Pred bitko.
SOVRAŽNI SI VOJSKI STA SI TAKO BLIZO, DA VOJAKI SLIŠIJO EDEN DRUŽEGA.
Koncentracije čet za bitko. — Rusi, kakor tndi Japonci so dobili nove čete na pomoč.
ZOPETNI BREZVSPEŠNI JJAPAD NA PORT ARTHUR.
Mukden. L nov. Živahnost v japonskem središču, eegar prednji del proti gorovju na koncu postala zelo pomenljiva, takim operacijam zasta-, tako, da je položaj na nestu najopasnejši. elni jarki na obeh straneh so se-napol ajeni z vojaštvom in na iu krajih so se Rusi in Japonci
je okre ravnine, Rusi T£ vijo zaj tem me
ribližuH
nlen drupremu, da sc
Ji
daj mn
tak . ______
zamore jo klicati. Na gori Manalon. kjer so Ru^i pred 10 dnevi vplenili japonskih topov in z bajoneti poklali 800 Japoncev, so si sovražne čete le po G00 korakov oddaljene.
Položaj je zelo čuden. Dve vojski kteri se bodeta bojevali, hitita graditi utrdbe.
Ko so bili zadnjič Japonci tepeni »o se zbral- in z.->>edli nek osamljen ^em milj iztočno od Fenchiapu. apnnei so sklenili na vsak način osvojiti zopet Putilov grič.
^ če raj po noči so Rusi najbolj stre ljali z topovi. Vmes je bilo tudi slikati puškine strele. Ruski pešci so po noči napredovali za par sto korakov in hitro zsrradili nove strelne jarke. Taponci so dobili poldrugo divizijo pomoči od vojske, ktera cble<r> I Port Arthur in tako se bode bitka pričela v par dneh.
Obe vojski se opazujeta mirno. Japonci vsaki dan streljajo na goro, na kterej je neko svetišče. Rusi se bodo ravnali natančno po zadržanju Japoncev. Kitajci, kteri so ostavili Mukden, so pričeli vračati.
Petrograd, 1. nov. Bitka se mora vsaki čas pričeti, ako se že ni pričela. Kuropatkin javlja, da so Japonci dobili pomoč iz juga in Fengwangchen-ga. Njihova koncentracija je gotova in oni se pripravljajo na ofenzivo. Pomoči so dobili Japonci od 40,000 do 60,000 mož. Vsak Japonec, kteri zamore nositi puško, mora sedaj na bojišče in tudi mnniro čet izpred Port Arthurja so poslali v Mandžur, tako, da bode njihova vojska skoraj tolika, kakor ruska. Japonci nameravajo zopet obiti Ruse. tako, da bode druga bitka pri reki Shake, izdatno veČia nego je bila prva. General Knropal kin ima izvršiti težavno naloeo. Se
rianja japons njemu poraz povodom rad Ob obeh s se pričeli bo
ka vojska je kljub zad-i močneja. nego je bila nje bitke.
k rajnih ruskih krilih «*-» i. V noči dne 30. okt. ijapadn so Japonci ruske utrdbe isto-čno od Sincbinpn, toda Rusi so jih precnali. Tndi pri Tunn-anomn so pričeli Japonci napredovati, toda Rusi so jih pognali nazaj.
Japonci bodo toraj ob vsej fronti pričeli z ofenzivo. Bojni red bode isti. kakor je bil. ko je pričel Kuropatkin napredovati proti jugu.
Višine, ktere so zasedli vojaki generala Zambajeva. so klicne bučeli-nem panju. Vojaki so izkopali jame. v kterih bivajo.
Tokio, 1. nov. Vlada je izdala proračun za prve tri mesece 1. 1005. T/ tega je razvidno, da bode Japonski potrebovala samo za vojsko tekom 3 mesecev $385,000,000, dočim bod<. znašali navadni izdatki $60,000,000 Ker pa japonska vlada nima denarja, bode zopet povišala davke za letnih Mri.000,000, dočim mora najeti $305.-000.000 posojila. ZemljišČne davke bodo povišali za 6%, dohodninske in trgovske pa podvojili. Že sedaj vlada na Japonskem nepopisno siromaštvo in položaj ubozega ljudstva bode v kratkem postal uprav grozen.
f'hefoo, 1. nov. Semkaj došli mornarji, kteri so včeraj pluli memo Port Arthurja, poročajo, da so čuli tamkaj gromenje topov iz česar je sklepati, da Japonci še vedno brezvspešno napadajo mesto.
Streljanje traja neprestano. Rusi so zopet z minami pognali več sto Japoncev v zrak, tako. da se njihovo število neprestano krči.
Petrograd. 1. nov. Zadnje poročilo iz Port Arthurja je datirano dne 17. okt. General Stoessel poroča, da se Taponci bližajo ruskim jarkom pri Tfsiafu. Rusi se kljub vsem nabor« junaški.
r -----■--„
Chefoo. 31. okt. Včeraj je krog Port Arthurja divjala velika in krvava bitka, kjera se je pa zaključila, kakor vse dosedanje, z porazom Japoncev.
Japonci so se za sedanji napad prijavljali mesec dni in so mislili, da i odo sedaj mesto gotovo zavzeli. Ka \m' za prejšnje, tako so se pripravili tudi na sedanji napad z tem, da •o kopali strelne jarke in se pri tem ■o nekoliko tudi bojevali. Japonci bodo z napadi prenehali te-aj, ko bodo zasedli važne postojanke ar je naravno izključeno. Sedaj so a sprevideli, da bodo morali mesto ajmanj še dvakrat od vseh strani naskočiti, predno se mu toliko pribli-ajo, da zamorejo zunanje glavne trdnjave napasti. Toda predno se to ^odi, bode tudi že Kuropatkin blizo Tokio, 31. okt. Parnik "Chiyoda", * axel je včeraj blizo mesta Chefoo plavajočo mino, ktero je dovedel Eoji. V luki se je razletela. Več osob .je bilo ranjenih, dočim je parnik zelo poškodovan.
Mukden. 31. okt. Po večdnevnem i irovanju, pričeli so včeraj zvečer na iugoiztoku grometi veliki topovi. ' ombardiranje je trajalo do jutra. — ^fed patruliranjem se vrše boji, zlati pa ob reki Shake.
Še tekom tega tedna je pričakovati velike bitke, ktera bode najbrže zadri a v letošnjem letu, ako ne bodo Rusi Japonce popolnoma porazili.
IJnsi bodo svojo mandžursko voj-ko reorganizirali. Danes zjutraj se e bombardiranje zopet pričelo. Ja-■< nci streljajo sedaj na Putilov grič.
IVtrograd, 31. okt. General Kuropatkin brzojavlja, da se japonske čete ribajo od zapada proti iztoku in dobivajo pomoč od juga in jugoiztoka.
Okujev glavni stan, 31. okt. Obe <>ti-ki pod vodstvom Oyame in Kuro-»a t kina taborita že teden dni jedna kraj druge. Strelni jarki so jeden •ju' dragega oddaljeni le povprečnih >00 yard©v. Niti na jednej, niti na Irugej st rani nihče ne pokaže svoje -rlave izza okopov, kajti to bi bilo samomor. Po dnevi strelja topništvo ia okope. Prednjih straž ni mogoče izpostaviti. Po noči se posamezni vo-aki obeh vojska približajo drug drugemu za par jardov, da tako preprečijo nepričakovane napade. Zjutraj se zopet vrnejo v jarke. Velika bitka -e zamore vsaki Čas pričeti. Izgube vsled nočnega bombardiranja, so majhne, toda moraličen vspeh je izdaten.
General Kuropa tkin je po zadnje j bitki dobil mnogo novih čet iz Evrope. Sedanja bitka bode najbrže največja v vojni.
Petrograd, 31. okt. Med tem, ko aekteri časopisi izražajo zadovoljstvo > poravna\ i bullske afere, napada list ' 'Svjet" Anglijo in svari Ruse, naj nikari ne mislijo, da se bode prepir med Anglijo in Rusijo poravnai mir-lim potom. Zadržanje Anglije ne obeta kaj dobrega za Rusijo. Na Ruskem je vsakdo prepričan, da se skri-i v ribiških lukah Anglije par ja-ix>nskih torpedovk, radi česar je postopanje admirala Rožestvenskega. •rteri je prepričal napad, povsem hvalevredno.
Algier. sev. Afrika, 31. okt. Semkaj so dospele tri ruske torpedovke. Ta ostanejo 24 ur, da vkrcajo potrebni premog.
Newyorske vesti.
CARNEGIE IN GLJTVE. — IZVRSTEN RECEPT ZA IZDELOVANJE WHISKEY A. — POTOVANJE VELIKE KAČE.
Pijanci v poduličnej železnici. "Vroč" boj. — Davek v znesku 1 centa. — Polžev ekspres.
RAZNO.
Male evropske novice.
Petrograd, 1. nov. Da postaja vlada v Rusiji vedno bolj liberalna, odkar je postal knez Svjatopolk Mirski minister notranjih zadev, nam dokazuje javna agitacija za narodno vzgojo •seb slojev ljudstva. List "Rus" je prišel z nabiranjem prispevkov za narodno ljudsko vzgojo. Gibanje podpira tudi vgledni moskovski list "Ru-skija Vjedomosti' \
Gomelj, Rusija, 1. nov. Policija je dobila dokaze, iz kterih je razvidno, da so bili tukajšnji Židovi organizirani za vstajo. Mesto so razdelili v sekcije in so si nabavili tudi potrebno orožje.
Paris, 1. nov. Vsled vedno ponavljajočih se nemirov v Maroku, poslala je Francija več čet na mejo. Tudi dve vojni ladija sta pripravljeni.
Koledar
za leto 1905. se že marljivo tiska in bode dokaj zanimiv ter imel veliko lepih slik, povestij in smešnic, .Cena mu bode 25c s pošto vred. To bode deseti letnik. Ako želi
kdo naših trgovcev, gostilničarjev itd. Ha una, kteri je preje služil na nje
—	Veliki Carnegie gotovo niti sanjal ni, da je z svojim vstanovljanjem knjižnic zašel med poljedelce. V nje-guvej knjižnici na 125. ulici zrastlo je vse polno gljiv, ktere dobro vspe-vajo v treh sobah. Škoda, da gljive iz Carnegiejeve knjižnice niso vžitne. ker inače bi jih Carnegie gotovo podaril mestnim ubogim.
—	Baš tako, kakor razne tvrdke
javno naznanjajo prodajo strupa za muhe in podgane, naznanil je tudi nek mož iz Missourija recept, po kterem je mogoče izdelati jedno galono whiskeya za — 25 centov. Evo recepta : lesni ekstrakt, kolinska voda. koruzno olje in voda, poslednja v polj ubnej količini. Morilski recept je v New Yorku, kakor znano, dobro posloval.
—	Sedaj ne govorimo o prihajajo-čej tašči, temveč o povsem drugem nestvoru, kojega so iz menažerije v Bronx parku poslali v Florido, da tamkaj v nekem cirkusu zimuje. Delavci, kteri so morali veliko kačo "Pvthon" spraviti v poseben zaboj, so se nepopisno mučili. Oddahnili so se šele, ko so zabili zadnji žebelj v zaboj.
—	V poduličnej železnici razvila se je povsem nova bolezen v obliki žeje. Potniki, kteri dobe tako bolezen, pijejo običajno jedno čašo preveč, na kar jih primejo policaji. Včeraj se je 14 takih bolnikov zagovarjalo pri vorkvilskem sodišču. Vsi so jedno-stavno izjavili, da so pri vožnji pod zemljo povžili toliko prahu, da so morali svoja posušena grla namočiti. Izgovor se je dozdeval sodniku tako nov, da je postal hipoma "ginjen" in je vse oprostil. Zajedno je pa obtoženim svetoval, naj se v bodoče vozijo z nadulično železnico.
—	Na 20. ulici in 6. Ave. prišlo je med grškimi prodajalci kostanja do boja, v kterem so rabili svoje peči. goreče oglje, in vroč kostanj kot orožje. Da je bil boj dvakrat vroč, je samoumevno. Končno so Grke raz-irnali policaji. Štiri ranjence so poslali v bolnico, da jih tam 'zaflikajo'. na kar jih bode tudi sodnik "zašil".
—	Ker je mesto razširilo Prospec* Ave., Bronx Rorougfa, zadobilo je zemljišče gospe Mary A. Bennottove obliko trikota, kteri je pa le par "čevljev dolg in širok. Zemljišče nosi baš 1 cent davka, kterega je gospa tudi točno plačala. Pri tem je dobila pravilno pohotnieo.
—	Ekspresni promet podulične železnice je zelo slab. Včeraj je zašel v prodor mali pes, kteri je tekel pred vlakom, v kterem se je peljal njegov gospodar. Pri tem je prišel pes mnogo hitreje do končne postaje nego — ekspresni vlak.
—	V prodor je zašlo tudi mnogo vrabcev, kajti zlasti oni, kteri bivajo na drevesih Boulevarda in Manhattan St., zelo rado lete v prodor. Tu jih vlaki zmešajo in tudi povozijo. Upati je, da bode društvo za varstvo živaL

REPUBLICAN TICKET.
For President, THEODORE ROOSEVELT.
For Vice-President, CHARLES W. FAIRBANKS.
For Electors of President and Vice-President, GEORGE URBAN, Jr.

REPUBLICAN TICKET.
For President, THEODORE ROOSEVELT.
For Vice-President. I CHARLES AV. FAIRBANKS,
For Electors of President and Vice-President, GEORGE URBAN, Jb.
CHARLES A. SCFIIEREN.
BRINKERHOFF MYERS.
PETER WYCKOFF.
CHARLES A. SCHIEREN. BRINKERHOFF MYERS. PETER WYCKOFF.
THOMAS P. PETERS.
EDMUND W. VOORHIES.
THOMAS P. PETERS. EDMUND W. VOORHIES.
CHARLES E. TEALE.
CHARLES E. TEALE.
Tak je republikanski prostor na uradnej gla- ■ Taka je glasovnica potem, ko volilec napravi sovmci, ktero dobi vsak volilec.	v krog križ tako, da označi s tem, da je oddal
svoj glas za Theodore Roosevelfca kot za predsednika Zjedinjenih držav.
Ne delajte križcev pred imeni, ker inače izgubi glasovnica svojo veljavo!
pr#si za mir!
NAMEN POTOVANJA JAPONSKEGA PRINCA FUSHIMI V ZJEDINJENE DRŽAVE.
Japonska bi rada sklenila mir, dokler še ni bila popolnoma poražena.
ROOSEVELT POSREDOVALEC?
-o-
pravilno nastopilo proti "surovem športu".
— 23Ietni Lawrence Mott, sin Jordana Motta, je sicer že štiri leta ože-njen, toda to ga ni motilo udvarjati lepej igralki Kristini Marsbovej. Obljubil jej je celo zakon, ker pa tega ne more storiti, ga je Marsbova tožila na plačilo $25,000 kot odškodnino za njeno "zlomljeno" srce. Marsho-va trdi, da se je z Mottom seznanila pred 2 let', ob kterej priliki se jej je predstavil kot samec. Ko je sedaj zvedela, da je že oženjen, ga je hitro tožila.
601etni morilec.
Toledo, O., 31. okt. 601etni Ross S chaffer iz Belmore je v minolej noči torikxait streljal na 30ietnega John
dati oglas, naj to kmalu stori; cene so nizke in se Koledar < redno bolj raz-pečava, lani smo ga prodali nad 3000 komadov,
go vej farmi. Stari farmar ga je po noči poklical iz stanovanja in potem pričel tereljati. Hann je bil na mestu u*arUa. Morile* mt zaprli.
.......
Washington, 31. okt. V tukajšnjih diplomatičnih krogih obudilo je veliko zanimanje potovanja japonskega priča Fushimi v Zjedinjene države, kamor pride sredi novembra. Prinčev namen je obiskati predsednika Roosevelta, na kar bode obiskal tudi razna mesta republike. Ko se je prvič poročalo o prinčevem obisku, tolmačili so si njegovo potovanje tako, da namerava Fushimi obiskati le svetovno razstavo. Japonski poslanik je vrhu tega se zatrdil, da je nameraval Fushimi priti semkaj že spomladi. Potem so pa potovanje prestavili do srede novembra, ker bodo potem predsedniške volitve gotove.
Princ Fushimi je brat japonskega cesarja Mutsuhita in poveljnik divizije japonske vojske. Tudi vojne proti Rusiji se je udeležil, toda vlada ga je odpozvala z namenom poslati ga v Ameriko. Člani ameriškega poslaništva so ga spremili do parnika v Yokohami. Njegovo potovanje je toraj diploma t icno.
V dobro poučenih krogih se sedaj povsem odločno zatrjuje, da pride Fushimi v Washington z prošnjo, naj washingtonska vlada posreduje v svr-ho sklenitve miru med Japonsko in Rusijo. .Japonska si želi mir, ker sedaj dobro ve, da bode popolnoma poražena in da bode morala zajednotudi napovedati popolni finančni bankerot. Mir bi bil sedaj za njo še časten, ker na bojišču še ni bil^i popolnoma poražena. Princ bode prosil predsednika naj slednji naprosi rusko vlado, df. preneha z vojno.
Tukajšnja vlada je dosedaj zavzemala stališče, da zamore med vojujo-m državama tedaj
vati, ako sta z tem zadovoljni Rusija, kakor tudi Japonska. Državni tajnik Hay je že hotel posredovati pred par tedni, ako bi bili z tem obe državi zadovoljni. Mimogrede je o tem naznanil tudi ruskemu poslaniku Cassiniju. Toda slednji mu je tako odgovoril, da je tajnik Hay vso zadevo takoj opustil. Ruski poslanik je namreč izjavil, da se Rusija na nikak način ne bode ozirala na mirovne predloge, tudi ako prihajajo slednji od najbolj prijateljske države. Tudi potem, ko Rusija zmaga, se ne bode ozirala na posredovanje.
Sedaj, ko prosi Japonska sama za mir, da se tako še vzdrži na površju, bode naša vlada še enkrat poskusila svojo srečo. Z početjem naše vlade Rusija nikakor ni zadovoljna in niti malo ne dvomimo, da bode Rusija vsak poskus posredovanja smatrala žaljenjem in neprijateljskim nastopom.
V REPUBLIKI GUATEMALI PRETI ZOPET ENKRAT REVOLUCIJA. — PROTI PREDSEDNIKU CABRERA.
San Antonio, Tex., 1. nov. Iz Ma-zatlana, Mexico, se brzojavlja, da poročajo ljudje, ki so prišli iz male republike Guatemale, ktera je k večjem tolika, kakor Avstrija, ua se bode tamkaj vsaki čas pričela revolucija, ktero bode podpirala tosedna republika San Salvador. To dejstvo pome-n.ja toraj napovedanje vojne. General Salvador Toledo se pripravlja na napad na Guatemalo. Potrebno vojaštvo mu je dala na razpolago republika Salvador.
Vstajo v Guatemali je provzročil tamošnji predsednik Cabrera. Dasi-ravno se mora pred vsem zahvaliti za svoje predsedniško mesto generalu Toledo,je sedaj postal njegov nasprotnik in ga prisilil iskali zavetja na
ozemlju S an Salv«»dorja. Sedaj bod,- m____P_____________H^H
skušal Toledo na čelu 30,00 Salvador- ia iz tukajšnjega pokopališča v Rot-stih vojakov, prepoditi Cabrera in terdam, od kjer je bodo poslali v ju-samega sebe proglasiti guatemalskim žno Afriko z parnikom "Batavier". predsednikom.. Razmere v Guatemali \ Krsta je okraišena z šestimi venei,
Iz inozemstva.
SEDANJE EVROPSKE ±VEZE LUČI NECEGA DUNAJSKEGA DIPLOMATA. — RUSKI BEGUN V AVSTRIJSKI POLJSKI.
Sofija, Bolgarija, 1. nov. Srbski kralj Peter odpotoval je včeraj v svojo stoiico Belgrad, Pred odhodom kralja v Srbijo, vršila se je velika vojaška parada. Srbski kralj in bolgarski knez sta se dolgo posvetovala. Konferenci je prisostvoval tudi bolgarski ministerski predsednik.
Dunaj, 3. nov. Nek ugledni diplomat se je o zadnjej angloruskej krizi na sledeči način izrazil:
"Izid hullske afere nam dokazuje, da vladajo na petrogradskem dvoru razni vpljivi. Ruska politika je postala nepremišljena, ker nanjo vplji-vajo razne stranke. (Čuden diplomat je najbrže mislil na avstrijsko politiko.) Baš radi sedanjih zvez med raznimi državami, zamore nastati vsak trenotek svetovna vojna, ktero je sedaj edino le Francija preprečila.
Krakov, avst. Poljska, 1. nov. V Galicijo prihaja vedno več ruskih mladeničev, kteri so se odtegnili vo-jaškej dolžnosti. Po večini so Židje. V Krakov ti je poslanec Petelenc vsta-novil družbo, ktere namen je pomagati begunom.
Dunaj, 1. nov. V svrho razprav glede sklenitve trgovinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo, odpotoval je včeraj nemški minister notranjih zadev, grof Posadoveskv. na Dunaj. Vlada namerava pri prihodnjem zasedanju državnega zbora predložiti zbornici vse važne trgovinske pogodbe. Pogodbe z Rusijo, Italijo in Belgijo so že gotove.
Haag, Nizozemska, 1. nov. Včeraj so odpeljali truplo pokojnega trans-vaalskega predsednika Paul Krueger-
so sedaj slabejše, nego so bile pred leti. Ameriški dolar je vreden sedaj
med kterimi sta tudi ona nizozemske kraljiea in bivšega
"GLAS NARODA"
slovenskih delavcev v Ameriki.
Editor.
Z M AGO SLAV VALJAVEC iic	Publisher:
FRANK SAKSER, Greenwich Street, New York City.
:to velja list za Ameriko ... $J.OO iol leta «...	1.50
Za Evropo, za vse leto	4.50
4 " " pol leta.......2.50
• ** " četrt leta......1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve številki.
••GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemi i nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
:tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov imo, da se nam tudi prejSnje bivali-naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda" Greenwich Street, New York City. Telefoni 3790 Cortland.
Popolnost.
da
e li komu cenjenih čitateljev zna-kako so "svetniki" počeli, da so em postali svetniki, oziroma, da so >bili svetost T Odšli so v gozde, v tinjo in s** *am ostali toliko časa, so umirili svojega vraga, odnosno, da so mislili, da so ga že umirili in se tako rešili "skušnjavca". Nikoli pa še nismo oitali v pravljicah o svetnikih. da je ta ali oni dosegel popolnost s tem, da se je udeleževal raznih sestankov inteligence ali pa celo sedaj modernih "Mothers Meetings in "Pink Teas".
Čemu neki naše ženske tudi ne slede vzgledom starodavnih svetnic in cemu saj deloma ne žive same sebi T Današnje ženske se prerado kažejo, toda le svojo zunanjost ter žive edi no le nezadovoljnim zabavam, ktere so pa brez vsaeega pomena. Potom opienega posnemanja onih, kteri za-m ore j o tratiti denar in čas, so naše žensk«, inače tako dobre in pametne soproge, prišle srečno do tega, da svo jih znancev ne povabljajo le na običajni čaj (zlasti še, ako že stanujjo v svojej lastnej hiši), temveč one vabijo S'^laj k takozvanim "Green Teas" in "Pink Teas" ter "Receptions", ob ktere j priliki mora povabljenec držati z jcdno roko čašo, z drugo pa kot oreh veliko pecivo z rudeČim ali pa zelenim trakom okrašeno, kar nazivi j a-po (pomotoma) "sandwich."
In koga najdemo pri takih sestankih t Ženske, ktere se do skrajnosti dolgočasijo, kajti prisiljena etiketa jim ni prirojena. Kraj njih mladeniče — v kterih zaman iščemo možatost. ^iko se za vrši "Pink Tea" s zgubljenim časom. Pa naj že oni možki še tako zanimivo pripovedujejo o najboljših "shows" na Broadwayu, o konjskih dirkah, o pojedinah v "St.
ali "Waldorfu", igrajo oni ečo cašico in rudečim kruhekom roki, vendarle skrajno žalostno
Davni naši predniki so bili vendar-drugaČni možje, kajti oni so se bo-z volkovi in medvedi in turov4 j so njihovi potomci rado pustil1 življenje v boju za vero, za svojo čast n za svojo.... Ne da bi si take zgodovinske razbere želeli nazaj, toda one moči in eneržije starih časov dandanašnji vendarle pogrešamo pri možkih.
Pravi vrag se je že davno izkazal, kot prazen strah in vsi vemo, da za-moremo vse dobre lastnosti gojiti, kar ne dosežemo s tem, da se oddaljimo v pustinjo toda tudi ne s tem, ako občujemo z ljudmi, kteri vživajo vse v obliki pilul — vero, ljuba v in družabnost.
Zakaj smo republikanci?
Prav dobro vemo in tudi Čutimo, da ste obe naši mogočni stranki, to je republikanska in demokratska stranka, kapitalistični. Da smo se pri letošnjih volitvah postavili na republikansko stran, vzrok temu je za nas delavce zelo naraven.
Republikanska stranka ima v svojih rokah in kontroli skoraj vso obrtnijo in kupčijo te dežele, enako tudi vsa prometna sredstva, to je železnice in ladjeplovstvo. Ta stranka se vedno poteguje za domače delo in je zato napravila visoko colnino za uvozne izdelke. Doma imamo neizmerne zaklade rude vsake vrste, doma imamo ogromno premoga in druzih surovi. , ktere vse lahko doma izdelamo in to ^ mr>."-e izd lovanje daje delo mili-; trnom rok, poleg dela seveda turn zaslužek in jelo. Vemo pre lobro, da delavstvo ni deležno svojega zaslužka v polnej meri, a to ni le tu, temveč tudi drugodi, dokler so povsodi razmere jednake, ni pričakovati, da bi uprav ameriški kapitalisti bili bele vrane. Toraj republikanci so izdelovalci in s tem skrbe za domače delo in naravno dajo zaslužek tu biv&jočim delavcem.
Demokratje pa vedno hrepene po nizkem tarifu, s tem pa zatirajo domačo obrt, odpirajo pa vrata tujim izdelkom, domaČim tovarnam zapirajo vrata in nebroj delavcev postane brez dela in jela. Ni se potreba daleč na zaj ozirati, ko smo videli v New Yor-ku v pristaniščih cele kupe uvoženih železniških šin, koles in na tisoče ton železnih izdelkov, kar je vse prišlo čez ocean iz Angležke in Nemčije, domače tovarne so mirovale, a delavci so morali pohajkovati in glad trpeti
Republikanci so vedno branili zlato veljavo in skrbeli, da ima dolar svojo vrednost. Demokratje pa so za srebrom Škileli in z vpeljavo prostega srebrnega kovanja hoteli mogočni ameriški dolar spraviti na tako nizko stopinjo, kakoršno zavzema mehikan-ski dolar, ki je tu vreden le 43 centov v Avstriji pa komaj goldinar. Ali bi se splačalo Avstrijcem hoditi v Ameriko za tako ceno delati! Nikakor ne!
Ker imamo pred seboj dve kapitalistični stranki in imamo jedno teh voliti, (tretjo ni niti upoštevati, ker je uprav kakor bi s korcem vodo z morja zajemali) toraj se bode vsak pameten delavec odločil za ono stranko, ktera mu daje delo in jelo, a objed-nem skrbi, da je dolar vreden 100 centov.
Ker ste si letos obe ti stranki zmage gotovi, zakaj naj bi oddajali svoje glasove za kako stranko, ktera nema nikakega upanja, da prodere; s takim proč-metanjem glasov, pa bi se kaj lahko pripetilo, da zmaga ona stranka ktera bi znižala tarif, s tem zaprla tovarne in odvzela delo sto in sto tisočem delavcev, ter njih družine prisilila v pomanjkanje. Tu se gre za vsakdanji kruh, ne pa za ideale, kteri se še dolgo, dolgo ne bodo uresničili.
Kdor slovenskih delavcev želi imeti tudi v bodoče delo in zaslužek, ter mu je skrb za svoj lastni obstanek, ta bo volil republikanski tiket, ne glede na osobe. Kdor pa misli, da osreči kako stranko s svojim glasom in ne postane izdajica principa, pač pa lahko izda družino in sebe gladu, ta pa naj voli po svojem mnenju, nič zato. Pameten človek raje poseže po delu in kruhu,, negto po prisiljenem postopanju in gladu. Zato smo republikanci, ker želimo domačim delavcem obilo dela in zasliužka!
Dopisi.
Ely, Minn., 23. okt.
Vsem rojakom po Minnesoti je
znano, da je tukajšnje društvo sv. Lrovra, št. SS, N. H. Z., pred par leti lepo cvetelo in štelo do 300 udov. Danes pa ima isto društvo le kakih 50 udov. Društvo je imelo večkrat ne srečo, mnogo društtenikov je bilo bolnih. Vendar pa to ni glavni vzrok, nazadovanju, kajti, da je temu tako, krivi so ponekodi tudi društveniki sami, kteri niso redno plačevali prispevkov. vsled česar jih je moralo vodstvo izobčiti.
Društveniki sp toraj niso ravnali po pravilih. Nekateri društveniki po par mesecev niso plačali pristojbin, toda računovodja Stevo Palkovič, jih je kljub temu imel vknjižene. Na ta način mora društvo naravno nazadovati.
Pri zadnjej seji se je sklenilo, da dobivajo društveniki le po $10 mesečne podpore, kar bode veljalo do 16. januarja 1S05., ktera doba se pa za-more v slučaju potrebe podaljšati za tri mesece. Vsak društvenik mora svoje mesečne prispevke redno plačevati, ker inaee bode suspendiran Edino na ta način se je zamoglo društvo še vzdržati. Tilniki, kteri še niso dobili podpore, so se zavezali, da je polovico odstopijo v prid društva, za kar se jim odbor srčno zahvaljuje.
Odbor.
(Osobnosti smo črtali. Uredn.) -
Slovensko katoliško
potip. društvo
svete Barbare
Umor v brivnici.
Texas, 29. okt. Ko je bil iske postavodaje Paul En-nekej tukajšnjih brivnic, ga strclil iz gostilne, ktera se i nasproti brivnice. V gostilni namreč hotel Rihara Ward vzeti iz svo jeza revolverja naboje. Pri tem se je jeden sprožil in najbrže po naključja pogodil Engelkinga.
Dinamit v hotelu.
Cadillac, Mich., 29. okt. Tukaj vlada veliko razburjenje, kajti nekdo je skušal z dinamitom pognati v zrak McKennonov hotel v času, ko je bil v hotelu demokratični governerski kandidat N. Ferris z svojim spremstvom. Vratar je našel, ko je pospravljal papir, v košari bombo, ktera je bila napolnjena z dinamitom in strelnim bombažem. Zločincem, kteri so prinesli bombo ▼ hotel, ne morejo priti na sled.
Van Cottov naslednik.
Washington, 30. okt. Prošnje za popolnitev izpraznjenega ravnatelj-skega mesta na newyorskej pošti, do-sedaj še niso dospele semkaj, pač pa prihajajo vsaki dan pisma z raznimi priporočili. Kraj kapitana F. Norton Goddarda imenuje se tudi imena Marko M. Marks, Wilbur F. Wake-man, Charles Murray. Največ prijateljev ima Murray, vendar pa še ni eotovo, postane li on poštni ravnatelj. Vsekako predsednik pred volitvijo ne bode imanoval definitivnega ravnatelja.
Mala poročila.
— Na North Pacific železnici je pri Lindu- Wash., skočil potniški vlak raz tir. Jeden potnik je bil usmrten, do-eim je več ranjenih.
—	Pri lovu na ribe v okolici Glca-cestra, Mass., je od 1. nov. 1903 do konca oktobra 1904 vtenilo 20 ribičev, dočim se je deset ladij potopilo.
—■ James F. Latimer, predsednik banke v Latimerju, Wis., se je v svojem uradu ustrelil. Pokojnik, ki ostavlja $400,000 je bil dalj časa bolan na možganih.
—	V Chillieothe, Ohio, so zaprli Margareto Gindelsbergerjevo, ker je kriva umora prvega reda. Sodišče jo je stavilo pod $7000 jamščine. Ona je pred 8 leti umorila svojega soproga.
—	V Rochestru, N. Y., zgorela je hiša D. W. Powersa, ktera je bila je-dna izmed najlepših mesta. Škoda znaša $20,000.
—	V Chestru, Pa., zgorelo je veliko skladišče in hlev William E. Hed-leva, 23 konj je zgorelo. Škoda zn ša $75;000.
Michellov dan.
Wilkesbarre, Pa., 30. okt. V okrajih trdega premoga so včeraj premo-•rarji slavili Mitchellov dan in so tem povodom praznovali. V tukajšnji soseščini so bili vsi rovi zaprti le v rovu Woodward, od Delaware. Lack a wan na & Western Coal Co. se je javilo na delo toliko delavcev, da so mogli pričeti z delom. V scrantonskem okraju so delali v rovu Oxford.
Na električnem stolu.
Columbus, Ohio, 29. okt. Tukaj so elektrokucijonjirali Loujis Harmona, kteri je umoril in zajedno z dvema tovarišma oropal farmerja Georsre Geverja blizo Altona.
Bankerot v Utici.
Utica, N. Y., 29. okt. Bivši član trgovine z kožuhovino, Kudolf Dolge & Son, Rudolf Dolgev Dolgeville, je napovedal konkurz. Dolgovi znašajo $2,744,305.83, dočim znaša gotovina le $95. R. Dolge je sedaj konzul v Srednej Ameriki.
Zopet razstrelba v rovu.
Harrisburg, Pa., 30. okt. V bliž njem premogovem rovu Egyptian, pri petila se je včeraj razstrelba plina. Osem premogarjev je bilo ranjenih in dva ne bodeta več okrevala.
Samomor duhovna.
Baltimore, Md., 30. okt. Duhoven Fred. Kettel, od tukajšnje episko-palne cerkve Jezusa, je skočil v reko Patapesco in vtonil.
Potres v Kansasu.
Kansas City, Mo., 30. okt. V ju-gozapadnej Kansas bilo je čutiti včeraj tri potresne sunke. Potres je bilo najbolj čutiti v Meade in Dodge City, tako, da so se ljudje probudili, ker je vsa posoda popadala na tla.
Velika naročila bombaža.
Boston, Mass., 29. okt. Tukajšnji trgovci z bombažem so dobili toliko naročil, da morajo kupiti argentinski bombaž, ako hočejo vstreči vsem od jemalcem.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerp en.
Brzopamik
KAISER WILHKLM II. odpluje dne 8. novembra oh 3:30 uri popoldne iz New Yorka v Bremen.
Parnik
AMSTERDAM odpluje dne 9, novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski parnik na dva vijaka LA TOURAINE odpluje dne 10. novembra ob 10. uri odpoldne iz New Yorka v Havre.
Poštni parnik
MOLTEE odpluje dne 10. novembra ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Hamburg Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 12. novembra ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Regularni parnik
BREMEN odpluje dne 15. novembra opoldan iz New Corka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje dne 16. novembra oh 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 17. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 19. novembra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen.
Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki cenl: kakor parobrodne družbe same.
Vsaeega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: threi seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
Listnica uredništva.
Naročnik iz So. Chicago, 111. Na Vaše vprašanje Vam naznanjamo, da je bil naš bivši predsednik rojen dne 29. januarja 1843 v Niles, O.
Prvič je bil izvoljen predsednikom dne 3. novembra 1896 in drugič pa dne 7. novembra 1900.
Pri zadnjej volitvi dobil je 281 ele-ktoralnih glasov ali 832,280 glasov večine.
Ustrelil ga je anarhist Czolgosz dne 7. sept. 1901 v Buffalo, N. Y —
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem čla nom društva sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., da se je vršila dne 25. okt. t. 1. prva seja glavnega odbora tega društva, pri kterej seji mi je bilo vročeno poroštvo glavnega blagajnika g. M. Muhiča za $5000, in poroštvo glavnega tajnika g. J. Telbana za $1000. Oboje poroštev bilo je pregledano od glavnega II. tajnika g. Al. Zaverla in glavnega nadzornika g. J. Drašlerja. Ker sta bonda popolno dobra in sigurna, bila sta sprejeta pri istej seji.
Radi tega priporočam društvo sv. Barbare vsem slovenskim rojakom po Zjedinjenih državah severne Amerike da bi v velikem številu pristopali njemu, ker je jako dobro zavarovano
K sklepu pozdravljam vse člane tega društva in jim kličem: "Le tako naprej!"
Josip Zalar, ml., glavni predsednik.'
Za Zjedlnjeno države Severne Ameriko,
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v- državi PennsylvanlJU
-o-o-
ODBORNHQ:
Predsednik: JOSIP ŽALAH, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZU ZAVEB.L Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠTiPiR, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Vi.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: City, Pa.
Društveno glasilo je 4
Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest GLAS NARODA".
NAZNANIL®.
Sl*Twtoam in Krratom v R*ak Spriasrs. Wye., im »kolici priporo 6am r oWilem »bitk
ss-looxi.,
▼ kterem vedno točim rveše Schlitz, Milwaukee piv«, d«bra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam defers smodka-6 spsatsvanjeaa
JOS. ©EM8HAJL
ta«k ft-Drlnsr«. Wyo
"GLAS NAR»A"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St. Cleveland, Ohio.
Josip Ausec, 105 Indiana Street, Joliet, III.
Martin Matijašič, 607 South 2nd Street, Steelton, Pa.
zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York
Težko
Skušnja uči!
Podpisani Mam an jam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO ps najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih i« dsbiti v Evropi in Ameriki ter rs fi-aegm, uaravne*a vina. Kdor boleha as želodcu ali prebavnih organih, naj ara pij« redno.
Pošilja ao v zabojih po jedca tueat (IS steklenic) na rae kraje zapadnih držav Sov. Ameriko.
T obilna naročila so priporoča
JOSIP RUSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
f^r POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu ob' Sinstvu v Chicago 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. dx£avah, da se» Dtvoril novo urejeni
salooa pri „TriglaYu"
517 So. Center Ave., blizu 19. slice, kjer točim pristno uležanr ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, i^ajbolja vina in dišeče cigare, bo pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralo? miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje aost rojakov, gledal bodem v prve* vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošel* Končno priporočam ožjim rojakoot da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. ol
chicago« njjxom
'"''isr "T-ttoeo $
je da je največja nesreča v A -merika za človeki — bolo-zen. Ako je človek boh.n1 emore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, olikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-n, dragim, kateri so ostali v starem kraja pomagati ?
Iiadar je človek l>olsxn — more np zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo i- neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj >rne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo uče-. >dt jo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali •otrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi • am o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na oajbol-3ga zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
i to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravele -rseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, k<> rr.o Vašo bolezen pismeno opišete.
CitajteJ Nekoliko najnovejših zahval skaterimJ se naši rojaki zafc n! njej o da so popolnoma ozdraveli.
'ragi gospod Profesor 1 ~~
V/:n *etki moje bolezni hut mras meje stresn, večkrat potem p 'V-dri vročina :n bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebnh»i i tiejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso megli Wiuatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ .oiezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra. o/.dravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.	" ^
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova fU velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St Massillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton Stamfel Vam dam vejdit da sem ozdravel in da se popolnoma čutim zdrav. Ko sem za« Homestead, Pa. jI Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh roja-- >v in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen fe i-or svojem največjem dobrotniku.	Anton StalilfeI.
Prof. Collinsjamci za popolno oz-Iravljenje vseh bolesti s
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-ih, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v gla-i, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, ^,ckle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo lemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, isspVaiije 13, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluh ost, siep' st, ra ' a, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale m iranje in zunanje bolesti. 3Pi"of*. Oollins je jedini ka tor! popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Vi bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede ;J katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito fsto t r.aternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr, E. C« COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK,
rof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih «e goto« popolnoma 'm v i te hi se bolezen gotoro nigaar veC M povrne.
31aik Guštin,
Box 37, Soudan, Minn.
yarla Skučefe, £ox 67,
Jioslowm
In<%orporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v EUY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P- O. Box 303, Ely, Unn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠIOK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mina.
NADZORNIKI:
JOSIP PER KO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Mian.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich.
JAKOB ZABTJKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. "
Dopi«i naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brezich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatre naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred sodišča. — Kazenske razprave pri ljubljanskem dežel, sodišču.
Pavel Kapelj, železniški delavec na Hrušiei, je zvečer '20. vel. srpana zakonskima Repanšek s sekiro v roki grozil, da jih bo razsekal. Kapelj je bil jezen na Miho Repanška, ker ga je terjal za 4 K. ki mu jih je pri igri dolžan ostal. Obsojen je bil na 3 tedne težke ječe in na 10 K denarne globe, ker je igral prepovedano igro "Eimmdzwanzig". — France Ankrst po domače "Francetov", posestnice sin in mlinar na Brezjah, je vzel Ja-Heleni Zupan, ki sta imela c matere hiši gostilno, denar, vino, i>ivo in jedila v skupni Te tatvine je tudi je ta za svojega Zupan poravnala je pa tudi Jožefu aeznih zneskih go-
K.
nezu 111 v njego iz kleti vino vrednosti 40 materi priznal ir sina zakonskima vso škodo. Vzel Finžgerju v posa
tovine za 28 K 50 h, 00 h in enkrat iz kuhinje najmanj 6 K. Nosil je se- j boj vetrihe, - kterimi je odpiral predale in vrata. Janez Krmelj, hišni posestnik in Žagar v Gabrkn ja pa zaslišan v kazenski zadevi Ank rs to vi vedoma krivo izpovedal, da ni pri obtožencu nikdar vetriliov videl in je tudi nalašč zamolčal, da Ankrsta ni bilo skoraj nobeno noc doma in da se je neko noč, ko je bil Zupanu vzel denar, med 2. in 3. uro v jutru z vetri-hom v žepu vrnil domu. To krivo pričanje Krmelj priznava. Ankrst je bi! obsojen na 4 mesece težke ječe, s postom in trdim ležiščem. Krmelj pa za radi krivega pričanja na 3 tedne ječe. — Gregor Gantar, posestnika sin v Bačnah je brez dovoljenja odpotoval leta 1900 v Ameriko in se vrnil šele leta 1904. meseca junija domu, ne da bi se zglasil pri naborni stavi. Obsojen je bil na deset dni strogega zapora in 10 K denarne globe. — Jakob Bačič iz Karlobaga, okraj Gospie, je takrat, ko je še delal pri gradbi železnice v Boh. Bistrici, svojemu tovarišu Nataletu Ljubotinu, s kterim sta skupaj stanovala, iz zaklenjenega kovčega vzel zlatnine in srebrniue v skupni vrednosti 00 K 80 h in nato pobegnil. Prideva si tudi napačna imena, tako je bival na Koroškem pod imenom Janez Stipic. ko so ea orožniki kot tatvine sumljivega prijeli, jim je pokazal tujo knjižico na ime Martin .Tengič iz Kaniže. Bačič je storjeno tatvino le deloma priznal. Obsojen j bil na osem mesecev težke ječe. po prestani kazni ga pa iztirajo iz Avstrije. — Jožef O., sedaj trgovski pomočnik iz Razdrtega, je večkrat z roko udaril na cesti med Škofljico in Razdrtim šiviljo Marijo Boštjančic zaradi nekaterih domačih prepirov in ker ga je ona, kakor pravi, zmerjala in na njega vpila. Obsojen je bil na 50 K denarne globe.
Nesreči. Dne 14. oktobra so pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani 14!etnega Franceta Štefeta iz Pod-oslice, kt ~ega je krava podrla na tla in mu zlomila desno nogo. — Dne 15. oktobra zjutraj ob pol 8. uri je hotela na Poljanski mitnici v Ljubljani na voz stopiti Marija Jančarjeva iz Tre-belnega v trenotku, ko je konj potegnil voz naprej in je ženska vsled tega nazaj padla tako nesrečno z voza, da se ji je vlila kri in je nezavestna obležala r.a cesti. Bila je baje v blagoslovljenem stanu. Tudi to so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Poskusen samomor. Posestnik M. Jordan iz Drenovca pri Krškem se je spri s svojo ženo in se je vsled tega vbesil na kostanj, ki stoji blizu nje-pne hiški. OrožnLški postage vodja Zabukovec ga je slučajno videl viseti pa kostanju in ga fnel — še o pravem
času. tako da so mogli Jordana spra viti zopt k zavesti in ga odvesti na i njegov dom.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Gimnazijski ravnatelj v Celju, znali Proft, ni dovolil slovenskim gimnazijcem, da bi se udeležili pogreba mrlega slovenskega tovariša. Celo prejšnji ravnatelj, Končnik, ni šel v narodni sovražnosti tako daleč, kakor
i njegov naslednik.
PRIMORSKE NOVICE.
Nesreča pri bohinjski železnici. —
! ine 13. t. m. zjutraj ob 6y2 so šli de-•"'vci na delo v velik kamnolom. Ko-akali so proti vrhu kamnoloma, kar <■ jednemu spodrsnilo, ker so bile tla »olzka vsled deževja, ter je zletel z vrha dol kakih 14 m globoko in padel ta glavo. Vsa glava se mn je razcepila, kar na mestu je bil mrtev. Pokojnik se imenuje Alojzij Vinkier, doma iz Lokvij, star 20 let.
Dečki šnopsarji. — Iz Gradišča poročajo. da imajo tam navado dečki, ki obiskujejo še šolo, hoditi v žganja-■ ;je. tr ^e tam napijejo. da so pijani. Qtariši to prepuščajo. No, potem ni čuda, da so v Furlaniji doma taki živ-ji. kakor tisti, ki so napadli ubogega Pahorja iz Opatjegasela ter počenjali / njim nečloveške reči!
Posledice slabe šale. Z otoka Krka je prišel v Trst delavec Anton Santn-in, nekoliko duševno omejen človek, ki še ni bil do tedaj nikjer iz svojega rodnega kraja. Ker ni vedel mesfnih običajev, ponesnažil je neko ulico, "sled česar si je policaj zapisal njegovo ime. Njegovi sodelavci so se začeli šaliti ter so mu slikali grozne azni, ki ga za ta prestopek čakajo. Salu t in je vse verjel, pustil svojo plačo in poselsko knjižico v Trstu ter bežal pš na Reko, od koder je med vsakovrstnim pomanjkanjem dospel v >vojo domovino na otok Krk. Doma -e mu je vsled prestanega strahu in ladu popolnoma omračil duh. Begal je po gozdih ter grozno rjul, dokler se ni na neko drevo obesil.
Vlom. S Proseka se poroča: V noči med 11. in 12. oktobrom vdrli so neznani zlikovci skozi streho nad ža-i:t*adom v tukajšnjo cerkev ter pokradli raz kip Matere božje nekaj dragocenosti v vrednosti kakih 100 K; poleg tega so vzeli tudi nabiralnico, v kterej je bilo nekaj drobiža. Sploh se v zadnjem času v tukajšnjem okolišeu tatvine — zlasti v cerkvah — zelo pogosto ponavljajo. Vzlic temu ni mo--■.'oče c. kr. žandarmeriji zalotiti teh t kov. Ni dolgo tega, kar so okradli ;iovo cerkvico na bližnjem Kontove-!ju, župno cerkev v Sv. Križu itd. — Prekanjenost teh zlikovcev presega vse meje. Bati se je, da bodo ponočni atovi v teku bližajoče se zime ob-skovali tudi privatna stanovanja; za-orej pozor vsem onim, ki nočejo biti irikrajšani na svojem imetju. Poskušena tatvina v Gorici. Trgov-a Kiihnla v Gorici je hotel njegov ilapec okrasti. Hlapec je izvedel, da ima Kiiknl kakih 2000 gld. v blagajni v pisarni. Splazil se je v Kuenlovo spalni00 in.se skril pod posteljo. Ko je Kuehnel zaspal, mu je hlapec izmaknil ključe. Toda na stopnjicah ga je zasačil njegov sohlapec in mesto v pisarno, kjer je stala blagajna, je moral mož v luknjo, kjer je jok in škripanje z zobmi.
Redka lovska sreča. V Labicah pri Podgradu je lovec Fran Iskra ustrelil dva centa težko medvedko ter jo pripeljal v Volosko, kjer je dobil običajno nagrado.
RAZNOTEROSTI,
Brat angležkega kralja ponesrečil.
Vojvoda Chonnaught, brat kralja Edvarda, je trčil ponoči s svojim avtomobilom v neki tovorni voz ter obležal nezavesten z veliko rano na glavi.
Češka reprezentacijska hiša v Pragi. Praški mestni svet je sklenil, da se takoj začne z zgradbo velike repre-zentac-ijske hiše, ki je proračunjena na pet milijonov kron.
25,000 kron za kilogram krompirja je dobil na krompirski razstavi v Londonu škotski vrtnar Findlav. Seveda je bil njegov krompir posebno srečno vzgojena varijeteta.
Spomenik pokojni cesarici Elizabeti 90 zelo slovesno odkrili v Kohlen-bergu pri Dunaju v navzočnosti nadvojvode Friderika.
V olomuški notarski zbornici je
prišlo včeraj prvič do spopada med Nemci in Čehi. Čehi so predlagali dvojezično nradovanje, kar so Nemci odklonili. Čehi so začeli vsled tega vpiti in razgrajati, da se je morala seja brez vspeha zaključiti.
Dekan vseučilišča v Inomostu je postal slovenski rojak (sedaj seveda "Nemec") dr. vitez Wretseliko.
Umor turškega konzula. V Novo-rosijskem (Rusija) je arhitekt Kar-linski pred svojo hišo ustrelil turškega konzula Hudahi-bega.
Pogrešani parnik "Djurdjura" so rešili z vso posadko.
Berolinski mestni zastop in Slovani. Berolinski mestni zastop je dovolil ondotnim češkim in poljskim "Sokolom", da telovadijo v telovadnicah mestnih šol. Naucno ministerstvo pa je to prepovedalo. Mestni zastop je na +0 v svoji seji jednoglasno protestiral proti temu odloku. ČeŠ, da vlada nima pravice izdati takega odloka. Sam nadžupan je izjavil, da se s tem kršijo pravice mestnega zastopa. Glede čeških in poljskih sokolskih društev pa je izjavil mestni zastopnik Kassel, da so ravno tako člani teh društev berolinski meščanje, kakor drugi, kteri imajo iste pravice kakor njihovi nemški someščanje. Predlog, da se mest-nemu uradu izreka priznanje za nje-srov nastop proti vladi, je bil z burnim odobravanjem sprejet.
Nemški cesar kot lovec. Nemški cesar slovi za izvrstnega lovca. Te dni je ubil krasnega jelena, ki tehta on kvintal in pol, rogove ima skoraj 2 metra. Da ga je vstrelil, se je moral plaziti skozi grmovje po tleh ter je bila pozicija jako težavna. Cesar je bil z 1 ovom tako zadovoljen, da je dal takoj 30.000 mark v dobrodelni zalog za vdove in sirote gozdnih čuvajev v Roningtenu, kjer se je to zgodilo. Nato je poklical cesar na obed dva kmeta, ki sta ga spremljala pri lovu; pri obedu je sedel med njima v sredi.
Poštni voz je padel v globoČino 45 čevljev v bližini kraja Zermat v južni Švici. V vozu je sedelo osem turistov izmed kterih so bili štirje takoj mrtvi, drugi težko ranjeni.
CURZ.
Za, 100 kron avstr. veljav« traba j«
dati $20.55 in k temu se 15 centov za poatamin«, ker mora biti denarna poii-Ijatav regiBtriraa*.
KJE JE MOJ BRAT JOE TOMAC, doma iz Delniškega okraja na Hrvatskem. Preje je bival v New Yorku, a sedaj ne vem za njegov naslov. Kedor ve za njegov naslov naj ga izvoli naznaniti: Ivan To-mac, 1222 Eiler St., Publo, Colo.
Naznanilo.
Slovensko, katoliško, podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela no morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvrsu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki: Jožef Mu-ška, predsednik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Anton Kolar, podpredsednik, 874 River Ave., Allegheny; Nik Povše, I. tajnik, 28 Tell St., Allegheny; Karol Strniša, H. tajnik, 25 Troy Hill Road, Allegheny; V. Vovk, blagajnik, 28 Tell St., Allegheny; Ferdinand Volk, delegat, 122, 42d St., Pittsburg; Franc Strniša, odbornik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Ignac Drganc, odb., 58 Troy Hill Road, Allegheny; Fran Krese, odb., 4820 Plum Alley, Pittsburg; Josip Crkuta, odb., 105 High Street, Allegheny.
(24-8-04 24-8-05)	Odbor
Rojakom v Braddock-u, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. John Germa, 1103 Cherry Alley. Do-tičnik jo pooblaščen pobirati naročnino za list ter sprejemati naročila na knjift. Upravaištvo Glas Naroda.
Kreta nje pamikov.
V New York so dospeli:
Moltke 31. okt. iz Hamburga z 1S45 potniki.
Zeeland 31. okt. iz Antwerpena z 13S7 pot.
Dospeti imajo:
Astoria iz Glasgowa. Mongolian iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Gerty iz Trsta.
Odpluli bodo:
Slavonia 1. nov. v Reko. Statendam 2. nov. v Rotterdam. Baltic 2. nov. v Liverpool. . La Savoie 3. nov. v Havre. Neckar 5. nov. v Genovo. Astoria 5. nov. v Glasgow. Philadelphia 5. nov. v Southampton Zeeland 5. nov. v Antwerpen. Campania o. nov. v Liverpool. Patricia 5. nov. v Hamburg. Kaiser Wilhelm II. 8. nov. v Bremen. Amsterdam 9. nov. v Rotterdam. Cedric 9. nov. v Liverpool. La Turaine 10. nov. v Havre. Friedrich der Grosse 10. nov. v Bremen.
Moltke 10. nov. v Hamburg. Mongolian 10. nov. v Glasgow. Etruria 12. nov. v Liverpool. Prineess Irene 12. nov. v Genovo. Finland, 12. nov. v Antwerpen.
Cenik: knjiga
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 10? GREENWICH STREET, NEW YORK
Telefon št. 59.
GEORGE L. BROZICH,
slovenski notar,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila daiem rojakom drage volje na zahtevo.
INDIAN TURNIP LINIMENT
ie najboljše sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revma-tizein, protin, bodljaje, otekline, zobobol, nev-ral-jHo, balerine v križu, kakor tudi izpabne-nje udov. To zdravilo se uporablja samo za zunanje bolezni. S tem zdravilom se mora maz2ti obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo $1.50, ako se naroči 6 steklenic, velja	Pošilja
se na vse kraje Zjcd. držav in Canade. Fcslati se mora denar naprej. Za uspeh se amči. Način uporabe je na vsaki ste-k.enici v slovenskem jeziku.
Nova! Nil) več sivih las!
Najnovejša iznajdba leka proti izpadanju las in za okrepčan je lasnih živcev; rabljenje tega zdravila da lasem prvotno barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-skušnji se pokaže uspeh. To je Tonic, kteri preide v lasr.e korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Excelsior Hair Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1.50, ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $6. Pošilja se Ie proti protiplačilu.
Ta zdravila se dobe le pri:
International Manufacturing Co.,
305 East 85th St., New York, N. Y.
Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zgoraj ome-r jeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v znamkah za odgovor.
MOLITVENE KNJIGE:
Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skrbi za dušo, šagrin vezane $1.50. Sv. Rožni venec, 80 ct. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza,
80 centov. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20. Sv. Ura, fino vezane, $1.30. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza, 25 ct. V nebesa hočem priti, platno vezane,
rudeca obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata
obreza, 40 ct. Sveta Nebesa, zlata ohreza,. $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Spretna kuharica, 80 e. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c.
Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga.
vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30c. Hedvika, 15c. S^eta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Na indijskih otokih, 3C Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga, 30c. Mala sanjska knjiga, 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40e. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20e.
Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70e. Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograjska, 30c. Božja pot na Bledu, 15c. Ave Marija, 10c.
Razglednice Ljubljane, 3c. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3c jedna.
LurSke podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri računar, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Pavliha, 20e.
Šaljivi Jaka, L in II. del, jedna knji
ga, 20c. Vseznalec, 20c. Izanami, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Jaromil, 20c.
Dve čudapolni pravljici, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Čas je zlato, 30c. Stezosledec, 20c. •Božični darovi, 20c. Venček pravljic, 20c. Najdenček, 20c. Vstajenje, 20c. Hirlanda, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Turškem, 40c. Repoštev, 20c. Radecki, 20c. Spominski listi, 25c. Tiun Ling, 20c. Doma in na tujem, 20c. Hildegarda, 20c. Darinka, 20e.
Narodne pripovedke, I. in II. d si,
vsak 20e. Potovanje v Liliput, 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
Hubad, pripovedke, I. in II. del, vsak
po 20e. Naselnikova hče, 20c.
V	delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20e. Mirko Pošten j ako vič 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20c.
Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan ski, 20c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25c.
V	zarji mladosti, 25c.
Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 2?c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Senilja, 15c. Spisje 15c.
Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. Veliki katekizem, 30c. Mali katekizem, 15c. Evangelij, 50c.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c, Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c, Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c.
Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c.
Slovensko-nemški slovarček, 40c. Slovensko-angležki slovarček, 40c. Erazem-Predjamski, 15c. May, Ery, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Pravila dostojnosti, 20e. Naseljenci, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Šaljivi Slovenec, 90c. Stoletna pratika, 60c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Hitri računar, 40c. Hirlanda, 20e.
Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30e. Zemljevid Zjedinjenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25e.
Hi
talef«* kadar d«epea na kako postajo v Few York in no veš kako priti k F a. Sakserjc. Pokliči itovilko 3795 Cortland in govori aloveoak*.
JJ
Kje je najbolj varno H naložen denar1 : : : : f
Hranilnih ulog je:
lSjl^^.SSO kron GO viri.
Rezervnega zaklada je: €>11,000 kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
J© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrste po vsem Slovenskem.
#
Sprejema nlnge in jih obrestuje prt* odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta, h glavnici, t:;ko da obresti spet obresti m-so. Rentui davek za vlagatelje plačuje hranilnica suma.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem cziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici I uol,anski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mestG Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena da ulagttelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zagonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar muloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kal drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod.
i?ojaki v Ameriki! pazite tor*', kadar pošiljate v potu svojega obraza tciko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. M!1 STNA Plf<ANILNlCA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varno=; za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vie skrbi.
Letos v jeseni preseli se Me-iti.a hranilnica ljubljanska v svojo lastno uovu zidano palača v Prešernovih ulicah.
Nuj za'ipcik v Zjedinjenih držrvaii je že več let naš rojak gosp. t » Gr^snwToh St., WZ^	|	a	1778 Saint Clair St.
iNtivv YORK. i	O K ofiKS^l j CLEVELAND, O.


Iii
•i*4
Milko Vogrin.
lUisla. Spisal dr. Stoja«.
Ben da. še ni vedel, kaj je nesreža, niti skusil ni, kaj je gorge. A takemu Človeku je vsaka nezgoda še stokrat težja, kakor ljudem, ki uživajo sploh več grenkoeti in težav kakor veselja.
Iz te smrtne nevarnosti mislil se je nad poročnik Benda rešiti po noči. Iti je hotel peš nazaj proti Maglajn, in od tod dalje proti Dobojn, dokler ne pride do svojih, naj bi tudi hodil celo noč. Ali to mu ni bilo mogoče. Do večera je rana na nogi hudo otekla. Benda se ni mogel več z lahka premikati, kam H da hi še daleč šel. Moral je tedaj to noč v skritem zatišju kakor hostna zverina prebiti. Pred usta-škim napadom je bil sicer tu varen, ali kdo ^a reši od tod, kdo ga privede k svojimi?
Huda je bila ta noč. Očesa ni mogel naš ranjenec zatisnoti. A še hujši je bil sledeči dan, ko ga je jela gruditi lakota. Njegov up, da se reši, je pojemal od ure do ure. Z največjo težkočo je splezal na bližnjo grobljo. Od todi je gledal potem na cesto, koder bi naj korakala naša vojska, a danes je Se ni bilo na vid. Zadržavala jo je bitka z ustaši pri Kosni pred mestom Ma-glajem. Iskali pa tudi niso ▼ «4 nad-poročnika Bendo, ker so bili ▼ reki Bosni našli njegovo obleko.
£e jedno noč je ranjenec prebil v svojem skrivališču brez hrane in zdravniške pomoči. A še tndi prihodnji dan je moral Čakati do večera. Stoprav zdaj se prikaže tam na cesti naprednja straža naše armade.
A kako se jej naj da Benda ia šume na znanje, ker ne more sam do ceste? .. .In glej, tu ga reši nabiti samokrea! Z njim jame streljati. A straža meneč, da so v gozdu ustaši, približuje «e takoj vestno in polagoma naznače ncmu mestu. In tu so na svoje veliko začudjenje in veselje našli ubogega avstrijskega vojaka, in tovariši so spoznali v njem nadporočnika barona Bendo.
V	teh hudih nočeh je bil Benda jako shujšal. Bana je postala nevarna. Sedanje njeg-ovo stanje sploh je le malo obetalo, da še hitro okreva. Prišel je torej z drugimi vred v bolnišnico, ktero so bili v Dobojn naglo-ma napravili. Tukaj je oital nad-poročnik, a drugi bolj srečni od njega korakali so naprej z glavno armado proti Sarajevu.
Baron Benda se je že v nekih ted nih precej okrepčal. Oteklina na rami in nogi se je izgubljala, a ozdravel pa ni. V tej bolezni pa je on pridno zasledoval uspehe naše armade. O njih je poročal tudi Skenovskim. I o svo-jej nezgodi pri Maglaju bil je obširno pisal na Dunaj. In haŠ iz tega pisma je posnela Olga, kako potrt in obupan je bil tedaj njen ženin. Ali ona mu mu vendar ne odpiše!
V	tem žalostnem položaju pa je gojil baron Benda mnogo želj. Najbolj iskrena je bila ta, da pride iz Doboja v Avstrijo. Pri tem si je seveda do-mišljeval, da se mu menda posreči, priti v kako večjo bolnišnico na Dunaju. Ali temu ni bilo tako. Določilo se je bilo sicer, da pridejo bolniki iz Doboja v slavonski Brod, a povelje ee ni moglo izvesti. Bosanaki vstaši so bili v marsičem jako prebrisane glave. Spoznavši, da se ne morejo boriti z glavnim oddelkom, pustili so vojsko naprej. Sami pa so se umaknili v stranske doline in v gore, čakajoč tu boljše priložnosti k novemu boju. A naša glavna armada pa je že po več bitkah in praskah menila, da ni nikjer nobenega ustaža, ter zasede kakor
znano, dne 19. avgusta srce bosansko, mesto Sarajevo.
V	tem času pa, ko se je glavna vojska proti sarajevskem gradu pomikala, jele so se bližati in zbirati okolu mesta Doboja ustažke čete v obcestnih šumah in brlogih. Tedaj pa je bila cesta nevarna, in prevažanje bolnikov v Brod se je moralo odložiti.
Ustaši so namerjali mesto Doboj zasesti in polastiti se ceste, pretrgati zvezo naše armade z Avstrijo. Velika nevarnost je pretila tedaj od te strani Zato pa je bila naših poveljnikov prva skrb, da se zapreči izvršitev tega načrta.
To važno nalogo imel je izvesti grof Sz&pary. Ta se je bil z 20. divizijo utaboril pri mestu Oračanici, ne daleč od Doboja proti vzhodu. A kmalo se je spoznalo, da so njegove sile premajhne. Zakaj število upornikov je tembolj od dne do dne naraščalo. Zatorej se napove v Avstriji tretja mobilizacija.
Vsled tega povelja se je med drugimi tudi četrta divizija, obstoječa iz sedme in osme brigade, pripravila na vojsko. Pri sedmej brigadi pa je bil S. pešpolk, poimence: baron Abele, in v tem je služil, kakor vemo, tudi naš rojak, rezervni častnik, Milko Vogrin.
Mnogo mladih močij iz vseh krajev | avstrijskega cesarstva poklicalo M j« j zdaj sxiQva pod orodja. Med *}\m j«
doletelo to povelje tudi Vogrina. Njegova levica je že bila zdaj skoro celo osdri trela, in on ni smel upati več, da bi se mogel zavoljo nje odtegniti službi vojaškej. Zatorej se ni obotavljal, temveč on se takoj napoti k svojemu polku, ko mu je dosil dotični poziv.
Tudi mene je bila zadela enaka oso-da z Vogrinom. Tudi jaz sem moral k 8. peipolku. Ne morem zamolčali, da me je bila ta novica hudo pretresla Slišal sem bil namreč več kakor je bilo treba, govoriti o strašanskih mukah, ktere so morali prenašati v Bosni naši vojaki. Čital sem po časnikih o krvoločnosti bosanskih ustašev, kako režejo nosove živim ujetnikom ter jim trgajo noge in roke. Ni torej čudo, da sem se zbal iti v Bosno. Vzlasti pa mi je bilo hudo pri srcu, da sem moral '' ogrskemu polku, kjer nisem žive dušo poznal. Zatorej mi je srce kar rado?ti pJalo, ko sem se vozeč na Ogrsko našel Milka Vogrina na mariborskem kolodvoru, kamor se je bil baš pripeljal iz Koroškega.
Na Dunaju sem že poznaval našeg<* rojaka ter ga zdaj presrčno pozdravil kot vojaškega tovariša. A takoj sem opazil, da je Vogrin celo izpremenjeu. Izgubil je ono živahnost in veselje, katero sem občudoval še pred kratkem na njem. Videlo se je, da je do-ral biti hudo bolan, ali pa da ga mučijo notranje dušne bolesti. Govoril je le malo z menoj. Bil je vedno tih in zamišljen.
A kadar sem napeljal govorico na njegovo mater in rojstni kraj, tedaj je pa globoko vzdihnol ter si potegnil ■ roko po čelu, kakor da bi si hotel iz glave izbrisati Žale spomine. Iz tega pa sem spoznal, da ga nekaj v srcu teži. Ali vprašati ga, kaj mu jo, tega si nisem upal. Najbolj pa mi je poudarjal, kako težko se je ločil od svoje matere, in kako žaluje ona po njem, edinem svojem sinu. Naznanil mi je tudi, da je bil nekaj časa bolan pri njej doma, ali kaj mu je bilo, tega ni povedal. Trdil je sicer, da še ni celo zdrav, ali pridejal je vselej, da noče v svojej bolehnosti iskati nzroka da bi se odtegnol vojaškej službi.
Tako mi je bil moj prijatelj neka uganka, in skrb me je bila zanj. Zatorej sem opazoval vse njegovo početje in dobro tehtal besede njegove Vsled tega pa sem bil tudi poskrbel, da sem prišel z njim vred k enej in istej stotniji. In tako sem spremljal svojega rojaka povsod ter bil njegov drugi in tovariš v vojski 1
(Dalj« prihodnjič.)
Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRKNOVIJKNI
it
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
KEUMATIZEM, P0K0ST1TIC0, PODAGRO itd.
in razne renmatične nepriiike.
SAHO t 2 Set. tU a Oct. v vseh Irtrsrnali ali prt
F. Al Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim <jveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
f obilen obisk se priporoča: l31do)
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro č r » • i» kolo vim o od 86 do 46 ooatov galea*; staro ali &rao vime tO oomtov gilrns \ lis« « ct. raleoa. Ic«r kupi manj kakor M galea viaa, štora dati |I M
»rošaik W CS3f i» *.7i r>
loaa, slivovi«* po $8.00 tf atoma. Pri večjem maročiln daa H9Ut ■ m sitxssj—s
Stefa* jakshe,
P. O. Borz 77, Orookatt CaMfoni*
CUNARD LINE
F>ARIVIICI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA
PA10IA *
DLTONIA SLAVONIA
Yorka dne 15. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1901.
odpluje iz New Yorka dne 13. dec. 1904.
Compapie Generale Transatlantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd,,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
UNIOl AUSTRIACA LINE
vozi direktno
iz Kew Yorka do Trsta ali Reke.
Parnik
odpluje 9. novembra o"b 1. uri pop.
VOŽNJE CENE OD NEW YOKKA DO
TRSTA ali REKE..............$20.50,
ZAGREBA........................$22.15,
KARLOVCA .................... $21.50.
LJUBLJANE ..... ...............$21.65.
Parniki so napravljeui navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omi-slene po najnovšein kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
O- 23- ^idb-ecnrd. <Sz Co.
generalni agent je,
31 Broadway,!|New York, IN.; V. ™
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
• • NEW YORK . .
v katorem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.

se
1
Math. Grill,
1548 St. Clair- Su, Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA mL
Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je nai-boljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga nt- manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko t>rinj«5 brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo.
, BF1 Naročilom je priložiti denar.
Rojakom v Cievelandn, Ohio, in okolici priporočam svoj
8ALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka,
kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača in importirana vina, whiskey, liker« in pivo v stekleni-cah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam roja kom za
TOLMAČA,
ako kedo peaesrečl In to polko-
daje t tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam v tem Že večletne skuinje in postopam z to jaki polteno ter jih varujem brea vestnežev.
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMPSTA !N LJUBLJANE
POŠT.M PARNIKI SO s
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih moči
"La Savoie" " " " ..................12,000	"	25,000	"	"
"La Touraine" " " « ..................10,000	"	12,000	"	"
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	"	16,000 "	"
"La Bretagne"............................... 8,000	"	9,000	"	«
"La Champagne"............................. 8,000	"	9,000 "	"
"LaGascogne"............................... 8,000	"	9,000 "	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odpli'jejo od sedaj napre} vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prista< nižča it. 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA SAVOIE	3. nov. 1904. *LA TOURAINE	8. dec. 1904
*LA TOURAINE	10. nov. 1904. *LA LORKAINE	15. dec. 1904.
*LA LORRAINE	17. nov. 1904. La Gaseogne	22. dec. 1904.
La Gaseogne	24. nov. 1904. *LA SAVOIE	29. dee. 1904.
*LA SAVOIE	1. dec. 1904 La Champagne	5. jan. 1905.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
RE® STAlt LINI
(Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + ** ♦ * ? + + + + * pmiadelphijo in Antwerpcacm
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
4TADERLAND dva v:.jaka>017M ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 tea.
FINNLAND............ 12760to«.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrije: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorce, Hrvatsko, Dalmacijo in drage dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. mi dopoludne od pomola š<-ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DBLPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjik listkov ae je obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Y(nK City.
00—06 Dearborn Street, CHICAGO. Century Buildin*, SAINT LOUIS. »1 Post Street. SAN FRANCIS OO. — ali m mj«u autepaika.
Ali hočete potovati y Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
Rojaki, podpirajte rojaka 1
VbdpUani priporočam trojo dobro m)eM
GOSTILNO,
t ktere) točim vedno SVEŽE PIVO, prod« jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. tV meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest Crrv, Pa., naj na postaji vpraiata mene ia gotovo bod« prSel do mene in do uancev. Ako kad* potrebuj« kak svet, naj m ntun« obra«. IUk geslo toraj bodi i
OTofi k ovoiim!
Martin Muki«, ml
Podpisani naznanjam rejaksin Slovencem in bratom Hrvatom, da aem odprl
NOV SALOON,
1401 S«. 13tk It., OMAKA, 1TEB*M
v ktorem točim vsdas irdU svstovno-znamenit® ANHAEUSES k BUS0H, fina vina in likerje. Na razpelag« imam lep« d v« rano sa veselic«. T sUlsn «hisk w prip«r«č*
Josip B. raz^&Tz.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki
vodi iz Pneblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pii:
C.M.C0X	ft C. POST,
Am'I Ticket Axeut,	City Ticket A (cat,
313 rv. Alain St., Pueblo. Colo.
Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbene« Vas pričaka potem pri prihodu v N«w York na kolodvoru-