TRGOVSKI
Licejska knjižnica
Ljubljana
časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 4. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 39.
Nekoliko o bilancah delniških družb.
Delniške družbe polagajo sedaj javnosti svoje obračune za bilančno leto 1924. Velik del deln. družb je objavil svoje uspehe v »Jugoslovanskem Llcyciu ki zbira podatke poedinih družb v postavkah, iz katerih se razvidi dosežen uspeh ali neuspeh po-edinega podjetja posebej.
Od 1. marca do 25. marca je bilo objavljenih v imenovanem časopisju 65 končnih rezultatov denarnih zavodov, 53 rezultatov industrijskih in 17 trgovskih podjetij in nekaterih razmeroma maloštevilnih gospodarskih prevoznih, obrtnih in šumskih delniških družb. Vredno je ogledati si nekoliko ta poročila poedinih vrst podjetij že sedaj, čeprav še nimamo celotne slike, ker bodo bilance nekaterih podjetij končane in objavljene še v mesecu aprilu. Jasno sliko pa dobimo že iz sedaj objavljenega gradiva.
DENARNI ZAVODI:
Poročila upravnih svetov so si v bistvu slična. Ugotavljajo, da se obče gospodarske prilike vkljub že delj časa trajajoči denarni krizi zboljšujejo, kar je omogočalo, da so se v vseh vrstah poslovanja dosegli zadovoljivi uspehi. Zatrjujejo, da so se držali v svojem poslovanju dosedaj dobro preizkušenih načel, vsled česar so bili vkljub nepovoljnim prilikam na denarnem trgu vedno v položaju nabaviti podjetjem in poslovnim prijateljem potrebna denarna sredstva. Zavodi so dobili pri publiki veliko zaupanje, kar dokazujejo najbolj povišane vloge na knjižice in v tekočem računu. Ugoden denarni položaj je tudi omogočal, da so se posamezni zavodi zainteresirali za ta in ona gospodarska podjetja in so finančno podprli občine, da se je tudi v soci-jalnem pogledu mnogo storilo, priskočili na pomoč tej ali oni akciji, da so se izplačalevale vloge brez odloga, kar dokazuje visoko likvidnost zavodov, da se je poslovanje izvršilo z zelo povoljnimi rezultati in kljub nekaterim prisilnim poravnavam in kon-kurzom. Poročila zahtevajo od merodajnih mest, da se novelira zakon
o	prisilnih poravnavah in da se pospeši poslovanje 'pri sodiščih, da se ukine obdavčenje hranilnih vlog. Nadalje opozarjajo, da se bode treba vrniti na normalno in solidno predvojno delo, kar bode povzročilo, da bodo trgovska in industrijska podjetja na slabi podlagi močno trpela in ker to predvidevajo, postavljajo načelo, da se ni spuščati zavodu v riskantne posle. Upravni sveti izjavljajo, da se niso dali zavesti od visoko obetajočega a nesigumega dobička, nego da se je delovalo raje na realni in solidni podlagi, priporočajo, da naj se najde način, kako znižati visoko obrestno mero in grajajo pri tem nevzdržljiv davčni sistem.
Ne dvomimo, da ne bi v pretežni večini optimistično prežeta poročila denarnih zavodov v svojem bistvu odgovarjala islini. To dokazujejo že bilance 65 denarnih zavodov, od katerih ni niti eden izkazal zgube.
Je pa teh 65 denarnih zavodov gla-s'n dosedaj objavljene bilance ter 65 denarnih zavodov s skupnim delniškim kapitalom Din 618,863.150.— in rezervami od Din 172,385.218 in s hranilnimi vlogami ter na tekoči račun v iznosu od Din 2.431 milijonov 48,503 dosegle skupen dobiček od
lri 93.731.536.— kar znači, da je del-n,ski kapital donašal 15.10%. Brez-
dve rimo je to lep uspeh v skupnosti. Tudi poedini zavodi so dosegli svoji delniški glavnici odgovarjajoči dobiček z malimi izjemami. Rezerve znašajo brez nove dotacije iz doseženega dobička skupaj že dosedaj 28% delniškega kapitala. Vložki na knjižice in na tekoči račun so dosegli 4 kratilo višino delniške glavnice. Ta povoljni uspeh denarnih zavodov je pripisovati pač dejstvu, tla je predmet obratovanja denarnih zavodov ono blago, katero se danes nujno išče, to je kredit, denar. Povpraševanje po njem je izdatno višje od ponudbe.
INDUSTRIJSKE DRUŽBE:
Poročila upravnih svetov industrijskih družb so v nasprotju z poročili upravnih svetov denarnih zavodov z malimi izjemami povprečno kratka in ne mnogo obetajoča. Povdarjajo občno stagnacijo, denarno krizo, pomanj-kanje zadostne carinske zaščite, pogoste prisilne poravnave in konkurze, zmanjšanje kupne moči konzumenta in vsled tega zmanjšanje odjema, visoko obrestno mero, neplačevanje državnih dobav itd. kar je vse oviralo napredek in onemogočalo zndovolji-vejši uspeh.
Poročila odgovarjajo izkazanim uspehom odnosno neuspehom.
Glasom dosedaj objavljenih bilanc je izkazalo 52 delniških družb s skupnim delniškim kapitalom od 132 milijonov 861.983 in rezervami od 53 640.523 skupni dobiček od Din 19 milijonov 943.997 in izgube Din 3 milijone 183.243 in sicer 34 delniških družb z delniškim kapitalom od Din 93.814.233 navedeni dobiček, 19 pa z del. kapitalom od Din 39,047.750.— navedeno izgubo. Več kakor eno tretjino delniških družb je torej izkazalo izgubo. Povprečen dobiček znaša sicer res 17.80% na delniško glavnico, kar znači, da se je dosegel povprečno celo večji dobiček kakor pri denarnih zavodih. Ako pa pogledamo postavke bilanc poedinih podjetij posebej, pa se nam pokaže bistvena razlika v dobičku, katero pri denarnih zavodih nismo našli. Poedina industrijska podjetja izkazujejo namreč 50%, 30%, in 20% (ali manj) dobička, in istotako izkazujejo poedina podjetja, 77%, 33%, 20% in 15% (ali manj) izgube na svojo delniško glavnico.
Splošni vzroki nepovoljnega razvoja, kakor pomanjkanje kredita in denarja ter pretirano visoka obrestna mera so torej pač na eni strani zviša-vali dobiček denarnih zavodov, vniče-vali pa so na drugi strani industrijska podjetja. Seveda so uplivali na slabi razvoj tudi »drugi vzroki, navedeni v poročilih. Mnogo pa je v podjetjih tudi internih vzrokov in krivd, katerih se v poročilih na občnih zborih naravno no omenja.
Koncčno presenečajo takoj velike rezerve industrijskih družb, ki znašajo nekoliko več kakor pol delniške glavnice. To je edina vesela konstatacija; zlasti ako odgovarjajo te rezerve tudi ros faktičnemu stanju in al ■ vsebujejo zmožnost hitre likvidnosti, kar ie seveda posebno vprašanje vsakega posameznega podjetja.
TRGOVSKE DRUŽBE:
Poročila se glase skoro tako, kakor pri industrijskih družbah. Povdrrja-io pač še bolj neštete prisilne poravnavo; in ! onkurzer Ta poročila se vje-ror:in tadi z dosežnimi rezultati.
Od 17 dosedaj objavljenih bilanc z skupnim delniškim kapitalom od 19 milijonov 25.000 in rezervami od 4 milijone 82.85490 je izkazalo dobička Din 1,124.252 88 na delniški kapital od Din 13,150.000 in izgube Din 615.655-— na delniški kapital od Din 5,575.000 ali povprečno samo Din 508.59732 na skupni delniški kapital, kar znači komaj 2 6% dobička.
Od 17 podjetij izkazuje 11 dobiček, 6 podjetij pa izgubo.
Rezerve dosegajo Vr. delniške glavnice. Dobiček in zguba sta razdeljena sicer umemejše nego pri industrijskih podjetjih, vendar znaša dobiček v najboljšem in sicer v enem samem slučaju 27% na delniško glavnico in zguba v enem najslabšem slučaju 35% na delniško glavnico. V ostalih poedinih podjetjih je opaziti sila malenkosten dobiček ali ne velika izguba na-pram svoji delniški glavnici.
Vzroke slabega uspeha je iskati istetam kakor pri industrijskih podjetjih.	x
Taki so utisi, ki jih dobimo pri pre-
gledovanju dosedaj objavljenih bilanc. Objavljenja bodo trajala še aprila in maja. Zanimivo bi bilo zbrati ves materijal vseh delniških družb, si jih uvrstiti, in tako ugotoviti pravi in celotni efekt lanskega poslovnega leta.
Na podlagi teh od 1. marca do 25. marca objavljenih bilanc pa moremo že mirno reči, da tudi še ne objavljene bilance ne bodo kaj več spremenile položaja. Vspričo tega ne smemo pričakovati tudi v 1. 1925 nikakih boljših uspehov. Le prav hitra in izdatna pomoč z zadostnim cenenim kreditom bi utegnila zmanjšati neuspehe novega poslovnega leta. Ker pa ni pričakovati, da se to doseže tako hitro, je perspektiva za najbližjo bodočnost dokaj slaba.
Tukaj ni mesta za nadaljno razmo-trivanje posameznih vzrokov tega razvoja in naj zadostuje ta mala verna slika sedanjega stenja industrije in trgovine, kakor je nastalo pod pritiskom že znanih vzrokov.
Etbin Bežek.
K. P.:
Naši poštni upravi v preudarek.
| Po angleškem vzorcu je nedavno uvedla avstrijska pošta takozvano I pavšalno tiskovinsko tarifo.
Poštnina za tiskovine iste izdaje in : oblike, kakor so trgovske okrožnice,
! ceniki, prospekti itd., se računa po skupni teži cele na enkrat v odpravo izročene množine. Kilogram teh tiskovin brez ozira na število izvodov pride na 1-4 šilingov (približno 12 Din) za inozemstvo pa na 3 šilinge (28 Din).
Vsak komad mora biti seveda naslovljen, s pasico ali ovitkom opremljen in cela količina tako urejena po naslovnih poštah, da ni pri razdelitvi in odpravi posebne zamude in obremenitve poštnega osobja. Recimo^ da gre za tiskovino v posamezni teži 10 g, stane poštnina 12 par oziroma 28 par za inozemstvo.
Pretežna večina teh trgovskih okrožnic pa nima niti 3 g, in je porto seveda temu primerno jako nizek.
Seveda se pošiljke posamič ne frankirajo, ampak se odpravijo po plačilu v gotovini zbiralni pošti, ki jim s strojem natisne frankovalni znak, ki je tudi mednarodno priznan. _ Avstrijska pošta je ustregla s to res širokogrudno uvedbo posebno trgovstvu, posrečila pa se ji je tudi špekulacija, izdatno povišati dohodke, brez občutne obremenitve obratnih sredstev.
Pocenitev tiskovinske tarife v omenjeni obliki si izkorišča seveda tudi inozemsko trgovstvo. *	,
Tako pošiljajo tvrdke iz Nemčije cele tovore svojih tiskovin na Dunaj, od koder uživajo ugodnost znižane tarife po celem svetu.
Ge se okrožnice natisnejo v Avstriji, pride stvar naravno še mnogo ceneje, in to okolnost je uprava gotovo tudi upoštevala, da pritegne tiskarski obrti naročnike iz inozemstva.
Naša pošta seveda daleko ne more konkurirati s tiskovinskimi pristojbinami severne sosede.
Rnzven opisane uvedbe namerava avstrijska pošta v kratkem še upe-Ijfdi p<on<Mavljen je naslovov za okrožnice snlošnega značaja.
rt; */rečena zaloga bo razdeljena po snopičih za vsako oddajno postajo, in vsak snopič s primernim številom tiskovin bo imel napis po sledečem
primeru: Za krojače v Leobnu«, »Za državne uradnike v Leibnitzu« itd. Naslovna pošta poskrbi razdelitev tiskovin v smislu teh naslovov ter prihrani odpošiljatelju dosti truda, časa in režij za zbiranje včasih prav nezanesljivega adresnega materijala.
Pavšalno frankirane pošiljke v slučaju neciostavljivosti pošta ne vrača, izvodi ostanejo naslovni pošti kot škartni papir, če odpošiljatelj izrečno s posebno opazko teh pošiljk ne zahteva nazaj, za kateri primer se mu zaračuna navadna tiskovinska pristojbina po komadih.
Prav umestne so takozvane »ogledne pošiljke«, tudi neka vrsta tiskovin, ki se ponudijo naslovniku v pregled, n. pr. knjige, muzikalije itd. Po vpogledu se pošiljka v prvotnem ovoju lahko vrne in sicer dva dni po dostavi brez frankovnih stroškov. Odpošiljatelj plača pri predaji poldrugo tarifno postojanko za odgovarjajočo težo iste tiskovine ter pripomni na naslovu: »Na ogled.«
Sploh je opaziti, da se pošta in trgovina v Avstriji medsebojno prav spretno podpirata: uradni obrazci se stavijo propagandni službi na razpolago, trgovstvo uživa v poštnem obratu jako čedne olajšave in posnemanja vredne ugodnosti.
Znani avstrijski uradni šimel so podedovale samo nekatere nasledstvene države, med temi se pa mi še najbolj junaško branimo novodobnih reform, ki bi oskrunile srednjeveško obliko naših prometnih inštitucij.
Gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih diav.
V vprašanju gospodarskega sodelovanja nasledstvenih držav in priključitve Avstrije k Nemčiji objavlja Prager Tagblatt«' stališče, ki je zavzema v tein pogledu zunanji minister dr. Beneš. Češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš se ni nikoli izjavil za carinsko unijo,_ pač pa povdarja potrebo najtesnejšega gospodarskega. sodelovanja nasledstvenih držav, ki bi slonele na medsebojnem zbližanju nasledstvenih držav potem trgovinskih pogodb in bi tako
postopoma uresničile idejo srednjeevropskega bloka. Seveda mora pri tem gospodarskem sodelovanju ostati neokrnjena gospodarska in politična suverenost posameznih držav. Vsaka druga kombinacija bi povzročila politične ali gospodarske komplikacije. Ako bi se spoprijaznile z idejo najtesnejšega gospodarskega Sodelovanja vse evropske države, bi tako polagoma uresničile vseevropski blok, potem je pa to druga stvar.
Avstrijsko vprašanje še ni do danes končnoveljavno rešeno. S priključitvijo -Avstrije k Nemčiji je sedaj po Beneševem naziranju težko računati. Beneš zastopa stališče, da se mora v gospodarski pakt, ki se sklene z Nemčijo, uvrstiti klavzula, da ostane-' jo določbe mirovne pogodbe, ki se tičejo Avstrije, v veljavi. Razlogi proti priključitvi Avstrije k Nemčiji so prišli najprej iz zapadnih krajev. Beneš za svojo osebo ni hotel politizirati proti ideji priključitve, temveč hotel je le pretehtati in objaviti razloge, ki
bi govorili za in proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Razlogi zapadnih političnih krogov pravijo: Ko zopet stopi Nemčija v gospodarsko in politično življenje Evrope in postane članica Društva narodov, bo postala s svojimi 65 milijoni prebivalstva in svojo gospodarsko silo tako močan činitelj v evropskem življenju, da bodo sosedi težko občutili njen pritisk. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji bi se ta pritisk povečal in Češkoslovaška bi bila v prvi vrsti prizadeta. Tekom časa bi se pridružila nemško-avstrijski zvezi tudi Ogrska, s čemur bi bile ogrožene Ru-munija, Jugoslavija in Poljska. Ta dejstva so/po Benešovem naziranju tako dalekosežna, da bi razun imenovanih prizadetih držav nastopile proti priključitvi Avstrije k Nemčiji Italija, Belgija in Francija. Potemtakem bi priključitev le škodila Nemčiji in Avstriji. Edini izhod je torej najtesnejše gospodarsko sodelovanje vseh srednje-evropskih držav.
Produkcija in poraba kavčuka.
Produkcija in poraba kavčuka.
Ni še dolgo, ko je kavčuk producirala edino Brazilija. To je bil nabrani kavčuk; tropski gozd ni tak kakor naš, na majhnem, prostoru dobiš drevesa najrazličnejših vrst in iskati moraš, preden dobiš zopet drevo iste vrste. Zato so nabirali smolo, ki daje kavčuk, le počasi in z velikimi stroški. Gumi je bil zelo drag. Modema avtomobilna industrija pa hoče več kavčuka in tudi predrag ne sme biti. Zato so zlasti Angleži in Holandci začeli gojiti kavčukovo drevo v umetnih plantažah, kjer raste na tisoče dreves skupaj in jih ni treba šele iskati. Strah, da se braziljsko kavčukovo drevo na Malaki in na otokih tam okoli ne bo udomačilo, je bil prazen, drevo uspeva tam ravno tako kakor v Braziliji. Vsled plantaž je prejšnji monopol Brazilije potisnjen daleč nazaj in ne bo kazalo drugače, kakor da tudi Brazilija začne gojiti umetne nasade. Malo je dela. Sedaj je Brazilija čisto zadaj in ne pomeni v produkciji kavčuka skoraj nič. Poglejmo tabelo produkcije in uporabe v zadnjih treh letih:
i s
Produkcija v tonah:
Malaja (Angleško) Holandska Indija Ceylon
Brazilija (plant.) Britanska Indija Francoska Indija Britanski Borneo Saravak (Borneo) Druge plantaže Divji kavčuk
1922
165.000
131.000
34.000 21.500
6.500
5.000
4.500
4.000
5.000
5.500
1923
165.000
162.00
87.000
23.500
7.200
6.400
4:500
3.900
4.5(X)
6.000
1924
190.000
193.000 44.000 25.500
8.200
7.000
5.000 4.300 5.500
6.000
382.000 420.000 488.000
Povsod velik napredek. Zlasti nas osupne produkcija Holandske Indije (otoki Sumatra, Java, Celebes, večina ‘otoka Bornejo itd). Pred vojsko tam kavčuka skoro poznali niso, leta 1922. so ga producirali 34% od vsega na svetu, 1924 pa že dobrih 39%. Z angleškimi in zadnjeindijskimi plantažami vred znaša produkcija skoraj štiri petine vsega pridelka. Če prištejemo Malaji še Ceylon, Britansko Indijo, britanski del Bornea in Saravak na Borneo, ki je tudi angleški, se zvišajo britanski odstotki leta 1924. na 251.500 ton; to je več kot polovica svetovne	produkcije. Brazilija, prej
vsemogoča, je producirala leta 1922. 5.6%, leta 1923. 5.5, leta 1924 pa 5.1 odstotkov.
Uporaba v tonah:
1922	1923	1924
Zedinjene	države	305.000	335.000	360.000
Francija	30.000	35.000	38.000
Velika Britanija	27.000	27.000	29.000
Nemčija	20.000	22.500	25.000
Kanada	14.000	14.500	15.000
Japonska	12.000	17.000	18.500
Italija	7.500	8.700	9.000
Rusija	5.000	2.000	2.000
Avstralija	3.000	3.500	3.5C0
Španska	3.000	2.000	2.000
Belgija in Holandska 3.000	3.000	3.000
Skandinavija	2.000	2.800	.3.000
Druge dežele	 2.000	_2.0OT___2.000
433.500	475.000	510.000
V avtomobilni industriji so v prvi vrsti Zedinjene države, za njimi takoj Francija. Amerika je porabila vselej okoli 70% svetovne zaloge. Ne sme nas motiti produkcija in uporaba v letih 1922. in 1923., ko je bila uporaba večja kot produkcija: so črpali pač še iz prejšnjih zalog.
• sudjma« cn::	.. .mu
Trgovina.
XI. interparlamentarna trgovinska konferenca. Pod predsedstvom senatorja Pavia se vršijo v Rimu priprave za XI. interparlamentarno trgovinsko konferenco, ki se bo vršila v Rimu od 17. do ‘21. aprila. Italijanski parlamentarni pripravljalni odbor ima svoj sedež v Benetkah. Do sedaj so prijavile udeležbo pri konferenci in naznanile imena svojih : zastopnikov Argentinija, Avstralija, Av- ! strija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Japonska, Angli- : ja, Poljska, Rumunija, Švica in več manj- ! šili držav. Število do sedaj priglašenih ; zastopnikov znaša že ‘200.
Naraščanje števila konkurzev v Nemčiji. Konkurzna statistika v Nemčiji, ki nam je kazala v zadnjem četrtletju 1924 zmerno zboljšanje, se je v prvem četrtletju t. 1. zopet poslabšala. Otvorjenih je bilo v Nemčiji v prvih treh mesecih t. 1.
‘2163 konkurzov, napram 1977 v prejšnjem četrtletju.
Poravnalna postopanja. Uvedena so sledeča poravnalna postopanja: o imovi-ui Avgusta Škofa, trgovca z usnjem in čevlji v Ljubljani; o imovini Rudolfa Kobluška, mehanika v Gomilskem (okraj Vransko); o imovini Matija Zorka, trgovca v Št. Jurju ob južni železnici; o imovini Franceta Fijavša, trgovca v Dramljah (okraj Celje); o imovini-Franceta Zevnika, posestnika in trgovca v Šmarjeti.
Ustavitev poravnalnega postopanja. O
imovini Vinka Augustina, (lesna industrija) Celje, je razglašen konkurz in ustavljeno poravnalno postopanje. Poravnalno postopanje o imovini Franca Skuhale, trgovca pri Sv. Trojici v Slov. Goricah, je ustavljeno. V poravnalni stvari Jožefa Novaka, neprotokoliranega trgovca v Trebnjem, se pa potrjuje poravnava, sklenjena med dolžnikom in upniki, po kateri dobe upniki 40% celotnih terjatev tekom treh mesecev.
Prodaja stare vojaške opreme in raznih odpadkov se bo vršila dne 16. aprila t. 1. pri upravi oddelka 2. zavoda za iz-radu vojne odeče v Slavonskem Brodu.
Prodaja živega srebra, žepnih vžigalnikov, svilene tkanine in rut iz čipk se bo vršila dne 20. aprila t. 1. pri glavni carinarnici v Ljubljani.
Predmetna oglasa z natančnejšimi po-
datki sta v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Industrija.
Penetracija avstrijske industrije v Bolgarijo. Avstrijska industrija je začela pridobivati močan teren v Bolgariji. V zadnjem času so bila oddana znani dunajski firmi Rumpl d. d. razna vodovodna dela. Tudi gradba vodovoda v Kuščuku in Stanimaki je oddana avstrijskim tvrdkam.
Položaj klobučarske industrije v Nemčiji. V mesecu decembru p. 1. so se ukinile kartelirane cene za moške klobuke, fiksne cene so ostale še samo za damske klobuke in polfabrikate. V celoti ima klobučarska industrija v Nemčiji dovolj naročil in ji je potemtakem zasigu-rana zaposlenost tudi za daljši čas.
Stoletnica lokomotive. Spričo nenavadno hitrega razvoja modernih prometnih sredstev mislimo, da je pretekla od časa podeželne pošte do danes izredno dolga doba. In vendar je šele 100 let, odkar je drdrala prva lokomotiva s 36 kilometrsko hitrostjo iz Liverpoola v Manchester, 1824. A malokomu se je vožnja po železnici zdela varna in še v sredi četrtega desetletja preteklega stoletja so rekli zdravniški izvedenci, da popotniki vsled hitre vožnje lahko znorijo. Morda so bili podkupljeni od lastnikov poštnih kočij. Fizikalično dejstvo, da se v paro spremenjena voda lahko javlja v obliki motorične sile, je poznalo človeštvo že več stoletij, samo praktično ga niso izvedli. Kajti 150 let pred Kristom je napravil grški filozof in ma-tematik Heron iz Aleksandrije majhen stroj, ki se je s pomočjo pare premikal. A to je bilo samo trenutno premaknje-nje, brez uporabe kakršnega mehanizma, samo igrača. In 1600 let se nihče več ni zmenil za Heronovo znajdbo. Leta 1629 je Giovanni Branca v Rimu hotel napraviti parni motor in goniti z ■ njim kolo. Ostalo je pa pri poskusu; tudi cilinder, ki ga je izumil veliki Leonardo de Vinci, se ni dal pretvoriti v po-rabljiv motor. Tedaj je vstal na Angleškem Thomas Newcomen. Bil je navaden kovat v Devonshlre, napravil je pa parni motor, s katerim je lahko dvigal vodo iz jam. Priprava je bila še zelo preprosta, človeška pomoč zraven neogibno potrebna. Pa je prišel neki deček, ki je moral biti zraven, na misel, da bi njegovo delo lahko opravljala vrv. Iz te vrvi je nastala pozneje transmisija. Nemcomenov aparat je izpopolnil James Watt (1736—1819) v pravi parni stroj. Imel je nalogo, da je napravljal in popravljal inštrumente na univerzi v Glasgovvu, in je zadel pri tem tudi na Newcomenov vzorec. Takoj mu je šinila prava misel spremembe v glavo, popravljal je in zboljševal, in njegov parni , stroj je bil kmalu vsestranko uporabljiv, i Leta 1769 je dobil prvi patent in je skupaj s kapitalistom Boultonom ustanovil j prvo tovarno za zgradbo parnih strojev.
: Takoj se jih je oglasilo najmanj tucat. takih, ki so hoteli uporabiti novi stroj za transportno sredstvo. Marsikaj se je zgradilo, kar se je moralo pozneje kot nerabno opustiti. Problem je rešil slednjič George Stephenson, navaden delavec, kakor Newcomen. Skupaj s sinom Robertom je posvetil vse svoje življenje tej nalogi in njegovo ime je postalo nesmrtno kot ime iznajditelja prve železnice. Prva njegova lokomotiva je bila zelo preprosta. Para je stopila v cilinder skoz en sam ventil itd. Prve lokomotive j so imele štiri kolesa, zvezana med seboj z drogom. Takoj so uvideli, da so tračnice potrebne, a niso vedeli če bi vzeli gladke ali nazobčane. Najprvo so gradili lokomotive z zobčastimi kolesi in ravno takimi tračnicami, a so jih kmalu opustili. Drugo vprašanje: če so tračnice gladke, kakšna naj so kolesa itd. Slednjič so prišli na šest do osemko-lesne lokomotive z gladkimi kolesi in gladkimi tračnicami. To je še danes tako; le v posebnih slučajih (gorske železnice itd.) vidimo izjeme. Gladka kolesa in gladke tračnice je imela tudi že prva Stephensonova tekmovalna lokomotiva »Raketa«:, s katero je vozil na omenjeni progi	Liverpool—Manchester in dobil
razpisano nagrado 500 funtov šterlingov. Hitrost na uro je bila za tiste čase izredno velika, 36 kilometrov, deloma se je I zvišala na 48 kilometrov.
Denarstvo.
Ustanovitev italijansko-srbske banko v liegraUu. Rimski časopisi poročajo, da se je general Bodrero, italijanski poslanik v Beogradu, pretekle dni razgovar-jal s političnimi in finančnimi osebami v Beogradu glede ustanovitve italijansko-srbske banke s sedežem v Beogradu. Podrobnosti, ki jih o tem priobčujejo italijanski listi, so sledeče:	»Pred
dvema letoma se je ustanovil v Beogradu cdbor jugoslovenskih finančnikov, politikov in trgovcev, ki je po državnih zakonih dobil od države koncesijo za osnovanje italijansko-srbske banke, z začetno glavnico 10 milijonov Din. V tem pripravljalnem odboru so med drugimi g. Markovič, direktor Hipotekarne banke, Nasta Petrovič, bivši minister notranjih zadev in Živadinovih, beograjski trgovec, ki so se začeli pogajati potom italijanske ličnosti z enim največjih italijanskih kreditnih zavodov. Načelni sporazum med srbsko skupino in italijansko banko je popolnoma dosežen. Vendar je v zadevi zbog odsotnosti g. Markoviča, ki je odpotoval po državnih poslih v Švico, a potem zbog volitev v Jugoslaviji nastal zastoj. Italijansko poslanstvo v Beogradu namerava sedaj, kakor izgleda, začeti zopet pogajanja in to pod najboljšimi avspicijami. Gospod Markovič, namestnik g. Ninčiča, katerega pa se ne sme zamenjati z Markovičem, finančnikom, istega imena, je, v kolikor se dosedaj zna, pri tem poslu izven vsake kombinacije.
Oatfkl fr« takse.
Donos neposrednih davkov. V mesecu januarju t. 1. se je v naši državi pobralo 62,665.381 Din neposrednih davkov, 18 milijonov 311.782 Din linearnega poviška in 21,486.779 Din davka na poslovni promet. Od neposrednih davkov (linearnega poviška) je plačala Hrvatska 9,784.861 Din (2,291.041 Din), Bosna 8,838.841 Din (3,783.009 Din), Vojvodina 21,464.218 Din (5,152.726 Din), Slovenija 5,867.680 Din (3,708.803 Din), Dalmacija 5,402.906 Din (265.038 Din) in Srbija 11,306.874 Din (2,411.162 Din). V času od 1. aprila 1924 do konca januarja 1925 je plačala na neposrednih davkih (linearnem povišku) Hrvatska 142 milj. (65 milj.), Bosna 97 milj. (89 milj.), Vojvodina 193 milj. (110 milj.), Slovenija 86 milj. (44 milj.), Dalmacija 23 milj. 4.7 milj.), Srbija 163 milj. (84 milj.).
Znižanje davkov v Avstriji. Dočim se naša Narodna skupina peča s povišanjem davčnih bremen, razpravlja in sklepa finančni cdbor avstrijske narodne skupščine o znižanju davkov, posebno onih, ki v prvi vrsti zadevajo gospodarske kroge. Predvsem se zniža posebna pridobnina za 11% (od 36% na 25%), splošna pridobnina in dohodnina. Za dohodnino je določen davčni minimum 1400 šilingov, to je približno 12.600 Din, dočim znaša pri nas le 5000 Din, v bodoče se ga pa hoče znižati celo na 3600 Din.
Carina.
Kuverte na denarna pisma iz tekstilnega inaterijala no plačajo pri uvozu luksuzno takso. Na predlog carinskega sveta in na podlagi iz § 3. sprememb zakona o splošni carinski tarifi je minister finance izdal rešenje, da se kuverte za denarna pisma iz tekstilnega materi-jala oprostijo plačanja luksuzne taKse, ki jo predvideva broj 469 točka 2. liste luksuznih predmetov.
Promet.
Nova telefonska zveza z Budimpešto. Dne 15. aprila t. 1. se otvori telefonski promet med Vršcom—Belo Cerkev iti Budimpešto. S tem se je končno ugodilo že davno izrečeni želji južno banatskih trgovcev.
Konferencu o južni železnici. V prometnem ministrstvu se je v četrtek končala konferenca zastopnikov Jugoslavije, Italije in Avstrije na eni strani in zastopnikov Južne železnice na drugi strani. Konferenca je trajala štiri dni. Reševala je vprašanje železniških tarifov, na katerih so interesirane vse gorinave-dene države; razpravljala je nadalje o podrobnostih glede izvedbe rimskega sporazuma o Južni železnici in še druga
Štev. 89.
' -■ T nr 'i~[ L nwmn
nerešena vprašanja. Zastopniki Italije in Avstrije so že odpotovali iz Beograda.
Odprava lesa t Italijo. Na nekaterih postajah se oddajajo za transport v inozemstvo, zlasti v Italijo, bukovi hlodi (oblice) v dolžini 75 cm in debelini 18 centimetrov in več z označbo »drva za kurjavo«. Ker smatra železniška uprava za izključeno, da bi se ta les uporabljal za kurjavo, ampak je verjetno, da služi v tehnične svrhe, je naročila svojim železniškim postajam, da za taka drva, koja se odpravljajo v polnih vagonskih tovorih, ne smejo računati vozarino po izjemni tarifi II., ampak po tarifskih postavkah vagonskega razreda C. Tovorni listi z deklaracijo »les za kurjavo« se imajo brez nadaljnjega zavrniti.
Naročevanje odprtih in zaprtih vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da mora naročnik v slučaju, da zahteva za prevoz blaga, se običajno odpremlja v odprtih vagonih, na primer les, iz kateregakoli razloga od železnice zaprt vagon in železnica tej zahtevi ugodi, napisati na tovornem listu sledečo pripombo: »Zahtevam, da se pošiljka odpremi v zaprtem vagonu« in to pripombo lastnoročno podpisati. Na podlagi te pripombe ima železnica pravico zaračunati za 10% zvišano tarifo. Tovornih listov, na katerih podpiše pripombo kdo drugi, na primer voznik, špediter itd., železnica ne sme sprejemati.
Zračni promet Anglija—Kontinent. —
Zračni promet bo v tekočem letu presegel vse dosedanje rekorde. Mnogi Američani hočejo potovati v Evropo v aeroplanih. Uvedla se bo dnevna prri-metna služba iz Londona v Amsterdam, Hamburg, Kopenhagen in Malno, tako da bo pot v Švedsko za 27 ur krajša. Nova proga vodi čez Amsterdam v Koln v 90 minutah, medtem ko je trajal dosedaj prevoz 11 ur. Ustanovila se bo tudi nova proga London—Kanarski otoki. Trije zračni ekspressi bodo držali dnevno zvezo med Londonom-Parizom in Londo-uom-Kolnom, a po eden dnevno med Londonom. Curihom in Berlinom.
izvoz in uvoz.
Naš izvoz v februarju. Po podatkih generalne direkcije carin je znašal naš izvoz v februarju 313.564 ton v vrednosti 693 milijonov dinarjev. Lani v februarju j pa 228.446 ton v vrednosti 646 milijonov ! dinarjev. Letos smo torej napredovali v izvozu za 85.128 ton v vrednosti 46 milijonov dinarjev. Prvo mesto zavzema zo- ; pet turščica. Izvozilo se je turščice 9157 : vagonov v vrednosti 200 milijonov di- f narjev. Pšenice smo izvozili pa 341 va- ; gonov v vrednosti 16 milijonov dinarjev. ;
__	—	j
iz naših organizacij.
Uradni dan Trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske za Celje, je v torek j dne 7. aprila t. 1. od 8. do 12. ure v j ravnateljski sobi Javnega skladišča in ! Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice).
Glavna zaloga
CACO*
F ŠIBENIK - LJUBLJANA
Razno.
Cene na svetovnem trgu in kolebanje vrednosti zlata. »The Federation of Bri-tish Industries« je ena najvažnejših angleških gospodarskih zvez. V svojem vprašanju na zakladnega kancelarja obravnava temeljito cene na svetovnem trgu in pravi, da se umetno zbližanje funta in dolarja ne da držati; trajen uspeh je možen le, če se angleške in ameriške cene izenačijo. To je mogoče doseči na dva načina: ali počakajmo, da ameriške cene polagoma padejo in pridejo do angleških ali pa odredimo kaj ostrega. Anglija je pasivnost prvega načina odklonila in se je odločila za drugo pot, zvi-
Prometna trgovska d. d.
Telefon št. 556 Ljubljana, Krekov trg 10.
Glavna zaloga mineralne vode vrelcev S
Tempel" „Styria" »Donati
državnega zdravilišča RogaSka Slatina.
Pri odjemu celega ali pol vagona originalne cene zdravilišča.
h.
šavši v začetku marca bančno ra to od 4 na 5. Poglejmo, kako so se razvijale cene v veletrgovini na Angleškem in v Ameriki. Za leta 1919—1923 smo vzeli letno povprečnost, za 1924 pa posamezne mesece, za 1925 še januar; 1. 1914 — 100.
Anglija Amerika
1919	206	211
1920	251	239
1921	155	149
1922	131	158
1923	129	164
1924 januar	137.2	163
februar	138.8	163
marec	137'	160
april	136.8	158
maj	136.4	156
junij	136.3	154
julij	138.4	156
avgust	138	158
september	141.3	156
oktober	146.1	159
november	145.5	160
december	147.7	165
1925 januar	144.8	168
Številke za Anglijo so vzete iz :Sta-tist«-a, ameriške pa iz »Federal Reser-ve Board«-a. Ozirajoč se na leto 1924, vidimo, da so veletržne cene v obeh anglosaških državah prišle na najnižjo stopnjo v juniju; od tedaj naprej gredo gor, v Angliji do letošnjega januarja za 5.8%, v Ameriki za 9%. Dočim je pa dvig v Angliji precej nereden, je v Ameriki, z izjemo v septembru, precej enakomeren. Dvig od novembra do januarja za celih 8 točk je posledica rastočih cen pšenice. Za nas ima ameriški dvig ta pomen, da moramo po dosedanjih zgledih sodeč, tudi mi pričakovati višjih cen. — Kolebanje zlate vrednosti v zadnjih mesecih dokazuje, da z izenačenjem cen v Angliji in Ameriki še vedno ne bo dosežena ona stabilnost cen, ki je za vsako industrijsko kalkulacijo tako potrebna. Angleški industrijci priporočajo vladi, naj se na dve strani zavaruje proti kolebanju v vrednosti zlata: z dogovorom z Ameriko in s kooperacijo z evropskimi notnimi bankami. Svetovnogospodarske-ga pomena poskusov, da stabiliziramo vrednost zlata, ne moremo nikdar dosti visoko ceniti. Šele tedaj bomo prišli na predvojno gospodarstvo nazaj, ko bodo imela narodna gospodarstva posameznih dežel abstraktno vrednotno mero, samo v sebi nespremenljivo. — Zadnjič so oddali Angleži gradbo več ladij nemškim tvrdkam in je nastalo vprašanje o konkurenčni zmožnosti angleške industrije. Nekateri so pričakovali od takojšnje povrnitve k zlati vrednoti zboljšanje položaja, ki bi zlasti tudi dovedlo 1 milijon 200.000 brezposelnih nazaj v gospodarsko življenje. A »Morning Post« in »Manchester Guardian« ugovarjata in pravita, da se težki položaj angleške industrije ne da zboljšati z vrednotne strani, temveč samo s cenejšo in intenzivnejšo produkcijo. »Ravno v tem oziru pa
Deputacija gnrnjejirimorskih hotelirjev. Minister trgovine in industrije je sprejel te dni deputacijo hotelirjev in gornjega Primorja. Deputacija je zahtevala, da g. minister Šurmin intervenira pri. vladi, da se da hotelirjem v gornjem Primorju posojilo v iznosu 2 milijonov dinarjev, ki bi se razdelilo hotelirjem v stvrho pospeševanja hotelirske obrti, j Minister je obljubil, da se bo za stvar ! zavzel.
Francoski pogoji Nemčiji, pod katerimi je francoska vlada pripravljena pričeti pogajanja. »Echo de Pariš« objavlja, da je francoska vlada pripravljena pričeti pogajanja z Nemčijo pod sledečimi pogoji: 1. Nemčija mora izjaviti, da je pripravljena prevzeti z vstopom v Društvo narodov vse dolžnosti in obveznosti, ki jih nalaga imenovano Društvo svojim članom. 2. Pojasniti mora svoje namene glede vzhodnih mej ter se odločno izjaviti, da-li zasleduje združitev z Avstrijo. 3. V spomenici od 24. februarja se je Nemčija izjavila pripravljeno respektirati francosko mejo; nikakor pa ne omenja navedena spomenica italijansko in belgijsko mejo. Ta nedostatek se mora čimpreje odpraviti. Te pogoje je predložila francoska vlada v proučevanje Londonu in Berlinu.
Ekspert srebra iz Amerike. Po vesteh iz Berlina se je eksportiralo iz Amerike v Hamburg na ruski račun 1 milijon j dolarjev v srebru.
Padanje nezaposlenosti v Avstriji. —
i Število nezaposlenih na Dunaju se je ; zmanjšalo in sicer za 1244. Dne 1. aprila j je bilo na Dunaju 78.089 nezaposlenih, ! ki so dobivali podporo. Od teh je bilo 24.872 žensk.
Nezaposlenost v Angliji. Poslanec Simon je v seji londonske spodnje zbornice dne 27. marca izjavil, da je dobivalo i v Angliji teden za tednom 1,200.000 oseb
i	podporo za brezposelnost. Državo stane ! brezposelnost od premirja dalje že 194 | milijonov funtov šteringov. Delovni mi-! nister je naglašal nato, da je Anglija iz-| gubila po vojni mnogo trgov, zato pa so j nastale težkoče, katerih preje država ni
1	poznala. Meni, da ne more nobena vlada saina po sebi rešiti vprašanje brezposelnosti. Labourski poslanec Snouden je izjavil, da upade brezposelnost le, ako bi mogla Anglija svojo zunanjo trgovino spraviti zopet na predvojno višino.
Italijansko-francoski odnošaji. Italijanski poslanik v Parizu, Romano Avez-zana, je bil pozvan v Rim na pogovor z ministrskim predsednikom.
Sladkorna letina v Braziliji. Poljedelsko ministrstvo v Braziliji je brzojavilo Mednarodnemu institutu za poljedelstvo v Rim, da bo Brazilija pridelala v letu 1924/25 8,124.928 stotov sladkorja v primeri z lansko letino, ki je dala 7,999.399 stotov.
[vse ZAHTEVA dobro ZLATOROG AMLO1 ]
OROC
ZLA
Ljubljanska borza.
Petek 3. aprila 1925.
Blago: Smrekovi oz. jelovi hlodi, od 25 cm napr., media 45, fco Ljubljana 3 vag. den 300, bi. ,300, zaklj. 300; jesenovi hlodi, prvovrstni, od 25 do 40 cm, od 2 m dolž., fco nakl. post. bi. 600; hrastovi furnier, 40 do 80 cm deb., od
2	m napr. dolž., popolnoma ravno brez grč, fco nakl. postaja bi. 1200; bukova drva 1 m dolž., napolsuha, cepanice, fco meja 18 vag. den. 25, bi. 25, zaklj. 25; otrobi pšenični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana bi. 207.50; otroba pšenični, drobni, 'A pap. 'A juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; koruza promptna, fco sreni, postaja bi. 170; koruza promptna, par. Ljubljana bi. 213; krompir rdečkast, fco štajerska postaja bi. 140; krompir beli, fco štajerska postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 110.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 bi 61; 4 'A% Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917 bi. 21; Loterijska
2	'A % državna renta za vojno škodo den. 158; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi 213; Ljubljanska kreditna ban-ba, Ljubljana den 235; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 110, zaklj. 110; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 830, bi. 840; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190,1)1. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 122, bi. 135; Trboveljska premo-gokopna družba, Ljubljana den 410, bi. 415; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 107; >Nihag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
j® KUPUJMO IN PODPIRAJMO ^
iivrstno
Kolinsko cikoirljo PP	domači	isdelolt.	^
Tržna poročila.
Zagrebški cvetni sejin (2. t. m.) Drugi dan cvetnega sejma je bil eden najuspe-lejših letnih sejmov, kakršnega že dolgo ni bilo. Dtigon ni bil baš najobilnejši, ali se je videla lepa živina in je bila kupčija velika. Nastopili so zopet ino-zemci kot močni kupci. Nekaj volov in mnogo konj se je prodalo za Trst, dočim so se za Avstrijo kupovale krave in biki. Krme je bilo precej na sejmu. Cene za kilogram žive teže: biki 9—11, junice domače I. 11—12, II. 10—11, junci I.
12.50—14, II. 11—12.50, krave domače 1.
11-12.75, II. 10-11, III. 5-7, bosanske krave II. 7—8, voli domači I. 12 do
13.50, II. 10.50—11.50, III. 8—10, bosanski voli II. 9—10, teleta 11—13.50, svinje nepitane 11.25—13, pitane sremske 15—16, domače 14.50—15 Din. — Konji: 4000—15.000 Din par po kakovosti. Krma: detelja 120—150, seno II. 50 do 75, stisnjeno 110—125 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (1. aprila). Nadaljevanje cen pšenici in turščici v Chicagu je povzročilo na dunajskem, kakor na nekaterih drugih evropskih tržiščih zmanjšanje kupčije. Vendar popolnoma se položaj na evropskih tržiščih ne ravna več po ameriških borzah. V inozemski pšenici se je zadnje dni sklenilo na dunajskem trgu več kupčij po znižanih cenah. V drugem blagu je znatno zmernejši promet. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: do- . mača 52—53, madžarska s Potisja 55 do
55.50, jugoslovenska 54—54.50, Rosafe
50.50—51.50; rž: 47.50-50; ječmen: domači 47—52; turščica: 27—28; oves: 39 do 40; pšenični zdrob: 90—92; turščni zdrob: 41—45; pšenična moka »0«: domača 87—90, madžarska 84—88, jugoslovenska 83—86; krušna moka: domača I. 68—71 šilingov.
Žitna borza v Chicagu (1. t. m.) Po-četni tečaji: Pšenica: Tendenca čvrsta (31. marca neredna); za maj 148.5
(146.25), za julij 139.62 (137.5), september 131.25 (129.5). Turščica: Tendenca čvrsta. Za maj 105.5 (104.62), julij 109.5
(108.25), september 110.75 (109.12). Rž: Tendenca čvrsta (31. marca zelo čvrsta). Za maj 121 (119.75), julij 110 (109.62). Cene v centih za bušel.
Ekspozitura
Prevalje
Kovinski trg proti koncu marca. — Evropski trg se okoli 20. marca ni nič spremenil, kupčija je bila normalna. Pazljivi opazovalec je pa lahko videl, da že več tednov obstoječa nesigurnost evropskega gospodarskega življenja traja še naprej in se je celo povečala. Mar-sikak producent je v velikih skrbeh za bodočnost. Evropa ne more še dosti kupiti; upanje, ki so ga stavili v pomladanske mesece, se noče izpolniti. Kavno kovinski trg je najbolj značilen za splošni gospodarski položaj, on najhitreje reagira. Okoli 24. marca so bile eksportne cene tele: Železo v palicah 5/12 do 5/16, valjana žica 6/10, surova pločevina 6, srednja 7, fina 9/15. Tudi poročila iz Amerike niso več tako ugodna, kakor so bila v začetku leta. Produkcija surovega železa je večja kakor potreba, cene so padle za pol dolarja. Največ kupujejo slejkoprej železnice. — V Evropi je položaj najslabši na Angleškem. Nabavne cene so tako visoke, da tudi doma v Angliji lahko nastopa tuja konkurenca. Zlasti nezadovoljiv je položaj v industriji gradbe ladij, od katere je pa kovinska industrija tako zelo odvisna. Če že doma ni nič, kaj bo šele z eksportom. Kontinentalni kupci so zelo oprezni; za-
nimivo pa je, da je sedaj Nemčija najboljša angleška odjemalka. Angleškim producentom in prodajalcem ne prija zahteva kontinentalnih kupcev po daljših kreditih; pravijo, da jih ne morejo dati. — Francoski trg je bil v sredi meseca nespremenjen, cene trdne, eksport zadovoljiv. Vprašanje premoga Francozom ne dela nobenih skrbi, ker so za par mesecev preskrbljeni z nemškimi reparacijskimi dajatvami. Hematit 410 do 430, surovo železo št. 3 335 do 340, surova pločevina 640, srednja 950 do 970, fina 1000 do 1050. Belgijski trg ni enoten in kaže znake slabšanja, zlasti v pol-fabrikatih. Produkcijo železa v palicah so zelo omejili.. Cene okoli 25. marca: železo v palicah 555—565, tračnice 650, surova pločeyina 675—680, srednja 750, fina 930—1000. Delavcem hočejo plače znižati za 10 odstotkov in sicer 1. aprila za 5, 1. julija pa za nadaljnjih 5. — Luksemburški trg po 10. januarju ni mogel več toliko v Nemčijo eksportirati kakor prej in išče drugih trgov, v prvi vrsti Ameriko; tudi Japonci so veliko naročili, zlasti polfabrikatov. — Češkoslovaški trg je normalen, brez bistvene spremembe, naročil je še zmeraj dosti, zaposlenost dobra. V prihodnjih tednih
pričakujejo zlasti mnogo domačih naročil. — Nasprotno pa pravijo poročila iz Nemčije, da zaposlenost ni zadovoljiva, naročila niso več tako številna, konsu-menti so oprezni in čakajo. Cene so zelo neredne in kaže tendenca navzdol. Okoli 25. marca so bile približno tele: železo v palicah 130 do 135 zlatih mark, valjana žica 136—145, surova pločevina 145, srednja 175. Pravijo, da so zlasti pri valjani žici in železu v palicah cene dosti nižje, kakor so pa nabavni stroški. Kartel surovega železa hoče tudi v aprilu prodajati po nespremenjenih cenah. — Neugodni položaj obratov v Gornji Šle-ziji (torej poljskih) nam kaže tale tabe-lica:
Produkcija Železo	Jeklo
1912 :	699.000	ton	1,073.000	ton
1923:	409.000	ton	874.000	ton
1924:	279.000	ton	518.000	ton
Torej gremo konštantno navzdol. Prej je Nemčija največ kupovala in so se ravnale cene po nemških razmerah. Od poljskega izvoza je prišlo na Nemčijo leta 1922. 63 odstotkov, leta 1923. in 1924. pa po 51 odstotkov. Tudi vnaprej se šleskim obratom nič dobrega ne obeta. Poljska vlada jih hoče zaposliti z oddajo večjih nabav za državo.
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 parov čevljev za delavce ter \glede dobave gumijastega materijala (Gummiklappen). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri intendanturi komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 6500 kg petroleja ter pri Komandi otočačkega vojnega okruga v Otočacu glede dobave 4100 kg petroleja, dne 24. aprila t. 1. pri komandi mesta v Sisku glede dobave 600 kg petroleja ter pri Komandi mesta v Gos-piču glede dobave 1040 kg petroleja. — Dne 24. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave smrekovih desk. — Dne 27. aprila t. 1. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 30.000 kg raznega papirja; pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v. Ljubljani glede dobave 290.000 kg ovsa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna	%
In solidno postrežba!
Zahtevajte cenik!
Najbol)fti
livnimi »Ir*! \*» oidlno 1«
iosip
PeieiiiK-a
Oritasner Adler
x« rodbina, cbri In industrijo
Ljubljana^* £*£
v tekanj* ImHtotsltti Večletna garancija, OeinvitjlC!«i ko popravilo Ki	7efef«*	#t5	Na	malo
Pr* c* | ju o ij sc&
udi-kolesa
po ugodni ceni samo pri
ION. VOK
tijubijana-Novomesto
r
TVRDKA
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, oirobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, f*žo?
in druge poljske pridelke.
Telefon Jfev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE T
mOPEK A."
prvovrstne zidake, priporoča opekarna
wEMONAwS:
v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo.) — Pisarna v Pražakovi ul. 3, prISv.
AVTO
oenem, pnevmatika olje, mast, vst popravila in vožnja, če prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Isgo-Avio, d z o. z. v Ljubljani.
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani.
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Veletrgovina špecerijskega in kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte cenike!
ESENCI
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
afni*! za aromaliziranje kancler! ditov in sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul 13 !! Zahtevajte cenike !!
lil!
TISKARNA „MERKUE(
irs.-lnd. <L (L LJUBLJANA Telefon *!. 5»» SIMON 0HEOOHČIČEVA ULICA ŠT. 13 Vlaka Časopise, knjige, posetnice, brošure, letalce, cenike, pravila itd. Itd.
Lastna knjigo-veznica
Posluje po celi Jugoslaviji Usianoi/. 1.1S23. Delniška olaunica znaša 3,090.003 Din v ztstu.
splošna zavai' ovalna diUMba. Ravnateljstvo asa Slovenijo v Ljubljani
sklepa : 1. požarna zavarovanlo, 2. živ!Jenska zavarovanja, 3. neugodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proli škodam vslcd talinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vslcd razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba *	~	"	valnice" In od zavarovalnih družb „Fenlks“
(požarni oddelek) fn ,,Frenko-IIongroisc“ ves njihov kupčijski obstoj v nosi državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glascm nnredbe ministrstva za vojfio in mornarico nadomeščajo police splošne zavur. družbe „JUG0SLAV1JF“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 57.
O
Josip Peteline, Ljubljana
Prtbntvvtgo	oto»	M« mniol
len UviiK krojni«, Covljftrjt, secltarje, kitice, jkSvtefkltn«,	nAtm,	«*k*oet,	iotickro	blago.
T«4cfo» «3	/	Tslefoa	»13
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
LjAEBijarm, Bohoričeva tal. St. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Pisarna: Dunajska cesta 15.
BB
MmK
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo meslo, F) ij, Rakek, Slovenj iradec.
#TW XUM!uai
Dhihq|sico c. 4. Cv	sf^
KAPITAL m RSSElfS E>In I©^©©©.©©©-—
lajvrSuJe vse bančne posle najločneje in aiajIvuZ o ■ • • ••' ne. Brzojavi: THGOVSKA .
Telefoni: .133,
hskšmB
»n	«aun*M
%. .a!k in izdajatelj: »Merkur <. trgovako-lnduatrljaka 4 d.. Ljubljana. — Urednik dr. I. PLESS. — Odgovorni mvdnik F. JEK AS
Tisk tiskarne >Merkurc, trgovsko-induatrijske d. d