NEODVISEN JJST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Excellent idv<
ŠT. 75. NO. 75.
CLEVELAND, OHIO V TOREK 19. SEPTEMBRA 1911
VOL.
... «
Mestne novice.
Pogosti smrtni slučaji v naši naselbini. Ne mine teden, da ne bi pokopali nekaj rojakov.
IGRE.
m
-•Fr. Milavec, znani rojak v ' Ribnici" ie dobi! zdravo in lepo hčerko kot enajstega otroka. Častitamo!
J. Kranjec, Lucifer in Nemanič.
— Antton Grdi na,
- i—l.Tiiirl je v mestni bolnišnici rojak Josip Kužnik, star 25 let Bolehal je šest mesecev za sušico. Pokojnik je bil doma iz Toplic na Dolenjskem, kjer zapušča mater, eno sestro, enega brata. V Ameriko je prišel pred 7. leti in poročil se je pred iK meseci. Tukaj zapušča žalujočo udovo in enega otroka. Ker je bila bolezen dolga, in ker siromak ni bil pri-nobtnem društvu, je položaj skrajno žalosten za ubogo udovo 7. malim otročičem. Pogreb se vrši v sredo zjutraj.
— StariŠem Jakič je umrl sin
Josip.
—V Lakeside bolnišnico so odpeljali rojaka Skoda iz E. 43-ceste
Za ubogo družino Smuk smo zadrnjič izkazali $38.80. Odtedaj so darovali: Po 50c John Bučar, Tack Grdina, L Casserman, po 25c J. Jenhan, V. Sebe 11 ik, F. Kolenc in F. Bogojanec, po 15c T. Suštaršič, skupaj imamo sedai $4145. Prosimo še bla-gosrčnih darov.
—TJmrla je soproga skoro vsem rojakom znanega cleve-landskega "ajsmana" Jakoba Petriča. Soproga Margareta Petrič. je bolehala za pljučnico, za katero je konečno -podleg-la. Stara je bila 40 let. Pogreb se vrši v torek zjutraj Soprogu Takobu izrekamo naše srčno sožalje, ranjki soprogi pa želimo večni mir in pokoj!
— Društvo "Lunder Adamič" je nameravalo prirediti v tej sezoni kot prvo igro "Miklova Zala". Zaradi nepričakovanih ovir pa se je ista preložila na nekoliko pozneje. Uprizorila se pa bode velika narodna drama "Domen", ki je gotovo vsakemu znana, kdor je prebiral Jurčičeve romane. Igra "Do-meji" je poleg igre "Rokovn-jači" ena najlepših.' kar se jih more uprizoriti. Igralci za posamezne uloge so dobro izbrani jjn se že ves čas skrbno pri-piavljajo.
—Prva slovenska družba za * prodajo zgan'ja in vina na debelo v Clevelandu, znana pod imenom The Ohio Brandy Distilling Co. jako lepo napreduje. Vidi se, da če Slovenci vzamejo kako podjetje v prave roke. da tudi lepo napredujejo.
—Naš stari prijatelj Georg Travuiikar nam naznanja: Star! Georg stiska letos sladko grozdja in dela vino na Kelley Is-landu, kamor se misli naseliti. Zopet bodemo imeli Slovenci len prostor za izlet po letu, da obiščemo na otoku starega znanca. Iskreni pozdrav vsem Geo. Travnika r,
-Na praznem lotu na R. 63. cesti so dečki zakurili ogenj "m skakali okoli ognja Neki deček je zagrabil gorečo trsko in jo Kdi Perušku iz H. 62. ste na ramo, nakar je takoj goreti volneni žeket Pe-Dečko beži in kriči na ije. Slišala ga je Hele-iz 63. ceste in Helena od ravnb tam. Te dve ste prihitele in pogasile ki je naredil že velike ie na dečkovi rami. Ena "teljic si je obžgala ____irti bi gotovo umrl
• ' «e
in trgovec v Clevelandu, si je kupil lep avtomobil, ki mu bo veliko pomagal pri njegovi obširni trgovini radi raznih potov.
—	Naznanjamo, da imamo še vertno lene slovenske režite naprodaj. Za Cleveland veljajo 1 s centov, po Ameriki s poštnino vred 27 centov.
—Rev. Kranjec, duh. v*d-ja K. S K. J. je pisal v Cleveland društvu sv. Vida, št. 25. nekaj čez naš list. Rev. Kranjcu bodemo kmalu pregnali njegovo veselje zabavljati na uradnih 'listih čez časopise. Insurance komisar v Springfield bo storil svojo tlotarnost Nismo mislili, da je fanez Kranjec tako nesramen in si toliko drzne. Dobi kmalu svoje plačilo .
—Pisma imajo pri nas: Terezija Bijek. J. Kunčič, F. D£e-ka Josipina Vidrih, Rafael Rosa. Matija Pšeničnik. Pisma pošljemo nazaj, če se pravi ljudje takoj ne zglasijo.
-	-Ker namer.-.va John Grdina, trgovec z modnim blagom opustiti trgovino, se je pričela sedaj velika razprodaja, ki bo trajala dokler bode kaj blaga v trgovini. Sedaj imate priliko si nakupiti vse za pod polovično ceno.
—Frank Jauh. ki letos četrto leto študira medicino, je sedaj začasno nastanjen kot pomočnik v Lakeside bolnišnici kjer prakticira zdravilstvo.
pogre^jnik Duhovni vodja suspendira iz Jednote poštene, katoliške de« legate, dočim imamo mi zapriseženo izjavo, Črno na belem, da predsednik Nemanič ni mnogokrat ob nedeljah cerkvi. Rev. Kranjec bi moral Nemaniča in njegova sina takoj izključiti iz Jednote.
Kakor revolucija.
Lep bankerot.
Los Angeles,, Cal., 18. sept. C. Woodward, ki pravi, da je kierk po poklicu, je pri tuk. sodniji naznanil bankerot Dolžan je skoro poldrugi niiliion dolarjev, dočim obstoji vse njegovo premoženje iz 3 oblek. 12 za v rat nič in 6 parov nogavic.
Iz norišnice.
TJtica, N. Y.p 18. sept. Žalostna pri godba se je zvršila v tukaijšni državni norišnici. Blaznež William Graham je imel navado, da je bil jako rad umazan. Taki bolniki se mo rajo prisiljeno kopati V soboto j'1 čuvaj Frank Rundell zopet imel Grahama v kopališonii sobi, da ga osnaži. Mesto mrzle vode pa je odprl vrelo vodo, katera jt tekla po blaznežu. Posledica je bila. da se je Graham strašno opekel in radi o-pcklin umrl. Frank Rundell, čuvaj, si je pa to vzel tako k srcu, da je pograbil revolver in se ustrelil. .
Stolipyn napaden.
Iz Kijeva, Rusko se poroča, da ko je bil ruski ministerski predsednik Stolipyn v gledališču zajedno z ruskim carjem, je nekdo ustrelil na' minjstra in ga smrtno ranil. Minister bo najbrzj umrl.
o
Aidov pečenjak (smarn). En liter mrziega mleka, eno jajce, malo .<oli in ^ litra ajdove moke dobro z motaj in pusti stati; potem zli j testo v pekačo (pleh), v kateri si prej razbe-lila 10 dkg surovega masla, in g?t speci v precej vroči pečici. Ko se nekoliko zarumeni (v 5£nre), razdrobi z vilicami in daj še nazaj y pečico za nekaj mkfttf, nakar ga dobrb zmešaj. naloži na krožnik in po-trrti s sladkorjem. Pečen jak
Časopisje je na svetu, da pod-učuje ljudi, in objednem je tudi tukaj, da razkrije med svet grehe ljudi, ki bi si radi pribor kili vlado in potem zatirali posameznike. Ako čas opise v, kakor "Clevelandska Amerika", Glas Naroda, Narodni vestnik Glasnik in drugih ne bi bilo, tedaj bi gospodarili v Jolietn Jednotnim denarjem kakor svinje z mehom. Ker pa stoje ti časopisi na straži, in verno ter resnično poročajo o dogodkih, o dejanjih, ki jih povzroča glavni odbor Jednote, se imajo člani zahvaliti, da imajo še mr-vico svojih pravic, ker največji del njih, jim ie Rev. Kranjec. Vem.Miič in vsa banda gl. odbora K S. K. Jednote že požrla.
Zadnje čase je začel razsajati duhovni vodja, ki je popolnoma nepotreben v Jednoti. Razsaja tako. da moramo biti prepričani da nekaj ni v redu v njegovi glavi. Ničesar ne bi imeli proti stvari, če bi Rev. Kranjec bil čista in neomadeže-vana duša, kateri bi drugim vzgled dajal. Ničesar ne bi rekli, ce bi Rev. Kranjec stvarno in mirno odgovoril na kritiko listov. Toda on divja, popolnoma divja in tepta z dvema nogama osebno"svobodo in prostost ])osnmeznih Slovencev v Ameriki. Ali more priti iz ust katoliškega duhovna tak stavek kor je sledeči:
"Odpravimo spoved! To se je zgodilo pri J. S. K. Jednoti. Prodali so na izdajalski način vero svojih dedkov,1 z nogami poteptali zakrament sv. pokore, katerega je Kristus sam postavil in radi lepšega so na papirju pustili le "Katolška", Sam Lucifer bi ne prekosil teh Iju-dij v ironiji, in se ne bi mogel bolje norčevati s katoliško cerkvijo."
Kako bodejo člani J. S K. J. odgovorili temu, to prepustimo njim Rev. Kranjec za danes naj samo ve, da so bili delegati J% S. K. Jednote, zbrani na zborovanju v Denver. Colo, enoglasno za to. da se odpravi spoved iz pravil Jednote ne n? iz cerkve. In delegat je so bili izvoljeni od 8000 članov, ki so vsi tako zahtevali. Kdo je potem teptal vero? Rev. Kranjec sam, ki ie nevzdržen.
Jednote danes niso tukaj, da bi člane si||je k spovedim, za to so tukaj duhovni in cerkve Nihče, ki nima prepričanja v srcu za vero, se ne bo obotavljal od spovedi, pač pa bo vsak naredil svojo dolžnost, ki mu jo zapoveduje vera Da bi pa se k takim stvarem silili člani Jednote, kjer plačujejo za podporo, n» pametno. Država ima nadzorstvo nad Jednotami, in država v svojih postavah nikdar ne pravi, da se morajo Jednote pečati z verskimi stvarmi, člani & tukaj da plačujejo za podpore. za smrtnine, da njih sirote in udove ne bodejo po smrti izročene lakoti. Dolžnost onega člana pa, ki pripada Jc Katoliški Jednoti je, da odpravlja svoje verske dolžnosti po svojem prepričanju in po .avoji vesti, ne pa za to, ker mu en zastopnik vere tako pripoved«*
>	> J|
Mi nismo proti veri, mi smo za vefo. t<>da stilo pfoti Ijucfeii*
za stara leta, za pomoč proti siromaščini, ki že itak vlada med delavstvom. In tu se prikaze gospod duhovni oče Kranjec. ki suspendira in izključuje iz Jednote stare člane, ker so naredili malo napako Ali je to katoliško, bratovsko? Izključeni delegatje bi lahko rekli: Rev. Kranjec, če ste vi nedolžni pri veri, teqjgj bi morali ka-inemje metati v člane Jednote. Toda mi zelo dvomimo, če ste vi nedolžni pri veri, če še niste nikdar prekršili njenih pravi!, pač pa tisočkrat in tisočkrat že. Manjka nam prostora, besed in časa, da bi popisafl vso hudobijo, ki jo je povzročil do danes glavni odbor K. S. "Katoliške" Jednote. Delo gl. odbora ni delo katolikov, pač pa delo luciferjev, kakor se je sam Kranjec izrazil da so člani, oziroma ustanovniki, oziroma delegat je Jugoslovanske Jednote podobni Luciferju!
Dcvolj o tem. Povejmo še brezmadežnemu, čistemu in bogu - dopadljivemu gospodu župniku Kranjcu, Zakaj ni suspendiral Nemaniča in njegovega sina, ki je tudi delegat iz lednote? Tukaj navajamo zapriseženo izjavo odličnega rojaka trgovca iz Jolieta, seveda brez podpisa, ker divjaki pri gl. odboru bi ga takoj izključili, če bi vedeli zanj.
"Koliko črnila se je že pretilo v boju glede prihodnje konvencije K. S. K Jednote' Vse polno je bilo že zamer, toda zamera gori ali doli, če se gre za pravico. Ravnanje vrhovnega odbora s pašatoni Nemani-čem na čelu, je že skrajno brezobzirno in krivično. Kar pa najbolj obžalujem je pa tudi da je na pomoč priskočil duhovni vodja. Rev. John Kranjec. ki povdarja praktično katoličan«! vo in suspendira celo take, kt so opravili velikonočno spoved. Nemanič pa izključuje iz Tednote vse take, ki so bili prej kaznovani radi kakega pregreška, akoravno so se pozneje poboljšali in postali dobri člani Jednote.
Ko bi se postopalo vsaj do-slednjo in pravično, bi molčali, toda ker se izključujejo samo neljubi delegati, ki nečejo držati jezika za zobmi in vihtijo bič pravice nad gl. odborom, moramo povzdigniti glas, ker sicer bi kamenje kričalo. To je krivica, strašna krivica nad člani Jednote. Za enkrat povemo samo to:
Rev. John Kranjec t Vi zahtevate. da so člani Jednote praktični katoliki. Dobro! Praktični katoličan mora v Ameriki podpirati duhovna in cerkev, po celem svetu pa mora hoditi k maši, kar je cerkvena zapoved, kakor velikonočna spoved. Gospod Kranjec 1 Cerkev v Jolietn izdaja cerkveni glasnik, v katerem se priobčuje mesečna kolekta. Kako da ne vidite pezdirja v vašem očesu! Poglejte v številke glasnika nazaj, kje najdete ime A Nemanič, ki ie vendar predsednik "katoliike*- Jednote, kje najdete ime njegovega sina, ki je delegat!!! Nikjer! Rev Janez Kranjec, bodite dosledni, suspendirajte še Nemaniča in njegovega sina. Vrhutega pa veste
pod krinko vere do-
posledice čutite?
Na Broadway živi saloonar, in ta ima čudna, pri hčeri za plenjena pisma", in trdi se, da ve o njih duhovno vodstvo in predsedništvo. Kaj brskate po kakih drugih lumparijah iz pre teklih časov? Ali nas razumete?. Za enkrat dovolj. Ker ni-srm delegat, pustim besedo resničnosti tega onim. ki so delegati. Morda se pa najde v obližju So. Chicage kdo„ ki bo to porabil in mu prav služilo pri konvenciji.
Naj bo dovolj za danes. Sa mo še to: Vsi oni ki ste izvo Ijeni od društev, da zastopate svoje društvo na konvenciji, ne ustrašite se tega, če ste suspen dirani' Pridite vsi na konven cijo, tam vas bodejo delegatje sodiliV in ne en sam hlapec članov fednote. Danes ne živimo več v fanatičnem veku. kjer so imele gotove osebe največji upljiv. Mi smo v svobodni državi, kjer je vsakemu zajam čena pravica do pravične obravnave. Vsi delegatje. ki ste izključeni ali suspendirani, tve brigajte se za to! Vi ste bili izvoljeni z enoglasno večino od društev,, na konvencijo torej, tam bodete sojeni, pravično! Bodite prepričani že daiies vsi, t!a bodejo pravični sodniki na konvenciji, ki bodejo z največjim pometalom pometli vse slabe duhovne vodje in pred sednike iz Jednote. Pa se še vidimo*
lO*"'.""*"! "
Anarhisti na delu.
Madrid, 18. sept. Notranje nliuisterstvo naznanja, - tla je dobila policija v Barceloni po-polen anarhistični načrt, kako bi se začelo krvavo gospodar stvo na španskem. Span-ki in drugi anarhisti bi se sešli v Bar celoni, bi izrabili gotovo politično stranko, uprizorili na vseli konceh štrajke. porezali brzojavne in telefonske žice položili pod železnice dinainit, in bi konečno s silo povzročili, da listi ne bi mogli več shajati Tako bi ustrahovali ljudi, nakar bi začeli s pravo grozo v'ado. Pomorili bi najprvo vse obla! 111« je potem vse uradnike, nakar hi nastala splošna zmešnjava med ljudstvom.
Tudi na portugalskem so raz krili zopet veliko zaroto Pri vrženci spodenega kraljiča Ma-nuela so pridno na delu, da hujskajo pri ljudstvu proti se-dajni vladi Privrženci kralja imajo baje nad 10.000 vojakov pripravljenih, ki udarijo na re publikanske vojake ob ugodni priliki. Ljudje po tisočerih vaseh so že pripravljeni, da se dvignejo na dano znamenje Dočim so pc velikiih mestih vsi za republiko, so kmetje ve-noma pristaši spodenega kra Ija.
o
Pošta na delu.
Velikanska množica ljudijl večinoma sccijalistov, se je zbrala na Dunaju in zahtevala cenejšo hrano.
Dvojni morilec.
Chicago. 111. t8. sept.. V tem mestu je družba za "povzdigo morale" izdala svoje letno poročilo. To poročilo je pa bilo tako grdo spisano, da je pošta vse skupaj zaplenila.
't 1
že
Revolucija na Kitajskem.
Upor po južni Kitajski ]je prišel do meje. ko se je vla-batf. Ker ne
ihael Saboleski, ki je ril družino Kluger, je iz državnega zapora v Columbusu.
VOJAKI STRELJAJO.
1
Dunaj, iS. sept Upor proti draginji je prinesel včeraj marsikateremu smrt * na Dunaju,-ko je vojaštvo začelo streljati proti množici. Od vseh krajev sc se zbrali ljudje in pričeli staviti barikade, izza katerih so streljali 11a vojaštvo in metali kamenje. Vlada namerava proglasiti obsedno stanje. Sam stari cesar Franc Jožef je že večkrat nadlegoval vlado, naj dela na to, da se draginja zniža, da se cene potrebnim živilom regulirajo. Sele okoli polnoči so vojaki naredili mir. Bojijo se pa. da nastane nov upor v pondeljek.
Že več mesecev se je vršila agitacija proti vedno narašču-jočim cenam, ne samo radi živil, pač pa tudi oblekah, stanovanju in drugim potrebam, ki jih človek mora imeti za vsakdanje življenje.
V nedeljo popoldne 90 imeli socijalisti velik shod, kateremu je sledila revolucija Petdeset je bilo obstreljenih, in nad 200 ljudi j je vojaštvo zaprlo. Petdeset tisoč ljudij se je zbralo pred mestno hišo, kjer so najprvo protestirali proti visokim cenam za živila, a pozneje so odkorakali pred državno zbornico, kjer so klicali slava revoluciji. Pričelo se je streljanje iz revolverjev, nakar je pričelo kamenje padati. Ubitih je na tisoče oken od! gostilen, restavrantov, cestnih kar in privatnih stanovanj. Konečno je pa prišel ra lice mesta oddelek dragonce\' in en polk pehote ki je razkropila množico. Slednja se je pa zbrala v predmestju in razdrla mnogo privatne lastnine. Vojaške čete so pa zastražile državno zbornico in druga javna poslopja. Objednem so *pa zasedli vojaki vsa pota, ki vodijo iz predmestja v mesto.
Popoldne se je boj z nova pričel. Množica je razdejala nekaj avtomobilov na cesti in po-ruišila neko gostilno. Pozneje so podrli tudi vse ograje in palisade mestnega parka, in iz tega napravili barikade. Ko je bila bitka najhujša, je socialistični vodja, David, hotel množico pomiriti, toda njegovi sodrugi so ga pa prijeli in tako strašno razmesarili. da so komaj živega pripeljali v bolnišnico. Kako je bila ta podivjana množica olikana, kaže tudi to, da so udrli v šole, izvlekli iz poslopij vse stole in klopi, nakar so vse na cesti zažgali. Država ima velikansko škodo od tega. Konečno je dobilo vojaštvo, ki je bilo dote-daj mirno, povelje streljati. Nad 200 je bilo ranjenih in okoli 300 odpeljanih v zapor. Oblast se boji. da se nemiri po-nove.
GROZI ŽENI.
Columbus, O., 17. sept. Včeraj je ušel iz državnih zaporov v tem mestu, nevaren moril Mihael Soboleski, preoblečen v žensko obleko. Oblasti so ts izd'ale vsa povelja, da se more morilca čimprej prijeti.
'Soboleski je prišel v zaj aprila meseca leta 1009. Dr 29. marca 1909 je prišel na fi ža in ženo ubil da dobi v s vi ža in ženo-ubil, da dobi sve last $1200 vrednd semljii Suval je oba stara človeka liko časa z nožem, da, sta izkrvavela Ko sta bila'oba mi va, je trupla zakopal v kleti ii zažgal hišo. Obsojen je bil dosmrtno ječo.
Nekaj mesecev potem, ko j( bil v ječi, je slišal, da se h< njegova žena razporočiti. fj ga je ujezilo, in odtedaj je n: brž pazil, kdaj bi mogel pobegniti. Soboleski je bil po poklicu krojač, in ker se je v ječi dobro obnašal, je skrbel za obleko družine Jones. William Jo- . nes je glavni ječar državnega zapora v Columbusu. 7.tni oskrbnika Jonesa je v soboto vzel obleko in tako neovirano pobegnil iz ječe. S seboj je imel $10.00, katere je zaslužil z delom v ječi. Policija v Toledo je obveščena, ker mislijo, da bo šel najbrž v Toledo kjer bo * ubil svojo ženo radi maščevanja, ker se je hotela od nj< ga razporočiti.
-o
' Slovenski šahist.
»
V Karlovih varih na Cešker se vrši mednarodni šahov kongres, pri katerem se gre za prvenstvo, kdo zna bolje igrat
šah. Slovenec Vidmar iz Lju bi j a ne, ki je bil sprva eden za< njih. se je že povspel na ptt< fT.esro in bo najbrž zmagal tudi ostale, kakor lansko leto V '•arrelmi. ko jc dobil drugo dtfri;V) — jo.ooo frankov.
Etna bruha.
Poročila iz Italije omenjajo, da se je ognjenik Etna nekoliko pomiril, vendar še bruha. Prebivalci so okolico že popolnoma zapustili.
Župan požigalec.
Bemidii, ti žui
, ]8. sept ita
Gorenja slika predstavlja šega glavnega zastopnika.
Mr. RUDOLF PERDi
ki potuje sedaj po zah< državah. Obiskal bo najj Indiano, Illinois. Michif Wisconsin. Minnesoto, Kan! Colorado in druge države, bo čas pripuščal. Rojaki po ho^u, v Ohio, Pennsylvania i W$st Virginija; so našega stopnika vedno z veseljem uljudnostjo sprejemali, in kfrbodej storili tudi naši jaki po zahodu. Obrnite se v vseh zadevah glede ne. oglasov in tiskovin, co ima tudi postaviti stopnike v naselbinah se ni. Prosimo
Naročnina:
M ERIKO: .......la.oo
VROPO: ........$3-0°
sland po posti .. $2-5° me številke po 3 cente.
risi brez podpisa in osob-se ne sprejemajo.
pisma, dopisi in denar pošiljajo na: Jlevelandska Amerika" 119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
'Clevelandska Amerika" Tuesdays and Fridays #!~s Published by — The Amerika Publ. Co. >119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
id by 15 000 Slovenians riners) in the City of Cle-id and elsewhere. Ivertising rates on request. Tel. Cuy. Princeton 189
Entered as second - class ;r January 5 1909, at the office at Cleveland, Ohio the Act of Mar. 3. 1879."
75 T lie Sep 19' 11 Vol IV
88
Iz pota.

-
egnn, HI. Kakor sem il /t* v gadnjem dopisu, jubil poročati, kaj'Sem v So. Chicago in Joliet ChiCHgi sem prišel do ha in sem ostal toliko ^ i njem. dokler nisem ob-vsclt Slovencev v So. Chi-Tu v tem mestu sem doti rug,ič ne I juri i kot v II'. namreč one lenu-t "Proletarcu". Prepričal se. da ne delujejo osebe J Chicagi, III. katere se jejo za kako stvar za samega sebe, marveč se j jejo za one, ki so pri vari prizadeti. Ker sem ob-il že veliko naselbin odpotujem okoli, me je ta ali vprašal, kako je v tem ali kraju? Ker se pa po ih listih ravno sedaj veliko c konvenciji K S. K. Jed-je naravno, da tudi mene isujejo' o tem. Ker pa do-aj še nisem l>il o nobeni p prepričan, je bil moj odor vedno, da nič o tem ne . Sedaj pa ko sem si ogle-m p sta So. Chicago, 111. in t. III pa že lahko nekoliko em.	» ,
Odkrito povem, da v ,Chl* . 111 kjer bi se morala kiin-i|a po pravici vršiti, bi se ločuje izvrstno imeli in bi se 'hvaležno in prijazno po-ili od prijateljev v So. Clii-Oj "ki se sedaj toliko trudi* n pripravljajo, da vam kar mogoče postrežejo na vrnciji.
?.c pred štirimi tedni, ko sem riTVKlil v So. Chicago* sem tV*' polo papirja in na njej Ivse y»6lno imen od raznih rabili kompanij. katere je do-gospod Prank Medosh in mitKovi prijatelji od dr. Vite-«V. Flori i ana št. 4.4. K. S. K. Jednote Te kompanije so pripravljene /a časa konvencije darovati razne stvari brezplačno. kakor pivo, vino, >am-' panjec in drugo, kar človek oživa. Tako da ne bo treba do-denarja zapravljati Kateri Žejen, si bo žejo lahko gasil xplacno. Tudi domača slo-ska godba vas bo kratkoča-pod vrlim poveljstvom g.
a Medosha. da nekoliko bite tuge in težave ter se » rv»»ku prijetne godbe neko-fnzveselite. Torej delega-v z veseljem lahko do-konvencijo v So. Chi-
katero je prcskrbel Vitezov sv. Flora
■
»rani
štoru ravno v sredini slovenske
1 naselbine. Na eni strani dvorane je razgled na lep vrt, na drugi strani pa krasni razgled michiganskeni jezeru. XTa drugt/Strani ulice pa stoji zelo krasna, velika zidana slovenska cerkev.
Videl sem tudi dvorano, o kateri pravijo «la jo je dobil 'ms Nemarne. Ta dvorana stoji v sredini mesta, kjer ni tudi enega Slovenca. In za to dvorano bodetc morali plačati vsak dan naprej po $12.00. In če ]>ri i'trurnein odmoru ali polurnem, ki ga imajo delegat je popoldne in dopoldne, gredo delegat je na kozarec pijače, bodejo morali znositi ves svoj denar tujcem, (ločim bi bili v oni dvorani. katero je odbor dr. sv. Klorijana zbral, domače postrežem in ponajveč zastonj. T$rej cenjeni delegatje, zapomnite si v besede,
D o sedaj sem videl po raznih laselbinah. da se delegatje ne-koliko preveč strogo pripravljajo na konvencijo. Že danes naj /sakdo premisli, kaj bo govoril, Kadar pa bo govoril naj govori mirno, toda resno in se li treba razburjati, pravica mora zmagati, in zmagala bo še prej, če bodete z dokazi, ki držijo prišli na dan.
Pa tudi v Tolietu sem marsikaj zvedel Bos Nemanič je zelo političen in želo dobro oborožen. Uos Nemanič straši na 'fc strani. Slišal sem govoriti, hi je bos Nemanič rekel,da bo >ostavil eno kompaniio polica-lev v dvorano in kakih pet advokatov, da bodejo vedno pazili, kaj bodejo govorili. Bos '•Jetnanič pravi, da kdor bo kaj preveč govoril zoper njega, da bo dal takoj policiji, ki ga bo cdpelpala v zapor,
(Opomba uredništva. No, daleč ste prišli člani K. S. K. Jednote, če vas ho vaš hlapec <e dal zapirati v ječe, ko pridete kot svobodni delegatje svobodne države na konvencijo kjer imate vso pravico. Mi sko-to ne v rja memo, da bi bil hlapec članov Jednote, Nemanič, tako surov in zločinski Delegatje. naj delajo po pošteni vesti, mirno in resno, in naj imajo v prvi vrsti vedno pred očmi, tla sta Nemanič in duhovni vodja hlapca članov Jednote, plačana za svoje delo. in ničesar drnzega. Na konvenciji nima drugi govora in pravice delati postave kot samo delegatje. Toliko v pojasnilo vsem delegatom).
Seveda, tako govori Nemanič. Vam delegatje se pa ni treba prav nič bati teh groženj. To je znamenje, da bos Nemanič nima mirne vesti in s tem pokazal, da je 011 kriv vsegai razdora. Povedati moram namreč <h je bos Nemantč jako navihan. Za časa, ko sem se nudil v Tolietu. sem obiskal vse gospode okoli " \m. Slovenca". V številki istega tedna sem tudi čital v Am. SI., da sem bil gostoljubno sprejet, in da sem si tudi ogledal tis-' karuo \m. SI. Da to moram priznali, da je res, toda g. Kle-pec in dr. Ivcc. ki sprejema orodnike jetike v Jednoto, sla mi hotela nekaj nasprotovati, ni tako res, kakor piše Tist "Clevelandska Amerika", čez »osa Nemaniča. Toda gotovi smo bili kaj hitro. Ko mi go-!>o(! klepec pravi in sili, naj nm povem vsaj eno osebo ki bitjih zmožna priditi do takega podjetja, kakor ga ima Nemanič. sem mu naštel kar hitro m-kaj oseb i.njpa še omenil, da je še veliko boljših os*eb med našimi rojaki kakor je bos Nemanič, samo denarja nimamo na razpolago kakor ga ima bos Nemanič Ko povem to. je g. Klepec kar vtihnil in besedo drugam obrnil.
Bosa Nema niča sem iskal trikrat. a šele tretjič sem ga dobil. Akoravno so mi nekateri svetovali, da ni dobro, če gren) k njeni«, sem vseeno šel. Vsakemu, kateremu sem povedal, da grem k bosu Nemaniču, mi je odsvetoval: Nikar ne hodite do lega človeka. On je tako "ileht". da vas bo kar udaril. Toda bos Nemanič ni ravno tako hud, pač pa presneto na-\ i lian je, da. navihan pa ie. Ko
nekoliko pogovo vpraša: "Ali ste si že ogledali naš slovenski Liquor House? Ko mu odgovorim, da še ne,
mi takoj reče, da če mi je drago, da* ga lahko ogledam Nato
sva šla v stavbo. I11 ko si ogledam vso veliko zalogo viskija, mi "je tudi ponudil en kozarček brandya. Nato pa vprašam: "Kako pa kaj business? Ali kaj veliko prodate?" Odgovor: "O prav dobro. Posebno je največ vredno, ker gre vse blago, kair se ga proda, za "keš". I11 potem mu rečem; če res vse za gotov denar prodajajo? O. da, vse! "Trajbar" pripelje žganje, gostilničar pa da denar. In še nadalje vprašam, če nič ne "tniftajo" delničarjem, ker sem /vedel, da jih je 42 v k oni pa tvji ? (), nič nič, vse za gotovi denar, kakor sem rekel, odvrne Nemanič.
In ko sva šla narazen eden od druzega, se mi je pa vseeno čudno zdelo, kako more to biti. Podam se v gostilno rojaka Kegana. Pokličem kozarec ječ menovca in rečem g. Leganu : "Ravnokar sem si ogledal vas slovenski L,K]0u.r House." Prav ugaja tili, ker imate vse tako lepo urejeno, da vsak sproti p1ača za blago." I11 nisem še vsega do konca povedal, mi že seže g. I.egan v besedo ter reče: "Prav fajn bi bilo, samo denarja imamo preveč zunaj, hi jaz pa rečem: "Kako zunaj? Saj sem ravno pred desetimi minutami slišal, da vse za go-tovi denar prodajate?"
"E. ja " pravi g. Legan, "kakih dvanajst tisoč dolarjev imajo zunaj, ali pa še več."
Zvedel sem še marsikaj zanimivega v Jolietu. toda človek ne stne .vse naenkrat poved iti. Prinesem pa še kaj zanimivega, če bo treba. Samo toliko še povem, kdor vrjame besedam bosa Nemaniča. še pet minut tie more naprej priti, pa /e vse drugače sliši, kakor je prej govoril bos Nemanič. Iti to še posebno v Jolietu, 111.
Cleveland, O. Dovolite nam nekoliko prostora v nam pri-Jji'ihljenem listu "Clevelftnd'ska Amerika". Z delom gre pri nas v Vewburgu bolj počasi, kakor pOvsod drugod. Na društvenem polju pa žalibog tudi preveč rte napredujemo. Vedno je še dosti rojakov, ki se ne morejo «poprijazniti z mislijo, da bi k društvu pristopili. V slučaju bolezni ali pa nesreče pa ne slišimo ničesar druzega kot zdi-hovati je za podporo. Zatorej rojaki ki niste nikjer, pristopite k društvom, dokler ie čas.
Konvencija je pred durmi, ^c malo. in delegatje se snidejo, seveda ne tam, kjer je konvencija določila, pač pa tam, kjer je predsednik Nemanič zidal svojo hišo-. Ne bodem dajal nasvetov, ker se jih je že veliko čitalo po listih (razven v enem). Želeti je. da bi si delegatje skupno podali roke in mirno ter složno delovali v korist članom in članicam. Predvsem i«' pa želeti, da bi izvolili sposobne može, da zastopajo tako veliko organizacijo, kakor ie K. S. K. Jednota.
Sedaj pa še nekaj. Kapa kosmata. kaj pa je to! Gospod Josip Znlar, glavni tajnik K. S. K. Jednote, mi pošlje listek z izjavo: "Kako ste bili zadovoljni / menoj tekom zadtajih treh let. ko sem bil jaz tajnik? In seveda sem ta listek prebral 11a seji društvetiikov sv. Lovrenca, št. 63. K. S. K. J. Tu kaj so odgovorili? Enoglasno so potrdili da so bili z Mr. Zalarjcm popolnoma nezadovoljni!!!
Nezadovoljni smo bili, ko se je postavilo ono poslopje, kljub našemu protestu!
Nezadovoljni smo bili. ko je glavni odbor zavlekel ono afero med enim članom in celini društvom št, 63.
Nezadovoljni smo bili, ko je celo društvo zahtevalo 10. okt. 1Q00. naj jednotni odbor pošlje enega glavnih uradnikov v Cleveland in sicer na društvene stroške, toda od vas, g Zalar. še odgovora nismo dobili.
Nezadovoljni smo bili na uradno pismo poslano, 7. maja, 1010. In posledice si sami se-
do
te zadostuje Pozdrav vsem rojakom sirom ljudovale, tebi cenjeni list pa obilo naročnikov Član, kf^je nezadovoljen z
z gl. odborom.
Strelice.
pripišite. In pameti ni
Dva sina hočeta poslati svo jo oseminšestdesetletno piater v norišnico, ker se hoče zopet omožiti. Želja matere ni tako neumna, kakor je surova želja tfh sinov.
* * *
V ostalem je pa čisto prav če taka žena, ki ima take sinove, išče pomočnika proti si novom.
* * +
. John Kirhy. ki je predsednik velikih tovarnijskih kompanij. se je izrazil, da so organizirani delavci sovražniki postav. \ hiši obešenega se ne sme go
voriti o vrvi.
* * *
Pisali, smo že o volitvah \ državi Maine, da se suhi in mokri borijo med seboj, kdo bo zmagal. Vprašanje je pa v res niči samo to: "Ali se bo smelo
prihodnjosti postavno piti ali protlpostavno. Naj bo še toliko pq^tav proti pijači pije se
vseeno	| . ,
* * *
Kakor nam poroča naš pri-iatclj i/ Jolieta, je Mr. Klepec, glavni eupravnik "Am. Slovenca" že prodal delnice od lista in zabija kpvčeke in zaboje. Mr. Klepec iptmerava v staro domovino. Good luck and grod-bve!
* * *
Pravijo preden se ladija -potopi, da jo miši zapustijo. How
bout Toliet?
* * *
"PreleUuec" toliko pridiga, da ljudje kradejo in druge neumnosti. Mi rečemo samo toliko da naj "Proletarec" enkrat pove, kdo je njemu pamet ukradel ?
* * ■*
C., glavni tajnik K. S. K. Jednote jc pisni pismo, v katerem e črno na belem, da glavni odbor ni hotel zidati hiše za $50.000 Na konvenciji se bo vidil originalni načrt stavbe, ki hi veljala od $30.00 do $qo.ooo.
* * »
Ker je pa bila "Clevelandska Amerika" tako hudomušna, da je ptičem v Tolietu perje pravočasno postrigla, tedaj so postavili looo za $12 000, dočim niti $|.or>o vredno kot se nam poroča.
* * *
Kužnik redivivus! Listnic* "Proletarec" naznanja, tla bo teden osrečil ves slovenski narod z novim dopisom blizu dnznire. Želodec se mora vsakemu obrniti, kdor bere njegovo brozgo. Zato se pa vedno tedaj, kadar pride Kužnik na dan s "elevelandsko žajfo" toliko ''Trinerja" popije. L j ud jem
e namreč slabo.
* * *
"Pioletarec" se v potu svojega obraza in kože s kostmi vred trudi, da bi Pircu dokazal blaznost. Vsak teden napiše tri kolone da je Pire blazen. E jej, jej, "Proletarček", to je sku?al že nekdo drugi v Chica-gi. dokazati, pa je nazadnje sam znorel.
* * *
Zavrtniku, Pinču in Co. pa ne želimo tega, ker ne želimo, da bi nam bila s tem odvzeta vsak teden ena ura smeha nad "Proletarčevimi0 komedijami
v listu. * * * *
Ko bodejo delegatje K. S. K. Jednote prišli v Joliet, in jih bo bos Nemanič hotel pogo stiti., tedaj ga najprvo vprašajte, kdo bo plačal večerjo, bos Nemanič sam ali Jednota? Nemanič se rad baha. koliko je naredil za Jednoto, pri tem pa nikdar ne pove, da če ne bi bilo članov, ki plačujejo, da bi
še dantes v blatu sedel. * * * •
A proposl Kje pa je mož z batom? Dolarjev ni, bata
vilic, tli imela m rte ga razmerja.. (Poročilo listov). Po se vedno sliši, kadar
katei>'( izmed njih z^me: to pa prid«1 od tega ker se ne po k!'če onih Ijuflij, ki so sveče
zraven držali.
* * *
Državni oddelek države New York ni hotel dati dovoljenja nekemu gostilničarju, ki je hotel gostilno odpreti pod imenom "Peklo". To je krivično Po zvezini ustavi nima državljan te dežele se prav nič, brigati za peklo in nebesa * * <*
1-eulah Piinford pravi, da bi tako rada nedolžna in čista o-stila' Dobro! Zakaj pa gre ta dfklicn potem iskat svoje či
stostj ravno v gledališče? * * *
Nek: mladi človek v New Yorku je bil "tako lačen, da je ukradel listnico z denarjem, si kupil za r?š centov kosilo, potem pa je nesel ostanek denarja na policijo in sV je sam irizn;i-niL da je ukrade,1 denar Pri moji veri! Da sem jaz predsednik kake velike banke, tega človeka bi takoj postavil z:1
prvega blagajnika.
* * *
"Proletarec" poroča o preši-čih, o slovenskih farmerjih. o podganah, ki so baje poročale v Cleveland glede blaznosti. Dragi bratec "Proletarček", povemo ti, da si osliček. Sicer ne bi imel toliko opraviti z ljubo živino. Saj ste itendar ve v>pice od "Proletarca^ same trdile v svojem časopisu, da je človek opica. Zakaj pa po^em ne bi pisali o osličkih? Od osla
do opice ni daleč.
* * *
Finis finale! "Proletarec" trdi, da je človek iz opice! "proletarec", oziroma njegovi uredniki so socijalisti. Zakaj pa po tem, če trdijo socijalistični uredniki ' Proletarea'" da so j udje iz opice, ne trdijo oh Je dr nem tudi, da so vsi socijuh'sti z opice7 Capito, Zavrtnik. Pint in Co. Ali ni to prava logika ?
* * *
Glavni odbor v Jolietu mora 'tinto" piti! V enem mesecu so porabili v glavnem uradu za dva dolarja in dvajset cenitov črnila. Ni čuda, da imajo tako rne vesti, ker črnilo pijejo. Drugače si ne moremo razlagati, da bi izdali za črnilo nad
dva dolarja v enem mesecu. * ♦ *
Za Jednotni urad so si kupili
'p električni pihalnik, ki velja dvaindvajset dolarjev. Oj ti igani ti in tatje ljudskega denarja. Premogar ali pa dlelavec žareče vročih tovarnah kjer mora delati po dvanajst ur na lan, nima nobenega pihalnika. fn gl. tajnik Zalar ter bos Nemanič pa morata imeti vedno
pri jetrno sapico!
* * *
Zakaj pa ne bi imeli, če so člani tako neumni, da vse dovolijo kupiti. Da enemu hlapcu članov Jednote poleti ni vroče,
j •
I
Vsem našim odjemalcem tm£ega vina, se nasnttn)*, da smo začeli pre&atl grozdje katero je tia|bol)6e Iz ticr&ib lastnih vinogradov v Euclid, OHIO.
Vino od preše se proda po 29J4C, GALON, brez posode ; na dom pripeljano, in ta ce» na velja samo 10 dnij.
.f*
Kdor od rojakov bi se rad preskrbel z dobro kapljico vina, naj se oglaal na 6102 ST. CLAIR AVE , all pa pri Mr. John Kracker-ju, EUCLID, OHIO kjer se pre&a.	\
Za oblina naročila se priporoča
Prva Slovenska družba
i
The
Ohio Brandy Distilling
- Company =====
6102-6104 St. Clair Ave. Cleveland, O.
ogenj i Zavarujte se proti nezgodam! ogenj t
Kje?
Pri alnvenakem zuvarovaluem agentu
A. Haffner-ju
Zavarujem hite, pohištvo, steklene šipe (plate glasa) blago, skladišča (atock) vseh vrst, konje, vozove, ter Bploh vse kar vam more kak
tujec zavarovati.
POSEBNOSTI Kadar se s4Hte, ne pozabite premenitt naslova na zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne dobili odškodnino, lato velja tudi kadar oddaste posest komu drugemu. Da si prihranite po ta in nepotrebnih sitnostlj pridite k meni in Jaz vam uredim raa potrebno in zastonj. Vse informacije glede zavarovalnine zastonj. Oglueite se pri meni prej ko oddastq zavarovalnino kakemu tujcu.
Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Clair in 40. ceste od 8. ure zjutnj do 6. ure zvečer.
* -w W A ■WTl^^T'VTGr'"!!* 6102 St.
A., J. a	J? r* JrU.fcC, ^ x. m.»a«*©p5-o.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦a
X	__A:
s
Vinski sodi in mošt.
Kdor potrebuje dobrih vinskih sodov za mošt in vino, naj sc zglasi pri John Modicu. Imam vinske posode dovolj za vsa naročila. Objedncm naznanjam da imam naprodaj najboljši mošt, ki ga morete dobiti. Cene so prav nizke.	'
JOHN MODIC,
6201 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, ohio.
. v»; V.. y<. -V; V: Y<: V: Y<;>V<.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENAEJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplat denarne posiljatve kr. postna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BR0DNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St, New York.
/ Vsa pisma, pošiljat ve in nakaznice se imajo glasiti na:
■p ■

—13. novembra,
Glavni sedei: Cleveland, O.
-jr.^-	Hi
---
ODBORNIKI:
....... JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave, N.E.
r._rreds.: JOHN SKRLI.438 R. 157th St. Collinwood, O. L podpredsednik: ANTON ŽORČIC, 1390 H. 45th St. N. E. . tnjnik TOHN ŠPF<HEK, 6028 St. Clair ave. N. E. tgajnik: MATElVZ UDOV I Č 1367 E. 43 St N. E. >i s nikar: FRANK , HUDO VERNIK, 1243 E. 60th St.
NADZORNIKI:
[N ČUČNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. „iNK ZORICH, 1365 E. 55th St. N. E. )HN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E.
POROTNIKI:
[ANTON GRDINA, 6127 St Clai,- ave. N. E. _ ANK KNAUS, 1364 E. 40 St. JOHN MAJZELJ, 11 <>2 E. 63rd St. iNDREJ FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. lNTON BENCIN, 44H Hamilton ave. N. E.
ZVEZIN ZDRAVNIK:
|. M SEU5KAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Zvezine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob I. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave.
Zvezino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA".
Bledite m ko desetisoč delavcev zija vročine, se plača iz Jednote blagajne 22.00 dolarjev' Za enega člana Jednbte kupi deset-tisoč članov električen pihal-nik! Mr. Zalar, vi ste pa res
ptič'
" W	* t *
-Or
Dobro gospodarstvo
Pfcgovor pravi, tla gospodinja podpira tri vogle pri hiši. To velja v polni meri pa samo dobro gospodinjo, ker slaba gospodinja niti enega vogla ne vzdržuje, ampak razruši najbolj močno stavbo. Od gospodinje je zavisno ponajveč, kakšno je blagostanje v hiši, kako so družinski ljudje zadovoljni in srečni. Raditega je nank o dobrih gospodinjah tudi potreben, ker dobro gospodarstvo je najboljša podlaga narodnem napredku in narodni neodvisnosti. Pametno gospodinjstvo se pa mora priučiti, in sicer v domači hiši od dobre inatere, ali pa v primernih zavodih in šolah. Ker so pa iz-vežbane gospodinje, zlasti med revnejšimi sloji, redke, naraščaj ne more biti boljši od njih. Na gospodinjsko šolstvo pa se danes še ne misli veliko.
Zato pa je treba-vedno in povsod z veseljem pozdravljati vsak pojav oblasti i ali posameznikov, ki se trudijo, da upeljejo dobro gospodarstvo in gospodinjstvo med narodom
Kdorkoli pozna - naš narod, mora priznati, da je silno uka-željen in da ima tudi nadarjenost, da hitro spozna, kar mu je treba. Kdor pa zna ceniti ukaželjnost, bo znal ceniti tudi pridnost naših slovenskih gospodinj tembolj, ker je ta izobrazba za družinsko srečo in narodovo blagostanje neobhodno potrebna.
Iz malega nastane veliko. Dobra gospodinja bo natanko preračunala, kaj ji nese, kaj ji -dela zgubo. In če opažamo med narodom, da se manjše gospodinje zanimajo za pametno gospodarstvo, sledi iz tega, da narod želi. da se dvigne na tem polju. Ena hiša, ki ima -dobrega gospodarja in dobro gospodinjo, bo stala trdno, tudi -če so slabi časi. ker pameten gospodar že v diobri letini preskrbi za slaba leta. Pameten gospodar skupaj s pametno gospodinjo ne bo trosil denarja, kjer ga ni treba. In koliko milijonov se danes potroši za pre-obilo pijačo, razvade in nič-vrednosti' To je davek, ki ga -plačuje narod, ker ni dovolj po-t učen. In kakor razvidimn vzglede na eni dobri hiši, tako se lahko 00 tej hiši ravnajo tudi druge. Iz več hiš nastane vas. in če so vsi gospodami in inje pravi in ntnni go~ rji, tedaj postane vas pre-in rečemo, da se je v veljavi in ogledu, tisoče vasij tvori de-
še tako majhen, ne bo nikdar podlegel drugemu narodu, ki je mogoče večji od naroda.
Pameten in gospodarski narod so Francozi. Dasi jih je skoro polovico manj kot Nemcev, vendar imajo Ffancozi Nemce pod oblastjo, ker imajo denar. Če Francozje odrečejo kredit Nemcem, so slednji zgubljeni, ker Nemci nimajo dovolj domačega kredita in kapitala, da bi gospodarsko napredovali.
Dobre gospodarje potrebuje vsak narod in posebno še dobre gospodinje Od teh je odvisna narodna bodočnost, pa tudi seda i ni blagor in sreča.
Za gospodinje.
H ruše v kompot. Hruške se pripravijo za vkulianje na raz-t^ie načine. Navadno jih razrežemo m polovice debelejše na četrtine, iztrebimo peščišče in m uho, peci i tj pa varujemo Tako pripravljene vložimo v steklenice in postopamo z njimi ravnotako kakor s koščičastim sadjem. Pomniti je treba samo d? hruške kuhamo od 15 do jo minut, ako so v polliterskih in 20 do 30 minut, ako so v literskih steklenicah, zlasti ako so trde vrste in še ne prezrele.
Finejši izdelek dobimo, ako hruške pred konserviranjem olupimo. Posebno pozornost moramo obračati na čvrsto vlaganje v steklenice, da kg. likor moči popolnoma izrabimo /c tako majhen prostor in ob' enem hranimo sladkor.
Nekatere rahlejše in nežnejše sadje (rdeče grozdi i če. kos-mulje. črešnje) se pri kuhanju tako skrči (vknha), da napol-nnje potem, ko se .ohladi komaj /jr do V\ steklenice To je iz ekonomičnega stališča slabo ker se drage steklenice premalo izrabijo. Pa tudi na zunanje se polne steklenice kažejo vse drugače kakor napol prazne Da se izognjemo tej nepriliki, postavimo s surovim sadjem napolnjene in s sladkorno raztoplino zalite steklenice odprte v loniec z mrzlo vodo. ki jo potem prav počasi razgrevamo, da dobro zavre. To zadostuje, da se sadje skrči, kolikor zahteva njegova/ narava. Nato vzamemo steklenice iz vode, počakamo, da se oddahne in sedaj dopolnimo iz ene ali več steklenic.druge. kolikor jim manjka. Prej moramo pa iz vsake odliti nekoliko soka, ker sicer bi tekel čez rob. Konečno steklenice pravilno zapremo in denemo vkuhat (sterilizirat) kakor je bilo prej opisano.
Prav trdo sadje kakor n pr nekatere hruške lahko tudi v kakem kotličku zalite s sladkorno vodo najprej malo po-kuhamo, da še skrčijo in potem ohlajene šele pokladimo v steklenice in -nadalje postopamo z njimi kakor s surovo v
stekleni* mijevim obročkom in ste-
lenim pokrovom. Vsako drugo zapiranje kompotovnih steklenic je več ali manj pomanjkljivo. ker prej ali slej propu-
šča zrak jn z njim pridejo v konservne trosi raznih glivic, ki v sadju skalijo, se razmnožujejo, ga razkrajajo in | tem konzerve pokenčujejo,
Praženi vampi. Dobro osna-žene vampe skuhaj. Vampe najboljše osnažiš, ako jih dobro obribaš s soljo: ko si jih odrgnila, jih še v moki povaljaj in operi.	»
Naredi na razpaljeno mast iz moke in drobtinic svetlorme-110 prežganje. Z okroglim nožem prav dobro zreži peter-šilj, čebulo, česen in precej suhega špeha ter daj opražit na prežganje, zalij z juho ali vodo. pomešaj, osoli in daj še vampe, tla dobro prevro tudi je dobro precej stolčenega popra. Vampe pustij bolj goste. Zraven lahko daš pečen krompir.
Pečeno srce. Srce prereži. iz-peri kri in pretakni s slanino, osoli in speci v pečici.
Srce v omaki. Srce ravne»tako prereži irr pretakni <? slanino. Na mast'daj zruineniti zrezane čebule, korenja, peteršilja ; ko ie opraženo, daj lavorjevo pero, limonove lupine, dišave zdrobljen m a jar on. cel poper, nazadnje dtaj še srce pražit; ko je zrumeneno. odlij mast in pri-lij kisle smetane v katero si zamotala moke, precedi omako na srce, nazadnje pridaj še malo "Gewucrzpastete" in nekoliko vina fTudi čebula, ki je v masti s papriko, zrumenena. tla dober okus.)
Rižev kipnik. Kuhaj riž na mleku kakih 20 min., tako osta-nc še pialo trdikast in ne pve-gost, odstavi ga in pusti slila-diti. Medtem umesaj nekoliko surovega masla, prideni rumen-iake. nekoliko cukra in cimeta. To vse zmešaj s hladnim ri-žem. Namazi skledo s surovim maslom in potresi z drobtinicami. da i riž v skledo ter peci v n* prehudi peči ali pfečici nribližno pol ure. Mesto riža lahko daš zdrob fgris), potem imaš zdrobov kipnik.
Zdrobovi štruklji. Naredi vlečeno testo kakor za gibanje le s celim jajcem Namoči zdrob v kislo smetano, lahko tudi pri-lheŠ malo mleka. Ko se zdrob napoji, primešaj rumenjake in trd sneg. ki si ga naredila iz beljakov. S to natlevo pomaži razvlečeno testo zvij na rahlo skupaj in kuhaj v slani vodi 20 minut. Skuhane razrezi, potresi z zarumenelitui drobtinicami in daj na mizo.
Mali oglasi.
Dobra prilika.
N*a prodaj trgovina s slašcfcS tpf. cigarami, tobakom in <'ru-gimi s' varmi. Lastnik ima pravico prodajati blago v gledaJi--vu premikajočih slik. Oglasi-r se pri Aug. Kmšck, ('<212 '-t Ciair ave.	(77)
w V>
prijateljem, zancem in
rojakom naznanjam,
da sem
otvoril svoj lastnii saloon in jih prijazno vabim, da me pridejo obiskat v mojih novih prostorih, kjer jim zagotavljam izvrstno postrežbo. Izvrstno vino, pivo in žganje ter fine sniodke. V(77)
ANTON MUŽIČ,
Calcutta St. Collinwood O. v hiši Polonsker>a.
Išče se delavce za zimo pri novem mostu / Collinwoodu. na :top 106. Plača $f..*\S na dar. Potrebuje se tu.li delovodja, tfoiman), ki je vešč kakega slovanskega jezika in angleščine. Oglasite se pri Heir' in Creek, stop 106, Collinwood, Ohio.	(77)
Naprodaj saloon, ki se proda radi bolehnosti Salon je v :-re-dini slovenske naselbine in de-dobro trgovino Vprašajte
na ro2i K, 6.?nd St
(75)
Viski" sodov. 30 novih viski sodov na prod'aj. Vprašajte pri John Poseli, 4426 Hamilton ave.	(76) I
se one
sem posodil denar, prav lepo
prosim da se vendar enkrat spomnijo svojih dolžnostij in poravnajo, kar imajo od mene Opominjam jih, da poravnajo to v 14 dneh, ker sicer moram nastopiti drugo, ne V»xiš prijazno pot, da pridem do svojega denarja. I,. Pečjak. 1271 E. 54th St	. (77)
NAZNANILO.
Rojakom po Ameriki na zna-mamo, tla pobira nai glavni zastopnik Rud. Perdan darove za nesrečno družino Smuka v Cla-ridge. Pa Imena darovalcev priobčimo v listu.
H
KJE JE moj brat Jakob Bogo-janič? Za njega bi rati zvedel njegov brat M Bogojanič (m h) St. Cfair ave. Cleveland, Ohio	(76)
POZOR.
Naznanjam Slovencem, da prostovoljno prodam eno trgovino. naj si bode prodajalna z blagom ali pa saloon. Trgovina ie tako narastla, da ne morem več obe trgovini voditi. Ena trgovina mi je dovolj
Ako ni Slovenca, ki bi kupil, pa prodani drugim narodom, kar pa storim jako |ierad, ker želim, tla bi se v sredi .slovenske naselbine naselil naš narodnjak. Opominjani pa tiste, ki so mi dolžini na hrfini ali pa 11a blagu ali na posojilu tla spolnejo svoje dolžnosti, ker sicer nastopim take korake, ki bodejo v njih škodo. Pozdrav vsem rojakom.
John Grdina, 6025 St. Ciair ave. Cleveland. O
KJE JE Martin Filipič, doma iz Pod lipe pri Vrhniki? Pred kratkim časom je bival v \Yau-kegan, III nakar se je preselil v Cleveland. Za njegov naslov bi rado zvedelo uredništvo "Clevelandskc Amerike", ker 11111 ima sphročiti nekaj ja'ko važnih stvarij 61 it) St. Clair ave. o	(77)
Hiša na prodaj.
Mi kupcu ničesar ne računamo. Lastnik nam plača dva od-slodka in mi pomagamo kupcu, da dobi po znižani ceni hišo Imamo 50 hiš in lotov naprodaj meti 40. in 70. cesto. Tudi mnogo trgovin. Mi smo prodali hiše Subadolnikit, Gorniku. Kovaciču, fpavcu, Turku in mnogo drugim. Ti nam tudi druge pošiljajo, ker ved«, da si 1 ju ti je pri nas prihranijo denar.
SlpdeČe "je sedaj naprodaj po posebni ceni. na 5810 Bonna ave, 6 sob lot 40x12;, tlakana cesta, se lahko naredi za dve družini za $25.00. Na 1247 E. 61. cesti 9 sob, škriljeva streha, kopališče, 40x140. Cena $3000. Se lahko naredi za tri družine za $tco. Vprašajte pri Mc.Ken-na Bros. 1356 E, 55. cesta. (77)
Ihe

H
DISTILLING Co.
6102 St. Clair ay. Cleveland,0.
a
Priporočamo se vsem slovenskim in hrvaškim saloonarjem ter vsem odjemalcem
vina in žganja
1 • ' ^ '. za obilna naročila, ker smo začeli z
veliko trgovino,
katero smo še združili z vele-trgovino vina in žganja Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krakarja, Euclid, Ohio.
Imamo v zalogi vse, kar morejo saloonerjem drugi a-gentje ponuditi. Kupujte pri domačih ljudeh.
Cene primerne, postrežba točna za vsa naročila.
>
m
iHflimmmairint:	fMHMia'iiwwfrii www*

PQZOR!!
POZOR!
PRIPOROČILLO.
1 ■ z"	\
Vsem rojakom naznanjam, da sem odprl čeyljamo, kjet 'JO'U 'ptfftfavtjnl čevlje za celo družino, moške, ženske i in o-tročje. Moja izkušenost v tej Stroki garantira vsakemu, tla dobi dobro tlelo in poceni. Popije sem delal za F. »Suha-dolnittč,- Moja eevljarna je takoj poleg' F, Zakrajska, prodajalca bicfkloV.
Se priporočam občinstvu v obilen poste
Josip Dolenc, ^ , 6523 St. Clair ave.
VELIKA RAZPRODAJA Radi opustitve trgovine. Naznanjam cenjenemu občin stvu, da se je pričela velika razprodaja z raznim zensknim, otročjim in modnim blagom. Samo nekaj dni j imate to priliko. da si nakupite dobro in lepo blago za manj kot polovično ceno, in to raditega, ker bede m opustil trgovino. Lepo priliko imate sedaj, da si nabavite vse zimske potrebščine. JOHN GRDINA, «111 St. Clair ave.
POZOR! Rojaki varujte se ptička Antona Mezgeca. ki mi je odnesel na hrani $30.00 in neznano kam zginil. Donna je iz vasi Kavčič na Primorskem. Z njimi hodi neki Fr .Boštijančič, ki Je ravnio tako poštenjak. Kdor mi naznani naslov teh ptičev, mu fn, $5.00 nagrade. Anto
ni
Zdravniški predpisi.
Ko zdravnik predpiše zdravilo, pričakuje, tla bo tlal lekarnar bolniku čisto zdravilo. V naši lekarni posvetimo svaki stvari največjo pozornost Kakovost naših zdravil in lekov in drugih potrebščin ni nikjer boljša. Prinesite zdravniške predpise k nam in vi bodete zadovoljni.	(x78)
Slovenska lekarna vogal St. Clair in E. 61 ceste.
Pomnite,
da dobite v Slovenski lekarni popolnoma čista in sveža zdravila in uljindno postrežbo. Vsi leki in zdravila, ki^se prodajajo pri nas, so popolnoma čista in prave moči. Če jih rabite kakor |e predpisano, bodete vedno zadovoljni	(78)
Slovenska lekarna vogal St Clair in E. 61 ceste.
dobrega krojaškega po-
I m
Pozor! PITTSBURG! Pozor'
Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočam v obilen obisk mojih proctoro\ na
48. cesti, Plumer in Butler St.
Točim vedno sveže in najbo Ijše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed nem z gostilno ie združen "SOKOL HOTEL" kjer imam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče Dobra postrežba in umerjem cenc. Rojaki k rojakom Se priporočam. JOHN GOLOBIC, gostilna in hotel, vogal 48. Plumer in Butler St. fioi) Pittsburg, Pa.
POZOR!
Dve hiši naprodaj, prav zraven slovenske cerkve v K-uclid, O. stop 126. Kdor hoče pogledati naj gre od stop 126 naravnost proti slovenski cerkvi in prva hiša na desno, zidana iz cementnih blokov, je moja. Kdor hoče kupiti, ima lahko v hiši vinsko trgovino. Lot je velik 150x150 pri en j hiši, in vse skupaj velja samo $2100.. kdor pa plača takoj v gotoveni denarju pa samo $^00. Vse je v redu. Kdor ne vejame naj pride pogledat, tri (tobi $5.00. če ni vse tako kakor je piftanO. Druga hiša je pa lesena in šefova, ima 50x269, in se proda za $1300 ali pa za $1200 za gotev denar. Meni je umrla žertia jn otrok in sem popolnoma sam, tore J mora prodati, ker sam ne ftltifem jmeti dve hiši. Dobi se jako pocetlf, ill bom na vsak 41 a čiri Jifoda!. Kdor hoče kupiti, naj se gjčISi pri meni opohhie ali pa zvečer ali pa v nedeljo .ves dan. Ag^rrta nimam nobenega Kdor hoče' kupiti ie sedaj naj ceneje m najbolje. Da je prepis v redit, položim varščino $too. Če se pa' ob času ne proda, tedaj za rent a ftr obe hiši skupaj in posestvo. Pridela se lepe poljske pridelke ki nosijo dobiček. Vprašajte pri Frank Ber-Ianu, Euclid, O.	(76)
JOHN HOSTA, I
1268 East 55th Street. »'
Izdelovalec in prodajalec vozov, koI| i. t d. Popravljam in delam točno in dobro. Kujem konje z največjo pazljivostjo.
Ozdravim konjske utiske, in preklana k« pita. Ako se vam pn tegne konj, pripeljite ga k meni. IT CENE PRAVE, "i*

I JOS. KOZELY,47" B"mt"
iS	Slovenska gostilna.
Se priporočam rojakom v obilen obisk mojih dobro urejenih prostorov, in obljubujem dobro postrežbo. Dobi se najboljSe staro in novo vino. V središču tovarniških prostorov. SVojj k svojim !


K o r k '-tip
CIGARETE.
Pomislite deset kork tip cigaret bogato dišečega tobaka za 5 centov! Največja vrednost za cigarete. Kakovost, ki smo jo mogli samo po letih izkustva in možnosti producirati. Prodaja se povsod.
CfT" OČALA!
Potrebujete očala? ali vas glava boli? Ne vidite dobro? Ali ste nervozni? Če je tako, pridite k meni. Razumem slovensko. A. G. NUN V AR, 363 Old Arcade v III. nadstr Vzemite elevator.
Saloon naprodaj, eden najboljših prostorov na St. Clair ave. Vpraša v uredništvu. (75)
V najem se odda ena soba s posteljno opravo za enega ali o
v- -mrn^
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ar«u, N«w York City
i
SLOVENSKA
MIHAEL SETNIKAR,
■■fH
in društvom
«1131 ST. CLAIR AVE.
T»t. Prino*t«n IBML

:' I '-'i
W] iff kf
Roman.
(Francosko »pisal Victor Hugo; CleveUndtko Ameriko prestavil L J. P.)

IV. DEI. — GAVROCHE.
III. POGLAYJK. Zločinci na delu.
Druzega dne — bilo je 3. junija. 1S3J. ko je korakal Mari-us pozno zvečer ravno po isti cesti kot prejšnji večer, ko naenkrat zagleda na daleč od ,sebe F.ponino, ki prihaja proti njemu. Dva dneva zaporedoma, ti je bilo ie preveč Hitro se obrne in zavije v drugo cesto da je ne bi srečal. Kponina pa nut (dedi * česar se prej še nikdar ni predrznih. Vidi g«; kako odmakne ograjo vrta na ulici Phtmct. Vidi ga. kako sto* j,a nci vrt. Potem se pa vsede poleg ograje na kamen in zdelo se je, kakor hoče čuvati vrt.
Ravno pri tem delu vrtne o^raie, je bila okolica jako temna, toiej se je Kponina lahko skrila. Tako ostane več kot eno tvro, zamišljena. Kmalu potem pa. ko ie bila deseta ura, se prikaze šest mož na ulici. Hodili so nekoliko oddaljeno eden od druzega, kaor pijana vojaška patrulja. Prvi, ki pride do vrtne ograje, počaka druzega dokler ni vseh šest zbranih.
"Tukaj jc," reče eden izmed nuh.
"Ali je pes na vrtu?" vpra-š 1 drugi.
"\Te vem. Za vsak slučaj sem ^prinesel s seboj kol. katerega bo moral požreti." *
Eden izmed njih začne preiskovati ograjo, kakor jo je preiskovala Fponirto nekaj ur r.aj; in ravno v trenutku, ko Se odstraniti ograjo, ga zgrabi nevidna roka. In v istem tre-lutku zagleda pred seboj de-Itco. Možu vstanejo lasje po ncn. Skor/» pade nazaj in za-jeclja ■
"Kdo pa je ta zlodej ?" "Tvojh hči."
V resnici, Eponina je govorila proti Thenardierju. Ko za-skši ostalih pet mož njen glas, se 7<»i»et približajo, mirno in previdno, kakor navada ponoč-nih zločincev.
"Ko. kaj pa delaš tukaj? Kaj si znorela? zakliče Thenardier. kolikor mogoče tiho. "Mogoče nam hočeš delati preglavice pri delu ?"
Eponina se pa zasmeje in piane okoli vratu očetu. "Tukaj sem dragi at a, zato, ker sem tukaj. Alt ne smejo dandanes ljudje sedeti, kjer hočejo? Vi, ravno vi ne bi smeli biti tukaj.j|Zakaj ste pa prišli, ker sem vam dala vedeti,' da tukaj nimate nič posla? Toda. oče, vi <te torej rešeni ječe?"
Thenardier se je ves čas skušal oprostiti hčerinih rok, medtem ko momlja:
"Miruj, miruj,, preveč si me resenetila. Da. rešen sem, toda sedaj pojdi!"
Toda Eponina se ne zmeni za opomine, pač pa nadaljuje: "Moj dragi a t a. kako se ti je pa posrečilo? Moral si biti zelo pameten, torej je naholje, če mi vse poveš. In kje je mama? Povej nji kaj novic." Thenardier pa odvrne: 44Njej je dobro. Ne vem kje je. Pusti me in proč pojdi,
h
m-
pravim
"laz nečem iti proč," odvrne Eponina. "sedaj me odgai*-jate, dasi vas nisem videla ce-J le mesece
"Hitro, hitro," zakliče eden zločincev.
Eponina se pa obrne proti peterim lopovom:
"Glej, tu je gospod Brujon, Babet, Klakesu, Montparnase! Kako pa vam je gospodje?"
"Vse ie dobro, vse." reee Thenardier. "samo pusti nas pojdi proc."
'Ura je sedaj za lisice, ne pa , kokoši," reče Montparnas. Ii ne vidiš, da imamo de-tukaj, pristavi Babet. "Toda kaj vendar hočete tu-ste poslali, naj pre-našla ni-
sem ničesar, kar bi vas zanimalo, Prisegam vam, da ne dobite ničesar v tej hiši "
"P-i vendar stanujejo ženske r tej hiši "
"Ne, preselile so fee." "Dobro, toda sveče se niso selile." reče Tlabet in pokaže na luč tf prve ni nadstropju Valjeanove hiše. Eponina pa še zadnjikrat poskusi da prežene roparje, svoje tovariše.
"Da." reče. "toda to so siromašni ljudje, in niti vinarja ni v hiši."
"Zlodej te vzemi!" zakriči Thenardier, "ko preobrnemo hišo od vrha do konca, ko bo streha spodaj in klet na vrhu, tedaj ti bodemo povedali, če so notri vinarji, franki ali pa cekini."
In sune jo proč. da dobi prostor korakati naprej
"Prijazni gospod Montparnas," reče Eponina,, "rečem ti, ker si dober človek, da ne greš v to hišo."
Lopovi po le silijo naprej. Eponina se pa postavi pred nje in reče:
"Torej hočete v to hišo?" Potem se pa nasloni 11a o-grajo, gleda teh šest do zob oboroženih mož, in reče s trdnim, toda s tihim glasom:
"Dobro, jaz vas ne pustim noter."
Banditi se začudijo, konečno pa zasmejejo Ona pa nadaljuje:
"Prijatelji, Poslušajte me. Če vi stopite na vrt ali pa če se dotaknete vrat. tedaj bom jaz kričala, trkala na vrata in zbudila vse ljudi. Prijeli vas bodejo vseh - šest in poklicali na policijo.
"Skoro bi storila kaj tacega," reče Thenardier Brujonu in Klakosu.
Ona pa strese z glavo in reče *
"In začela bi pri svojem očetu."
Thenardier se ji približa. "Ne tako blizu" ga svari Kponina.
Thenardier se umakne nazaj in mrmra med zobmi: "Kaj pa
c zlodja! Prokleti p---"
Ona se pa strašno zasmeje "Kakor želite, toda sem notri ne bodete šli!" Toda jaz nisem hči psa, ker sem volkulja volka Vas je šest. toda jaz sem sama. Kaj me to briga? Vi ste možje, jaz sem ženska Vi me ne morete prestrašiti, in vi v to hišo ne bodete šli, ker se meni tako zljubi Če pridete bližje bom lajala, ker sem vam že povedala, da je tukaj pes, in 1 a pos sem jaz Počenega gro-ša. ne dam za vas torej poberite so. ker ste mi nadležni. Pojdite kamor hočete, samo sem ne ker faz prepovedujem. Pridite bližje s evojimi noži, ;az imam pa noge."
Potem se pa pvihli/a bandl-tom za korak in nadaljuje*
"Prokleto! Mene ni strah!
• , *
V tem poletju bom lačna, po zimi pa bom od mraza trepetala. Kol;»ni osli so ti možje, ko mislijo, da prestrašijo deklico! Koga naj se pa bojim?" Tn ko pogleda Thenardierja. še reče:, "Tudi vas se ne bojim, oče!"
In ko se nekoliko oddahne nadaljuje:
"Kaj me briga, če me jutri dobio na cesti Plumet, zaklano z nožem, mogoče zaklano od lastnega očeta, ali pa če me dobijo čez eno leto v močvirju med izginulimi psi!'
Prisiljena je bila. da umolkne. ker jo je suh kašelj priiel, in ji je sapa pohajala Cez tre-intek nadaljuje:
"Samo zakričali mi ie treba, pa pridejo ljudje. Vas je šest, z menoj je pa ves Pariz."
Thenardier se ji približa za korak.
"Nikar ne tako blizu." kriči Eponina.
•'Dobro, nečem bli
nikar ne govori tako naglas Toda nikar na* ne odvračaj od
•ut&gfi dela. Mi moramo živeti Ali nimaš nič sočutja a »vojim očetom?"
"Ocesi'inoj!"'__________-
"Mi moramo1 živeti, jesti, —" "Umrite lakote!" Potem pa se vsede pred o-raj'i, polo/i komolce na kolena in se podpre v brado z rokama Šest roparjev pa, ki nikakor niso mogli razumeti, da jih ctrahuje šestnajstletna deklica. se umakne nekoliko nazaj in se posveuijejo. Ona pa jih mirno toda resno gleda.
"En vzrok mora biti," reče Babet "En vzrok. Mogoče je zaljubljena v,psi?"Tn vendar bi bilo greh, če ne naredimo tukaj svojega dela. Dve žtn-dci ste v hiši in neki stari osel. ki stanuje na dvorišču. Preproge in /astnri v prvem nadstropju <0 jako lepe Stari veseljak mora biti Jud. in po mojem mnenju bi tukaj dobro naplavili."
"Dobro, vi možaki pojdite noter, jaz pa ostanem tukaj z deklico." se oglasi Montparnas.
"('e pa bo hotela vikniti----
" in pri tem pokaže nož. Izmed vseh banditov je samo Brujon dosed a j^ še molčal. Tudi n»ega vprašajo za svet. Brujon nekaj trenutkov molči, potem pa blekne-
"Danes zjutraj sem videl, kako sta se tepla dva vrabiča, danes ponoči pa 11a? slabotna ženska ne pusti naprej. To je slabo znamenje, tbrej pojdimo strait.'
Odšli so, dočim Montparnas
mrmiK!
"Naj bi prišlo kar hoče, če bi se medseboj bolj razumeli, bi ji prerezal vrat.!'
Eponina glfrda ves čas za njimi, potem pa vstane in plazi /a njimi med zidovi in hišami, dokler se ne tazidejo vsak v svoj kot.
IV POGLAVJE Mariu? da Coseti svoj naslov.
Dočim je ta človeški pes stražil hišo in vrt proti šestini hnmtitom. je sedel Marina ob Cosetini strani Nebo ni bilo prej nikdar taknposejano z zvezdicami, in drevesa niso nikdar tako skrivnostno šumljala med seboj, travica ni nikdar irej tako blagodejno duhtela, tikdnr ni vesoljni vsemir slajše se strinjal z zaljubljeno dušo. nikdar ni bil Marius bolj v ljubezen zakopan, bolj srečen. Toda Coseto je dobil žalostno: jokala je, in njene oči so bile rudeče. Bil je to prvi oblak v te i ljivbeznjivih sanjah. Prvo, kar Marin« spregovori, je: "Kaj pa je?" In ona odvrne: "Vse ti povem." Potem se pa vsede na klop blizu hiše in dočim se tudi on vsede. začne ona:
"Moj oče mi je danes zjutraj povedal, da moram biti pripravljena, ker bodem najbrž odpotovala."
Mantis se strese od glave do temena. V teku šestih tednov je Coseta polagoma postala MarntFOva lastnina. O11 je bil lastnik njenega diha. njenih modrih očij, njenih mislij, njenih rok, nje vse. Obljubila sta eden iPruzemu. da ne bodeta nikdar spala, ne da bi eden o druzemu sanjala, in verno sta držala obljubo. Torej je bil Marius tudi lastnik Cosetnih sanj. In v sredini vsega tega, padejo nanj besede: "Midva odpotujeva'" Marius se zbudi iz groznega sena in si misli: "Coseta ni noja!" Niti besedice ni moge' ziniti, in Coseta je celo začutila da ima povsem mrzlo roko.
"Kaj ti pa je?" ga vpraša Coseta.
O11 pa odgovori s tako tihim glasom, da ga je Coseta komaj slišala:	4
k I'
■
ta stari . hoče peljati Coseto na Angleško Z nezavestnim glasom vpra-a:
"Kdaj pa odpotujeta?" "\Ti -povedal kdaj." "In kdaj se vrneta?" "Mi ni povedal " Marius pa vstane in mrzlo reče ■
"Ali boš šla Coseta?" Coseta pa se obrne k njemu, z očmi napoljnenimi z žalostjo in reče-"Kam?"
"Na Angleško Ali boš šla?" "Kaj pa naj naredim?" odvrne ona
"Tirej boš šla?" "Pe moj oče gre " "Torej si sklenila, da greš?" Coseta prime Mariu^ovo roko in jo stisne. To je bil njen odgovor.
"Dobro," reče Marius, "v tem slučaju pa grem jaz drugam."
Coseta prebledi in zajeclja: "Kaj pa misliš?" Marius jo pogleda proti nebu in odvrne* "Ničesar.1
Ko pogleda navzdol, zopet vidi Coseto kako se mu smeje.
"Kako neumna sva! Marius. jaz imam dobro misel." "Kaj pa je?"
"Pojdi za nama, če odpotujeva. Povem ti, kam greva. In ti lahko prideš tja, kjer sem jaz."
Marius, ki je bil dOsedaj san-jarsk. se prebudi v življenje, radičesar zakliče Coseti:
"Za teboj naj grem! Ali si neumna! Treba je denarja Jaz ga nimam. Naj grem na Angleško! Saj sem že sedai dolžan več kot deset cekinov Courfeyraou, enemu mojih prijateljev. katerega ti ne poznaš Imam star klobuk, ki ni vreden tri franke, staro suknjo brez gumbov, strgano srajco česar pa v zadnjih šestih tednih nisem premišljeval. Coseta, jaz sem zavrženec. Samo ponoči me vidiš in me ljubiš. Če bi me pa videla po dnevu, bi gotovo dala miloščine. Na Angleško naj grem! Saj nimam niti dosti denarja, da plačam potni list!"
Vrže se proti drevesu, z rokami nad glavo, in njegovo čelo se pritisne ob drevesno skorjo. Dolgo časa ostane tako; nesrečni ljudje sc najraje vedno pii prepadu. Konečno se pa obrne, ker je zaslišal za seboj droban, mehak glas. Coseta joka. Jokala je dali kot dve uri ob strani Mariusa. On pa gre k njej, poklekne pred njo in ji poljubi nogo.
"Ne jokaj I reče Marius. 'Ona pa odvrne: "Toda jaz moram iti proč. in ti ne moreš z menoj!" Ali me ljubiš?" reče Marius.
Najprlpraenejša ln naJoeneJSa pare brodna Črta ca Slovence ln Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Bral poitul Id novi parobiodl oa dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice. Argentinia in Oceania.
DrUfe nove purnllce, bodo vozili IV mil} na urojrradljo.—Parmk) odpluje to t t New Yorka ob aredah ob l po poldan ln ti Trsta ob sobo'lh ob 2 wttoldan proti New Yorku.—Vol par mkl imnjo brezžični brsojav, elektri fino razsvetljavo in ao moderno ure-—Hrana je domača.—Mornarji hi zdravniki govorijo »lovenako in hrvatsko.
Za nadalne Informacije, cene In v o*
ne Mirke obrnite se na na&e zastopnike ali pa na:
mm bms. & c«.
Bli't Agt't, 7 Washington St., Ntw-York.
LiwiMtftttt^ttawiiftr

MspskiBm
1841 Euclid Ave.
**********
Angleščina brez
^nmawMB——ri
" The Dornhack & BucMiolz Co.
-5-
PLUMBERJI
Napeljuiejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopnlisča. Se priporočajo rojakom.
7100 Si. Clair av.
Dell Phone Bn»t S3B9

Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov, slo. vaija. Knjiga trdo v platnu vezana stane f I. — in jo je dobiti pri:
P V. J, K U BELK A, 538 W. M5 St., New York, Y. N.
a ... ------ Največja zaloga slovenskih knjig. Pilite po cenik.
Naznanjam, da tem pričel s stiskanjem grozdja. Priporočam se torej vsem v nakup novega vina.
Vino dobro! * Cene nizke!
JOSIP BIRK,
6039 Glass Ave.
Cleveland, Ohio

VASE ZDRAVJE.
Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali mir. te dovolj zob, da pravilno grizete hrano? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v • istih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko.
Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer.
RED CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje
— Društvene tajnike po A meriki prosimo, da nam piše jo glede cen za pravila, zdravniške liste, društveni papir, kuverte, prestopne liste, potne liste, obiskovalne liste in plačilne knjižice. Imamo nešteto priznanj od raznih društev za fino izdelane društvene tiskovine. Cene so nižje kot pri drugih tiskarnah. Delo trpežno in lično Vprašajte za cene, p redno se obrnete drugam
POZOR ROJAKI'
t'o dolgem času se 1111 Je po>»iv Čilo i/.najti prt vo ln najbolJA* sredstvo za raat las, proti izpa danju las ia za odstranite* luskin na glavi
^______t. Jr Alpen tin
»tura iiTpomada, od kater« resnično motkltn ln Senakim zrastejo lepi la »je; ravno tako moftkemu zrastejo lepi brki ln brado. Revmatizem v ro nah in nogah se popolnoma odstrani, ravno tako kurjn oCesa, ozebline, bradavice in potne noge to zdrav 1U nltro odatrani. Vpraiajtie pri
J. WAHCIC, 1093 E. 64th St.
Cleveland, Oble.
MWSWMWwainwrcrc'
NAROCUJTE "AMERIKO.1
KER vem, da imajo Slovenci vedno radi žlahtno vinhko kapljico, sem naredil
letos pravizvrstnovino, katerega pošiljam po celi Ameriki. Pišite po cene, in prepričali se bodete, da imam dobro vino po nizki ceni.
i! i! i! !
S MATIJA SKENDER
3 Slovenski in Hrvatski javni notar J	za Ameriko in stari kraj.'
^ Spre ema tožbe — Zagovarja in tolmači na sodnijl —Zahteva in iitirja odlko 'nine od konapanij sa ponesrečene pri delu. — Dela t ooblustila. kupoprodajne pogodbe, prošnje ih oprostitev vojafcMne, dolina pisma Itd. Iztirja dolgove tukaj in v starem krajo. — Isvriuje vsa v nr,tanko rtroko spadajoča del j. Cene vedno zmerne. — Svoji k svojemu!
5241 Butler St.	Pittsburg, Pa.
BELL PHONK 7 H PI8K
*r*r*rarar jrjr ar*r*r tmrsrm
t
i
J. S. Jablonski,
slovenski fotograf.
«122 ST. CLAIR AVE. N. E.
Izriduit slike za ienitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik. (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
X:

Mošt! Mošt!
Vsem mojim starim odjemalcem naznanjam,
da
imam pripravljen fin mošt iz najboljšega grozdja. Prodajaj na sode in na galone. Cene so nizke. Vsak kije naročil pri meni, je bil vedno zadovoljen, in letos še bolj, ker je grozdje jako dobro obrodilo, torej se da napraviti najboljša pijača.
F. LAUSCHE,
6121 8T. (LAIR AVE.
sc:

JOHN Q0RNIK,
SLOVEWSKI KROJAČ 6106 St. Clatr Av«.
LOUIS LACH.
1033 E. 6an d St.
Cleveland, Ohio
Priporočam so vsem rojakom v nakup lepih, modernih ln trpel; nit jesenskih in zimskih oblek ter soleenj. Prodajam obleke po meri in žo naivjene. Priporočam se slavnim društvom v nanravo uniform in I r. vrtu jem vaa druga krojaška naročila, priporočam tudi hvoJo veliko zalogo vseh molkih potrebičln. BD1NI ZALOŽNIK VSRH SOKOL8KIH POTRRBWIN.
Tel. Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIMI
"Ne razumem, kaj si rekla." ............■»♦♦♦♦♦■mm** M > M
. Coseta pa nadaljuje:
"Danes zjutraj mi je oce povedal. da se moram pripraviti; naj imam pripravljene vse svoje stvari. On mora iti na potovanje. da mora imeti velik zaboj za mene n majhnega za njega Vse to mora biti pripravljeno v enem tednu, ker bo-dev* najbrž šla na Angleško."

MMK
Največja slovenska trgovina || in pogrebni zavod.
Razdeljena v dva dela in v polni meri s najfinejšimi preskrbljena. Trgovina sa nakup pohištva, orodja, premog, pos^. barve, stekla ln drugo. Pogrebni aavod je » najfinejšimi pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepte sprevode v Eauoyoijn tjudIJ, zsknr imamo bres števila tahval. Za vsaki alučfcj im« ambulance ln fine kofflje. Trgovina odprta no« to dan. se ]
■am vsem Slovence« to sloTensklm društvom.
■ ■ . '
Tel. —-------- * —
Satkovič Brata,
•t stavbena«« kontraktorja
Delata vse načrte; kdor naroči delo dobi