Vinko Bitenc - Polnočnica v pragozdu Ob široki, nepregledni stepi v se privadila otroka novih krajev, daljni Braziliji je stala samotna far- drugega podnebja. Tu ni bilo zele- ma, last slovenskega priseljenca, ki nih gorenjskih trat, ne cvetočih bre- se je bil pred leti napotil po svetu, gov; še snega ni bilo pozimi, ali sa- iskat sreče. Po mnogem trpljenju mo ponekod. Sama neskončna rav- in trudu v nekem braziljskem rud- nina, ob robeh pa so se razprostirali niku si je toliko opomogel, da si je mogočni pragozdi, prebivališča zve- nekaj milj od mesta postavil leseno ri, kač in čudežnih ptičev. hišico. Tu sta z ženo obdelovala Jožek in Julka sta najbolj pogre- zemljo, redila nekaj goveje živine, šala vaške druščine, svojih sovrst- konja in perutnino, ki jo je žena nikov, s katerimi sta se v domačem razpečevala v mestu. kraju skupaj igrala. Ker v samotni Tako je Cvelbarjev Lojze prav okolici farme ni bilo otrok, sta Jo- zadovoljno živel na farmi s svojo žek in Julka vzljubila domače živali. družino. Njegova in ženina največ- Dajala sta jim posebna imena, jih ja sreča sta bila njuna dva otroka, klicala, božala in se pogovarjala z šestletna Julka in osemletni Jožek. njimi, kakor z dobrimi znanci. Vsa Priselila sta se z materjo iz domo- kurja in gosja družina je že od da- vine šele pred letom dni. Težko sta leč poznala svoja mala prijatelja, ©2 pozdravljala ju z glasnim kokoda- »Samo potihem moraVa odtod, da kanjem in gaganjem. naju Marfa ne opazi,« je šepetal Tisti dan pred božičem sta se oče Jožek in porival sestrico skozi vra- in mati odpeljala z vozom v mesto, ta. »Ne pustila bi naju z doma in nakupovat za božičnico. Jožek in bi naju zaklenila v sobo.« Julka sta ostala sama doma. Stara Boječe sta se ozirala naokoli. To- mulatka, dekla na farmi, jima je bi- da Marfe ni bilo videti nikjer. la za varuhinjo. Jožek in Julka sta jo urno ubrala Po obedu je šla malutka v hlev, za hišo, odtam pa po ozki stezi pre- krrnit živino. Jožek in Julka sta v ko stepe, naravnost proti gozdo- sobi izrezovala pastirčke in pri- vom, ki so se razprostirali v daljavi. pravljala to in ono za jaselce. Dolgo sta hodila, poti ni hotelo »Ti, Jožek,« se je nenadno domi- biti konca. Farma se je že zdavnaj slila Julka, »mahu še nimava. »Kaj skrila za ovinkom, a pragozd je bil bo pa zdaj?« . še vedno daleč pred njima. Sonce mumminM^ii. ™^"i»"^ '¦¦' .....jffii?^ž3i > »Saj res,« je bratec žalostno po- je bilo že zašlo za mogočne vrhove gledal sestrico. »Brez mahu ne mo- dreves. reva napraviti jaselc« Julka je bila že silno izmučena. »Veš kaj, Jožek? Mogoče ve »Ali kmalu dospeva, Jožek?« Marfa, kje se dobi mah. Poprašajva »Kmalu, kmalu. Mahu si nabere- jo.« va kar mimogrede. Saj tam ga je Marfa je bilo ime mulatki. dovolj. Potem pa brž domov.« »Marfa nič ne ve,« je odvrnil Jo- Nenadoma se je steza končala. žek; »še razumela naju ne bi. Sama jožek in ]n\^a sta stala pred pojdiva po mah.« ogromnimi drevesi, kakor dva pri- »Kam.''« tlikavca pred velikani. Gosto gr- »V gozd, ah pragozd, kakor pra- mičje in trnje je prepletalo drevesa vijo oče. Jaz vem za pot, ki pelje vsepočez. Starodavna debla je pre- tja. Bil sem že z njimi v pragozdu.« raščal mah in bršljan, od širokih Julka je zaploskala z ročicama. košatih vej so bingljale po zraku »Potem pa kar brž pojdiva. Do zelene liane (ovijalke), kakor veli- večera morajo biti jaselce gotove.« kanske debele vrvi. Sklep je bil storjen. Jožek si je Jožek in Julka sta se komaj pre- oblekel očetov suknjič, sestrici pa rila skozi bodičje v notranjost go- je ogrnil materin pled in ga ji za- zda. A do drevesnih debel, porašče- vezal zadaj na hrbtu. nih z mahom, zaradi bodečega trnja 63 nista mogla. Drugod pa ni bilo ma- po njenih vejah. Okrog smreke so hu. bile zbrane živali iz pragozda. Ne- »Pojdiva še malo naprej,« jo je katere so ležale, druge so stale, opi- tolažil bratec; »poiščiva kraj, kjer ce in velike ptice ujede pa so ždele ne bo trnja, in si naberiva mahu.« PO drevesih. Mogočen lev, z orja- Počasi sta lezla naprej, vedno glo- ško grivo, je stopil pred zbrane ži- blje v gozd. Zgodnji zimski večer vali in jih takole nagovoril: »Pre- ; se je pričel spuščati nad vrhove pra- dragi prebivavci pragozda! Zopet gozda. Med vejevjem so prhutale obhajamo sveti večer, naš praznik nočne ptice, velike vešče z blešče- miru. Zelo me veseli, da ste se v čimi krili so letale po zraku, čudni, tako velikem številu zbrali ob bo- vreščeči glasovi so prihajali od vse- žičnem drevesu. S posebnim zado- povsod iz gozda. ščenjem pa vam sporočam, da bo- Jožka je zaskrbelo, Julka je zajo- mo me živali pragozda kmalu pre- kala in se privila k bratcu. Nika- kosile človeka. Zvedel sem natnrec, mor nista znala več, tema je posta- da se ^udje nikakor ne morejo ze- ] jala vedno gostejša . diniti med seboj. Mnogi oznanjajo , »Julka, ne jokaj,« je Jožek obje- namesto miru razdor in sejejo so- mal sestrico in se je sam komaj vrastvo: Zato mlshm' da smo lahko zdržal joka. »Kar tu počakava, očka POI?o?ni na svojo starodavno pol- : naju gotovo pride iskat. Prav nič nocm,co svet,ega vec.er?.in Pozivam se nama ni treba bati, saj nocoj je vse^zbrane' da zapojo himno miru.« sveti večer. Marfa mi je pravila da -^^ "\e.d "3"™ sloni, cebre, tx- zveri v pragozdu na ta večer niko- gn: le«Pardi, kenguruji, antilope, mur nič žalega ne storijo.« ^pi(\e' raznovrstne ptice in se mno- „ . , . . A t • i-t fio drugih, so zagnale vsaka svoj Kraj, kjer sta stala je bila ne- das __ Jožek in Julka sta strme kaksna jasa, obdana okrog in okrog poslušala. Prav do jutra je trajal 1 z drevesi m porascena s travo. Se- nenavadni svetonočni koncert. Ob : dla sta na tla in se stismla skupaj. m svitu so se živali razkro. Jozek je segel v zep ocetovega suk- Ue na različne strani. _ Prav ta. ; njica. V roki ie zacutil kovinasto kmt sta Jožek in Julka> ki sta bila • stvar. Od veselja je planil pokanci. od gladu in neprespane noči že vsa ] »Julka, ocetov vzigalnik je tu! Zdaj obnemogla, zaslišala iz daljave zna- ' st pa lahko narediva ogenj, da naju ne glasove. Ti glasovi so prihajali ne bo strah.« vedno bliže Nenadoma so se usta- Z rokami sta nagrabila suhega vili pred Jožkom in Julko trije jez- dračja; Jožek je ukresal ogenj in deci. Bil je oče Cvelbar z dvema podnetil kup. Veseli plameni so raz- sosednjima farmarjema. svetlili okolico, gost dim se je valil ,T v . ~ ..v . , med veieviem >>Vso noc vaju. ze lscemo-K Je sko" t » i • t 'n j. ii čil oče s konja in objel svoja otro- Jozek m Julka sta se naslomla ka v naglem diru so nato vsi od. drug na drugega in sta ob dogore- jezdiH ti domu vajocem ognju kmalu zaspala. bve- i tla, mesečna noč je bdela nad pra- ln na božični dan sta Jožek in < gozdom ... Julka pred izrezljanimi jaselcami, ki jih je bil prinesel oce iz mesta, — — — — — — ~~ — — pripovedovala strmečima roditelje- x ...... , ., ma o vsetn, kar sta doživela na Sum in vnscanje je predramilo . g pragozdu. otroka. Od zacudenja sta obstrme- ^ " ! la; nedaleč od njiju je stala visoka Mir in zadovoljnost sta se nase-smreka, vsa bliščeča od samih sre- lila v srca srečne farmarjeve dru-brnih in zlatih vešč, ki so čepele žine. 64