! AMERIŠKA AMEIUCAN IN STOUT FOREIGN m LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY] NEES£AgER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 11, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Meriške čete so se izkrcale na olomonskih otokih po vročem boju Devet primorskih Slovencev obsojenih na smrt, ker so ubili nekaj Italijanov Nazione Unite, italijanski emigrantski časopis v New Yorku, prinaša sledeče poročilo iz Italije: "Posebno sodišče za zaščito države je 25. junija sodilo skupino Slovencev, obtoženih umora karabinijerskega poročnika Jakoba Zani-a, karabinijerskega brigadirja Josipa Londei-ja in fašista Laurenti-a v Vipavi. Poleg tega so v spopadu z oboroženimi silami vojske ubili 4 vojake in ranili 7 drugih. 9 Slovencev je bilo obsojenih na smrt, in sicer: .Prane Vinči, Ivan Čekada, Josip Hreščak, Pavel Rust, Franc Srebot, Leopold Fran, Karel Kaluža, Anton Belek, Viljem Dolgan. Ustreljeni so bili 27. junija v trdnjavi Bravetta v Rimu. Drugi so bili obsojeni na smrt v odsotnosti in sicer: Karel Maslo, Franc Maslo, Anton Fer-jančič, Aleksej Sorta, Ivan Premoli, in Peter Zoran. Na 30 let so bili obsojeni Andrej Pizenti, Josip Pizenti, Josip Urbančič, Anton Benigar, Andrej Suša, Alojzij Vrečar in Alojzij Maslo. —<-o-— Podmornice vozijo potrebščine jugoslovanski vojski London, Anglija. — Angleške podmornice vozijo potrebščine jugoslovanski armadi pod poveljstvom generala Mihajloviča. V zadnjih mesecih so dopeljale podmornice precejšno množino orožja in municije. Isto se zatrjuje celo iz osiških virov. Jugoslovanski bombniki, ki so jih četniki vzeli Nemcem, so bombardirali zadnje dneve Ba-njaluko iz osvete, ker so Nemci bombardirali mesto Ključ, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov. Poročilo iz Moskve pa trdi, da so nemški tanki in motorizirana pehota napadli četniške postojanke v slovenskih gorah, toda Nemci so se morali umakniti pred silnim navalom četnikov. --o-- Važno za gospodinje Kot smo že večkrat poročali v našem listu, je začel urad za vojno produkcijo kampanjo za nabiranje kuhinjske maščobe. Iz te pridelujejo glicerin, ki se potrebuje za naboje. V ta namen je vlada izdelala podučljivo premikajočo sliko, ki kaže, kako pa-triotična gospodinja pri tem postopa in sodeluje z vlado. To sliko lahko vidite ta teden v glediščih State, Allen in Tele-News. Priporočamo, da si jo ogledate. Prijazen obisk Včeraj so nas obiskali v uredništvu: Mr. in Mrs. Jakob Mlakar iz Chisholm, Minn., ki sta na obisku pri družini John Snyder, 1071 E. 71. St., in Mrs. Ana Burdick iz St. Mary's, Pa., ki je na obisku pri družini John Lekan na 77. cesti. Voditeljica narodnih noš Pri nedeljski paradi v Eucli-du je vodila st. clairsko skupino naših lepih narodnih noš predsednica Mrs. Frances Ponikvar, ki se je s svojimi tovaršicami ze lo postavila. To je bil spanec! Richard Pear*ej, sin okra jnega zdravstvenega- komisarja, je spoznal da trdno spanje ni samo fa zdravje, ampak tudi za šfiodo. V nedeljo zjutraj, ko\se je vračal domov v svojem avtu, je postal silno zasjkin. Pa je ustavil avto pred neko hišo na S3. cesti in sladko zaspal. Ko se je čez več ur zbudil, je napravil >bilanco svojega "premičnega" premoženja-in ugotovil, da mu manjka: Treh koles pri avtu in še ekstra kolesa, ki pu je imel spravljenega v aftv. Z leve roke mu je zmanjkala za-pestna ura, iz notranjega žepa denarnica z $18, iz zadnjega hlačnega že-fia lutnic-ca z važnimi papirji, čevlje, klobuk in obleko so mu spretni uzmoviči pestili. -o-- Svoboda je naša dedščina! Tako se glasi naslov programa za nedeljo, ki ga- bo priredil Jugoslovanski kulturni vrt v nedeljo v Gordon parku. Požrtvovalni rojaki se odzivljajo z doneski za to prireditev. Za danes beležimo sledeča imena: Pokrovitelji: Mr. in Mrs. John Poto-kar (Double Eagle Bottling Co.) $20, Anton Logar $10. Podporniki: po $5; Mr. in Mrs. Michael A. Feighan, Dr. in Mrs. Frank N. Braidech. Mr. in Mrs. Paul Schneller, Msgr. Vitus Hribar, Dr. R. F-.-Antoncic, Mr. in Mrs. Michael Telich, Edwin F. Saurich, Joseph Gorman, Mr. in Mrs. Peter Kekich. Iskrena hvala vsem in prosimo še nadaljnih darov. -o- Nov priseljenec Za stalno se je naselil v Eu-clidu John Drenik, Bočkov Janez iz Begunj. Stanuje pri svoji hčeri na 853 E. 230. St. Včeraj je obiskal naše uredništvo v spremstvu svojega čvrstega sina, sarženta Tony Drenika, ki je dobil 10-dnevni dopust iz Pine Camp New York. Našemu staremu prijatelju Meni-ševcu kličemo: dobrodošel med nami, John! Seznam naših mater Matere ,ki imajo svoje sinove pri vojakih in ki so se priglasile za nedeljsko prireditev, so v našem 2. seznamu sledeče: Katherine Gliha, Josephine Zaman, Julia Martincic, Katherine Bartol, Anna Furlan, Mary Modic, Frances Vertosnik, Angela Lunder, Anna Savnik, Mara štos, .Mary Hočevar, Mary Kmc, Josephine Lach, Frances Ucakar, Marija Dezelan, Mrs. F. Zakrajsek, Mary Rogel, Jennie Luzar, Frances Tomazin, Mary Borso, Meri Zgonc, Elizabeth Smrdel, Helen Ogrin, Frances Mišic, Mary Sadar. Danes so VOLITVE ! Pomnite, da je vsakega državljana in državljanke dolžnost da gre na VOLIŠČE! četniška podjetnost v Sloveniji, Bosanski krajini in Dalmaciji Moskva. — Tajna radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala 31. julija sledeče poročilo vrhovne komande jugoslovanske četniške in prostovoljske vojske : V Sloveniji se prodolžujejo trdi boji proti nemškim četam blizu krajev Polhovgradec, Jezersko in Kamnik. 'čietniški protinapadi v Bosanski Krajini so prizadeli neprija-telju nove izgube. Nemške in madžarske čete se umikajo iz Kozare v smeri Bosanske Kostaj.. nice. V centralni Bosni so zdaj v teku bitke v bližini mest Bu gojna, Dolnji Vakuf in Travnik. Dalmatinski četniki so zažgali dve veliki skladišči tovarne "Majdan." Vrednost blaga, ki ga je uničil požar, cenijo na 5 milijonov dinarjev. Zgorelo je 200 sodov bencina, 40 sodov olja, 700,000 vreč in tudi velike koli-čine surovin za izdelavanja vreč, več strojev velike vrednosti in drugo. V splitskem pristanišču so četniki uničili lokomotivo in transformator električnega toka, ki daje pogon za tovorjenje ladij. Več sto delavcev iz tovarne cementa v okolici Splita je pristopilo k četniškim skupinam. -o- Hud pritisk v Sloveniji London. (Radio jjrejemna služba) — Speaker londonskega radia je opozoril svoje slušatelje na hudi pritisk s strani Nemcev na vse moške delavce, posebno pa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Nemci so v obupni situaciji kar se tiče delavstva in skušajo zato v okupiranih evropskih deželah, eksploati ranih od "Herrnvolka" pridobiti čim več edlavcev za odhod na prisilno delo v Nemčijo. -o- Francozi so ubili enajst nemških vojakov Stockholm.—Enajst nemških vojakov je bilo ubitih, ko je množica 500 Francozov napadla s kamenjem kolodvor v St. Malo. Ljudje so hoteli preprečiti odpeljavo večje skupine francoskih delavcev na prisilno delo v Nemčijo. Podmornice so potopile nadaljnih 12 ladij Zadnji teden so osiške podmornice potopile nadaljnih 12 zavezniških in nevtralnih ladij na Atlantiku. S tem je naraslo število potopljenih tovornih ladij na 419. S temi 12 ladjami je bilo ubitih 62 mornarjev in potnikov, 52 jih pogrešajo in 740 so jih rešili. žalostna vest Družina Mr. in Mrs. Joseph Znidaršič, 1188 Norwood Rd. je prejela sinoči brzojavko, da leži sin Anton nevarno bolan v Marine bolnišnici v Baltimore, Md. Anton je šel pred par meseci v armado. Družina ima poleg Antona v armadi tudi sinova Johna in Louisa. Dal Bog, da bi ne bilo z Antonom nič hudega. Važna seja Društvo sv. Cirila in metoda št. 191 KSKJ ima v sredo večer ob osmih važno seja v Domu na Recher Ave. Vse članstvo naj bo navzoče! K mornarici Jack Obreza, sin Mrs. Marian Mavec iz 7202 Lockyear Ave. je odšel k mornarici. Vso srečo in zdrav povratek, Jack! Rusi zažigajo oljna polja pred napredujočimi Nemci v Kavkazu Na severni fronti pri Voronežu Rusi z uspehom napadajo nacije. Tudi na fronti pred Stalingra-dom se Rusi dobro drže, da ne morejo Nemci nikamor naprej. Kubanski Kozaki bijejo Ro-munce. NACIJI SO OKUPIRALI OLJNA POLJA V MAJKOPU V KAVKAZU Nemci, ki so se nenadno obrnili proti vzhodu, trdijo, da so zasedli Pjatigorsk, ki leži v sredini med Črnim in Kaspiškim morjem. Nemci so že prej poročali, da so okupirali mesti Maj-kop in Krasnodar ob vznožju kavkaškega pogorja. Na fronti pred Stalingradom, v loku, ki ga napravlja reka Don, so pa ruske bojne sile enako močne kot nemške in Rusi napadajo nacije z dobrim uspehom. Pet sto milj severno, pri Voronežu, so pa Rusi dosegli na-' daljne uspehe ter prebredli reko Don na zahodno obrežje. Rusi so iztrgali Nemcem več naselij. Rusi priznavajo, da s^ bili potisnjeni nazaj pri Kropotkinu, toda ne omenjajo niCo^ar o bojih pri Krasnodaru, ki je važno železniško križišče. . Dnevnik Pravda poroča, da so kubanski Kozaki napadli romunsko konjenico ter jo pognali v beg. Na tisoče romunskih vojakov je padlo. Poleg oljnih naprav v Majko-pu so Rusi požgali tudi žitna polja, kjer niso mogli pospraviti pravočasno letine. V krajih oljnih polj in nad prostranimi žitnimi polji se vali gost Črn dim, ki naznanja, da Rusi uničujejo vse, kar bi moglo koristiti Nemcem. Današnja poročila javljajo, da so Nemci okupirali Majkop, ki je dajal 7% vsega ruskega olja in da so Nemci zdaj na potu proti Baku ob Kaspiškem morju, kjer dobiva Rusija ostalih 90% olja. Revolta v Indiji raste z vsako uro. Angleška policija strelja v množico Bombay, Indija, 10. avg.— Angleško vojaštvo in policija se trudi, da bi zadušila vstajo v Indiji in je včeraj desetkrat streljala v množico v Bombayu. Stavke in izgredi se širijo po deželi. Vstaja v Indiji je posledica kampanje narodnega voditelja Gandhija, da se Indija otrese angleške oblasti. Dozdaj je bilo ubitih v izgredih že 20 oseb in nad 200 jih je bilo ranjenih. Demonstrantje kamenjajo vlake in avte ter zažigajo vladna skladišča žita. Stavkarji so zaprli že več tovaren in šol. Policija je streljala v ljudi, ki so skušali napraviti protestno parado. Med izgredniki je najiveč dijakov. V bolnišnice neprestano vozijo ranjence Angleška letala so spuščala solzi-ve bombe nad izgrednike. Toda vlada se ne boji samo izgredov proti angleški oblasti, ampak tudi izgredov in pobojev med Indci in Moslemi. Taki izgredi so se pojavili že večkrat in so bili vedno zelo krvavi in težko zadušljivi. Policija je napovedala policijsko uro od sedmih zvečer do jutra. V mestu Delhi so zaprte vse šole in kolegiji ter vse prodajalne. V Karachu so zaprte vse tržnice. Bolj nevarne kot izgredi so stavke v važnih vojnih industrijah. V mnogih tovarnah so delavci odšli od dela: Avanziral je Eddie Meglich, sin Mr. in Mrs. Joseph Meglich, 1003 E. 64. St., ki služi Strica Sama v Morris Field, N. C., je bil povišan v korporala. čestitamo! Nov odvetnik Kot nov odvetnik je bil zaprisežen August Prijatelj, sin pokojnih Frank in Mary Prijatelj iz 64. ceste. Čestitamo in želimo novemu juristu mnogo uspeha. Vinarice bodo pekli Mladinski oddelek podružnice št. 14 SŽZ bo imel v sredo popoldne ob eni takozvani "weiner roast" v Metropolitan parku. Mladi in odrasli so prijazno vabljeni, da se povesele v družbi naših brhkih dekličev. Pozdravi iz Lemonta Iz Lemonta, 111. pošiljajo pozdrave Mrs. G. Bokal iz 157. ceste ter Mrs. Rose Šimenc in sin Jackie iz 155. ceste. Najdena bančna knjižnica Kdor je izgubil bančno knjižico, jo dobi pri Ani Grajs, 1184 Norwood Rd. Iz raznih naselbin Grass Valley, Calif. — Dne 15. julija je umrl za posledicami težkega udarca na glavo John Tesan, star 65 let in doma od Viča nad Ljubljano. Dne 5. julija mu je avto z dvema neznancema zaprl pot do njegove garaže in ko je Tesan zahteval, naj se umaknejo njegovemu avtu, ga je eden neznancev udaril po glavi z nekim predmetom s takšno silo, da je obležal nezavesten, živel je še deset dni v bolnišnici in končno je podlegal. Sheboygan, Wis. — Louis Kle-menčič, star okrog 45 let in doma od nekod na Spodnjem Štajerskem, je bil te dni ubit v ta-verni rojaka Louisa Mlakarja med prerekanjem glede vojne. Klemenčič je rekel, da raje vzklikne "Heil Hitler" kot pa "God Bless America," kar je tudi storil. Nato je dobil tako močan udarec po glavi, da je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici. ' /rfWW WIW&ONDJ .JJLiji ;**»■• »jag^tMPs DOMOVINA 3' 187 bf»'L - k 2 Japonci je bila potopljena ena ameriška pet ladij je bilo poškodovanih. Koliko j, v.j Je utrpel sovražnik, še ni natančnih po-0cil> toda škoda je izdatna. h, _ 10" — Admiral Ernest J. King, vrhovni po-8o Se eriske bojne mornarice, je danes izdal uradno poročilo, ete izkrcale na južnih Solomonskih otokih z itegj. ' a preženo od tam Japonce in da za stalno zasedejo to %on° tOČko v Južnem Pacifiku. Poročilo dalje javlja, da so ti0 p J ku vr°či boji ter da so ameriške edinice dozdaj utrpe-t ^Pljeno križarko, ve križarki, dva rušilca in en trans- ^Poškodovani.-- skih ne omenJ'a število ja-t0dTa admiral i so JaP°nci imeli VeliK V letalih in da etiJ stevilo japonskih boj-|očneCf1Zločenih iz akciJ'e. i^iko madje zavezniških fen« V S° deževale bombe na lvTriščavNovi Gvine" lja^sk!itaniji-Boji za p0" iNai Pozicij na teh oto" ' PoC ' fri dni v tem Prti j;, r da zavezniki iztr- Qticem pe strategične točke h p°ročila iz zavezni- iv So .VJe£a stana o poteku '»jnovet5 Previdna-ijo, . a Poročila pa zatrtih ini„lmajo na Solomonskih 'lvr^'ativo še vedno zave-in da v glavnem napada ameriška bojna mornarica. Iz MacArthurjevega glavnega stana se zatrjuje, da napadajo zavezniški bombniki japonska oporišča na Novi Gvineji in Novi Britaniji v glavnem zato, da preprečijo japonski zračni sili iti na pomoč garnizijam na So-lomonskem otočju, ki leži 600 milj zračne poti od Avstralije. V istem času je stopila v akcijo ameriška bojna sila na tisoče milj od tega vojnega gledišča, ko je bombardirala japonske ladje in obrežna oporišča na otoku Kiska v Aleutih, ki so podaljšana veriga otokov od Alaske. Rezultat tega napada ne bo znan, dokler se ameriške edinice ne povrnejo v svoja- oporišča. j Polonci so na vzhodnem obrežju napravili na Zen*lji znamenja, ki bi kazala sovražnim letalcem pot do tovaren 0 1 e t ' N- Y—Ar-ain0 g a 1 s t v o je odkrilo ">enja'Pretno napravljena ^n kaJ.^.tleh' ki so imela 1 Pot d ' sovražnim letalen j, bllznjih ameriških Jaških letališč ob Vzhodnem obrežju, '^vilj Ja v obliki pšic so Pet°kolonci g piugi v*like 1?°rali zemljo v ob-* v J81ce- katere ost je ' h ,*eri tovaren in leta-Ndna menja 80 bila zelo X 'Z Zraka- Hnoi aju so napravili V" s te Velik° začetno čr" ^ m. da so v travi in , Ve?tre v°dijo vse"0 > L!mn- - Leta 1926 > J°hn Rotter in vdovi in svojim io retovan S°Sedje 80 žen" i/,ker iP „ naj farmo pro-Sl16 Sa*e ne bodo mogle i?°vala ; dekleta so se 7 sklenila da bodo S1 * 2a naprej- R-en ob Hi nafnaJstlet delal niti ^oJ^jecr! TVa mCr" kV^; ^azolina C>e!taj se je zbral° se'kiso *V^riških žu-3611 resolucijo, v>i> sra?'lVseJ deželi ra-C>h d°hna' kot je to v o ^ bi Jrzavah. Vsa de- Ck<°dUabreme- «e sa" ržave, pravijo iV^S"* \ No °venke krožek Seio n sred0 ob osmih a lecher Ave. grmovju izčistili zemljo. Os te črke je kazala proti nekemu letališču. Druga pšica, katero so izorali s plugi, je kazala direktno v smer tvornice za letala. To so napravili tako, da so izorali velik kompleks zemlje, neizoran so pustili samo tisti del, da je tvoril pšico in ki se je iz zraka dobro razločevala od izorane zemlje. Vojaška in vladna policija je takoj stopila v akcijo. Napravljena znamenja so uničili, kaj so napravili s petokolonci, pa armadno vodstvo še ni povedalo. D-- 19 usmrčenih v Ljubljani LONDON, 10. avg.-Reu-terjeva časnikarska agencija poroča iz Italije, da je bilo v Ljubljani ustrelje-nihl9 slovenskih rodoljubov za kazen "umora neznanih oseb." -o- Na obisku iz Penna. Mr. in Mrs. John Kukovec iz Connemaugh, Pa. sta na obisku pri družini Mr. in Mrs. Anton Malenšek, 6512 Bona Ave. Tukaj ostaneta par dni. Kdor znancev bi ju rad videl, naj se zglasi na gornjem naslovu. Prva obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Frances Debelak v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. K raarirtom Danes odide k marinom Felix čekada, 1261 E. 167. St. Pred odhodom pozdravlja vse svoje znance in prijatelje. Vso srečo, Felix! Moskva, 10. avg. — Nemci brez prestanka pritiskajo na rusko linijo v Kavkazu in ruska obrambna linija pred oljnimi polji se , nevarno maje. Depeše s fronte poročajo, da silovite eksplozije v | teh krajih dokazujejo,,da bodo Rusi uničili vsa oljna polja, pred-j no jih dosežejo Nemci. --- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. (2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. — 8.°. No. 187 Tue., Aug. 11, 1942 Sedanja borba je temelj bodočnosti Prometni minister, g. Milan Grol je govoril Jugoslovanom na londonskem radiju in med drugim povedal tudi tele važne misli in ugotovitve: "Naš narod se ni brez vzroka ogorčeno razburjal ob podpisovanju pristopanja k tripartitnemu paktu dne 25. marca 1941. 1. Danes se jasno vidi, s kakšnimi partnerji, naj bi Jugoslavija vezala svojo usodo. Nikdar vendar ne more biti prijatelj našega naroda tisti, ki je uničil Beograd in ki uničuje naš narod." Nato je govornik posebno pojasnil, kako je kombinirani napad Nemcev, Lahov, Madjarov in Bolgarov z ustaškim prevratom, ki je bil skupno pripravljen mnogo pred 6. aprilom, sataiisko razkosal Jugoslavijo. Govornik se je dotaknil zgodovinske intrige germanskega zavojevalnega načrta, ki je ob aneksijski krizi leta 190S. poskušal ločiti Srbijo od Črne'gore in od Jadranskega morja. Naš narod je že tedaj občutil aneksijo Bosne in Hercegovine kot zatiskanje zanke okrog vratu in se zato ni mogel nikoli pomiriti z aneksijo. iz takratnega splošnega jugoslovanskega poplaha je prišlo do atentata na Ferdinanda in prva svetovna vojna je vezana na te dogodke. Tokrat je sovražnik pripravil novo zanko okrog vratu našemu narodu in to na še podlejši način, tako v Bosni srbskemu življu, kakor tudi državni skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po davno pripravljenem zločinskem načrtu je bila projektirana takozvana "neodvisna hrvatska država." In ta takozvana nacijonalna Hrvatska izroča Italiji najbolj hrvatske kraje Jadranskega morja. Italiji torej — stoletnemu sovražniku Hrvatov, a hrvatska prestolica, naj bi se premaknila v najbolj srbsko bosansko krajino — v Banja-luko. Vse to je lahko storila samo podla zločinska banda laških in nemških plačencev, ustašev in frankovcev z izdajo tradicij in življenskih interesov Hrvatov. Pri tem je ta dru-dal ogrožala tudi sam obstoj Srbov v Bosni in Hercegovini. Če vse to povežemo z zločinskim razseljevanjem Slovencev, potem se nam jasno pokažejo obrisi načrta, katerega cilj je nasilna odvrnitev Slovanov čim dalje od Jadrana ter utrditev krvavega sovraštva med Srbi in Hrvati. Ta satanski germanski načrt opustošenja Jugoslavije, po katerem bi se morale temeljito predrugačiti usodnosti srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda, moramo vsi imeti stalno pred očmi, ko gledamo na te dogodke. Hitlerjev program je razkosati Jugoslavijo, zanesti sovraštvo ne samo med Srbe in Hrvate, pač pa razdvojiti same Srbe med seboj, uničiti in to ne samo z orožjem in lakoto, pač pa tudi z bratomornim zatiranjem enih in drugih. Ničesar, bratje, kar je v Hitlerjevem programu, ne more biti naš program. Danes moramo celiti naše rane, povezati vse naše sile, kajti bliža se čas, ko jih bomo krvavo potrebovali za odločni udar na sovražnika. V tem času je potrebno, da se pokaže kdo nekaj pomeni in s kom se brati. MERA, S KATERO SE BODO HRVATI IN SLOVENCI NAŠLI Z RAMO OB RAMI S SRBI V TEM ČASU, TO BO MERA ZA TEMELJE NJIHOVE DRŽAVNE SKUPNOSTI. VOLJA NARODA, KI MORA PREOBRAZITI ŽIVLJENJE DRŽAVNE SKUPNOSTI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, SE MORA POKAZATI V ZEDINJENI ENAKI SILI VSEH V ČASU, KI SE BLIŽA Z VELIKIMI KORAKI! V spopolnitev govora ministra Grola na londonskem radiju, je prvi podpredsednik kr. vlade dr. Juraj Krnjevič izjavil tole: "Govor ministra Milana Grola na radiju je po mojem prepričanju zelo važen. Drago mi je, da lahko rečem, da z govorom soglašam tako v pogledu ocenjevanja dogodkov, kakor tudi glede zaključkov, ki jih je iz teh ocen izvajal g. Milan Grol. Nemci in Italijani niso prijatelji niti Slovencev, niti Hrvatov, niti Srbov, pač pa so zakleti sovražniki tako srbskega kakor .hrvaškega in slovenskega naroda. Če je kdo kdajko-li o tem podvomil, so mu dogodki zadnjih let prožili za to neovrgljive dokaze. S svojimi zavezniki sta Hitler in Mussolini storila vse tako na severozahodu, na severu in na jugu, tako na vzhodu in jugovzhodu Jugoslavije, da bi oslabila Slovence, Hrvate in Srbe, da bi onemogočila njihovo skupno življenje in da bi jih trajno podvrgla njihovemu gospostvu. Predvsem pa sta se trudila da do slfrajnosti zastrupita odnose med Srbi in Hrvati. Spore, ki so obstojali zadnjih 20 let in iz njih nastalo nezaupanje, poskušati tako poglobiti, da bi jih nikoli več ne bilo mogoče premostiti. Ko jima nobeno drugo sredstvo ni moglo nuditi zaželenega uspeha sta s prelivanjem nedolžne krvi hotela za vedno oddeliti ene od drugih. Taka satanska misel se je lahko porodila samo v glavah nestvorov, ki se nista celo med svojim lastnim narodom, strašila prav nobenega sredstva, da bi se dokopala oblasti. Strašno in grozno je to kar se je pri nas dogajalo v zadnjih 10 mesecih. Nad nedolžnimi Srbi so počenjali najstra-?nej.se zločine. Kot Hrvat in kot član hrvaškega kmečkega gibanja, ki je vedno in brezizjemno odbijalo uporabo sile v politični borbi, nimam zadosti besed, da izrazim svojo bol zaradi teh zločinov in da jih obsod'im. Taki zločini so bili vedno tuji duši hrvaškega naroda in nimajo ničesar skupnega z njim. Izvršila jih je peščica pokvarjenih, moralno diskvalificiranih tipov, ki so se leta in leta vzgajali v Italiji in Nemčiji, medtem ko sta obe ti dve državi sklepali pogodbe o prijateljstvu. Ti ljudje so mnogo Hrvatov, pa med njimi tudi mene, obsodili na smrt. Tudi pri izvrševanju teh zločinov so igrali Nemci in Italijani dvolično vlogo. Na eni strani so podpihovali in pomagali zločincem v njihovih delih, na drugi strani pa so se prilizovali kot prijatelji nedolžnih žrtev. Pri tem jim ni bilo niti za Hrvate niti za Srbe, pač pa je njihova igra šla za enim samim ciljem, da zadenejo tako ene kakor druge in predvsem njihovo skupno državo Jugoslavijo. Te resnice se moramo zavedati in po njej postopati. Ravno ti tragični dogodki so pokazali kako potrebna je urejena Jugoslavija tako Srbom, kakor Hrvatom in^ Slovencem. Ta zavest in popolna solidarnost v današnjih časih — kakor je to zelo dobro ugotovil g. Groll —- bo položila nepremagljive temelje njihovi skupni bodočnosti." To izjavo g. podpredsednika dr. Krnjeviča je prečital na londonskem radiju g. Večeslav Vilder, ravnatelj poročevalske službe kr. vlade, kije svoja izvajanja zaključil z naslednjimi besedami: "Tako ste slišali prvaka in zastopnika Srbov, kakor tudi zastopnika in prvaka Hrvatov, ki sta složno izrazila razpoloženje naroda iz Londona, ker je na žalost mogoče samo od tu svobodno slišati pravi glas Srbov in Hrvatov. BESEDA IZ NARODA Vabilo pevskim zborom Slovenski pevski zbori! V nedeljo na primorski slavnosti je donela slovenska pesem, kakor že ne dolgo poprej. Menda ste peli od srca, ko ste imeli oči obrnjene v domovino, kjer se več ne poje naše pesmi! Hoteli ste nadomestiti to, kar je tam prepovedano. Za to je grmela vaša pesem, da se je razširjal glas proti vzhodu in priklicali ste, črne oblake, ki so jezni nad usodo, grozili potopiti sovraga, ki uničuje in tepta slovensko glasijo in pesem v rodni domovini. Kaj vam hočem s tem povedati? Tole, ni dovolj, da se prepeva slovenska pesem samo našim le tako žalostnim srcem, ki krvave, to ni dovolj! Sami si ne moremo poriiagati, živimo z razmerami z drugimi narodi in z ;plošno ameriško publiko. Vi morate peti tam, kjer se bo čula vaša-naša pesem med tisoče dru-t?e naše sostanovalce, Ameri- ponski mladini vŠ^ (10 od 100) "Kintar:; 2 z Je krilil z rokami in , > n°gami ter jadikoval. I«! Kje visim -! J Na stropu-! j^^^sir, snemite me! c at!" iztr£a, si zlomim s ulj' c Pa je smeje se odkima- č ajw s f av0v..° povejte, kdo je do- s i! I • j Pic'SerVeda!". ^ del stave — ?" c »emu Stavo! Le kar brž i < 01^Vbrž-_brž__r s ,; ] ■ sPet skočil na mizo, 111 snel 6Ža Za boke> £u dvi" i.' »vil )i.ga zasukal v zraku, 0 in tlJPrvo poleg sebe na » donel ? šele na tla- sPet ' f i vz>i°, Urn° ploskanje in f«' >cil jlkl so hvalili Drolla. v ||I Jal ;'za Angležem na tla, 2 °ko na ramo in vpra- 1 t ( 1 °> kak $ ?" K° vam je teta všeč, c i Vh 1 { h ^ how much — too , je nre 0 kako zelo všeč )' 'orejP°Vetlal lord klavrno. " Si^,y,žePstemilešta- 5 Pitni i • ' j žep. J(! nuggete in bankov- : c> veselo namuznil in : 11 fi 1 mylord, če bi i 1(10 C"1' Ždeli stavit' le v 6 se obrnite! Vsik-' N je na razPolago!" < f' lojrp i« si otipaval 'i S- aii»T,boke'da se pre- ' In Z ^ Popustil kak ! Ie v«e t i° Se je Prepričal, " mč Še V redu> je P°" M; °ko m se veselo na-Snit ^ trHsni ?a stava, kajne? So ,S>al tile westmani \ r°ke'"PraV jih je treba hz T' da bil prav ft sir,,,1"11' ki je vas vzel W0 ' Se je smejal Droll. Ste Pravilno! Imeniten I • teta i v H • Zanimam se za i !! ^ ip u-, JHrav vaš oče in za" prišli sem > vS„ni bU pač pa "il estn0 ^ Povedal Dro11 i °šo Pshaw —! o, lo je' M d^če. Vi ste sa-,y>ce ^ Pa najbrž nič. paJeJ311 mnogokaj." VJlv°vn na Primer?" je C1 je Prašal užaljeni lord. it ,wC®rkovnik, zvonar, ifcJSl ! ar- občinski slu-W*Uvaj °noša, brusa:č, ik J <*te • llaCelnik vaške ga-; \aških n obenem podnačel- , °;oljv„ veteranov. Vam še KI11-.-. I Vex ,se je smejal lord. S'Se. °d°volj!" P1- k ^en na kratko po-j Priden človek je : iti s nv0• • Otroci — ? So- ZAKLAD v srebrnem jezeru selo. V Berlinu jej; , RangJvaldOva izročil«; g spodični Bernardovi'1 priporočili; ona pa ^ zadovoljna vrnila v D Milica se je takorek°c la. Bila je razsodna da se ji ni bilo bati F HI umnosti od te strani. | V Parizu sta bili ? te posleni z nakupovanj6 ^ vanjem oblek, skrb z* 15 je Milico tako prev«e celo pozabila na vzrok sitnosti, t. j. na por^; (Dalje prihodu)" vzgojiti. / Na dan odhoda je zadnjikrat obšel vso hišo. Vse in povsod je ailo prenovljeno in pospravljeno za sprejem lepe grajske gospe; posebno lepe so bile: .soba v rokoko, višnjevi buduar, bela in pozlačena sprejemnica in spalnica, prevlečena s kitajsko svilo, s posteljo pod baldahi-nom, s čipkami in toaletno mizo "Pompadur." — Iz Petrograda vam sporočim dan in uro prihoda, — je rekel zadovoljni grof gospe Linderjevi pri slovesu. Prispemo zvečer, zato pripravite večerjo; tudi ne zabite zakuriti sob, zlasti grofičinih, v vazah in cvetličnikih naj bodo cvetlice in povsod mora biti razsvetljeno. Oskrbnik pa je prejel ukaz, poslati na postajo kočijo in poskrbeti, da bo vse grajsko oso-bje v paradnih liverjah pripravljeno za grofičin sprejem. IX. Miličino potovanje je bilo ve- fyfae GENERAL U. S. GRANT (1822-1885) All eyes were turned on two men. One, tall, dignified, immaculately dressed. The other, short, stocky, businesslike, clad in a wrinkled field uniform. It was a moment which both men had anticipated for years, and at no time in their lives was either man greater. One was General Grant, a native Ohioan. The other, General Lee, leader of the Confederate forces. The place was Appomattox Court House. Lee handed his sword, hilt first, in .token of surrender to Grant. With an impatient gesture the token, was refused. The Civil War, to all intents, was over. "Disperse your men," Grant said. "Let each take his horse to again till his land. Give each man provisions. The war is over." Grant was on that day a great man. For four years and more he had fought, in the West, in the East. He had risen, this Ohio man who had been born at Point Pleasant, tiny Ohio River village, from colonel to general of the Armies. vam priporoča, da glasujete za sledeče kandi^ demokratskih primarnih volitvah v torek, H 8 h ZA GOVERNERJA !! X JOHN McSWEENEY i Državnega pravdnika Kongres 20. °r X HERBERT S. DUFFY X MICHAEL A. & • /rt^ S Kongres 21. distrika Kongres 22. dw X EDWARD J. SKLENICKA X JAMES METZE^ fe Za državne senatorje ii (Ne glasujte za več kot 6) X EMIL A, BARTUNEK X WILLIAM M. ' X MAXWELL J. GRUBER ti Za ostale tri pozicije izberite katere tri želite ^ HARRY J. DWORKIN ALBERT J. PLAC^l MARGARET A. MAHONEY CLARANCE L. I BERNARD J. McCLUSKEY WILLIAM J. ZOU^ £ Za državne zastopnike (Ne glasujte za več kot 18) X J. FRANK AZZARELLO X JO MODIC X JOHN J. BABKA X JOSEPH J. OGB1' X EDWARD A. CIPRA X JOSEPH PETR^ ■ X JOHN T. DE RIGHTER X FRANK J. POKOJ X GEORGE HOLL X EDWIN F. SA^', X WILLIAM HUDLETT X WILLIAM J. S^ X LODY HUML X FRANK J. SVO^ X STEPHEN A. ZONA (Za'ostale tri pozicije glasujte za katerekoli tri izmed sledečih"8" HARRY A. BLACKMAN THOMAS J. DAVlSI , EDWARD J. HANRATTY FRANCES S. JOHN J. CARNEY JACK P. RUSSE^j IRENE M. KELLEY CHARLES F. SW^ Z a okrajnega komisarja! X JOHN J. PEKAREK Najboljšo Garancijo Zavarovalnine 1 Vam in Vašim Otrokom Admiral William D. Leahy, U. S. N. je bil od predsednika Roosevelta imenovan njegovim prvim pomočnikom v vojnih zadevah. Gornja sliko.nam predstavlja skupino težkih M-h, 30 tonskih tankov, ki so opremljeni s 75mm topovi. Te vrste tankov izdeluje Fisher Body, ki je oddelek General Motors v Detroitu. Prvi tank je bil izdelmi v tej tovarni v začetku julija tega leta. Sedaj obratuje ta tovarna s polno paro. V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA i, IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK —Tvoja ženitev me resnično n veseli, saj je že davno čas, da b se oženiš, — je začela baronesa po trenotnem molku, — toda h moram reči, da me je presene- v tila tvoja izbira: kako si se od- š ločil vzeti Rusinjo? Ti — prvi z med grofi pl. Berenklavi — si d se odločil za tak mešaljanso ter n jemlješ žensko nižjega plemena, po Ludolf ovem zatrjeva- 1* nju. Do zdaj so bile vse ženske, g ki so nosile tvoje ime, deklice I plemenitaških in čisto nemških r rodbin. i — Umiri se, teta Karolina. Moj zakon ne bo mešal j ansa, c ker moja nevesta, Milica Ša-stunova, pripada staremu ple- j menitaškemu rodu: ded ji je 1 general, oče je bil polkovnik in s oba sta služila pri gardi. — Vem, vem, toda ti barbari 1 nimajo takega pristnega plem- I stva, kakor je naše. 1 — Vi imate docela napačne : predstave o ruski družbi in ru- i skem plemstvu. Toda da vas 1 pomirim glede svoje ženitve, i vam moram povedati, da moj oče popolnoma odobrava mojo : ženitev; poleg tega pa se mora : ta predstavnica nižjega plemena, kakor govori Ludolf, smelo meriti z ženskami najvišjih plemen,—je hladno dostavil grof. Vzel je iz bočnega žepa Miličino sliko in jo podal teti. Če pogledate to očarujočo glavico, boste morda omehčali svoj strogi ugovor in me boste razumeli. Baronesa je nadela lornjet, pogledala sliko in jo dala hčerki. Ko je Vilma videla prelest-no obličje svoje tekmovalke, je komaj zatajila ljubosumnje, ki ji je stiskalo srce; zdaj je vedela, da se "izdajalec" ne ženi zaradi denarja z inozemko, ampak iz ljubezni. Brez besede je vrnila materi sliko, a ta jo je izročila grofu. —Tvoja nevesta, dragi Egon, je brez dvoma zelo lepa; toda to dokazuje, da si je samo lep obrazek pokoril tvoje srce, kar se včasih pripeti naj resnejšim j in najsolidnejšim ljudem. Dru-j go vprašanje je, če ti prinese tudi srečo tvoja zapeljiva sirena, ali bo čuvala tvoje ime in tvojo čast, ali ti bo udana in pohlevna družica na poti tvojega življenja in če bo upoštevala vsak ukaz svojega moža? Ali se bo hotela pečati z gospodinjstvom in voditi razumno gospodarstvo ? — Upajmo, da ima v polni meri vse te čednosti, pa če ti tudi kaj nedostaja, se bo tu naučila, — je odgovoril grof z veselim tnasmehom. Sam se je moral smejati svoji laži. Samoljubna, muhasta, lahkomiselna Milica je bila prav malo podobna pohlevni in poslušni ženi; toda borba s tako očarujočo nasprotnico ga je veliko bolj privlačevala kakor' " ~~~~ i PREMOG — COKE j Razvažamo po vsem Clevelandu. Vpra- i gajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKB Ako iščete dobrega popravi j aica za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) I Oblfck Furniture Co. % <► TRGOVINA S POHIŠTVOM <> /k PohiStvo in vse potrebščine 4> X za dom >f 6613 ST. CLAIR AVE, <> ^T_HEnderson 2978__4> mirni, toda dolgočasni raj, ki bi mu ga ustvarila Vilma. r Grof je izpremenil pogovor, hoteč s tem namigniti, da je to ^ vprašanje izčrpano. Posedel je s, še nekaj časa, nato je pa odšel (j z izgovorom, da mora naslednji dan zgodaj v službo. Ludolf a z ni videl. ' Vest o pripravah v Krenici, ' ki so naznanjale tako važni do-godek, je s pomočjo takozvane Pantoffelpost kmalu prišla do ^ mesta, kjer je stal grofov polk, v in naglo je obšla vse mesto. r Dva dni po obisku pri Dauni- j cevih-je Berenklau zvečer sedel v delovni sobi svojega mestne- ^ ga stanovanja ter pregledoval računske knjige o svojem pose-stvu, ko je prišel k njemu eden ^ izmed njegovih najbližjih tovarišev, Adalbert pl. Valnek. - 1 Grof ga je imel rad zaradi nje- j govega odkritega in poštenega značaja, bil mu je naklonjen ( in mu je o priliki večkrat pomagal, ker oni ni imel nobene- " ga imetja. Ko sta se porazgovorla o raz- | nih stvareh, je Valnek nenado- j ma vprašal: — Povej mi, Berenklau, kaj | .je resnice na govorici, da se že- ; niš? Ne misli, da je to samo , prazna radovednost z moje ; strani; toda povsod govore o tem, celo v častniškem kazinu. Govore, da se ženiš s tujko. — To je res čudno, kako se ljudje vselej zanimajo za stvari, ki se jih ne tičejo. Naše mesto je pravo gnezdo opravljanja, — je odgovoril grof in na-mršnil obrvi.—Takrat pa imajo prav: ženim se in sicer z Ru- 1 sinjo. To bi bil sam povedal po- ; zneje, ko prejmem dovoljenje od predstojništva. Valnek je zamišljeno zabob-nal s prsti po mizi, nato je prožil roko tovarišu. — Castitam iz vsega srca! Tvoja nevesta je gotovo prele-stna, če si je pokorila tvoje odporno srce. Bojim se samo, da bo položaj tvoje mlade žene, ki je inozemka, kočljiv. Saj po- jznaš naše dame, zato se bojim, da jo sprejmejo z nezaupanjem, a one, ki so imele kakšno upanje nate, celo sovražno. — Jaz nisem dal nikomur najmanjšega upanja računati name; kdor pa bi se me drznil s kakšno dvoumnostjo žaliti zaradi moje izbire, ali bi ne izkazal moji ženi dolžnega spoštovanja in uvaževanja, mi bo dajal račun z orožjem v rokah. So stvari, v katerih ne poznam šale, — je resno odgovoril grof. — Ne jezi se, Berenklau. Nihče se ne bo drznil kaj takega, toda saj veš, da pri nas ne marajo Rusov. ' — Vem in to se mi zdi krivično in slabo. Tam v Rusiji naši bogatijo, si pridobivajo časti in oblast, tukaj pa se nihče ; j izmed nas ne upa niti oženiti . z Rusinjo iz strahu, da bi mu ! njegovi ne izkljpvali oči. V tem j oziru so Rusi pravičnejši in ve-j' likodušnejši od nas; mnogi i med njimi so oženjeni z Nemkami, celo iz odličnih krogov, s hčerkami tvorničarjev, lekarni-čarjev in preprostih rokodelcev; njih žene imajo vstop v g boljšo družbo, kje rjih nihče 3 sovražno ne gleda. Pri nas pa 3 cvetejo glupi predsodki in bes-3 na nestrpnost. Ali bo kaj čud-. nega, če nam v Rusiji nekoč vrnejo milo za drago in nas zasovražijo. Po tem neprijetnem pogovo-) ru je Berenklau sklenil, da gre - takoj javit svojo ženitev, zato se je naslednjega dne prijavil c polkovnemu poveljniku. > Polkovnik ga je molče po- > slušal, toda pri nevestinem ime- > nu je njegovo bradato obličje ^ izražalo začudenje. t — Vaši želji, vstopiti v za- \ kon, nimam kaj ugovarjati, — t je rekel po trenotnem molčanju, — dovoljenje dobite; to- g da ne morem odobriti vaše iz- £ bire, ker ste si izbrali inozemko za nevesto ... š — Čemu ne? Saj se celo y ] cesarskih rodbinah ne branijo j ženitve z inozemkami. — Res je, toda tam odločajo -razlogi političnega značaja, ki se nas navadnih smrtnikov ne tičejo. Toda če hi naše plemstvo začelo uvajati v nemške družine inozemski element in bi otroci dobivali matere, ki so zrastle v drugih razmerah, z drugačno nravnostjo in v drugi veri, bi to dovedlo do skrajno slabih posledic. — Vaše besede, gospod polkovnik, me presenečajo, ker vem, da so se mnogi naših ple-mičev poročili z Angležinjami, Italijankami in Amerikankami. — Res je, dasi tudi take zakone ne odobravamo. Toda koncem koncev so vse te Angličan-ke in Američanke vendar germanskega plemena, a Rusi? To je poseben narod, ki .se tako razlikuje od nas, da se nihče izmed njih ne more tu z nami zliti. Da se naši naseljenci v Ru- 1 siji ženijo z Rusinjami in dajejo svoje hčerke Rusom, je že razumljivo, glavno pa je dejstvo, da je to koristno nemški stvari, posebno ker so ti Nemci po večini iz nižjih slojev. Z . druge strani pa njihove zveze 1 z ruskim plemstvom krepe naš tamošnji vpliv. No, razen v ta-' kih okoliščinah smatram, da so mešani zakoni neumestni. } Berenklau je močno 'zardel. — Oprostite, gospod polkov-; nik, toda jaz smatram za svojo dolžnost izjaviti, da pri svoji ženitvi ne zasledujem nikakih političnih smotrov. Ženim se z deklico, ki mi ugaja in pripada mojemu družabnemu sloju. Moja nevesta je iz starega plemiškega rodu, katerega člani"so a bili od nekdaj v visokih državnih službah: v vojski in diplomaciji; moja nevesta ima izvr-1 stno izobrazbo in je precej premožna. Ima torej vse lastno-, sti, ki jih mora imeti žena pruskega častnika; zame je popolnoma vseeno, kakšne narodno-l sti je in katero vero pripozna-j va. Sicer pa če bi predstojni-štvo ne hotelo odobriti moje ženitve, ali bi se mojim tovari-' šem zdela neprimerna, sem pri-} pravi j en podati ostavko. Polkovnik ga je naglo usta- r viI" j — Moj Bog, kako nagli ste, j Berenklau! Niti od daleč si ne smete kaj takega misliti; nadejam se, da bo bodoča grofica izjema in postane sčasoma prava Nemka! ' Jaz sem smatral le za svojo dolžnost, opozoriti vas, da ste premalo previdno . ravnali kot nemški grof. Ker pa je polkovnik očividno hotel zabrisati neprijeten vtis, e ki ga je napravil na Berenkla- va, ga je povedel k svoji ženi, ki mu je tudi častitala. Zvečer so mu častitali tovariši v kazinu ter pili na zdravje grofa in bodoče grofice. Po teh formalnostih je vse šlo svojo staro pot dalje, le pol-kovne dame niso nehale razpravljati o "čudni" ženitvi, ki je vse presenetila; Miličina snov za klepetanje na mnogih osebah, pa je tvorila neizčrpno "Kaffekranzchen." Končno je prišel nestrpno pričakovani trenotek odhoda v Petrograd. Grof je prejel dvotedenski dopust in že vnaprej se je opajal z mislimi, kako se bo vračal v družbi z očarujočo trmoglavko, ki jo bo moral pre- ^ Grant's birthplace, Point Pleasant. < Court«y—standnrd Oil o/ Ohio He was destined to be twice president. Grant was just another Ohio boy. At Georgetown, where he went to school, he was known chiefly for his love of and control over horses. Unenthusiastically he went to West Point, and from there to the wars in Mexico, and then to the desolate, far-away West Coast. Sick of the army, he failed as a real estate salesman, a farmer, a business man. His destiny was to win a war, to save the Union. Two terms he was president, In 1885 General Grant died. In honor of his memory, his birthplace is maintained as a museum at Point Pleasant. Here are his cradle, his Bible, his West Point trunk. In nearby Georgetown are other reminders of this Ohio boy who grew up to become not only one of Ohio's, but one of I the nation's heroes. KRANJSKO-SLOVENSMt KATOLIŠKA JEDNOfn; b Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki. . . Posluje že 49. le*0 t Članstvo 38,200 Premoženje $5,0^' J Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24/' ; ajb/ Ce hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri n o štenl in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1, f kjer sc lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, op«" bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od l6- 0 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje olarHi41' ^ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certH!*8'' dobe od $250.00 do $5.000.00. j K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ? ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orff»n trudi se in pristopi takoj. d& Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrob%f se obrnite na uradnike in uradnic« krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD ,J 351-353 No. Chicago St. J DEMOKRATSKA K0ZM0P0LITIČNA LIGA