ustavila nakup In prodajo frankov.
Koruza letošnje žetve.
LDU Beograd, 21. julija. Minister za prehrano le izdal naredbo, po kateri se koruza letošnje žetve ne sme niti prodajati niti kupovati.
Izvoz stare koruze.
LDU Beograd, 21, Julija. Začasni eko-uomako-finančni komite je dovolil prost te* voz stare koruze do konca tega leta.
Dnevne vesti.
— Bozor Dred ponarejenimi kronskimi bankovci! Inšpektorat ministrstva financ razglaša, da se vtihotapljalo bankovci avstroosrrske banke do l. 2 in 10 kron v velikih množinah pogostokrat celo v zaboiih in vrečah v našo državo.
— Cene padaio. toda ne pri nas v Slovenili, temveč po drugih do-kraiinah naše države. V Splitu se
S’ n' Pnr,T/Sliadk?/- ko,ikor kdo zeli. do 40 K kg. Io pač naibrže zato. ker ie Solit Ameriki bližie nego plovenna. Sicer pa unamo. da dospe a k nam prav kmalu sladkor Iz Amerike, ki bo današnjim ceftam napravil prav pošteno konkurenco. — Nadalie se dobi v Splitu kava Santos no 48 K. makaroni do 20 K kg, in namizno olie 60 K liter.
— Čemu molčimo? Včerai popoldne ob petih se te odnehal v smeri proti Logatcu poln vlak lesa (hlodov. desk in tramov), namenjen v lialiio. Parkrat smo že vprašali me-rodaine kroge, ali se ne bo ničesar ukrenilo proti barbarstvom, ki lih uganiaio Italijani nad našim ljudstvom v Trstu. Odgovora nismo do-slei nreieii nobenega. Brez pomislekov zalagamo Italiio še nadalie z lesom m drugimi potrebščinami, ki bi prišle ori zidaniu biš nam prav tako al: D.a še boli prav kakor Italiianom. Ali mi seveda pomagamo na noge ralši Italiianom nego sebi. A11 temu reš še ne bo konca?
— »Slovencu« v pojasnilo. Piejell smo: v torkovem »Slovencu« se pere nem-čurskl sodnik dr. Flschinger zaradi dogodkov v Gornjem gradu. NI ml 8i$er znano, kaj le mož počenjal tam, podati ‘pa hočem Javnosti Slede« dogodek:	Spomlad! lan-
skega leta sem se peljal v Ljubljano. Slučajno smo vstopili v Sevnici v en voz aevniški kaplan g. Šketa. dr. Flschinger In Jaz. Ker sem kot tamošnjl vojak že marsikaj slišal na račun drla. Fischlngcrja, sem ga zato popolnoma ignoriral In sem te raz-govarjal le z g. Šketom. V Zidanem mostu Je on užaljen Izstopil, kar pa mene ni nadalje brigalo. Drugega iutra, ko sem se vrnil Iz Llubllane In dospel v Celle, sem šel s svoiiin prijateljem dr. K. mimo nemške kavarne »Merkur« In sva se ravno pogovarjala o drju. Fischlngerju, kar ga slučajno zaeledam sedeti v kavami v družbi flekcga zagrizenega nemčurja. Svojega priletel ja sem nato opozoril, a ta Je rekel: »Pusti, saj vidiš, da primanikuje sodnikov « ” tem sem pozneje govoril tudi s sedaj Pokoinlm višjim sodnim svetnikom Sell-Skariem, ki mi Je dejal: »Sedaj lahko vidite, kaj sem pretrpel od tega človeka v zvez! » takratnim vodjo orožniške postaje. Saj Slovenci v Sevnici skoraj nismo smeli več lavno govoriti slovenski.« Huda nasprotnica slovenskega Jezika Je bila tudi soproga dr Fischlngerja. Imam še več stvari o njem, ki bi njegovo ljubezen do Jugoslavije dovolj Ilustrirale, toda saj Je to dovoli. Kdor se hoče o njem natančnejše Informirati, se naj obrne v Sevnico, kjer ga Imajo Se v zelo žalostnem spominu. K—c.
—Zrelostni izpiti na državnem moškem In ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom gosp. vlš. šol. nadzornika dr. Ivana Grafenauerja od 8. do 11. t. m. Izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravili a) na moškem učiteljišču: Burdjan Prane iz Sv. Mihela Mozirjem; Oomlšček Gabrijel Iz Solkana; Lublč Vinko Iz Ljubljane; Počkaj Miroslav iz Moščenlc: Prusnik Franc 'z Ljubljane; Rejec Franc Iz Grahovega pri Tolminu; Rejec Vladislav Iz Radovljice (z odliko); Selan Josip Jz Stepanje vasi (z odliko), Zupančič Franc Iz Malega Gabra; ^mt01Celi Mi,ena ,z Qor,ce: VVrischer Ev-P	J?,	Pr,vat,st 2ctž Aloizij Ib
,e med kPKora odst o-Pil, 6 kandidatov In kandidatinj ima ponavljalni Izpit, 1 kandidatinja je bila reprobl-rana; — b) na ženskem učiteljišču z odliko za ljudske šole s slov. In nem. učnim Jezikom: Bandel Marija Iz Ljubljane; Divjak Vera iz Studenca; Kosmač Pavla Ib Ljubljane: Lipovšek Jelica iz Ljubljane; Lukan Frančiška iz Olomuca; Mrzlikar Ml-j ca iz Ljubljane; Petelin Melita Iz Ljub-Jane; Pjrc Marija Iz Borovnice; Plšek-fr“,QWa Pulja; Rakovec Marija Schfl-J	Rekar Milena iz Radovljice;
Ljubljane!^811"8 k ™n!c; Trdina Nina Iz O. . Verhovnilr	e.	T,-._____
Mubijane- C	1x111 a
Savinjski' dolim °Vllik Marta ,z Sl- Petr* s slovenskim uč«:!, °^liko za liudske Sc tudi za lj. s. 2 n zikom, usposobile: Erna iz Ljubljane; Kmbar }S± ,K°cian£ič Maček Ljudmila Iz Ljubljane- Rrema:
Sole s slov. uč. jez.: Brandstette? v£ S* £ Ljubljane (z odliko za nemške S). Drassai Margareta iz Ljubljane; rrltsi
(z IS ^1U;iJane: Jan Mari3a lz Ljubljane Vida k Tereziia lz ,drIJe: Kneisel Kravania F m.**1 Z’d' m°StU (z odlik°); cita iz Sred"! ,Z 7rSta: Labernik Pell-ta ta Tonife rVaSl (Z °dlik0): Matk0 Ber-
Kravčjega vrha* V?1 °gUlIn Neža Iz
(2 Odliko)- Rihar F Berta ,Z Pudnlka
odliko); Toni ^ 'Z Pr!stave <z
Frančiška lz Lano Podsrada; Zupanc 18 Lancovega; nrlvatlstinJi Crnlad
Ivana lz Verda in Tevl Bogomila Iz Ljubljane; 11 privatistlnja Je dobila ponavljalni izpit
— Avtopromet Lesce—Bled. Na Bled
potujočo občinstvo opozarjamo, da uvede avtomobilna delniška družba v Ljubljani od petka t 1. 25. t. m. dalle redni avtopromet med železniško postajo Lesce In Bledom. Avtoomnibus bo imel zvezo z vsemi vlaki.
— Kmetovalcem! Državna posredovalnica za delo naznanja, da Je otvorila dne 15. t. m. svojo podružnico v Murski Soboti za Prekmurje. Namen te podružnice Je zlasti posredovanje kmetskih delavcev, delavk in poslov. Opozarjamo nanjo iz tega vzroka v prvi vrsti naše kmečke posestnike, ki bodo odslej lahko dobivali s pomočjo te naše podružnice zažeijene delavske moči. Oglasiti se jim je pismeno ali ustno pri eni izmed podružnic »Državne posredovalnice za delo«, ki se nahajajo sedaj v Ljubljani, Ptuju, Mariboru, Celju (začasno zaprto) In Murski Soboti.
— Članstvo ljubljanskih sokolskih žup opozarjamo, da v nedelio v čim največjem številu pohiti na zlet G. S. Z. v Svetno vas na Koroško OJoeljtmo se Iz Ljubljane s prvim (turistovskim) vlakom, ker le posebni vlak, ki odhaia nekoliko pozneje, namenjen predvsem za Izletnike Iz Gorenjske. Člani plačajo ie četrtinko vožnje. Prijavite takoj udeležbo in se oglasite za legitimacije pri Savezu. Zbirališče na kolodvoru pol ure pred odhodom vlaka v svrho razdelitve legitimacij (voznih listkov). Zdravo!
— Velika ljudska la vrtna veselica na Vrhniki Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki priredi dne l. avgusta veliko vrtno in ljudsko veselico s plesom na vrtu g. tovarnarja In veleposestnika Josipa Jelovška, Vrhnika Š1 12. Sprejem gasilnih društev ob polu 4. url pop. Bogati spored: pasla dirka, dirka v vrečah, indijski takir, konkurenca lepot, srečolov, šaljiya pošta. — Zvečer: vodna bitka v čolnih, požar na vodi, umetni ogenj, serenada na Ljubljanici: za posamezna tekme so določeni darovi. Lastna električna razsvetljava na veseličnem prostoru. — V okusno Izdelanih povlHonih se bodo nudila po zmernih cenah raznovrstna Jedila, slaščice, pristna turška kava, vina v steklenicah, pivo, navadno vino. — Vstopnina 5 K za osebo Pri plesu svira godba. — Ob II ponoči odhod ljubljanskih gostov v okrašenih in * lampljonl razsvetljenih čolnih v Ljubljano. Voznina približno 8 K za osebo Pevske skupine in posamezne družbe so naprošene, da vzamejo s seboj v razvedrilo kitare, mandoline, tamburice ali draga glashena orodla. Vozijo le izkušeni čolnarji te Podpeči z velikimi čolni, torej varnost popolnoma za-slgurana.Da se omogoči pripravi« potrebno število čolnov, se občinstvo naproša; da posamezne osebe in družbe naznanijo što-vlto oseb, Id se žele udeležiti voznine po Ltublltmicl, c dopisnice gasilnemu društvu Vrhnika vsaj do ». julija. J* V stečaju slabega vremena se veselica preloži na A. av-gosta. Cisti dobiček Je namenjen za nabavo gasilnega orodja.	k
— Italijani se branijo avojih zločincev. Te dni so Jugoslovanske oblasti hotele Iz Zagreba preko Verda podati v deželo »citron« nekega Avgusta Butala Iz Vidma. Italijani pa so ga zapoditi nazaj v Zagreb
Ljubljana.
=* Uspeh stanovanjskega urada.
Te dni pokrivalo ob oodallšani Erjavčevi ulici novo Pollakovo vilo. O. Pollaku le stanovanlski urad že Dred Oosarievo naredbo odpovedal njegovo sianovanle. na kar se le c. Pollak odločil, da zvradl lastno vilo. Kakor slišimo, se le sestavil te dni konzorcij Gosarjevih milllotiariev. ki bo zeradil veliko stanovanjsko hišo ob Knezovi ulici. Upamo, da bodo sledili še drugi.
— NacJionallzacila Kreditnega
ulV?id v.‘i • p°P,an3a *lede SDremenit-Podružnice »Kredit-
ianskn V Sa™?Sto1n<> iueoslo-vansko' banko so. kakor se zatrluJe.
/e zaključena. NatiVonalizacila se bo izvršila s sodelovanjem raznih Jutro-slovanskih interesentov, zlasti »Jadranske banke«. »Kreditni zavod« oa še nadalie ostane trafno Interesiran rri tel novi banki In bo zastopan tudi v upravi. Delniška elavnica nove banke bo znašala 20 milijonov Jugoslovanskih kron.
— Obrtno oblast opozarjamo, da slaščičar v Prešernovi ulici nima nobenega napisa. Kaj neki hoče gospod V. s tem povedati?
— Prodajalci petroleja lz Ljubljane, ki
bi hoteli prevzeti prodajo petroleja na Izkaznice, naj se še nemudoma zglase na magistratu, poprej Galetova hiša, pritličje, levo. Petrolej se bo prodajal na Izkaznice le do 26. avgusta 1920. Ostanek se bo lahko oddajal strankam brez izkaznic. Tudi trgovci, ki ie imajo petrolej, ga lahko še dobe, če v dotičnem okraju še ni ves petrolej oddan.
— Nesreča v Tdnnlesovl tovarni. Verbič Franc, livarski delavec, je bil zaposlen pri odstranjevanju medenine od starih šraonalskth kosov. Ko la od takega
šrapnela dobil že precejšen kos medi, j« hotel isto presekati na dvoje, v tem pa Je nastala eksplozija, pri čemur mu Je raztrgalo prste na desni rokL
— Kupčije z metlami. Neki bivši vele-verižnikl z moko so se sedaj spravili na velekupčije z metlami. Tam v neki zatišnl ulici imajo velike zaloge metel. Mogoče Jih bodo ponudili vladi I
— Vojni dobičkar. Edvard Fantini se v Jugoslaviji najbrže zelo dobro počuti, čeprav je njegova družina »stramm deutsch«. V sredo, 21. t. m. je ob Savi njegova hčerka prav navdušeno prepevala »Wacht am Rheln«. Kaj res ni nobenega sredstva, da bi se naučilo take predrzneže manire.
— Iz policijske kronike. Na Vodnikovem trgu so ga zalotili — mladega, krepkega žeparja ravno v trenotku, ko ie Izmaknil denarnico. Na policiji so ga začed izpraševati: »Kdo ste?« — »Ne znam. Pravijo ral Stefan Pogoričnik!« »Kdo Vam je oče?« »Ne vem!« — »Kdo mati?« — »Tudi to ne verni« »Kje živite?« — »Povsod pod mliim nebom. Danes tukaj, jutri taml« »Povejte, kle ste rojeni!« — »Mislim, da v Roigenfurtu.« — »Kje pa Je Kolgenfurt?« — »Na Štajerskem.« . . . Mladi človek sedi zdaj v zaporih; policija pa skuša ugotoviti njegovo Identiteto Mlad. krepak človek, Miha Lamovšek, stoji pred policijskim uradnikom. Čita mu ovadbo, da so ga na glavnem kolodvoru zasačili, kako je skušal nahrbtnik razne obleke, perila in par čevljev prodati taro uslužbenim železničarjem. Zagovarja se: »Qospod! Nisem kradel. To so moje stvari. Sem posestnika slu. Zelo sem hvaležen gospodu stražniku, da me je aretiral Bil sem popolnoma pijan In gotovo bi bil v je pridal.« Uradnik ga le hotel že Izpustiti, toda pogleda' le v črne kr" n i so našli, da ga orof ganjalo, ker Je okradel kmeta Mihaela Troho pri Sv. Rupertu na Doienlskem. Od nesel mu Je blaga za 4500 K. Od!« Je moral v zapore.
— Julio Meinl, d. d., preosnovana v Jugoslovansko podjetje, opozarja cenjene čitatelje na današnji inserat.
Maribor.
Mariborskega sokolskega zleta se udeležita tudi zagrebški in beograjski Sokol.
V mariborski bolnic- se morejo tzvež-batl specllallstl. Ministrstvo narodnega zdravja le uvrstilo občBO javno bolnico v Mariboru med one zavode, na kolih se v zmlslu naredbe z dne 16. septembra 1919 morejo Izvežbatl zdi vnlki-špecljallstt.
Za evangeljskega Župnika v Maribora so sl člani evangeljske	čine Izvolili do-
sedanjega pomožnega pridigarja Ivana Barona.
Celi e.
Peter Majdičev paromlln v Celju Ja
ie vedno prvi »avstroogrskl« paromlln; tako vsa) Citatno na njegovih žigih.
Carinama v Celju je pričela 21. t. m. poslovati. Pisarna se nahaja v hiši Mestne hranilnice na Krekovem trgu nasproti kolodvora.	*
Predrzen tat V torek med II. hi 14
uro je vlomil neznani zlikovec v trgovino g. Karola Palka in odnesel nad 4000 K
denarja in nekaj perila.
Sr ort in tu risi tka.
Grazer Amateure-Illrlja. V soboto, 24 In 25. Julija vsakokrat ob 19. url, se vršita na prostoru Ilirije dve mternacljo-nalnf nogometni tekmi med prvhnl moštvi graških »Amateure« in Ilirijo. — Graški »Amateure« so drugi najbolišl klub v Oradcu, Igrali so proti VViener Sportklubu z 0:2 ter zmagali nad graško Germanljo z 5:2, tako da bodo FllriJI |ako opasen nasprotnik. Vstopnina: sedeži po 16 In 12 K. stojišča 6 K, za člane in dijake (toda le v predprodaji) 3 K Predprodaja vstopnic se vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kanc, Zidovska ulica. In pri tvrdki Svetla, Mestni trg, za sedeže In navadna stojišča, dijaška (članska) stojišča se pa dobijo pri blagajni na športnem prostoru Ilirije samo v petek od 18. do 20.30. ure. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu.
Književnost in umetnost.
Tri skladbe za klavir. 1, Ob kolovratu. 2. Pri otrocih. 3. Vzdih. Zložil Stanko Premrl. Izdala In založila Glasbena Matica v Ljubljani. Cena? — Stagnacijo v izdanju novih skladb moramo pripisovati na rovaš dragih tiskarnlških stroškov za natis muzikalu, ki jih moramo dobivati te tujine. Zaraditega tudi Glasbena Matica tekom zadnjih let ni mogla publikacij izdajati redno kot Je to storila v prejšnjih normalnih razmerah. Letos so prejeli Člani tri lahke skladbe za klavir skladatelja Stanka Premrla, ki bodo našim pianistom In pianistkam vkljub svoji preprostosti dobrodošle, saj je naša domača klavirska literatura Itak sila borna.
»Mala pesmarica«, ki jo Izdaja Zvezna tiskarna, se je hitro razširila med pevskimi krogi. Pevci In pevke društev te Slovenije, Hrvatske in Srbije jo pridno naročajo. Do-sedaj Je izšlo 6 lepih, popularnih zborov, v kratkem sledijo drugL Malo Pesmarico naročajte t 2yeznl knjigarni, ^arljln tfg, Llubliana.
II. venec narodnih pesmi, ua moški
zbor priredil A. Sachs, prodaja Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, Partitura stane 8 K.
Glasbeni pregled. Pod tem naslovom Je priobčil »Ljubljanski Zvon« članek te peresa mladega, nadarjenega skladatelja L. M. Škerjanca, ki poroča o koncertnem Življenju In o naši operi v minuli sezoni. Na koncu referata se je pisec prav po nepotrebnem obregnil ob kritiko, ki ji očita, »da Je po večini služila le osebnim namenom sovraštva in glorifikacije«, »in da kritiki gledajo s hudobnim očesom«. Nasproti takemu sumničenju se prav odločno zavarujemo! Hvalili smo kar je zaslužilo hvalo, grajali kar je bilo vredno graje, dostikrat pa zamolčali marsikaj, kar bi utegnilo škodovati gledišču samemu ali pa posameznim nastopajočim osebam. Niti strašne zamere pri nekaterih Igralcih nas niso spravile te ravnotežja, pa tudi se nismo bali Insultov In celo obljubljenih klofut, ker smo poročali po svoji pošteni vesti in imeli pred očmi le napredek našega kul
turnega hrama. Nikdar pa ne dopustimo, da očita nam pristranost pisec, ki v isti sapi sam popolnoma pristransko z : . nom glorifikacije poveličuje pevko, o kateri vsakdo ve, da njegove laskave pohvale ne zasluži, pa tudi ne, da izvira te
— posebnih simpatij, ki pa za resnega kritika ne morejo in ne smejo priti v poštev I
Jugoslovenska Obnova-Njiva, št. 21, Ima sledečo vsebino: Vladimir VelmaP Jankovič: Svojim životom. — Juraj Deme-trovič: Oko ustava Jugoslovenske države.
— Fr. Novljan: Narodna kultura. — Dr. L, Thaller: Bijeli teror u Madžarskoj. —-Smotra: Socijalna hronika: Komunistični kongres u Vukovaru (Nikias). — Jedna osnova o kolonizaciji u našoj državi (S. D.) (Agrarna reforma i klasna hlgijena dr. V. Katičlč). — Književni i unrejtnički pregledi St Stanojevič, Istorija Srba, Hrvata L Slo-venaca (Historicus). — Trlnaesta sezona osječkog kazališta (A. H. Sumanovič) Beležke:	Prlvremenl Izvješta) engleskom radničkom kongresu in radničkoj Stranci o stanju u Rusiji.
Pokrajinske vesti.
Rlbno. 17. t m. sta našla brata Josip ta Ivan Bernlč v Savi pri Bodeščah, občina Ribno, utopljenko, ki Še nf ležala dotgo v vodi. Stara Je bila okoli 30 let, velik«, močne postave, velikega širokega obraza, velikih ust, velikega potlačenega nosu, rujevih las, oblečena v siv ševijot, jopič s pasom in z višnjevim ovratnikom Listi« niso našli pri njej. Znakov nasilne smrti na utopljenki ni bilo. Prepeljali so Jo v mrtvašnico v Ribno.
Trnie ort Št. Petru. Plšeio nam: Citate!« tetre lista se S« trotovo spominjata da Je bilo več tukalitnih fan* tov brez vsakeva povoda odvedenih v tržalke zaoore šel sem sam v Trst in poskusil vse kar le mocoče da Jih režim iz ieče Naletel sem tamkai na neketra volaka. ki ie bil mol znanec in ga naprosil, da mi pomaga orf mo-
jem poslu. Dotlčni voiak ml ie povedal. da sta aretacijo fantov zakrivili dve dekleti. PrJ nas se le govorilo tudi da so Jih aretirati rad! tega ker so baie obkolili italijanske častnike in lih skušali napasti, o čemur pa v Trstu ničesar ne vedo. Poiskal sem fantom več odvetnikov, da bi lim pomagali na orosto. Toda vse zaman. Pet mesecev že točilo v zaporih brea vsakega zaslišanla in brez vsake ua-de pa skoraiSnlo prostost.
Ribnica ob Vrbskem Jezera. Dne 17. t m. le utonil v Vrbskem jezera orožniški narednik oroL postaje Ribnica gospod Korošec. Zadela x« le najbrže srčna kap med kopanjem Pogreb se je vršil 20. t- m, na Otoku. Pogreba ao se udeležili tudi njegovi tovarišl-orožnikL Bodi mu obra-njen prijazen spomini
Mali oglasi.
Proda se:
GLASOVIH prvovrstne znamke Bftseudorfer proda
Karolina Artmanu Sv. Jur ob južni železnici.	1251
VINOGRAD PR! SV. URBANO, k 2 in pol orala vinske trte, 3 orale lesa, 4 orale travnikov in njiv, na proda). Posredovalci izključeni Zglasiti se le pri lastniku Maribor, Erjkvčev* cesta 10, vrata It. L Melje.	1247
PRODAJE SE«
t. Lijepo iraanje ti Dravogradu, Jugoslavija, sastoječe se od 25 jutara oranice,
1 jutro livade, 2:5 Jutara vočnlaka, 31‘5 Jutara šume, zgrada za stanovanje, gospodarska zgradi. Stale Itd.
2. Imanje v Dobrovi, opčtna Tolsti vrh kod Dravograda, sastoječe se od: 8*5 Jutara livade, vočnjaka i oranice, 4*5 Jutara šume. zgrada za stanovanje I gospodarska zgrada.
8. Eventualno Jednokatna kuča sa go-stlsnom 1 tnesarnicotn u Dravogradu. 5'4
jutara oranice I Jutro livade 1 vočntafca. 0-75 jutara šume, štale sa konje, za blago 1 z* svlnie Itd.
4 Jednokatna zgrada u Dravogradu sa I iutrom zemljišta.
5. Vinograd kot Ptuja: 3 Jutara vinograda, 6 jutara šume I pašnjaka.
6. 2*5 Jutara gradiltšta u Dravogradu.
7. Ročni nun sa vodenom snagom u Dravogradu.
8. Osam polovnjaka dobrog vina.
Nasljednfcl Domaln -i Rudolf, Dravograd.
LEPO POSESTVO, oddaljeno 10 minut od državnega kolodvora Ljubljana, na prodaj. Vsa zadevna pojasnila dale Anton Bokal v pisarni stavbenika Iv Bricelja, Slomškova ulico 19, vsak dan od U. do 12. dop. do 28. i m.
'	ZENSKO	KOLO
dobro ohranjeno prodam za 1300 K. Prodam tudi več zabojev. Naslov v upravL pr0damT~ malo rabljeno železo za manjšo stavbo za feto-atelje ali kaj sličnega, obstoječe te 9 kosov T železa, 8X8X425 cm, 4 kose L železa 8X8X400 cm, I kosa X traverze, 8X16X300 ea 1 od* m strešnega stekla 7 mm močan, 1 steklena stena z faconlranlm železom, 260X205 cm z ali pa brez zraven spadajočih stekel, le najvišjemu ponudniku. — Nadalje prodam:
1 električno likalno železo 220 V, 7*20 kg. po-nlkljeno, za zamenjati Je le kurilo, 1 fotostatlv-aparat, 24X30 za visoki In poševni objektiv ter premakljivo vlzirno pripravo brez objektiva s 3 kasetami za 600 k, 1 ročni aparat, (Dr. Krilgner) z 10 posnetki, 9X12 cm za visoko In poševno ter časno in momentalno pripravo za 600 K vse v dobrem stanju. — Vprašanja s priloženo znamko za odgovor prosim na naslov FERD. ANDREITZ, Slovenji Gradec 1223
MAVEC ZA TRSTJE
(Stukaturgips), 10 vagonov, prodam takoj po najnižj! dnevni ceni. F. C, Schwab, Ptuj. ■"MOTORNO kolo, znamka pucriT
2 konjske sile, dobro ohranjen, en težek voz na peresih, konjsko opremo, moško sedlo, banjo za kopat (sercizna) ter več drugih predmetov prodam zaradi pomanjkanja prostora. Kupci «1 predmete lahko ogledajo vsak dau y Kolodvorski ulici 39
.(nredilnica),	1226
PRODA SE Izvrsten, skoro še čisto nov samokres, črno bronlran, s osmimi streli. In nekaj zraven spadajočih nabojev. Cena za vse skupaj 450 K. Ponudbe na poštuo-ležeče »št 37«, Cerknica, Notranjsko.	1205
TURBINO IN TRANSMISIJE se proda. Ponudbe pod turbino na upravo »Jugoslavije«.	1252
Kupi se:
DVA MLADA BERNHARDINCA se kupit«. Ponudba pod »Bernardinca« poštnoležeče, Bled.	123«
Službe:
PROZNI MOJSTER V POKOJU.
Slovenec, • prakso stavbenega poilrja, tiče podobnega posla. Pom na upravo Usta pod »Prožni mojster«, 124« BRIVSKI POMOČ—
Izučen v Celovcu ter spreten lasnlčar Išče slu/be v Ljubljani rU iwvem mestu P> tiudbe prosim na Leo Jak, Soteska, pošta Straža. ___________________________ 1241
DVA IZURJENA HUZARSKA POMOČNIKA
sprejmem takoj v tralno delo, proti dobri plačL Ponudbe na Gregor Pinter, miz. mojster v Bdrovljah, Koroško.	123«
SLUŽBE 1SCE 51 LET STAR~M02, ki Je v zadnjem času opravljal službo občinskega tajnika. Izve" n je v pisarniških poslih, v računtiv, .osp dar slih ta Ima vellkoletno Izkušnjo v vseh navedenih strokah. Sprejel bi občinsko tajništvo ali stažbo pri kaki bolniški blagajni ali pri kakem gospodarskem podjetju, nadzor« nlštvo, knjigovodstvo ali kaj podobnega. Ima dobra izpričevala. Zahteve na plači, oziroma preskrbi, eo zelo zmerne. Interesenti naprednega mišljenja, ki bi tako moč morebiti potrebovali, na] blagovolijd obrniti se na upravnlštvo našega Usta.
“"korespondetica iu korespon-DENTA,
potpuno vJešt slovenskom I njemačkont, po mogudnostl I hrvatskom Jeziku, tražl se. Ponudc sa oznakom plače I fotografijotu na E V. Feiler. Zagreb, Jurjevska 31-A.
Razno:
ELEGANTNO MEBLOVANA SOBA
v Mariboru se odda. Ponudbe na poštno' ležeče A. A., Ljubljana.	1;50
MESEČNO SOBO, če mogoče s hrano, želi s 1. avgustom -mlad, soliden železniški uradnik. Cenjene ponudbe pod »1. avgust« na upravnlštvo »Jugoslavije«.	1248
meblovano~mesecno ŠOBO iščem če mogoče s separatnim vhodomf. Plačam dobro. Cenjene ponudbe trosim pod šifro »A. B.« na upravo Usta. 1245
ZAMENJA SE
popolnoma nova iz predvojnega blaga narejena črna obleka za dobro ohranjeno žensko kolo. Eventuclr. se tudi pr*' 'a. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 1244
APNENICA, zidana, se da v nalem ali se tudi proda. Ravnotam je tudi 200 šamotne opeke na prodaj. Kje, pove. upravnlštvo »Jugoslavije«.	1233
Oblačilno blago \%
do 50 °|o ceneje. 4
ManuSakturna trgovina
J OS. STOPAR
Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 5.
hlaCevine,
modroliska,
zefirjtt,
klota,
razne podloge, štefov, sukanca i. dr.
10 vrst švicarske, 2 vrsti italijanske, amevikansko in francosko v raznih velikostih, sortirano ter poedino razpošilja zavoj od 8 kg na više, s pošto in železnico
Zagreb:
Maršter,
»mote ime markiz de
y.e spet sem si n; noti ne oridern d tesna slutnln rm Čez dobro ui zablodil. Ustavil ni krčmi. nokr
lu. ki ie bila snoči t tako vznemirila nietn misleč zdainazdai i maršala d’ Ancre. za 1 priporočilni list.
Ko se ie vzdramil večeri: razenteca ie muhavosti zavil no s
Naš pustolovec ie Doerab flesnil z iezikom in obrnil ravnost v tisto smer. kier da Ježi Pariz.
Samo še neka! grtnovia čilo od elavne ceste: v i zdaici zadržal Bliska ter n
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista
PiS£> ne ustavil ©e=J
v pisarno alt pa trgovino. Ponudbe pod .Praktikant* na; Anončni zavod, Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»koli 60—SO m2 kurilne prostornine z cevmi za ogenj (FeucrrOhre) ali kom-duiran s plamenom in cevmi za ogenj, pritisk 6 atmosfer, ee išče. Ponudbe M Edranud Moster i dr. Pcn-kala tvornica, Zagreb.
fafcrikat ,Watt“ 110 voltov naj 10—32 sveč, cena komadu > vključivši zamotanje, takoj iz Wien, prosto za izvoz na i
„ALESSA“, G. m. b. H.W
I,dweugnsse 18,
v veliko®!! 150—SCO
‘Pondbc na; Anončnl zavod, Di iscljak, Ljubljana, Cankarjevo m
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalle.)
»Zadio. ki io boste daiali. V eo-Štilni Dri .Treh vladanih4, v Tournon-sk' ulici, v Parizu. Tam se naideva svrho Duščauia. ki vas reši vaše vroče krvi.«
»Izvrstno. Dovolite: moie ime le Ademar. vitez de Capestang. In vaše?«
' »Gospod.« ie delal neznanec.
ie Henri de Ruze d’ Effiat. Cina-Mars.«
Mlada moža sta se odkrila oba-dva hkrati, čim naisdoblie se ie da: Io. ter se priklonila prav do vratu svoiih koni. kakor ie zahtevala te-dania moda Nato sta se ločila: markiz ie odiahal po cesti za kočiio. vina ie ubra! stezo, ki ie držala na o.
»Strela.« le zamrmral naš vitez, spet sem si naprtil dvoboi! Po tel ne oridern do sreče.« In čudna, mu ie stisnila crlo.
ie spoznal, da te se ie v prvi obcest-krčmi. pokrepčal se ter izvedel krčmnria. da nima daleč do bliž-niice. ki drži v Meudon in dalle v Pariz. Solnee se ie bilo medtem spustilo niže: vitez le odiezdil. sanlaie snotoma o svoiem dvoboiu z markizam m leni Delorine. zlasti pa o ia-halki v višnievetn baršunastem ode-v Loneiumeauiu srce. ter na mogočnega za katerega ie imel
le videl, da se ie bil koni v svoii po stezi, ki ie držala očivtdno vstran od prave noti.
ec ie pograbil vaietl, z iezikom in obrnil žival na-v tisto smer. kier ie vedel.
ga ie lo-: v tem pa ie ter napel uše-
st in oči: na cesti, koma! oar korakov od kraia. kier ie bil. le videl moža In mlado dekle ki sta izmenjavala zamolkle, razburiene besede. Kal govorita, ni slišal: toda ko ie pogledal mladenko natančneje, se mu ie zableščalo pred očmi in srce mu ie začelo utripati, kakor bi mu hotelo razgnati prsi.
»Ona! Bog nebeški! To ie ona!«
Mož in dekle sta se prerekala strdi ceste* niiiu obraza sta bila raz-iariena kakor niiiu besede. Niegpvo obličie ie izražalo strast, cinizem in grožnio. nieno strah, zaničevanie in gnev.
»Poslušaite me. Gizela.« ie brone! moški s pretečim glasom. »Že nocoi bo prenozno! Ponuiam vam rešitev iz strašne nevarnosti, ki grozi vam in vašemu očetu, in v plačilo za svo-io vdanost —«
»Vaša vdanost mi ie zoprna!«
»V plačilo za svolo skromno ljubezen 'n svoie globoko oboževa-I nie -*
»Vsaka vaša beseda ie zame psovka!«
»V plačilo za vso to vdanost in liutfzen zahtevam od vas en sam n: izanesliiv noeled... eno samo Besedico unania!«
»Iaha!te švolo not! To le vse. kar vam imam povedati.«
Besede so žvenketale druga ob drugo kakor udarci mečev v dvoboiu na živbenie in smrt.
»Ali ie to vaša resna misel?« ie zarohnel moški v prekipevajočem srdu.
»Izpred moiili oči. gospod!« ie velela mladenka z glasom neizprosnega dostoianstva.
»Dobro1« ie zaškrtal on. bled od gneva >n strasti. »Sama si boš očitala. ako se odnre brezdno pod tvo-iimi novami in umre tvoi oče v obupu. ti na pogineš brez rešitve... zakai ..«
Kakor bi se ne mogel več krotiti. ie pognal svoiega konia k njenemu. Dekle ie prebledelo: Concini pa te dvignil razboiniško roko. da bi zgrabil edinko voivode Angoulem-
skega! Gizela ie vzkriknila od groze in se vrgla nazai.
Tisti hip se ie začul prasket do-lomliivega veievia: nekai diviega. bliskovitega ie treščilo iz gozda kakor bomba iz tona. Conciniiev koni ie odletel daleč vstran, dolg meč se ie zasvetil v žarkih zahaiaiočegn solnca. in glas viteza Capestanga ie zagrmel:
»Nazai. nepridiprav! Nazai. gospod. ki žalite ženske! Nazai. podla duša. ali oa ti ie odbila zadnia ura!«
Gizela v svoiem trepetu ie zagledala iezdeca ki se ie ooiavil pred nio kakor v glorili srdite lepote. In v naigloblii tainosti nienega srca le zavrisnil glas unania in ponosa:
»To ie on! Hemi de Cinq-MarsU
Concini ie obledel in mrzel pot mu ie stonil na čelo. kn le videl ost vitezovega raniria komai doI pedi od svoiih nrsi. Z naglim sunkom, ie potegnil konia nazai.
»Kdo ie ta cestni razboinik?« ie zaieelial. »Počakai. Iodov. iaz te...«
»Izgubi se!« ie zariul Capestang.
Blisk, ki ie šinil pri tem iz nic-! govih oči. ie bil poln tako smrtonosne odločnosti, da ie Conciniia pre-I Šinil mraz.
»Dobro!« ie siknil: nieeove ustnice so bile bele od besnosti in groze.
'Dmeknil se ie. Vitez de Capestang ie obrnil konia in zahaial tik do Gizele. Za hip sta se spogledala, trepetaie v skunnem globokem nemiru. ki si ga nista tipala imenovati s nravim imenom. Vitez se ie naklonil deklici, ki ie zrla nam vsa bleda in nepremična, podobna čndokras-nemu kipu.
»Madame.« ie iznreeovoril z mehko krotkostio. »re boite se ničesar več...«
Ponosno ie zmaiala z leno glavo.
»Ne bolim se. gospod.« ie deiala »Toda bodite mi zahvalieni iz dna srca...«
V tem irenotku Pa ie popadel Concini srebrno piščalko, ki mu ie visela okrog vratu. Rezek žvižg ie pretrga! gozdno tišino. Odgovoril tnu ie besen koniski topot.
»Zgrabite tega človeka!« ie zariul Concini.
Kakih deset iezdecev ie navalilo na viteza Capestanga. Concini pa le s podlim režanietn na ustnicah spet za*ahal h Gizeli ter zmagoslavno iztegnil roko1
Mladi mož ga ie videl ter stisnil Bliskove lakotnice z nogami. Žival se ie zaprašila v besnem skoku: krik. tulienie in kletev ie brizgnila izpod nienih kopit. In Blisk ie zletel 'kozi krvavo vrzel ki io le bil napravil v živi zid napadavcev.
Kakor bi trenil, ie skočil vitez na ikt m potegnil bodalo. V tistem hiou. ko ie hotel Concini zgrabiti Oizelo. mu ie omahnil koni zaboden v nrsi. ter se zruši! na tla. rezgetaie od bolečine. Maršal le zagledal Capestanga. ki ie z mečem v roki zaslonil dekle.
»Pazite nase. svetlost!« so zariu-li ConcinMevi pomagači, nodeč se v gruči nad mladega moža.
»Bil! Kolii! Brez pardona!«
»Bežite, gospodična.« le rekel Caoestang. obenem s sunkom, ki ie odbil naibližieva nanadavca.
»Ne!« ie rahlo deiala Gizela.
»Smrt mul Zakolii ga!« so tulili besneži.
»Zaradi vas bom ubit ako ostanete.« ie povzel Capestang in prestregel udarec, ki bi mu bil preklal glavo
»Primite ga živega!« ie zavpil Concini. ki le bil dober iezdec in se ie uiel pri padcu s konia na noge.
»Če me pustite samega, se rešim.« ie nadalieval mladi mož. Evo, gosnod! Mrtvi ste.«
Fden ie padel. Dva druga sta bila raniena Concini ie omagoval od gneva. Bleda kakor smrt se le sklonila Gizela k vitezu, ko se ie baš vzravnal no novem sunku, ves raztrgan že in ves krvav.
»Mordieu1« so riuli napadava. »Hudiča ima v sebi! — Corps du Christ! — Pri vseh hudičih, dobimo | ga! — Živemu slečemo kožo!«
»Gospodična,« ie zahronel Capestang. »ako ostanete še minuto, sem mrtev!«
»Zbogom tedai.« ie zamrmrala ona. »Morda se ne vidiva nikoli več. toda živeli boste tukaile. dokler bom živela laz.«
Pritisnila si le roko na prsi. in Capestang ie vztrepetal do dna duše. Ta hip ie Concini zariul. Gizela ie bila izoodbodla svoicca konia ter izginila v diviem kalopu.
»Za nio! Za nio! Ustavite Io! Ri-naldo. tisoč tolariev. ako ie viaineš1«
»Pokaživa, kai znava. Blisk!« ie zavpil Capestang.
. Ž enim skokom ie bil na koniu. z drugim sredi ceste. Rinaldo in nieeo-vi tovariši, nemara veseli, da se iim ni treba klati s tako nevarnim nasprotnikom. so io udrli za Gizelo.
»Zanrto!« ie zagrmel Capestang.
Meč v niegovi roki ie bil odlotn-lien: kri mu ie curkliala iz rame iz roke. iz Draške na vratu: niegova raztrgana in besno naiežena prikazen ie plamenela v blaznem /arij. Snlce. ki ie posevalo skozi veievie, ga ie obdaialo z zlato gloriio. in v lem vencu luči se ie risala niegova vitka noiava na ogromnem Blisku kakor oživlien kip starodavnega iu-naka. V tem trenotku bi bil umrl. ne da bi vedel o tem. Čutil ni ran ne krvi: živel ie kakor v strašnih, fantastičnih saniah.
»Prostor! Prostor!« so vpili jezdeci.
(Dalie prih.)
SLOVENCI. JUGOSLOVANI!
Naileošl odgovor na italiianska erozodeistva v Trstu podamo s tem, da se vpišemo vsi. nrav vsi v »Jugoslovansko Matico«. Nai ne bo družine, ki bi ne dala »Jugoslovanski Matici« vsal enega člana, nai ne bo vasi v Sloveniil. ki bi ne imela ^svoie podružnice. Vsak član nai nndobi vsal op dva nova člana, — Nabiralne pole se dobi v tajništvu »Jugoslovanske Matice«. Pražakova ulica 3.1. nadstronie. Istotam se snre« lemalo novi člani
DnoppopopaapoPonBCPPPDaa
lite se
Želim vstopiti
raktikant
Dobro tmllmno
ffiliPl strojepisk«
ponudbe na:
IJaiiMo \iMmm Mih izdelkov
Maribor.
1141
nnaBappnaapppppnCP£iPPPaP
}{aj bi kuril mo: emu
malemu 3a ge d?
1 Moj zverinjak
z
kom-
knjizica n&§<m modni za zabavo in pcuk s 45 slikami in k teni spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
»Zvezni knjlpr«,Marijin frt8, »Zvezni tiskarn!, Stari trs 19,1.
se sprejme tako!.;
Pismene ponudbe na poštni predal 74.
Muholovnike
| (trakovne) priporoča gg. trgovcem
Liubliansfca komercialna družba Ljnidiana, IilciaeiSGva c. IS.
Cement
lim in leiililije
Pošilja se takoj in perijodično iz skladišča Maribor v prvovrstni kakavosti po najnižjih cenah:
prstene barve vseh vrst (Erdfarben), laki (MObel, Email, Poliiur, Leder, eisen-lack), Malerton, Gips, alabaster, lojevec (Federweiss), Bronzetinktur, »lata 1n srebrna bronzo, HarUrcckenill, firnež na pozlatarje Mixton, Ofenstlber Bendalin, Brunolin svitli, mizarski lim, VVasser-gias, Karbolineum, kolofonija, modra palica, Sol za konserviranjc, Abbeizirvttel Selak orange, Terpentin, med, čisti, Fuss-bodenlackfarbe, krema za čevlje s terpentinom, voščilo za čevlje, mast za vozove v škatljah po 1 in 2 kg, Galun kryst, boraks, gumijasti izdelki in razni drugi uvozni predmeti. Naroči se pri Karol Golesch, Maribor.	987
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
doba Ija „AVa« Laško.
Ha Mo!
nBHKMMMHI
Kolomaz, malec, Fe-derweiss, voščilo, železni lak, smolo za čevlie odda
I. Mirlbonko Izdelovanie REBiičniti Izdelkov
BJnrlbor.	1142
- II Zalepke za srečelov in šaljivo pošto
110 voltov napetosti od komadu 4 dinarje' takoj iz skladišča to za izvoz na prodaj, i
W1EN111.
167
priporoča v najnovejši obliki
M. TIČAR, LJUBLJANA.
išče sa
nteblirano sobo
za čas počitnic pri boljši rodbini v sredini mesta eventualno s hrano ali brez. Cenjene ponudbe na: Anončnl zavod, DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 6.	1159
Prircdni malinov syrnp zidne opeke
se zopet dobi:
SREČKO POTNIK, LJUBLJANA
jjJ&IS UCčbCIi	Metelkova	ulica	(poprej	zaloga	Mengiške	pive).
(Strangfalz in Biberschwanz.)
Strešno opeko .
dobavlja „AYA“, Ljubečno.
m2. Drago Be-nsbrežje 5.
Jax
in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
iaii siroj! iti stroji is pt&tei.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1.1867. ^ Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. ‘Lastna delavnica.
fAd!er‘.
Kolesa iz prvih tovarni.
Dfirkopp, Siyrin, Waf!enrad.
Odgovorni urednik Aaioa Lcseli,
v
J
Juli© ¥mm1 d. d.
v Jugoslovansko delniško družbo preosnovano podjetje naznanja cenjenemu občinstvu zopetno
otvoritev ~W
Ljubljanske podružnice na
Aleksandrovi c® iti ilev.
v hiši Jadranske banke. Svoje prejšnje cenjene odjemalce prosimo nadaljne naklonjenosti in se priporočamo 2a nadaljni obisk.
Ljubljana.	j,	NEiLSL,	53.	d.
,	JI i«.« iJi.'. —
m
D
na	Pfš	^fnlu
je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga Iz najfinejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila ee izvršujejo po najnižjih cenah.
‘gaECTESSHHMMHjnEBK
1 EmEHSSBBEE3SSSXSa«BI
i msmasBfSmsiR Vj • ‘
"ilška ^Učiteljska tiskuraa" .v LlubljatO.