poštnina piatana v gotovini Leto LVII. V Uubllani, v petek, dne 31. mala 1929 St. 121 a 2. izdala st. 2 Din Naročnina ^b^. mamam A aHai^ cene oglasov S£Xj l/ENEC— za inozemstvo Dnevno Izdajo zo državo SHS _ ___ _ ___ ___ _ mesečno 23 Din ^HM^^. ^^M iH MKBB nad 45mm vlSlne polletno ISO Din ^^^^^^^ J^^B MO^m ^^B W m m^M ^BB po Din 2-30. velik! celoletno 300 Din po 3 In 4 Din, v uredniškem delu inn. ^IL V tem trenutku,« pravi, »sem ga videl, ker sem sam pobegnil.« V dvorani nastane smeh, ker ga predsednik vpraša, ali je njegova dolžnost, prisostvovati sejam, ali pa je njegova dolžnost, pobegniti. Priča se izgovarja, da je slišal, kako je Račič trikrat streljal. Bil je tako prestrašen, da je mislil, da je tudi njegovo življenje v nevarnosti. Radi tega je tudi on pobegnil. Kratko pred krvavim dogodkom je ltačiču prinesel čašo kisle vode. Priča potrjuje, da je Račič pozval Pernarja, naj se opraviči, toda ta se ni hotel. Slišal je tudi, kako je Račič dejal pred sejo, da bo kaznoval Pernarja za žaljivke, ki jih izreka. Nadaljo priča potrjuje, da je Krnjevič priletel k Račiču, nato pa so prihiteli tudi Pernar, Pavle Radič in Grandža. Videl je, kako je Pavle Radič skočil s svojega sedeža in še! proti Račiču, kako je prišel med Račiča in Pernarja. Tedaj je Račič ustrelil na Pavla Radiča in ga zadel. Videl je, kako se ie Pavle Radič prijel za prsa. Ko je Pavle Radič zavpil, se je (Milic) tako prestrašil, da ni mogel več ostati v skupščini in je zbežal. Nadalje priča potrjuje, da je Ivan Pernar nazval Jovanoviča Luna šimi vojvodo in kavarniškega vojvodo. Na vprašanje, ali jo še kdo drugi bežal, je dejal, da se ne spominja nobene stvari več, ker je tako bežal, kolikor se je sploh dalo. Na vprašanje, ali je Račič res rekel Pavlu Radiču: >Aha, ravno tebe iščem k, ne more reči priča ničesar konkretnega. Predsednik: »Ali ste videli pri Pernarja revolver?« To vprašanje priča potrdi. vesti v kabinetu osebne spremembe, če se mu zde potrebne. London, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 9 zvečer se je zaključil volivni akt v Londonu in v večini mest, da deželi pa že ob 8 zvečer. Nič ni bilo opaziti o tako karakterističnem navalu k volitvam, kakršen je bil pri prejšnjih volitvah. Domneva se, da bo letošnja udeležba prej manjša, kakor znaša povprečna številka udeležbe pri volitvah, ki je navadno 70%. V 1. 1924 je udeležba poskočila na 82% radi agitacije s pismom Zinovjeva. Do 7 zvečer še ni bilo opaziti, da bi se udeležba pri volitvah bistveno poživila. Zanimanje ženskih volivcev je precejšnje. Objavo prvih rezultatov iz province je pričakovati do okoli polnoči, in sicer okoli 30 rezultatov. Največje število rezultatov pa jc pričakovati med 1. in 2. uro zjutraj. London, 30. maja. (Tel. -Slov..«) V londonskem predkraju Fouthendu je nekoliko pred zaključkom volivnega akta prišlo do incidenta, ker je neki zakonski mož kljub protestu predsednika volivne komisije zahteval, cla mu komisija pove, kako je njegova žena volila. Zena je izjavila, da tega ne more povedati, ker je oddaja glasu zaupna in privatna stvar. — Pred uredništvi posameznih listov so se že dolgo pred deveto uro zbirale ogromne množice ljudstva, ki čakajo na objavo rezultatov, in so se pripravile kar na bivanje na prostem za celo noč, kar jim ob lepem vremenu ni težko. Takoj se je pojavila tudi nočna industrija s prodajanjem kruha, klobasic, pečenega sadja itd. Vsi hoteli in gostilne so prenapolnjeni. Nočni lokali zahtevajo velikanske vstopnine. London, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 23.15 je bilo znano stanje volitev v nekaterih okrožjih, in sicer: konservativni kandidat 9 (zguba Predsednik prečita izpoved bivšega skupščinskega tajnika Andreja Bedjaniča, ki je bil zaslišan v Ormožu. Bedjanič pravi, da je tedaj vodil zapisnik. Ko je Račič zavr-šil govor, je prišel k predsedniku in mu dejal: »Kaznujte ga, sicer ga bom jaz (Račič) kaznoval.« Potem jebila seja prekinjena. Sledili so streli. Priča pa je odšla iz dvorane. Dr. Ljudevit Pivko je bil zaslišan izven Belgrada. V glavnem izpove: »Po dveh strelih sem videl, da Račič ubija. Čul sem vzdih Pavla Radiča: »Joj, joj, majko, ubili so me.« V nadalnjem izpove, da je pobral par izstrelkov in jih izročil skupščinski policiji. Navaja, da je Pavle Radič dejal Račiču: »Opljačkal si begove!« Dr. Nikola Dragičevič, bivši narodni poslanec, opisuje splošne razmere dotičnega dne v narodni skupščini in potrjuje, da je Puniša Račič zahteval, naj predsednik kaznuje Pernarja. Bivši minister Vujičič je prijel Punišo Račiča za rame ravno v trenutku, ko je dvignil Puniša Račič roko. Potrjuje, da je Pernar dejal: »Opljao-kal si begove!« V splošni paniki je stopil k padlima Basaričku in Pavle Radiču, ki sta bila v agoniji. Izjavlja, da je bil Račič zelo hladen. 18. junija se je z njim razgovarjal. Sedel je zraven njega. Račič mu je dejal: »Kako morete sedeti v družbi s takimi ljudmi,« kazoč pri tem na Radiča in njegove tovariše. Nadalje mu je Račič dejal, da ne razume, kako more sedeti z Radičem. Nato so bili zaslišani bivši poslanci Juro Kemfelja, Ivan Turkovič in Jurij Antolič, ki niso izpovedali nič bistveno novega. Priča Miško Račan, bivši narodni poslanec je izpovedal, da je v blagajni bivše narodne skupščine našel Punišo Račiča, ki je bil zelo razburjen in dejal, da se s Stjepanom Radičem ne da delati. »Jaz sem 11111 dejal,« nadaljuje priča, »da je pač tako v politikt in dn se radi tega ni treba vznemirjati. O tem svojem razgovoru sem povedal ludi Pavlu Radiču.« Priča nadaljo izpoveduje dosledno besede Račiča: »To stanje ;-e ne more več prenašati. Trebn je z onim v 5 okrožjih), delavski kandidati 8 (pridobitev 4 mandatov), lberalci 1 mandat (zgubili 1 mandat, pridobili 1 mandat), irski nacional-ci 3 mandate (pridobili 2), neodvisni konser- ! vativci 1 mandat. V industrijskem okraju Ashton se je ob- ■ držala delavska stranka s 30.000 glasovi proti 9700 konservativnim in 6700 liberalnim glasovom. V ribiškem pristanišču Grimsby so zmagali konservativci s 27.000 glasovi proti 22.200 glasovom delavcev, padli so pa od prejšnjih 6000 na 4400 glasov večine. V okolici Lanchester v volivneni kraju Salford je zmagal kandidat delavske stranke Tilledd, predsednik angleškega sveta strokovnih organizacij, s 17.300 glasovi proti bivšemu delavskemu zastopniku, ki pa je prestopil h konservativcem, Haden-Guestu, ki je dobil samo 13.600 glasov. V sosednem okrožju •Farnworth je zmagala delavska stranka z 21.800 glasovi proti 10.600 konservativnim glasovom in 9400 liberalnim glasovom. Prvi rezultati v Oxfordu kažejo zmago konservativcev s 40.600 glasovi proti 4700 glasovom delavcev in 8600 glasovom liberalcev. V industrijskem mestu Bury so dosegli konservativci 40.800, delavci 30.175, liberalci 7160 glasov. Konservativna večina je od 3000 podla na 1600 glasov. V ribiškem pristanišču Great Yarmoulh so dobili liberalci 30.147, konservatvci 11.570, delavci pa 5347 glasov. V Cheltenhamu so se obdržali konservativci s 50.300 glasovi proti 8500 liberalnim in okoli 5000 delavskim glasovom. V industrijskem kraju Barnsley je zmagala delavska stranka z 21.800 glasovi. Liberalci so dobili 12.500, konservativci pa 6500 glasov. obračunati (misli pri tem na Stjepana Radiča).« Pavle Radič je priči dejal: »Ni to tako strašno, ne bojte se.« Naslednja priča Vladimir Miholič, bivši stenograf narodne skupščine, potrjuje Peruarjeve žalitve, s katerimi je žalil Punišo Račiča, ko je dejal: »Ti si ogoljufal begove!« Cul je, da je nato Račič dejal: »Gospod predsednik, kaznujte ga ali pa ga bom jaz.« Nadalje je slišal, kako je Račič zaklical poslancem: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, bo poginil.« Priča nadaljuje, da je bil Račič pozval Pernarja, naj se mu opraviči; ker se pa ta ni hotel opravičiti, je streljal, in sicer je najprej streljal na Pernarja. Ko je ta padel na tla, je priča mislila, da je s tem že vse končano. Toda Račič je nadaljeval s streljanjem. Priča natanko opisuje, kako so padali streli. V dvorani nastane splošna tišina, ko na-javlja predsednik, da preide k izpovedbi Sve-tozarja Pribičeviča. Svetozar Pribičevič pravi o svoji izjavi, ki jo je dal na zapisnik, da je 20. junija sedel v prvi klopi levo od njega Stjepan Radič. Ko je govoril Tomo Po-povič, je bilo izrečenih mnogo protestov. Tomo Popovič je pretil z ubojem. Priča je vzkliknila: »Ali ne slišite, da se tukaj preti z ubojem?« Priča je zaklicala Puniši Račiču: :>Hočete li, da se ta sramota čuje tudi v Londonu?« V trenutku, ko je Račič vzkliknil: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, ho poginil!«, je videl, da je Dragomir Obradovič prijel Punišo Račiča za roko, ker je bil ta potegnil za revolver. Priča nadaljuje, da ni videl, kako je Račič streljal, ker je bil popolnoma izven sebe. Videl je, kako je padel Pavle Radič, ki je bil zadet po petem strelu. Posebej poudarja Svetozar Pribičevič, da je bil Stjepan Radič popolnoma miren. Na seji 19. junija je dejala priča predsedniku, da se govori in da se ustvarja atmosfera ubojev. O tem, ali je imel kdo od obtožencev soudeležence, mu ni ničesar znano. Priča Stepan Paljahac, bivši radičevski poslanec je izpovedal, da je bila ta seja zelo burna in da je Tomo Popovič dejal: »Tu bo tekla kri! Tu mora pasti glava Stjepana Radiča.« Ko je bila seja tedaj prekinjena, je dobil Puniša Račič besedo, da pojasni neki osebni moment. Čul je Račičove besode: »Gospod predsednik, ako ga ne kaznujete, ga bom jaz! Kdor se postavi ined mano in Pernarjem, bo poginil!« V tem trenutku je prišel Luna k Pernarju in mu dejal: »Ako Te ne ubije Puniša, Te bom pa jazi« Nadaijna priča dr. Albert Kramar, bivši narodni poslanec, opisuje precej obširno dogodke 20. junija. On osebno je verjel, da mora priti do krvoprelitja. Čul je vse Rači-čeve besede in videl, kako je Obradovič prijel Račiča za roko in mu dejal: »Kaj delaš tu?« Videl je, kako je Račič hladno in mirno streljal na Stjepana Radiča. Mislil je, da ho potem streljal Račič tudi na Svetozarja Pribičeviča. čul je vzklikniti Pavla Radiča: »Joj, joj!« Ta je padel po zadnjem strelu. Po dogodku je videl, kako je sedanji obtožence Luna Jovanovič odobraval ta dogodek. Juraj Krnjevič, bivši radičevski poslanec pravi, da ni dal predsednik Račiču besede k zapisniku, temveč le za to, da pojasni neki osebni moment. Čul je žalitve Pernarja: »Ti si ogoljufal begove!« Nato priča opisuje, kako je Obradovič skušal odvrniti Račiča od usodnega koraka. Med tem, ko se je streljalo, je klical Stjepanu Radiču: »Lazite, gospod predsednik!« Tedaj se je Radič zagrabil za trebuh. Na seji 19. junija je slišal, kako jo Tomo Popovič govoril, da je treba ubiti Stjepana Radiča. Istotako je to odobraval Račič. .Tovanoviča-Lune ni videl. Nato je govorila priča o pismih, ki jih je dobila, in v katerih se jc opisala opasnost za Stjepana Radiča. Pravi, da je bil Radič 20. junija zelo miren. Randjel Nikolijjevič, bivši narodni poslanec, potrdi, da je Tomo Popovič govoril samo o nevarnosti, v katero opozicija spravlja državo. Čul je Pernarja za-klicati Račiču r »Hajduk, lopov, ti si opljačkal begove!« Račič je vzkliknil: »Jaz nisem hajduk, oprosti se.« Ko se Pernar ni oprostil, je Račič začel streljati. Videl je Pavla Radiča, kako je hitro letel k Račiču. Pavle Radič je tedaj nekaj govoril. Ko je bil Pavle Radič dva koraka pred Račičem, se je zrušil. Videlo se je, da je bil Račič zelo razburjen in bled. Prvislav Grisogono opisuje razmere v skupščini. Čul je streljanje. Ni videl, kam jo Račič meril. Po tretjem strelu je videl, cla je streljal Račič. Čul je Jovanoviča dejati: »Na ta način se pere čast! To še ni konec. To je šele začetek.« I>r. Gregor Žerjav je videl Račiča, ko je prišel na govorniški oder na desni in ko jc začel streljati. Videl je, da je Račič streljal na Stjepana Radiča. Ko je bil Pavle Radič zadet, je takoj pozval dr. Nikola Dragičeviča, da bi mu nudil prvo zdravniško pomoč. Na dejanju je čul Jovanoviča, braniti Račičevo čast. Dr. Vladko Maček. Predsednik prečita njegovo izpoved. Bil je na seji 20. junija. Sedel je poleg Pere Viškoviča. Opisuje, kako je bila seja za časa Popovičevega govora prekinjena. Za njim je dobil besedo Račič, čeprav mu je predsednik ni hotel dati. Dal mu jo je zato, da poda osebno pojasnilo. Vsemu postopku dr. Maček ni pripisoval posebnega pomena, dokler ni Račič stopil na govorniški oder na desnici in zakričal: »Kdor se postavi...« Tedaj je začel Račič streljati. Vujičič ga je pri tem prijel. Videl je Jovanoviča in dr. Pernarja, kako sta se pred streljanjem prepirala. Predsednik odredi četrfurni odmor. Po odmoru je bil zaslišan dr. Ivan Rihar. Bil je navzoč. Popisnje dogodke. Na vprašanje, kak vtis je napravil nanj Račič, poudarja, da, kolikor ga je on poznal, cla se ga spominja kot dobrega poslanca. Specialnih odnosov z njim ni imel. Račič praša Ribarja, da li je slišal, da bi bil Račič žalil katerega poslanca. Ribar ni odgovoril. Tudi predsednik ni dopustil odgovorn na to vprašanje. Male G a r e t a ne izpove ničesar bistvenega. Enako Ivan Kluič in Mijo Podli r a š k i, Ivan B a n k o v i e. Franjo N o -v o se I je sedel poleg Stjepana Radiča. Anion Babi č je videl Jovanoviča, kako je delal | prostor okrog govorniškega odra, kjer je bil Krvavi 20. 9 9 O »V Račič. Dr. Juraj Demetrovič je videl, kako je Račič streljal in meril na Štjepana Radiča. V bistvu iato izpove d o Franjo Ma 15i<5, Mate K 1 a r i č, Ljubomir Maštrovič, Valentin Angjelič, Jakob Jelašič, Živo-jin Dimitrijevič, Vasilije T r b i č. Ivan U r e k 20. junija ni bil navzoč na seji. Za dogodke je izvedel šele po seji. Stipe Matijevič podčrtava, da se je v dvorani tedaj govorilo: »Gospod predsednik, ali ne slišite, da se tukaj grozi z ubojem?« V nadaljnjem opisuje dogodke te seje. Enako Ivan P e š t a jt Vežeslav Vilder ^e podal obširno izpoved. Seji je prisostvoval. Predsednik ni hotel dati Račiču besede k zapisniku, ampak samo radi pojasnila k osebni zadevi. To priliko je Račič porabil in pričel govoriti. Jovanovič mu je po tragediji rekel tole: »Tako je! Tako se brani čast!« Vilder je, kako »e je opozicija vznemirjala radi nje->Bodi tiho vsaj sedaj.« Priče Vinko Krpan, Ante Pavlovič, Acko T r a j k o v i č izpovedo v bistvu ®to. Miloš Tupanjanin podčrtava, da je postal pozoren na govor Tome Popoviča. Čul je, kak ose je opozicija vznemirjala radi njegovih pretenj. Po prečitanju izpovedi ir. Kriimana m Emila G r b i č a se je dopoldanska seji prekinila in nadaljevala po-ppMoa. Popoldanska razprava Fbpoldne 86 jc 8gj8 nadaljevala ob 8. Prva priča, katere izkaz se čita, je Juraj Vale ti č. Ne pove nobenega novega momenta. Be slednja priča bivši poslanec Stepan Nikoliž izjnvffa: >Nisem čul, kaj je govoril Tomo Popovič 20. junija. Ko je bila seja prekinjena, je takoj po otvoritvi dobil besedo Račič. Perma- mu je zaklical, ko je stal na govorilnici: »Lopov!« Stepan Nikolič pravi, da je hotel hiteti proti Račiču in mu vzeti revolver. Ko je pa videl pred seboj pasti Pavla Radiča in Ba-sarička, je zaprepaščen obstal. Puniše ni sli- | 3aL da bi med streljanjem kaj zaklical. Priča Parle Matica, « bivši poslanec HSS, je dal na zapisnik, kaj je slišal govoriti o komplotu proti Radiču po hrvatskih vaseh. Radič je na take govorice, o katerih se mu je poročalo, odgovarjal: >Pa imam sina doma!« Nato Matica opisuje dogodek v skupščini. Puniša. ko je večkrat klical opoziciji: »Vi sramotite Srbijo.« Katere besede je rabil Račič 20. junija proti Pernarju, se točno ne spominja. Naslednja priča Ivan Tisa}, bivši poslanec HSS, je dal na zapisnik : »Toma Popovič je dejal med govorom: »Jamčim Vam. da bo tu v parlamentu padla Radičeva glava!« Luna Jovanovič je, predno je Puniša streljal, stal ob govorilnici, in je dejal: »Če ga ne bo Puniša, ga bom jaz!« Naslednji priči Rude B a č i n i č in dr. Mihovil V u k o v i e sta dali na zapisnik, da je Popovič dejal v skupščini, da mora teči kri. Da ne more nadalje ostati pri taki situaciji, ker sta to dva popolnoma drugačna sveta. Vukovič pravi, da je zelo dobro čul Račiča, ko je zaklical Pavlu Radiču: »Ha, tebe sem iskal!« Puniša Račič v tem trenutku vstane in vpraša predsednika: >Kdo je to pričal?« Predsednik: »Mihovil Vukovič!« Nato sta bili ti priči zapriseženi in predsednik nadaljuje s čitanjem izjav drugih prič. Priča Brkljačič ponavlja izjave prejšnjih dveh prič. Priča Ljubomir J a n k o v i č, bivši stenograf v skupščini, sedaj gimnazijski profesor, ki je prišel osebno, je izjavil, da je bil Puniša Račič. vedno zelo korekten in da je čestokrat odgovarjal na žalitve samo z besedami: »Zadržite to za se!« Žalivke so bile od strani opozicije neznosne. Nadaljna priča stenograf M i m i č ponavlja izjave prejšnje priče. Obtoženega Jovanoviča ni videl v bližini stenografske mize ali govorniških pultov. Priča Cvetko Stanič bivši lastnik bu-teja v Narodni skupščini, sedaj ravnatelj hotela Ekscelsior pravi, da je bil za časa streljanja v Narodni skupščini pri njem poslanec Bedjanič. Račič je šel, takoj ko so prenehali streli, hitrih korakov skozi bufe na prosta Nadalje se čita izjava priče Avgusta Košutiča. Dne 20. junija Stjepan Radič ni izgovoril nobene besede. Račič mu je v skupščini stalno očital, da je Radič izdajal državo v najtežjih trenutkih. Nisem videl, kako sta padla Basa-rifek in Pavle Radič. V dokaz organizacije zločina naj služi dejstvo, da je Račič zaklical PpvIu Radiču: »Ha, ba£ tebe sem iskali« Tomo Popovič pa je rekel pred več pričami v s\oji rodni vasi Giljane: »Grem v Belgrad, da svojeročno ubijem Štjepana Rndičn!* Naslednja priča Iran Sregelj | jo dala na zapisnik pred sodiščem v Radovljici: »Nisem opazil takoj proti komu so padi li streli. Račič je napravil name vtis, da je že vse najprvo v glavi premislil, torej pripravil zločin k Najdaljšo izjavo je dala priča bivši na-j rodni poslanec Paaarife: »Prvi prepir j« nastal 20. junija med govorom Save Kosanoviča, ko je nekdo zaklical Jovanoviču: »Lažni vojvoda!« Pred govorom Tome Popoviča je zaklical Pavle Radič: »Vsi mislijo kot Puniša Račič!« Račič je hotel po pavzi, katero je odredil predsednik skupščine po govoru Tomo Popoviča, najprej govoriti k zapisniku, pa mu je predsednik skupščine Perič rekel, da je bil zapisnik že sprejet in da ne more več govoriti o tej stvari. Pač pa, da mu da besedo k osebnemu pojasnilu, ker je nekdo v toku debate omenil njegovo ime.. Priča nato opisuje dogodek v skupščini posebno to, kako sta padla Pavle Radič in tfa-sariček.« Dr. Sigismund Čajkovac, bivši narodni poslanec je dal na zapisnik, da 1 je sedel 20. junija v četrti klopi za Radifem, da je pa kratkoviden, radi cesar ni mogel zasledovati kretanja Puniše Račiča in ostalih. Takoj po zločinu je v ambulančnem avtomobilu spremil Štjepana Radiča v bolnico. Šele tam je izvedel, da sta bila ubita Pavle Radič in Basariček. V bolnici je jokal. Nadaljna priča Stepan Košnti£ pravi, da je dobro slišal, kako je Račič reKel Pavlu Radiču: »Ha, tebe sem iskal!« Račič je streljal na vsakega poedinca. Dobro je pazil, da ne zadene kakega stenografa. Po dogodku, da je odšel takoj v bolnico. Bogdan M i 1 a š i n o v i č izjavi, da je ta dan Pribičevič prvi povzročil ropot. — Toma M a ž a r i č izjavi, da je bil Stjepan Radič ta dan nenavadno miren. S katerim strelom je bil Stjepan Radič ranjen, ne ve. Slišal je Štjepana Radiča zaklicati: »Zadet sem v trebuh!« Aleksander Kerec, trgovcc izjavi, da je imel z Račičem trgovske zveze. Obiskal ga je v hotelu »Pariz« 1. 1927. Nekoč mu je je Račič rekel: »Vi ste radičevec. Radiča je treba ubiti.« Račič je Kerecu izjavil, da je dobil za nacionalno delo 7400 ha gozdov v eksploatacijo. Kerec je Račiču prodal generator za 20.000 Din, dasi je predal takšne generatorje po 30.000 Din, in sicer zato, ker mu je Račič obljubil, da bo delal zanj reklamo po južni Srbiji in hvalil njegove generatorje. Račič je rekel Kerecu, da so Hrvatje neumni, ker sledijo Stjepanu Radiču. Kerec je radi tega pismeno obvestil Radiča, da naj se pazi, ker je njegovo življenje v nevarnosti. Od Radiča ni dobil nobenega odgovora. ,, Bogdan Radosavljevič izpove, da je Radič 19. junija nazval vladno večino z živina Dušan Maksimovič je bil med streljanjem v stenografskem uradu. Blaže L a 1 o v i č ne pove nič novega. Stevan Jankovič je bil pred skupščino skupaj s Tomo Popovičem, ki je odhajal iz skupščine pred dogodki. Miloš V i š n i č izjavi, da je Pernar večkrat žalil Račiča: »Opljačkal si begove!« Vladimir Pušenjak iziavi: Po Popovičevih besedah, naj opozicija preneha z žalitvami, ker bodo sicer padale glave, je bila seja prekinjena. Ko se je spet otvo-rila, je dobil besedo Račič. Pernar je zakričal: »Lcpov, opljačkal si begove.« Ropot je bil tolik, da drugega ni bilo slišati. Po prvem sirelu sem odšel v Jugoslovanski klub. Prejšnji večer sem podpisal zahtevo, da se Radič preišče od zdravnika, ker je name napravil v poslednjem času vtis nenormalnega človeka. Ob pol 6 je predsednik odredil četrturm odmor. Po odmoru se je nadaljevalo .čitanje izjav posameznih prič. Dragotin M i t r o v i č ne pove nič novega. Dimitrije Popovič, bivši skupščinski tajnik: Okrog govorniškega odra, kjer je stal Račič, je bila gneča. Po zločinu je videl Jovanoviča ob Basaričkovem truplu in ga slišal reči: »Vidite, kaj ste napravili s stalnimi žalitvami. Jaz se samo čudim, cla se to že preje ni zgodilo.« Boris R i s t i č je dobro videl, da je Tomo Popovič odšel nekaj časa pred zločinom iz dvorane. Dragoljub Milutinovič je gledal dogodke z sralerije. Janez štrein je pred sodiščem v Kamniku izpovedai: Med Račičevim govorom so padale žalitve s strani KDK. Jovanoviča-Lune in Tome Trpoviča nisem videl. Josip Jerič je izpovedal pred sodiščem v Murski Soboti, da je med sejo čital časopis. V skupščini je bil strahovit ropot. Ni slišal, kaj se je govorilo. Videl je, da je Pernar Račiču nekaj klical. Hotel je časopis čitati naprej, pa je slišal strele. Zato je odšel iz dvorane. Lazar Kuzmanovič, Milan Ljubi-čič izjavita, da Popoviča ni bilo v dvorani. Joca S e 1 i č pravi, da so morale biti seje v zadnjem času večkrat prekinjene radi ropota KDK. Najhujši med vsemi, ki so delali nemir, je bil Pernar. Ante Zakič izpove, da je sedel Jovanovič, ko je padel prvi strel, na kraju klopi na desni. Sejda I z m a j 1 o v i č izpove, da ni Tomo Popovič nikomur grozil, ampak samo govorii kot opomin. Sedel sem v isti klopi kot Tomo Popovič. Pred dogodkom mi je povedal, da gre v gradbeno ministrstvo in je tudi tja odšel, i Sekula Drljevič pravi, da ni na uboj v tistem trenutku nihče mislil. Vendar so pričakovali, da bo do nečesa priglo. Stjepan Radič je pred sejo 20. junija na nago proSnjo obljubil, da ne bo na seji nobene besede spregovoril. Račič je večkrat ponavljal: »Srbstvo je v nevarnosti. To ne sme več tako iti!« Najpreje je streljal na Pernarja, nato dvakrat na Štjepana Radiča. Pavlu Radiču je rekel: »Baš tebe sam tra-žio.< Potem je Račič odšel v ministrsko sobo. Imel sem vtis, da je vse pripravljeno, in sicer že davno pred 20. junijem. Štjepana Ra-niča na primer niso pustili na mednarodno parlamentarno konferenco, čeprav je HSS klub želel, da gre. Stojadinovič je tedaj izjavil: «Jaz bom preje onemogočil, da se sploh potuje, kakor da potuje Stjepan Radič..« Milutin J u r i b a š i č je Račičev prijatelj. 19. junija je bil Račič z njim ln Mero v gledališču. Vekoslav Š t i b 1 e r iz Preloga pri Zagrebu je bil na galeriji. Videl je Račiča streljati. Jovanovič je bil blizu govorniškega odra. Adam Pribičevič ne izpove ničesar novega. Naslednja priča gospodična Meri Mera je dala pred sodiščem na zapisnik, da je bila 19. junija s Punišo Račičem in nekim njegovim prijateljem v gledališču. Priča Milan Dragaševič, bivši poslanec, ve, da je bil Jovanovič, v trenutku, ko je Puniša Račič prvič streljal, v svoji klopi na desnici. Priča Milan Trivanovič pravi, da ge je Puniša Račič peljal dva dni prej z avtomobilom v Niš. Priča dr. C i g a n o v i č iz Zagreba je dal na zapisnik, da so vesti o komplotu izmišljene. Pozna dobro Dušana Subotiča, ki leta 1928. sploh ni bil pri njem v Zagrebu. Isto potrjujeta Anica Ciganovič in Štefa Kraj-cinovič. O isti stvari je bilo zaslišanih v Zagrebu več služkiuj, ki, razen Gizele Hitrec, vse trdijo, da Dušana Subotiča leta 1928. niso videle pri rodbinah, kjer so služile. Gizela H i t r e o pravi, da se točno spominja Dušana Subotiča in da je bil v Zagrebu. Priča Dušan S u b o t i č je dal na zapisnik, da odklanja vsako sumničenje, da bi bil on pripravil v Zagrebu kak komplot proti Stjepanu Radiču in njegovim tovarišem. V Zagrebu, za časa, ki ga navaja Gizela Hitrec zlonamerno, ni bil. Zahteva, da se nastopi proti Gizeli Hitrec sodnim potom. Nato je bila razprava za nocoj ob 7 zvečer zaključena ter se nadaljuje jutri ob 8 Zjutraj. Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Branilec Puniše Račiča, advokat dr. Bora Popovič, je poslal g. Radivoju Valterju, advokatu v Zagrebu pismo, v katerem ga poživlja, da javno pove, ali so resnične navedbe dr. Per-rarja v izjavi, ki jo je podal med procesom Puniše Račiča. Sporazum o nemških reparacijah Pariz, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer doseženi sporazum o višini io o trajanju nemških reparacij sicer še ni definiti-ven, ker je nemška delegacija stavila pogoj za končni pristanek na številčni kompromis, da se je treba sporazumeti tudi o zadnjih nemških pridržkih, vendar pa je sedaj jasno in vlada soglasnost o tem, kaj bo imela Nemčija plačati, da se rešijo v mirovni pogodbi določene reparacijske obveze, ki pa številčno niso bile ugotovljene. Obveznost znaša okoli 36 milijard mark, ki se imajo plačati od 1. septembra 1929 v 37-letnih obrokih v poprečni višini po 2050 milijonov mark na leto. V prvih desetih letih, v katerih je treba Nemčiji z ozirom na njen težavni finančni in gospodarski položaj prizanašati, bodo ostala plačila pod mejo 2 milijard. Prihranki nasproti Dawesovemu načrtu znašajo za dobo 37 let na leto 450 milijonov. V resnici pa bodo znatno večji, ker se nahaja v Dawe-sovem načrtu takozvani prosperitetni indeks, ki bi prihodnje leto zvišal anuiteto za približno 100 milijonov, pozneje pa za mnogo več. Nemški strokovnjaki so jasno izjavljali, da so iz razlogov politične oportunitete šli s koncesijami daleko preko tega, kar kot strokovnjaki in narodni gospodarji smatrajo za Nemčijo za znosno. Pariz, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Nemška delegacija bo pristala na novi način plačevanja šele potem, ko pride do končnega sporazuma o še spornih nemških pridržkih. Gre pri tem za vprašanje moratorija, za nabiranje denarja, za višino onega dela anuitet, ki je sposoben za transfer, za oprostitev železnic in za zbiranje zadnjih 21 auuitet. Smatrajo, da težkoče niso prevelike, tako da je upravičeno upanje, da bo tudi o teh stvareh prišlo do sporazuma do konca tekočega tedna. Ljubljanski proračun ni potrjen Finančno ministrstvo vrnilo proračun občinskemu svetu v popravo Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za finance je vrnilo proračun, ki ga je predložil ljubljanski občinski svet ministru v odobritev, ljubljanski občini s svojimi pripombami. Ministrstvo samo je bilo na stališču, da bi različna mišljenja v ljubljanskem občinskem svetu pri vprašanju potrditve ali nepotrditve proračuna v nobenem slučaju ne prišlo v poštev, če bi se občinski svet, oziroma njegovo vodstvo, držal pri sestavi prora- čuna zakonitih predpisov. Ljubljanski občinski svet pa se pri sestavi proračuna teh zakonitih mej ni držal in je proračun prekoračil kljub izrecnim določbam in navodilom finančnega ministrstva za nekaj milijonov. Radi tega ministrstvo, kot pravi v svojih pripombah, absolutno ni moglo potrdili proračuna ter ga je s temi pripombami vrnile ljubljanskemu občinskemu svetu. Kralj se pripravlja v Slovenijo in na Hrvatsko Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj se je danes iz Topole vrnil v Belgrad. Kot smo zvedeli, bo Nj. Vel. kralj v najkrajšem času odpotoval na Bled, kjer se pričakuje veseli dogodek. Poleg Bleda bo Nj. Vel. pesetilo tudi dvorec Brezovico pri Zagrebu. Kako dolgo bo ostal v Brezovici, se še ne ve. Šolski zakoni se odiože? Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) V hrvatskih krajih se je dosedaj organiziralo, da naj hrvatski narod izrazi svoje mnenje k novi prosvetni zakonodaji. Do danes je zbranih nad 1500 podpisov, s katerimi hrvatski katoličani tolmačijo prošnje in želje glede nove šolske zakonodaje, oziroma, kolikor pride moralno-verska snov hrvatske katoliške mladine v poštev. Ker se je ta akcija tako razširila in ker je prebivalstvo izrazilo svoje želje in prošnje, in ker to deloma ni v skladu z ljudsko- in srednješolskimi zakonskimi načrti, se v prosvetnem ministrstvu, kot smo zvedeli na merodajnem mestu, bavijo z mislijo, da bi se šolska zakonodaja eventuelno odložila, in sicer iz razloga, ker, kakor 9e trdi, še niso razčiščena vsa vprašanja in je torej iskati novih potov, da bo ljudstvo čimboli zadovoljno s to temeljno zakonodajo. Delo zakonodajnega sveta Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Invalidski »akon bo pred VZS še kake tri dni. Nato bo prešel na razpravo o zakonu o pravoslavni cerkvi, ki je že razdeljen med člane VZS. Izvedeli smo, da je poslal sv. sinod, dalje bosansko-hercegovinska pravoslavna cerkev in duhovščina pravoslavnih združenj vrhovnemu zakonodajnemu svetu spomenico, v kateri vsaka struja zase razlaga vrhovnemu zakonodajnemu svetu sfrJišče k novemu zakonu o pravoslavni cerkvi. Za sprejem in bivanje Nj. Vel. kralja so izvršene vse priprave. Vodi jih veliki župan zagrebški skupno z zagrebškim nadškofom, ker je last zagrebškega nadškofa. Ko bo Nj. Vel. kralj bival na Brezovici, ga bo pozdravila številna deputacija hrvatskih kmetov v narodnih nošah. Se?a vlade Belgrad, 30. maja. (Tel. »Slov.«) Snoči od 6 do 9 se je vršila seja ministrskega sveta na Topčideru. Na seji so se obravnavala tekoča vprašanja. Največ se je razpravljalo o splošnem mednarodnem položaju naše države z ozirom na države, s katerimi smo sklenili pegodbe, oziroma s katerimi bomo v najkrajšem času začeli sklepati nove pogodbe. Ministrski svet je obravnaval položaj naše dr-žave po zadnjem zasedanju Male antante. Nadalje je ugotovil smernice pogajanj s Poljsko, Grčijo in Španijo. Ministrski svet je ponovno poudarjal našo popolno in iskreno voljo, da se nadaljuje delo v duhu dosedanjih mirovnih pogodb za politiko miru in napredka. Drobne vesti V notranjem ministrstvu se pripravljajo upravnim organom navodila, da se lahko vsi državljani svobodno obračajo v smislu kraljevega manifesta z dne 6. januarja, ki pravi, da med kraljem in ljudstvom ni nobenega posredovalca, direktno na dvor. Ta navodila se izdajo, ker se ponekod napačno tolmači zbiranje podpisov^ in pošiljanje spomenic na dvor. »Službene Novine« prinašajo ukaz o napredovanju članov ljubljanskega dramskega in opernega gledališča. — Ravnatelj Mirko Polič pride v I. 2. Dunajska vremenska napoved. Soparno, možnost velikih neviht, potem hladno in zelo oblačno vremen Deveti ljubljanski velesejem Slovesna otvoritev Na naš ljubljanski velesejem smo Slovenci lahko upravičeno ponosni. Devetič že razstavljajo v teh dnevih industrija, trgovina in obrt svoje izdelke in od leta do leta more ljubljanski velesejem nuditi vedno bolj radostno in razveseljivo sliko. Mirne duše lahko trdimo, da sedanji velesejem prekaša po svojem obsegu, po kvantiteti in kvaliteti blaga, po številu razstav-Ijaicev, kupcev in obiskovalcev vse prejšnje, dasi so tudi prejšnji zelo lepo uspeli. Institucija mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani se ni preživela, temveč ravno na sijajen način dokazuje svojo eksistenčno upravičenost, da še več, neobhodno svojo neobhodno nujnost in voljo do največjega razvoja. Prireditelji ljubljanskega velesejma pa mo-flejb z optimizmom zreti v bodočnost za velesejem in njihov optimizem si deli z njimi tudi ysa naša javnost. Svečana otvoritev velesejma je potekla naj-sijajnejše. Vse včerajšnje dopoldne so se pred velesejmom ustavljali avtomobili z raznimi zastopniki in drugim častnimi gosti. Občinstvo je že takoj prve ure, komaj so se vrata velesejma odprla, napolnilo velesejmske prostore. Vseh številnih zastopnikov oblasti in korpora-cij, ki so včeraj prisostvovali otvoritvi velesejma, ni mogoče navesti po imenu. Prisotni so bili med drugimi: zastopnik N j. Vel. kralja divizijski general Sava T r i p k o v i č, veliki župan Vodopivec, oblastni komisar dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Dinko Puc, zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. Svetislav P r e -dič, zastopnik trgovinskega ministra dv. sv. dr. Rud. M a r n, dalje g. Šandor Aleksander, zastopnik zagrebške Trgovske Zbornice, Zveze trgovcev, Zveze industrijcev, Zveze za tujski promet, društva »Merkur« v Zagrebu in zagrebškega zbora (velesejma), g. Ivan Jela-čin, predsednik ljubljanske zbornice TOI ter podpredsednik g. Ivan Ogrin, g. Radie a, podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice v Splitu in tajnik dr. B u i č, dr. Fran W i n d i -8 c h e r kot zastopnik guvernerja Nar. banke in Centrale industrijskih korporacij, dalje ljubljanski zastopniki drugih držav, tako g. generalni konzul Avstrije dr. P 1 e i n e r t, francoski konzul gesp. N e u v i 11 e in čehoslovaški ataše dr. Seiler itd. Zastopani pa so bili tudi vsi ostali ljubljanski konzulati. Ljubljansko univerzo je zastopal rektor dr. Milan V i d -m a r v spremstvu un. profesorjev dr. U j č i č a in dr. K u š e j a. Dalje smo opazili zastopnike mnogih drugih oblasti, korporacij, raznih slovenskih občin, orlovske zveze, med odličnimi gosti pa naj navedemo dr. Brejca, dr. A d -1 e š i č a , dr. Ravniharja, dr. Grego-rina, mnoge občinske svetnike ter vi3oke uradnike državnih in samoupravnih uradov. — Končno ne smemo pozabiti tudi odličnega prijatelja našega naroda, znamenitega angleškega publicista Setona W a t s o n a, ki je nalašč prekinil potovanje, samo da je mogel obiskati velesejem. Posebno mu je ugajalo razstavljeno pohištvo, o katerem je izjavil, da kaj tako krasnega še ni videl na nobeni razstavi, zanimal pa se je tudi za perutninarski oddelek in za čipkarske izdelke. G. Seton Watson je ob eni na 'aljeval svoje potovanje proti Zagrebu. Pozdravne čestitke Predsedstvo velesejma je prejelo k otvoritvi izredno mnogo čestitk in brzojavk z vseh strani. Z lepim pismom je opravičil svojo odsotnost prezv. knezoškof DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ: »Sinoči sem se vrnil od birmanskega potovanja. Zato nisem mogel pravočasno odgovoriti na prijazno vabilo k današnji otvoritvi. Veseli me pospeševanje industrije in drugih panog gospodarstva, ki jih obsega velesejem. Tudi bi želel priti v stik z dotičnimi laičnimi kregi; vendar se prijaznemu povabilu ne morem odzvati. Šele snoči sem prišel, danes dopoldne imam bolj utrudljive cerkvene funkcije, jutri opoldne pa odpotujem zopet v službenem poslu za štiri tedne; zato prosim, da mi ne zamerite, ker se ne udeležim Vašega veselja.« Prometni minister DR. ANTON KOROŠEC fe poslal naslednje pismo: »Dovolite, da se Vam najtoplejše zahvalim za prisrčno vabilo na svečano otvoritev devetega mednarodnega velesejma v Ljubljani. Neizmerno mi je pa žal, da se spričo neodložljivih poslov v poverjenem mi resoru Vašemu ljubeznivemu povabilu ne morem odzvati. Gospod predsednik! Sprejmite pa tudi ob tej priliki mojo najsrčnejšo željo, da bi tudi letošnja velesejmska razstava znova potrdila mladostno čilost in zdrav razmah našega narodnega gospodarstva ter raznesla sloves to naše velevažne institucije tudi daleč preko mej naše lepe domovine.« Enako sta poslala čestitke minister za zunanje zadeve in za trgovinstvo, dalje nemški poslanik v Belgradu, jugoslovanski generalni konzulat v Solunu, mariborski veliki župan dr. Schaubach, nemški konzul na Sušaku in v Zagrebu, jugoslovanski poslanik v Londonu, generalni grški konzul v Zagrebu, poljski ge- neralni konzul v Zagrebu, župan mesta Trst, itd, itd. Otvoritev velesejma Slovesnost je otvoril ob pol predsednik ljubljanskega velesejma g. Ivan B o n a č, ki je izvajal: »Velespoštovana gospoda! V imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma mi j« čast Vas kar najiskrenejše pozdraviti. Zahvaljujem se Vam, da ste se odzvali našemu vabilu, da prisostvujete slovesni otvoritvi IX. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Posebno si štejem v čast in dolžnost najspoštlji-vejše pozdraviti zastopnika Nj. Veličanstva kralja, gosp-'l a divizijskega generala Savo Tripkoviča. Spoštljivo pozdravljam častnega predsednika Ljubljanskega velesejma, gospoda vel. župana ljubljanske oblasti dr. Frana Vodo-pivca, ki kaže ob vsaki priliki naklonjeno razumevanje za težnje našega gospodarstva. Gospod minister trgovine in industrije dr. M a ž u r a n i č je žal zadržan udeležiti se današnje otvoritve ter je pooblastil s svojim zastopstvom našega odličnega ter nam vedno naklonjenega prijatelja g. dr. Rudolfa Mar-na, ki ga prisrčno pozdravljam. Srčno pozdravljam zastopnika ministra zunanjih zadev g. dr. P r e d i č a. Iskreno pozdravljam zastopnike visokega svečeništva ter zastopnika i naših oblastnih samouprav, gosp. oblastnega komisarja ljubljanske oblasti dr. Marka N a -tlačena. Naj uporabim to priliko, da izrazim gospodu oblastnemu komisarju doktorju Marku Natlačenu našo toplo zahvalo za velikodušno podporo, ki jo je naklonil 1 lju» .janskemu velesejmu, s prošnjo, da ohrani naši instituciji še nadalje svojo blagonaklo-njenost. Iskreno dobrodošlico kličem diplomatskemu in konzularnemu zboru ter se zahvaljujem navzočim predstavnikom drugih držav za zanimanje, ki ga kažejo na našo prireditev. Prisrčno pozdravljam predstavnike stolnega mesta Ljubljane z županom dr. Dinko P u c e m na čelu, kateremu smo dolžni veliko zahvalo za moralno in gmotno pospeševanje naših ciljev. Nadalje pozdravljam predstavnike drugih občin, gospodarskih korporacij in organizacij. V posebno veselje mi je, da morem tudi letos pozdraviti našega vernega prijatelja in visokospoštovanega gosp. Šandorja Alexan-dra, odličnega reprezentanta najvažnejših gospodarskih korporacij v bratski Hrvatski. Vaša prisotnost, miii nam gostje, je dokaz, da se zavedate važnosti naših velesejmskih prireditev za gospodarski napredek naše ožje domovine Slovenije, pa ludi za celokupno naše narodno gospodarstvo. V ljubljanskem velesejmu se zrcali duh slovenske podjetnosti, žilavosti in vztrajnosti. Kakor je ljubljanski sejem iz gospodarskih vidikov važen za posredovanje in pospeševanje kupčijskih zvez, tako se ne sme podcenjevati njegov splošnokulturni pomen za naš narod. Saj nudi širokim slojem naroda, ki posečajo našo vsakoletno prireditev, nazorno sliko stanja in napredovanja naše industrije, obrti in trgovine, pa tudi raznih strok našega poljedelstva. Kakor hočemo podčrtati narodni moment v razvoju našega gospodarstva, tako je vendar pri široki zasnovi ljubljanskega velesejma naravno potrebno, da so odprta njegova vrata tudi inozemskim razstavljalcem. Na ta način je ne samo neposrednim interesentom kupcem temveč najširšim slojem posetnikov ljubljanskega velesejma dana prilika, da se nazorno poučijo o najvažnejših napredkih moderne tehnike v širokem svetu. Ljubljanski velesejem se pa globoko zaveda tudi svoje kulturne misije. V tem pogledu naj opozorim na razne kulturne in umetniške razstavne prireditve v okrilju ljubljanskega velesejma. V splošnem se sme trditi, da je ljubljanski velesejem nesel glas slovenskega imena, sloves naše podjetnosti in solidnosti v vse dele širnega sveta, v kraje in dežele, kjer so preje komaj vedeli, da živi v tem lepem kotičku sveta med zadnjimi izrastki Alp ter Jadranskim morjem slovenski narod, ki je sicer majhen po številu, a zasluži vpoštevanje po svojem smislu za gospodarski napredek, za napredek kulture in civilizacije. V resnično zadoščenje nam je, da nam je kr. vlada tudi v našem delu za IX. velesejem nudila svojo naklonjeno podporo. Morda smem izreči našo posebno zahvalo gospodu ministru za promet, ki nam je izposloval važne ugodnosti. Velespoštovana gospoda! Predno preidemo k slovesnemu aktu otvoritve, naj se v udani spoštljivosti spomnimo našega ljubljenega vladarja. Vsa leta, odkar obstoji naša institucija, je Nj. Veličanstvo poklanjalo našemu delu posebno naklonjenost in pozornost. Tudi letos je Nj. Veličanstvo blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo nad Ljubljanskim velesejmom. Naklonjenost, koje smo deležni pri našem prevzvišenem pokrovitelju, nas bo bodrila pri delu za nadaljnji razmah našega velesejma. Bog živi Nj. Veličanstvo Kralja Aleksandr I,« (Burni »Zivio!«) Godba jc zaigrala državno himno, nakar je govornik nadaljeval: »Gospod veliki župan! Ponovno se Vam zahvaljujem, dn ste izvolili prevzeti častno predsedstvo nad našo prireditvijo ter Vas najvljudneje prosim, da blagovolite otvoriti IX. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani.« Veliki župan dr. Fr. Vodopivec j« izvajal v svojem otvoritvenem govoru: »Velespoštovana gospoda! Na reklamnih plakatih in brošurah za letošnji velesejem v Ljubljani vidimo ogromen magnet, ki z ne-odoljivo silo privlačuje dolge železniške vlake na eno točko, na to velesejmsko razstavišče. Ideja je posrečena: ljubljanski velesejem je postal letos že devetič privlačna točka za razstavljalce, kupce in druge obiskovalce. Postal je velika vsakoletna gospodarska revija, na kateri je razstavljeno vse, na kar moremo biti Slovenci v gospodarskem oziru ponosni. Privlačno silo pa tvori tudi za druge dežele i/n celo za inozemstvo. Ljubljanski velesejem je verno zrcalo slovenske pridnosti, vztrajnosti in delavnosti, zato je prav, če dan otvoritve velesejma smatramo za praznik dela. G. predsednik vlade, gen. Peter Ž i v k o v i č , ki je službeno zadržan, me je pooblastil, da naj ga na daa otvoritve zastopam. Štejem si v čast, da pozdravim njegove prireditelje, ki so z redko vztrajnostjo zagotovili velesejmu obstoj in zopetni napredek, na katerega smo upravičeno ponosni. Gospoda! Z najboljšimi željami za vse udeležence o t v a r j a m deveti mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. Nato je govoril še zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. Svetislav P r e d i č , ki je priznavalno omenjal velik napredek od lani, čeprav je tudi lanski velesejem zadovoljivo uspel. V svojem govoru je poudarjal veliko pomoč, ki jo pomenja ljubljanski velesejem za našo zunanjo politiko, ker se ob priliki velesejma navežejo z našo državo mnogi mednarodni stiki. Sporočil je, da bo ministrstvo za zunanje zadeve ustanovilo v svojem resoru oddelek za trgovino ter mu je ljubo obljubiti, da bo potem ljubljanski velesejem s strani ministrstva za zunanje zadeve deležen izdatnejše pomoči. Kakor govor gospoda velikega župana, tako je žel tudi govor dr. Prediča splošno odobravanje. Gostje in zastopniki so si nato pod vodstvom predsednika g. Bonača in ravnatelja dr. Dularja ogledali velesejem. Kakšen je letošnji velesejem Omenili smo že, da pomenja letošnji velesejem znaten napredek. To opazi vsak obiskovalec že takoj pri vhodu. Pogled na velesejem od vhoda ti nudi nenavadno živahno sliko, ki ne izgine tudi, ko se podaš v središče vsega velesejmskega vrveža. Živahnost velesejma na zunaj zelo povečajo mnoge novosti, ki jih na prejšnjih velesejmih ni bilo. Tako so letos novi ogromni solnčniki na prostem, pod katerimi taborijo razstavljale! in razni prodajalci s svojim blagom Solnčniki so v najrazličnejših barvah, skupen efekt teh barv pa je zelo pester. Vsa čast in priznanje gre tudi mojstru F e r a n t u. Cvetlične nasade in grede je priredil že tako okusno in vzorno, da vzbu jajo splošno občudovanje. Sličica z velesejma Sredi velesejma pri večjem paviljonu je pravcati živžav. Mladina, skrbne gospodinje in še celo marsikateri resnoben gospod se ustavlja tu, vsi pa radi opazujejo, kaj se godi za ograjo. Vse polno malega drobiža se pase tam, živahno čivka in se prepira med seboj. Mlade račke so tu, kot pest velike, zraven pa jih skrbno nadzoruje ljubeča mačeha koklja, poleg nje pa se pasejo kokoši najlepših pasem. Mladina ima s temi neizrečeno veselje, posebno kadar se skuša kaka račka skopati v korrtcu vode, koklja pa sc radi te »nevarnosti«, ki preti njenemu pastorku, vsa ogorčena razburja. V kakšnem strahu je bila mladina, najbolj pa koklja, ko je veter dvignil z zasenčenega kurnika papirnato plahto, ki je pokrila nekaj račk. Pa je prišla gospa in odstranila papirnato plahto, izpod nje pa so zlezle račke, žive in zdrave. Okusne izložbe Vsi oddelki se odlikujejo po veliki okus-nosti, s katero so prirejeni. Tudi v tem oziru je napravil velesejenn velik korak od lani naprej. Morda pa gre prvenstvo tudi letos izložbi pohištva. Razstavljeno pohištvo je doseglo do sedaj pri nas še neznan višek solidne, okusne ter krasne izdelave. Po slovesni otvoritvi in ogledu velesejma se je vršil v prostorih »Ljubljanskega kluba« lepo uspel luneh, katerega so se udeležili odlični predstavniki oblastev, gospodarskih korporacij in tiska in na katerem je bilo izrečeno več pomembnih napitnic. Praznik presv. Rešnjega Telesa Globoko vernost našega ljudstva je dokazalo včerajšnje slovesno praznovanje praznika Presv. Rešnjega Telesa. Vse ulice, koder je bil napovedan obhod z Najsvetejšim, so bile odete v deviško zelenje brezovih vej. Niti ena hiša najbrže ni ostala brez tega okrasja. Povsod, tako pri sv. Petru, v stolni župniji in v Trnovem. Procesija pri sv. Petru, se je odlikovala po velikanski udeležbi ljudstva. Zelo slikovita je bila skupina narodnih noš pri tej procesiji, kajti razen avb in avbic se je udeležilo procesije tudi kakih 30 peč. V jutranjih urah se je vršila tudi procesija v Trnovem, in sicer ob prav veliki udeležbi vernikov. Dopoldne se je vršila procesija stolne župnije. Poleg številnih društev z banderami in ljudstva, belo oblečenih deklic in narodnih noš z avbami je stopala pred Najsvetejšim tudi četa vojakov. Pred Najsvetejšim so šli najprej zastopniki mestne občine z županom dr. Pucem, podžupanom ing. Sernecem in obč. svetnikom Jegličom na čelu, za njim drugi občinski svetniki in zastopniki magistrata, dalje predsednik Zbornice TOI g. Iv. Jelačin in podpredsednik g. Ivan Ogrin z zborničnim uradništvom, rektor univerze dr. Vidmar s prof. dr. U j č i č e m in prof. dr. Kušejem in oblastni komisar dr. Marko Natlačen. Za frančiškani in duhovščino je nosil pod banderoin knezoškof dr. A. H. Jeglič Najsvetejše, asistirala pa sta inu preč. kanonika Opeka in Klinar. Za Najsvetejšim je korakal veliki župan dr. Fran Vodopivec, generaliteta, uradniki in zelo številen častniški zbor. Povsod, koder se je procesija pomikala skozi gosti špalir gledalcev, so se spoštljivo upogiba la kolena pred Najsvetejšim, povsod so bila okrašena in razsvetljena okna. Vsi slovesni sprevodi so se izvršili v najlepšem redu in točno po programu. Petek, 31. maj«. Praga: 12.30 Koncert. -- 16.25 Komorna glasba. — 19.30 Smetana: Prodana nevesta, opera. — 23.20 Lahka glasba. — Katovice: 16 Plošče. — 17.55 Poljuden koncert. — 20.15 Simfonični koncert iz Varšave. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Orkestralna glasba. — 21 Prenos operete. — Berlin: 15.30 Haydnu v spomin. — 17 Zabavna glasba. — 20 Emigranti, igra. — Dunaj: II Kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving. — 17.20 Glasbena akademija. — 20 Koncert dunajskega koncertnega društva. — 21.30 Finska glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 10.30 Otroško petie. — 17 Jazz. — 20.30 Simfonični koncert. — 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Trio. — 12.05 Plošče. — 17.10 Koncerl ciganskega orkestra. — 19.30 Prenos opere. — Jazz. Spori Lahko atletski mitting S. K. Ilirije - Porazi reprezentanc L. N. P. v Celovcu in Zagreba v Gradcu • Hazena - Tenis - Nov svetovni rekord v teku preko zaprek Lahkoatletski mitting SK Ilirije. Lahkoatletični odsek Ilirije, ki se je nahajal v nekaki krizi, je zbral pod svoje okrilje tekom zime lepo število mladih agilnih članov. Včerajni mitting je pokazal, da gre v tej panogi na bolje. Doseženi rezultati so za novince zadovoljivi, predvsem jc treba omeniti mladega N. Zupančiča, ki je v metu kladiva potolkel starega rutinerja Ro-tarja. Nastopilo je 17 atletov SK Ilirije in 5 atletov Marathona, ki se pa razven Kumerj" na 1500 metrov niso mogli uveljaviti. Postavljeni so bili naslednji rezultati: Tek na 100 metrov: 1. Režek (Ilirija) v času 11:8. 2, Prtec (Marathon). 3. Outrato (Ilirija). Tek na 1500 metrov: 1. Kumer (Marathon) 44:28. 2. Vidmar (I.) 150 metrov za prvim. 3. Pregelj (I.) 220 metrov za prvim. Tek na 5000 metrov: 1. Šporn (I.) v času 17:18:2. 2. Tinta (I.). 3. Zemljnk (Marathon) 400 metrov za Špornom. Skok v višino: 1. Zupančič (I.) 160 cm. 2. Jeglič (I.) 155 cm. 3. BoStjančič (I.) 150 cm. Skok v daljavo: 1 Stepišnik (I.) 6.17 metra. 2. Režek (1.) 6.10 metra. 3. Ontrato (I.) 5.98 metra. Met diska: I. Banko (I.) 33.45 metra. 2. Stepišnik II. (I.) 30.52 metra, 3, Jeglič (I.) 29.18 metra. Met kladiva: 1. Zupančič (I.) 31.82 metral 2. Rolar (I.) 30.94 metra. 3. Banko (I.) 23.27 metra. Švedska štafeta 400 X 300 X 200 X 100 metrov: 1. Ilirija v postavi Jeglič, Stepišnik, Režek, Outrato, v času 2:12.5. 2. Ilirija v postavi Vidmar, Rak, Pavlin, Banko. Tretja štafeta Marathona jc bil« diskvalificirana,, „ MARIBOR: ILIRIJA 24:8 (12:5). Prvenstvena hazena tekma v Mariboru Je končala z nepričakovano visoko zmago družine državnega prvaka. Maribor je nastopil z dvema rezervnima igralkama in ni podal svoje običajne igre. Najboljši del moštva je bil napad predvsem levo krilo, ki je sama zabila IU golov. Ilirija je podala dosti boljšo igro kot državni prvak, imela je pa pred golom neverjetno smolo. Streli so se ali odbili od prečke ali pa končali v kotu. Opazili je bilo pri mladih igralkah pomanjkanje rutine. Kobre sta bili levi half in srednja napadalka. Poraz gre zopet na račun vratarice. Tekmi je prisostvovalo lepo število občinstva, sodil je zadovoljivo g. .šneller iz Ljubljane. Medklubski tenis-tnrnir: Maribor: Čakovec 8:4. KOROŠKA : SLOVENIJA 6 : 3 (2 : 2) Reprezentanca LNP je doživela v Celovcu čisto nepotreben poraz. Takoj od začetka so dosegli naši z 2 : 0 vodstvo, vendar so Celovčani izenačili do prve polovice. V drugi polovici je pa napad čisto odpovedal. Se težjega poraza sta LNP rešila Bazlovič in Vcrovšek. Pelko je bil v golu dober, proti koncil pa ni držal nc ene žoge. GRADEC: Gradec : Zagreb 4 : 2. ZAGREB: Gradjanski rez. : Primorje rez. 6 : 3 (5 : 1). Rezerva Primorja je sodelovala na jubilejni proslavi Poštanskega športnega kluba. KOPENHAGEN: Derby Country : Kopen-hagen 2 : 2. CHICAGO: Na lahkoatletskem mittingu je liostavil Dick Rockway nov svetovni rekord v teku preko zaprek na 220 yardov. Pretekel je propo v 22,8 sek. Stari rekord znafe 13 sek Sporlni dogodki Angleški list »Evening Standard« piše: »Prestižna zguba britanskega nogometnega športa \ iuozemstvu je posledica absurdno dolgih programov lige in pa posledica dejstva, dn je bil angleški nogometni šport žrtvovan koristim lige.« R. M. piše v Vossische Zcitung«: »Ne poraz, ampak igrn kluba Newcnstle United nas sili k razmišljanju, kako je mogoče, da moštvo prve angleške iige igra tako brezvsebinsko igro. da zahteva ogorčeno občinstvo pri blagajnah denar nazaj ter da spremlja goste z žvižgalnim koncertom v oblnčilnico. Morda dobimo razlago /a to brc/miselno igranje: zamisliti sc moramo v organizacijo teli profesionalnih klubov, v pomen njih direktorjev in v pomen kontinentalnih potovanj teh direktorjev. Angleški profiklubi so delniške družbe; občni zbor delničarjev voli klu-bovo vodstvo, obstoječe iz častnih funkcionerjev. Plačani so samo manager. trener in poslovodeči ravnatelj. Po utrudljivih liginih in pokalnih tek- mah pošlje večina klub»r svoje igravce na potrebni oddih k morju. Samo nekaj jih gre na kontinent, in to so dopustna potovanja — ravnateljev. In kdor ve, kako ti gospodje na teh potovanjih živijo, kakšne orgije se tu počenjajo, ta dobi utemeljitev tudi za stvari, ki se na videz nc dujo razlagati. Igre angleških profesionalov na kontinentu pomenijo darilo igravcev direktorjem. In protiusluga? Direktorji pravijo: »Igrajte, kakor hočete, in varujte svoje kosti. V Angliji se itak za te rezultate noben vrag ne zmeni.« Prva stvar je, da pridejo klubi srečno spet domov, da privabijo gledavce v areno in da pripomorejo gospodu delničarju do lepega zaslužka. R. M. ima prav; a letošnji rezultati nam vseeno pravijo, da angleški nogomet ni več to, kar je bil nekdaj. — k sklepu beremo, da se je Nevvcastle deloma rehabilitiral ter da je igral proti praški Slnviji 1:1. Morda bodo Angleži tudi v Davisovem pokalu rešili svojo športno čast. Koželuliov Karel je njih igravce tenisu dobro pripravil. Sedaj imajo težko nalogo: v tretji rundi se morajo boriti proti izborili Južni Afriki. Ta runda mora biti zuvršenn 11. junija. Borijo sc v tej rundi še Nemci in Italijani, Cehi in Danci ter Ogri in llolandci. Štirji zmagovalci se borijo nato med seboj, potem spet preostala dva med seboj. Končni zmagovalec nastopi proti Ameriki in zmagovalec tega boja proti Francozom, braniteljem pokala. — Zmagovalca v francoskem prvenstvu parov sta Lacoste in Borotra (ne Lacoste in Bru-gnon); premagala sta par Cochet-Brugnon. — Koželuliov Karel je v pruv dobri formi, v Ditssel-dorfu sc je z Nemccni Demasiem kar igral (6:1, 6:1, 6:0); 2. junija se bori v Berlinu z Najuchom. V Berlinu in drugod po Nemčiji se jc vršilo v zadnjem času že veliko lahkoatletskih tekem mi prostem. Nekaj rezultatov: 100 m Geerling in Jonatli 10.8, Galz 10.9, 800 m Peltzer 1:58.6, di-skos Iloffmeistcr 46.31. Čeh Mrtynek je skočil v višino 185 cm, Francoz Ladoumeque je pretekel 1 miljo (1609.35 m) v 4:18.6. Druga dva Francoza, kolesarja Michaud in Fuucheux, stu dirkala na kratke razdalje; zma- gal je prvi. Blauchonnct jc prevozil nu dirkališč« hi tandemom, 30 km v 36:44. Dirko okoli P*riZa, 225 km, je dobil Belgijec Joly, kljub ve-lffri udeležbi Francozov. Francoza Chiron in Moriceau ter Italijan Comotti so odpotovali v Ameriko in so dirkali tam 30. maja v avtomobilni tekmi za darilo mesta Indianapolis. Letos je ta dirka bila dostopna vsem športnim avtomobilom vseh sil. Gre na 500 milj ali na več kot 800 km. — Favorit je bil Amerikanec Ray Keech, to je oni vozač, ki je imel pred Scgraveoni rekord v vožnji na eno uro. -- Pri Fre Fontanc se je pa izvojevalo »Kraljevo darilo Rima«, 30 krat 13.5 km ali 405 km. Zmagal jr Bnrzi na Alfa Romeo v 3:03:10.2. Cela ekspedicija se pripravlja letos za plavanje čez Kanal, 21 plavačev in plavalk; večina starta v Doveru na Angleškem, da si pribori zlati pokal tega mesta. Pogoj za pokal je namreč start v Doveru. Beremo znana imena Toth, Hel-my, Vierkotter, Michel, Tcnune, Derliam, od žensk pa Gleitzc, Gill in Logan. MO|e gospe! Zagotovite si plašt iz kožnliovlne najnovejšega kroja bajne kakovosti in izvršitve po poletni ceni. Oglejte si našo velikansko izbero v kojali št. 565—569. II. nomsehak s Co. GRADEC, Radetzkyštrasse 10--DUNAJ, Mariahilferstrasse 165 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦t ♦>««»»♦»♦<■♦»<>»♦♦»♦♦♦»♦«»«<>♦♦»-i t-iOS! ~d S »eiw - , ism » k >t V N .— O • » ' g > c-a .3 .2. N ^ u a 1 (fl v- aSNfli a> J i .K" . i N . . c ► . g J« ui g C o fj t—- o vr .NS. bQ.2 «->?S «mQ NO . •t?"* ,Ow 12 2 »< -J 1 co "■sgs-D Sa^Sjjg > n ~ " . So -r T. C. Bridges: Na pomoč! 47 Roman. ko 3.. s-S * sl a m ^ Ju; — t-ec SZK . r .a as o j 1 _u iT) UJ IT N ,i>uj->-Q s ,g0zuo S - ^O^r . 5qs - N n 'ciO-- JS « os H •- »So SjSfccšs IIIEIIIE Udor je bil ozek pa precej globok in majhen potoček se je vil po dnu. Bili so mnenja, da bi bil to primeren kraj za odmor in kosilo, vendar pa so najprej voz navezali na vrvi, ga spustili dol po pobočju, potegnili preko potoka in po drugem bregu spet na ravno. Nato pa so se dobro najedli in počivali ter znova odjadrali. 46. Ribe za večerjo. Potok je tudi ustavil ogenj in zato so na drugi j strani vozili zopet po travi. Potovanje je bilo zato malo počasnejše, pa jih vsaj ni tako grdo treslo. Do treh popoldne so prevozili skoraj devetdeset milj! Ob štirih pridejo do novega potoka; ustavijo se, da se napijo hladne vode in malo počijejo. Ko zopet odrinejo, Jim kmalu zapazi skupino visokih dreves, ki so stala na gričku malo na levo od njihove proge in profesor predlaga, naj bi kdo stopil na grič, ker bo gotovo vredno pregledati, kaj je pred' njimi. Griček sam pa ni bil dosti visok, da bi se kaj prida videlo, zato vzame Greg seboj daljnogled in spleza na eno izmed dreves. Bil je pa strašno hitro nazaj in vzkliknil: ; Videl sem čisto razločno veliko reko in kar je še več: videl sem Gadsdenov avto!« »Gadsdenov avto?« ponovi njegov oce. r>Da; ni pa vozil naravnost proti reki. Dirjal je skoraj v severno smer, vzporedno z rečno globeljo. >Mogoče se pa globel za avto preveč strmo znižuje proti vodi/: ugiba profesor. Ne morem reči za gotovo, pravi Greg, vendar pa videti ni. Kolikor sem mogel razločiti, je dolina ob reki široka in plitva.« »Ali je bilo kaj dreves tam?- vpraša Sam. »Da, pa bila so videti majhna.« »Potem pa stavim, da išče primernega lesa,« reče Sam. »Za gradnjo čolna potrebuje velikih dreves.« »Tako bo, da, reče profesor odločno. : Sam je pravo uganil, moraš pa seveda biti brodar, da se na to spomniš.« »Potem bomo morali pa tudi mi isto storiti,« reče Greg. Da, vsaj mislim tako, odvrne njegov oče, »ne smemo pa preveč hiteti. Nočemo, da bi Gadsden izvedel, da smo mu blizu.« Jim se zahihita. »Zadela bi ga kap, če bi tudi samo to izvedel, da smo sto milj oddaljeni.« Tako je, mu pritrdi profesor, »in ker misli, da je tako daleč pred nami, z gradnjo čolna ne bo nič preveč hitel. Obrne se k Jimu. »Kako daleč pred nami je bil avto, Greg?« »Osem ali devet milj se mi zdi.: »Izvrstno. Torej bomo tukaj pol ure počivali, kajti tudi potem še lahko pridemo pred mrakom do reke.« Vsi so mu pritrdili, da bo tako najbolje in Greg je čez dvajset minut znova splezal na drevo, prišel pa je nazaj z novico, tla Gadsdena ni več videti. Nato so spet odrinili in krenili naravnost proti reki. Prej ko v eni uri so prispeli na vrh nizkega pa strmega brega in se tam ustavili, kajti Zambo jim je povedal, da bo tu mnogo bolj prijetno, ko doli v dolini, kjer nastopijo z mrakom gosti roji moskitov. Tabor je bil naenkrat postavljen, nato pa se ! Sam in Jim odpravita dol k reki, da poskusita ujeti ; kako ribo za večerjo. Sam je takoj nekaj ujel in potegnil iz vode neko ploščnato ribo, ki je imela velikost krožnika. »Neke vrste gologlavka bo,« reče Sam. »Jim, si ti kaj ujel?« . »Če sklepam po sunkih, mora biti som,« sopiha Jim. »Glej tja! Plava po reki gor.« Riba je krenila proti toku in Jim je tekal po bregu in skušal ostati z njo vštric; ker ne bi ratl zapravil svoje vrvice. Reka je bila plitva, zato je bil breg ves čas dober in tako se je Jim lahko kosal z veliko ribo. Sam pa mu je bil vedno za petami in tako so dirkali skoraj pol milje daleč. Jimu je znoj kar lil po obrazu; bil je že skoraj ob vso sapo, ko se riba končno ustavi ter pride na površje, a se divje premetava in udarja po vodi. »Jim, kar nategni vrv,« reče Sam. »Če jo moreš spraviti v plitvo vodo, bom jaz bredel tja ter jo zagrabil za škrge.« Jim vrv navija in navija in velika riba se počasi bliža. »Zdaj!« sopiha Jim, Sam pa brede tja, hlastne po ribi, jo ujame za rep in vleče na breg. »Joj! Kakšen velikan!« zavpije Jim. : Gotovo tehta dvajset funtov.«55 »Prej trideset, bi sodil jaz,« odgovori Sam. Radoveden sem —« Naenkrat se preseka in Jim vidi, da postane ves trd. »Kaj pa je?« vpraša Jim. »Indijanci!« odvrne Sam polglasno. »Cel trop jih je in še prav čudna drhal. Hitro se bližajo. Ne smeva jim pokazati, da se jih morda bojiva in naj se zgodi karkoli!« Jim se počasi obrne pa si pogleda v oči s kakimi dvajsetimi Indijanci; bili so nizki pa čokati možje in jako temne polti. Obleke so imeli bore malo na sebi, pač pa je vsakemu za pasom tičal velik nož in vsak je v rokah držal kopje. 55 Pound (pa und), ali angleški funt je utež za 454 g.