■h®'* *• T^l> ’■ 1 ,(IP’ ij|f§ *
Poštnin* platana ▼ gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO.	u	,A«<-	Cena	posamemi	Številki	Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrlfo In obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za K leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-52.
Leto XVIII.	V	Ljubljani, v torek, dne 24. septembra 1935.	štev. 95.
dctna^Ha s lunMcun vpcašoHietn
Obnova parlamentarnega in strankarskega življenja je pri še vedno močni politični zaostalosti našega naroda morala nujno privesti do novega vala demagogije. Nikjer pa ni ta demagogija tako velika, kakor pri reševanju kmetskega vprašanja. Tudi to je le prenaravno. Kmet daje največji kader volilo©v, in zato se tudi stranke v prvi vrsti potegujejo za kmetske glasove. Ze od nekdaj pa je pri nas navada, da se najbolj love volilci z obljubami. Kdor obljubi več, ta ima mandat, pa naj je obljuba še tako nestvarna, nemogoča in kar odkrito dema-goška.
Višek teh demagoških obljub je bila ona, da bodo vsi kmetski dolgovi črtani. Ker bi izpolnitev te obljube privedla le preočitno do gospodarske katastrofe, ta obljuba sicer ni bil«, izvedena, povzročila pa je čisto enostransko kmetsko zaščito ter zaradi tega tako komplicirala rešitev ureditve kmečkih dolgov, da je to vprašanje danes že skoraj nerešiljivo. A še vedno straši ona deina-goška obljuba in ovira pravilno rešitev vprašanja kmečke zaščite, ki bi ne bila v škodo drugim stanovom, temveč da bi bilo z njo pomagano vsemu našemu gospodarstvu.
Zaradi tega nepreudarnega lova za kmečkimi glasovi je prišlo že tako daleč, da celo kmetje sami že govore, kakor je dejal Ljuba Davidovič v nedeljo na shodu v Kla-dovem: »Rešite nas še vendar enkrat od naših reševalcev!« In v resnici je te demagogije s kmetskimi interesi že toliko, da morajo vsi resnični kmetski interesi in vse naše gospodarstvo zaradi te demagogije propasti. Tudi najmočnejše gospodarstvo ne more vzdržati bremen, ki mu jih nalagajo le na posilanski mandat misleči demagogi.
Tako se v eni sapi zahteva znižanje davčnega bremena za kmetovalce, večje javne dajatve za vse kmetijske zadruge, čim večje olajšanje vseh kmetskih dolgov in višje cene tudi na domačem trgu. če bi vladala na vseh drugih poljih gospodarstva velika konjunktura, potem bi bile morebiti žrtve vseh drugih gospodarskih panog za en stan mogoče, toda pri današnji težki krizi je čisto nemogoče, da bi 20*/# prebivalstva moglo prevzeti bremena, ki bi jih moralo nositi 80®/« prebivalstva. 2e preprosta matematika dokazuje, da je to nemogoče.
Treba se že enkrat zavedati, da kmetskega vprašanja ni mogoče rešiti z eno potezo peresa, temveč da je potrebno za rešitev tega najtežjega vprašanja mnogo časa ter mnogo vestnega in neumornega dela. Vprašanje nizkih kmetskih cen je predvsem vprašanje našega izvoza, če ne spravimo naših jabolk, naših češpelj, našega grozdja, naše živine, žita in flesa po dobrih cenah na tuje trge, potem tega vprašanja sploh ne moremo rešiti, ker bo ponudba tega blaga na naših trgih vedno previsoka. Kjer je ponudba večja od povpraševanja, pa so dobre cene nemogoče.
Izvoz naših proizvodov pa zopet ni mogoč, dokler ne bomo izvažali le tipizirano in kvalitetno blago, dokler ne bomo razumeli zunanje trgovine kakor treba. Da pa zopet pridemo v tem pogledu do zboljšanja, so potrebne kmetijske zbornice, ki bodo skrbele za pravilno razdelitev proizvodnje, za tipiiziranje proizvodov po zahtevah mednarodne trgovine in za odpravo proizvodnje vseh vrst pridelkov, s katerimi proti tuji konkurenci ne moremo uspeti. In potrebno je, da naše kmetijske zadruge vse drugače razumejo svoje naloge, kakor jih razumejo danes, da bodo one preprečile, da bi se z neracionalnim pošiljanjem blaga na tuje trge ubijala cena naših pridelkov.
Skratka: organizacija našega kmetijstva *ploh še ni izvedena in ker te organizacije ni> zato tudi kmet ne pride do zboljšanja svojega gospodarskega stan;«. Kmetu je treba pomagati na ta način, da se mu z zboljšanjem kakovosti njegovih proizvodov
odpre dostop na tuje trge, da se s sodelovanjem naših izvoznikov ter kmetskih produkcijskih zadrug obvaruje kmetovalec na tujih trgih pred izkoriščanjem, da bo od izvoza svojih pridelkov tudi v resnici kaj imel.
V nedeljo je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, katere so se udeležili delegati iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Sarajeva, Banje Luke in Osijeka, dočim se je Split opravičil in izjavil, da se strinja z vsemi zaključki predstavništva. Zvezo trgovskih »druženj v Ljubljani je zastopal njen predsednik Josip Kavčič.
Po izčrpni debati, katere so se udeležili zastopniki vseh zvez, je bila soglasno sprejeta ta resolucija.
1. Dosledno svojim prejšnjim sklepom se izjavlja Centralno predstavništvo proti vsaki zaščiti, če pa se že ta uporabi, potem ne sme biti generalna, temveč individualna ter morajo iz nje biti izključeni dolgovi za blagovne terjatve trgovcev.
2. V zvezi z individualno zaščito kmeta se mora istočasno poenostaviti tudi postopanje pri poravnalnem postopanju izven stečaja za vse gospodarske ljudi, da bo to postopanje ceneno in hitro ter se mora pri tem popolnoma izključiti vfloga poklicnih posredovalcev, katerim je to postopanje vir velikih dohodkov, upnikom in dolžnikom pa povzroča samo škodo, odnosno propadanje. Ves način tega postopanja se mora prilagoditi načrtu, ki ga je že izdelala Zveza trgovskih združenj v Zagrebu.
3. Centralno predstavništvo »e nikakor ne strinja in je nezadovoljno z načeli, po katerih je sestavljena uredba o zborničnih volitvah, kljub temu pa zahteva, da se volitve v zbornice razpišejo čim preje.
4. Centralno predstavništvo vztraja pri svojem prejšnjem sklepu, da predloži Zveza trgovskih združenj v Skoplju na eni prvih sej Centralnega predstavništva referat o socialnem zavarovanju trgovstva.
Tehnični oddelek naše banske uprave je letos spomladi izdelal generalni projekt za novo državno cesto Ljubijana-Sušak. Po uradni strokovni komisiji obeh banskih uprav, Dravske in Savske, se je meseca julija t. 1. izvršila predhodna komisija trase, in sta obe banski upravi tudi že pripravili sredstva za izdelavo definitivnih podrobnih načrtov in stroškovnikov. Tedanji minister za gradbe se je na skupni konferenci, ki je bila dne 16. junija v Zagrebu, izrazil v tem smislu, da utegne kr. vlada prispevati del stroškov za dela na podrobnih načrtih. Ako se za tak prispevek ne bi našlo kritje v proračunskih dvanajstinah, bi morali obe banski upravi začasno povečati svoj prispevek do potrebne višine.
Dne 1. avgusta 1985 je kr. banska uprava Dravske banovine poročala ministrstvu za gradbe ter predlagala, da naj gospod minister za gradbe nujno odredi strokovno komisijo, ki naj pregleda traso, nakar bi se ugotovljena trasa končno odobrila. Po-zamisli naše banske uprave bi se morala dela na terenu dokončati še pred zimo, dočim bi se v zimskih mesecih gradbeni načrti podrobno izdelali. Ker pa še ni prišla odločba g. ministra po tem predlogu naše banske uprave, se je zdelo, da se zamisel banske uprave ne bo mogla pravočasno izvesti. Zato sta •'kcijska odbora za gradnjo ceste Ljubljana-Sušak, ki vzporedno delujeta v Ljubljani in na Sušiku, poslala posebno tročlansko delegacijo, v Beograd, da pri kraljevski vladi izposluje nujno odločitev v korist tega tako važnega projekta. Delegacija obeh akcijskih odbo-
To je seveda težka in dostikrat tudi nehvaležna naloga, a vendarle edina pot, da pride naš kmetovalec do blagostanja. Na to pot pa seveda demagogi kmeta ne vodijo, ker njim ni za blagostanje kmetovalca, temveč le za lastno korist.
5. Ker je kreditiranje trgovcev na podlagi samopomoči v ozki zvezi s socialnim zavarovanjem, se bo debata o tem vprašanju nadaljevala na seji, ko se bo razpravljalo o vprašanju socialnega zavarovanja.
6. V skladu z lanskoletnim sklepom kongresa v Skoplju, bi moral biti letošnji kongres trgovstva Jugoslavije spomladi v Zagrebu, zaradi marsejske tragedije in dogodkov, ki so se nato zgodili, pa ni mogel biti kongres v tem času. Šele 15. julija je bilo na seji Centralnega predstavništva sklenjeno, da bo kongres 6. in 7. sept. v Zagrebu. Ker pa je med tem Zveza trgovskih združenj v Zagrebu kot organizatorka nameravanega kongresa uvidela, da je za pripravo velikega in impozantnega kongresa odmerjen prepičel čas, je Zveza predložila Centralnemu predstavništvu, da se skliče kongres na kesnejši čas. Na današnji seji Centralnega predstavništva so predlagali zastopniki Zveze trgovskih združenj v Zagrebu, da se kongres, ker ni mogel biti v prvotno določenem času, sedaj pa je zaradi jesenske sezone že prepozno, odloži na spomlad prihodnjega leta.
Po vsestranski in objektivni diskusiji je bilo soglasno sklenjeno, da se z ozirom na važnost vprašanj, o katerih se mora sklepati, skliče kongres spomladi prihodnjega leta v Zagrebu ter da se med tem najbolj skrbno pripravi ves materijal, o katerem se bo razpravljalo na kongresu. V ta namen je bilo sklenjeno, da se Centralno predstavništvo bolj pogosto sestane in da morajo na teh sestankih biti zastopniki vseh trgovskih združenj, da se skupno razpravlja o vseh vprašanjih.
Prihodnja seja Centralnega predstavni-,štva bo dne 16. in 17. septembra v Sarajevu.
.rov, ki »o jo tvorili gg. Ivan Jelačin in inž. Milan Saki je iz Ljubljane ter Gjuro Ružič iz Sušaka, je dne 19. t. m. posetila najpre-je kraljevskega namestnika dr. Iva Peroviča, da izprosi njegovo pokroviteljstvo za I najkrajšo cestno zvezo Slovenije z morjem, to je za projekt ceste Ljubljana - Sušak, ki naj bo zgrajena po zahtevah modernega prometa z osebnimi in tovornimi avtomobili. Gospod kraljevski namestnik je sprejel našo delegacijo z izredno ljubeznivostjo in je kazal polno razumevanje za zvezo Slovenije in hrvatskih pokrajin Jadranskim morjem.
Naše odposlanstvo je nato prosilo za sprejem pri ministru dr. Antonu Korošcu. Ta sprejem se je določil za prihodnji dan. Zato je delegacija odšla k ministru dr. Mihi Kreku, da ga prosi za podporo in pomoč. G. minister dr. Krek se je živahno zanimal za projekt, ki mu je bil v glavnih obrisih že znan, in je še istega dne o predmetu razgovarjal z ministrom dr. A. Korošcem in z ministrom za gradbe ini. Bobičem. Naša delegacija je nadalje posetila ministra za trgovino in industrijo dr. M. Vrbaniča in je tudi- tukaj našla vso naklonjenost. Prihodnega dne, 20. t. m., je zastopstvo akcijskih odborov, v spremstvu prejšnjega ministra za gradbe dr. Marka Kožulja, poročala ministru inž. Milošu Bobiču kot pristojnemu resornemu ministru. Le-ti je izjavil, da je v smislu razgovora z mlnstrom dr. Krekom že zjutraj odredil strokovno komisijo za revizijo trase, s čimer je želji naše delegacije ugodeno. Nadalje je izjavil, da so mu razlogi, ki nare-
kujejo izgradnjo projektirane ceste, dobro znani in da v polni meri priznava njihovo tehtnost. G. minister Bobič je omenil neugodne prometne razmere v Južni Srbiji in dal zagotovilo, da bo z enako vnemo in vzporedno eno k drugemu deloval za izvršitev potrebnih gradenj v severnozapadnem in v najjužnejšem delu kraljevine.
Naša delegacija se je še enkrat oglasila pri ministru dr. Kreku, da mu poroča o poteku razgovora z ministrom za gradbe ter da se mu iskreno zahvali za njegovo posredovanje.
Dne 20. t. m. popoldne je delegacijo sprejel minister dr. Anton Korošec. Že prejšnji poseti pri naših državnikih so potekli tako ugodno, da je delegacija dobila najboljše nade. Poset pri ministru dr. Korošcu je utrdil vero v uresničenje teh nad: Nova cesta Ljubljana-Si sak se bo v najkrajšem času zgradila, pot iz Ljubljane do morja bo kmalu odprta!
Jlazpcat/e’ \%ccd davčnim. odtoaHn
Sedaj je razgrnjen še seznam o davčnih odmerah zavezancev pridobnine po čl. 42. zakona o neposrednih davkih, to je last nikov trgovin g konji, perutnino, ribami, živino, barvami, olji, bencina, slaščicami, steklom, glasbili in razno drugo trgovino, stavbenikov, tvornic in industrij. Ti seznami bodo razgrnjeni od 23. septembra uo vštetega 30. septembra, pred davčnim ud-boroni pa se bodo razpravljale te odmere dne 7. oktobra. Davčni zavezanci naj se obračajo kolikor gre za trgovine na a davčnega odbora gg. Fabianija in Verbiča, kolikor gre za industrije pa na gg. Sta/ieta Vidmarja in 2aneta Miklavca.
Ta teden pa bo davčni odbor, ki je že v soboto začel z razpravo o davčnih odmerah trgovcev, razpravljal o teh odmerah: dne 25. septembra; modistinj - trgovk, krznarjev, graverje-, puškarjev, i’r«'"v, zlatninarjev, pasarjev, optikov, trgovcev s fotogra" 'umi potrebščinami. Obračati s?e na člana odbora gg. Fabianija in Vidma ja.
dne 26. do 28. septembra (vključno) so gostilne in dne 28. septembra tudi delikatesne trgovine in vinotoči.
dne 30. septembra pridejo na vrsto; so-davičarji, trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, železninarji, trgovine z deželnimi pridelki, kisarne in menjalnice, kino-podjetja {zastopnika gg. Vidmar in Verbič).
dne 2. oktobra: lekarne, ob 10. dopoldne: kavarne, vsakovrstna časoDisna podjetja, revije itd, razna obrtna podjetja.
dne 3. oktobra: prevozna podjetja, špedicije, drogerije, agentur« in razno trg> vine (zastopnika gg Verbič in Bahovec).
dne 4. oktobra trgovine z mešanim blagom od črke A do P dne 5. oktobra pa one od črke 1 do Z. ter stroji, vozila tor trgovine s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti zastopnika gg. Verbič in Bahovec)
Odmere davkov so letos v splošnem višje, kar je pač nerazumljivo, ker se je od lani gospodarska stiska še povečala in bi morala biti odmera še manjša. Zato je pričakovati, da bo davčni odbor storil svojo dolžnost in obvaroval davkoplačevalce pred krivično visokim obdačenjem.
Pad kupne moči lire
Indeks cen na debelo je narastel v Italiji v mesecu avgustu za 3*16#/o, in sicer od 319-12 na 329*21. Kupna moč lire je v istem času padla v trgovini na debelo od 31*4 na 30-8 (cene v letu 1931 = 100). V sej*-tembru pa je kupna moč lire še nadalje nazadovala in padla na 29*82*/«. V zadnjem tednu so se znova dvignile cene v trgovini na debelo, in to zlasti za živila. Pričakovati je zato, da se bodo povišale cene tudi v podrobni trgovini.
CehtcQtn& pccdsbcu/tuštva tcp. zdcucUhi
o aktualnih gospodarskih vprašanjih
novi ust* £iuMiaM-Su$ak
Uspešna intervencija delegacije akcijskega odbora
Vet& 2i/e&e Iccj&t/skiU zdcuženi
Poročilo zveznega tajnika I. Kaiserja za občni zbor Zveze v Ljutomeru
Naša trgovina je preživljala preteklo leto težak položaj. Kakor že nekaj let, je tudi v preteklem leti? težila naše podeželsko trgovstvo zaščita kmeta.
Tudi denarno stanje se ni izboljšalo in še vedno leže kapitali mrtvi v bankah, denarnih zavodih in tresorih.
Prav tako se ni izboljšalo stanje v pogledu kredita. Kupcijski položaj ni bil ugoden, ker je padla kupna moč širokih plasti prebivalstva.
In v tem položaju se je naša stanovska organizacija živahno gibala. Težke gospodarske razmere, ki vladajo v vsej državi, so v preteklem letu združile vse jugoslovansko trgovstvo v enotno stanovsko organizacijo, ki ima namen, da zastopa skupne gospodarske interese vsega trgovstva, — v Centralno predstavništvo zvez trg. združenj.
Zveza in združenja so vztrajno stala na braniku vseh ogroženih interesov naše trgovine in Zveza je uvaževala težnje ter pri vseh akcijah složno delovala s Centralnim predstavništvom.
Zveza je v preteklem letu sledila vsem pojavam v gospodarskem pogledu in je podvzela vse potrebne akcije in posredovanja.	\
Delo za zboljšanje obrtnega zakona
Naše trgovstvo je ob uveljavljenju zako-na o obrtik pričakovalo, da se bodo nepri-kladne določbe zakona uredile s pravilniki, ki jih je zakon določil; vendar pa pravilniki niso izšli.
V določbah zakona o obrtih je bilo mogoče različno tolmačenje posameznih določb zakona in često se je dogajalo, da so se posamezne določbe nepravilno tolmačile.
Zato se je pričela pripravljati noveliza-cija zakona. Številne konference Zbornic so pripravljale načrt za novelizacijo. Zveza je pri tem sodelovala.
Zakon o obrtih mnogokrat povzroča, zaradi določb nekaterih paragrafov, trgovstvu velike težkoče. Z ozirom na te težko-če, je Zveza v preteklem letu povzela akcije za izboljšanje tega položaja.
Na osnovi določbe § 19/4 zakona o obrtih so pričeli obrtniki, ki so samostojno tri leta obratovali, pri združenjih prijavljati obrtna dovoljenja za trgovino z mešanim blagom. To je povzročilo v vrstah našega trgovstva veliko ogorčenje, ker je izdaja obrtnih dovoljenj obrtniku, ki nima nikake trgovske naobrazbe, — krivična in nedopustna.
Tako se je razpaslo trgovanje obrtnikov z mešanim blagom po vsej banovini.
Zveza je ob pripravah za novelizacijo zakona predlagala, naj se $ 19—4 zakona o obrtih izprrmeni tako, da bo mogel dobiti obrtnik dovoljenje po petih letih samostojnega obratovanja, a le za sorodno stroko.
V načrtu novelizaeije je to vneseno v $ 19—4 in bo ta krivični postopek prenehal ob uveljavi novele zakona.
Boj proti krošnjarstvu
Dolgo smo se nadejali, da bodo ukrepi obrtnih in drugih oblasti v skladu z določbami uredb in odločb gledp krošnjarstva. Ugotoviti pa moramo, da so ostala vsa brezštevilna posredovanja Zveze in združenj, da bi se krošnjarstvo omejilo, — bre* uspeha.
Krošnjarstvo je v splošnem nerealno, ker pomeni poslovanje z blagom, ki je običajno dvomljivega izvora in dvomljive vrednosti.
V zadnjih letih pa se je razvilo krošnjarstvo z raznim blagom po nelegitimi-ranih potnikih, ki nosijo ali vozijo blago iz kraja v kraj — od hiše do hiše.
Ti nelegitimirani potniki mnogokrat oškodujejo kupca in mu ob naročilu dajo take pogoje, (.a je kupec če,sto oškodovan.
To krošnjarstvo pa tudi občutno škoduje vrgovcem, ker jim s tem odjemlje naročnike.
Zveza' se je zavzemala, da bi se krošnjarstvo kot tako ukinilo — odnosno prodajati bi moglo le izdelke domače hišne industrije.
Naša zahteva k novelizaciji zakona je:
1. Krošnjarstvo, če se že ne more popolnoma ukiniti, se nnj omeji zgolj na izdelke domače hišne industrije.
2. Ker se je močno razvilo nelegalno potništvo, naj sc potništvo uveljavi obče
le po uredbi o izdaji legitimacij trgovskim potnikom, ki jih izda Zbornica.
Ob uveljavi samo te uredbe in po navodilih, da je potništvo brez legitimacije prepovedano, bi prenehalo to nelegalno potništvo, ker bi mu mogle oblasti preprečiti prodajo.
3.	V obče pa naj se z novelizacijo zakona prepove posečanje zasebnikov po potnikih.
Vprašanje učne dobe
V splošnem se je tolmačilo, da velja kot učna doba, navedena v § 263/1 zakona o obrtih, tudi za trgovske učence, to je 2 do 4 Leta, ker je ta paragraf v splošnem delu zakona o učencih in ker se trgovstvo v vsem ravna v razmerju z učenci po teh paragrafih (252—280). Ti paragrafi veljajo enako za trgovske, kakor obrtniške učence.
Na tej osnovi so združenja, po navodilu Zveze, vnesla v pravila triletno učno dobo. Na prijave nekaterih obrtnih oblasti pa se je kr. banska uprava postavila na stališče, da velja za trgovske učence dvoletna učna doba na osnovi § 19—1. Kr. banska uprava je odredila črtan je vseh določb o vajencih v pravilih združenj, češ da te določbe za trgovske učence niso veljavne. Tu se je jasno pokazalo, da je različno tolmačenje zakona mogoče.
Zveza je zato pri pripravah za novcliza-
podjetju. Ta podjetja prodajajo blago po konkurenčnih cenah.
To vprašanje je postalo vprašanje vsega jugoslovanskega trgovstva, ki se po Centralnem predstavništvu bori za to, da se prodajalne industrijskih podjetij osamo-svoje, in ne da so del industrijskega podjetja, — delujejo po zakonu o obrtih in plačujejo davke sam«, ne pa po bilanci industrijskega podjetja.	,
Mnogo nezadovoljstva trgovstva je v naših tekstilno industrijsko razvitih krajih povzročila čezmerna oddaja blaga delavcem. Tvornice dajejo svojim delavcem blago tudi v količini čez njegovo in njegove družine potrebe. Dogaja se, da delavci tekstilne tovarne oddajajo blago tudi drugim po nižji ceni. Konkretni so primeri, da je delavstvo zalagalo s cenenim blagom mnogo ljudi, kar je v veliko škodo prizadetemu trgovstvu, ki izgublja naročnike.
Zveza je zaradi takšnih primerov posredovala in zahtevala, da oddajajo tovarne delavcu blaga le toliko, kolikor potrebuje delavec za sebe in za svojo družino.
Delo Zveze proti davčni preobremenitvi
Ko je prejšnji finančni minister predložil k proračunu za 1. 1034-/85. finančno zakonski predlog, je naše trgovstvo, pa vse gospodarstvo v državi vzrojilo nad namero čezmerne in prekozakonite preobremenitve, zlasti trgovstva. Pokazal se je tedaj protest z zaprtjem lokalov v nekaterih mestih.
Vse te akcije proti čezmerni obdavčitvi in pritisku, ki so ga izvajali finančni organi, so vodile Zveze — in tudi naša — po-
Trgovci!
Podpirajte domačo industrijo, zato naročajte le „Sne2inka“ milni nrašek, ki je zajamčeno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila IZDELUJE:
Dolničar & Richter
Ljubljana
cijo zakona zahtevala, da se uvede za trgovske učence na osnovi $ 268/1 triletna učna doba. Zgleda, da se bo to izvedlo z novelizacijo zakona.
Proti privilegijem nabavljalnih zadrug
Mnogo preglavic in mnogo finančne škode povzroča našemu trgovstvu nabavljalno zadružništvo. Zlasti škodujejo trgovstvu nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Konkretno se je dogodilo, da je nabavi jalna zadruga državnih nameščencev preplavila vse okrožje prejšnje oblasti in prevažala blago različne vrste iz kraja v kraj, po naročilih.
To poslovanje, da se izdaja zadružnikom blago v količinah, ki presegajo njih dejanske potrebe, je privedlo do tega, da se to blago prodaja naprej tudi nezadružnikom.
Poleg teh zadrug pa je tudi nmogo drugih konzumnih zadrug raznih ustanov.
Vse to zadružništvo povzroča trgovcem veliko škodo, ker s takim kupčevanjem izgube svoje odjemalce.
Vse te zadruge pa uživajo privilegije, — oproščene onih davkov, ki jih plačuje trgovec,"a. uživajo ugodnosti tudi na prevoznih tarifah.
' O tem problemu je razpravljalo tudi Centralno predstavništvo in je zahteva vsega jugoslovanskega trgovstva, da se privilegiji nabavljalnih zadrug ukinejo in podredijo v svojem poslovanju določbam zakona o obrtih s tem, da postanejo legitimne trgovine in plačujejo vse one dajatve, ki danes gredo le na račun po zadružništvu oškodovanega trgovca.
Ni v interesu niti državnih financ, da izgube na privilegiranem nabavljalnem zadružništvu mnogo milijonov dinarjev.
Zveza je v tej stvari podvzela več akcij.
Proti prodajalnicam industrijskih podjetij
V preteklem letu so se pričele snovati prodajalne nekaterih industrijskih podjetij, ki so p,a podvržene industrijskemu
tom Centralnega predstavništva, ki je z vso silo delovalo na tem, da se predloženi predlogi omilijo.
V težkem času se je pokazala potreba po enotni organizaciji trgovstva.
Naša združenja so mnogo delovala v svojih okrožjih za omiljenje preobremenitve pri davčnih upravah.
Kljub vsem naporom organizacij, pa je bil uspeh: poslabšanje gospodarskih moči, — in trgovstvo je ob nastalih težkočah prehajalo v plačilne težkoče in pričela se je ogromna odjava obratov. Postopek finančnih organov je bil skrajno oster in številne so bile davčne rubeZni, pri katerih se je blago pod ceno prodajalo.
Upamo, da bo nova smer, ki danes pfe-vladuje, predvsem stremita £a enakomerno, znosno in pošteno obdačenje gospodarskih stanov.
Za zboljšanje in pocenitev prometa
Zveza se je dosledno zavzemala za vse mnogoterne težnje, ki tarejo naše trgovstvo v prometnih zadevah.
Naše prevozne tarile, ki se niso prilagodile sedanjemu težkemu položaju, so povprečno *a 40—50% previsoke. V nekaterih strokah, zlasti izvoznih, — so ne-znižane tarife povzročile konkurenčno nezmožnost na zunanjem in tudi na notranjem trgu. Tarife so čezmerno obremenile režijo in to stanje je izvozne stroške močno prizadelo pri izvozni ceni.
Zato je bila stalna borba, ki jo je Zveza vodila, — in posredovala, da se tarife
znižajo.
Prav tako je tudi z najemninami leža-rinskih prostorov na železnicah. V preteklem letu.so bili ležarinski prostori prazni, deloma zaradi znižanja prometa, a največ pa zaradi visokih najemnin, ki so silile trgovstvo, da je najemalo — mnogo cenejše, ob progi ležeče zasebne prostore;
Zveza je predlagala revizijo pravilnika o najemninah za ležarinske prostore.
Leta in leta sq Zveza zavzema na svojih skupščinah za zgraditev progo Kočevje Sušak, pa je vprašanje, Če se bo tej dolgo-
letni težnji našega gospodarstva ugodilo z javnimi deli.
Dolgoletna prizadevanja vodi Zveza za otvoritev proge Hodoš-Ko(orinany v Prekmurju, ki bi neposredno vezala našo državo z Ogrsko in Avstrijo.
lstotako je že dolgo viseča zadeva normalizacija proge Poljčane - Konjice - Zreče in izpopolnitev postaje v Gornji Radgoni.
Sodelovanje s Centralnim predstavništvom
Naša Zveza je članica Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije.
Zvezo zsatopata pri Centralnem predstavništvu predsednik Josip 3. Kavčič in podpredsednik Ferdo Piutcr.
Centralno predstavništvo je s sodelovanjem Zvez vedno posredovalo pri poedi-nih ministrih v vseh zadevah, ki se tičejo teženj trgovstva.
Zastopniki Zvez trgovskih združenj so v Centralnem predstavništvu sprejeli mnogo sklepov o težnjah trgovstva.
Navajamo nekaj za nas najvažnejših sklepov Centralnega predstavništva: Jugoslovansko trgovstvo je proti zaščiti bilo za katerikoli stan, — in zahteva, da se vse izvzetne mere čimprej ukinejo.
Do uveljave likvidacije obstoječih zaščitnih mer pa zahteva Centralno predst.: da sc izvzamejo blagovni krediti kmetom iz zaščite kmeta;
da se izvede temeljita reforma zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, da se odstranijo razni posredniki; znižajo in maksimirajo stroški in poenostavi postopek, a vse to ob obveznem sodelovanju združenj;
da se čimprej uveljavi zakon o financah samouprav in na ta način izenačijo pogoji njih vzdrževanja in nudi možnost razvoja mestnega in podeželskega gospodarstva;
da se izvede unifikacija vseh samoupravnih doklad;
da se T. br. 34, t. 1 zakona o taksah izmenja tako, da se od plačila te takse izvzame vsa prodaja iz roke v roko.
da se izvede revizija carinskih tarif, ker je zaščita toliko visoka, da daje možnost izkoriščanja samo malemu številu veleindustrije, a katera zaščita gre na škodo potrošnika in države.
številne intervencije Zveze v drugih vprašanjih
Zveza je v preteklem letu budno zasledovala vse gospodarske težnje naše trgovine.
V vsakem primeru je posredovala. Tako je bilo njeno delo usmerjeno v zastopstvu teženj trgovstva.
Najvažnejše akcije, ki jih je Zveza podvzela so bile: Namera, da se upostavi socialno zavarovanje trgovstva. Zveza je izdelala načrt uredbe in ima izdelan ves tehnični material, ki je potreben za osnovanje zavarovanja.
Mnogo je Zveza delovala glede zaščite trgovcev in je predložila konkretne predloge. Zavzemala se je za izdajo uredbe o zaščiti trgovstva. Po predlogu Zveze je svoje stališče v tej stvari zavzelo tudi Centralno predstavništvo.
Ponovno je posredovala Zveza pri kr. banski upravi in upravnih oblasteh ter pri Komandi žandarmerijskega polka v zadevi krošnjarstva in potnikov.
V preteklem letu je sodelovala v borbi sadnega trgovstva in z resolucijo posredovala, da se odpravijo ovire izvoza sadja.
Izvedla je akcijo za revizijo telefonskega pravilnika, ki se je potem tudi nekoliko izpremenil.
Na iniciativo združenj je podvzela Zveza akcijo za ureditev prodaje soli maloproda-. jalcev. Številne so bile pritožbe, da se je znižala provizija, je režija maloprodajalcev soli zaradi oddaljenosti od zakupnika tako visoka, da pri prodaji soli nič ne zaslužijo. Monopolska uprava je pozneje ceno soli nekoliko znižala. V vrstah maloprodajalcev soli se je pojavila težnja, da se vpostavijo v od velezakupa daleč oddaljena okrožja podzakupi, ki bi znatno znižali prevozne stroške.
Sodelovala je pri pripravljanju načrta o novelizaciji zakona o obrtih in povodom konferenc Zbornic predlagala težnje, ki jih ima naše trgovstvo v pogledu na obrtno zakonodajo. Vse te težnje je Zveza predložila tudi Centralnemu predstavništvu, ki je o teh težnjah na sejah razpravljalo in posredovalo na odločujočih mestih.
Zveza je zavzela stališče glede uredbe o strokovno-nadaljevalnih šolah in o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov.
Zveza je o svojih akcijah in o vseh pojasnilih, ki jih je prejela, obveSčala združenja z okrožnicami.
Delo Zveze je dostikrat odvisno od sodelovanja združenj. So akcije, za katere je potrebno, da vsa združenja na vprašanja Zveze točno odgovore in stavijo predloge, da more Zveza svojo akcijo podpreti s konkretnimi primeri.
Delo zvezinih sekcij
V okviru Zveze delujejo naslednje sekcije na področju banovine:
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. združenj, Ljubljana.
Sekcija drogistov pri Zvezi trg. združenj Ljubljana,
Sekcija trgovcev s foto-potrebščinami pri Zvezi trgovskih združenj, Ljubljana,
Sekcija knjigarjev pri Zvezi trg. združenj, Ljubljana.
Najdelavnejša je bila v preteklem letu Osrednja sekcija lesnih trgovcev. Položaj v lesni trgovini se je jako poostril in na zunaj ih tržiščih je bila naša izvozna trgovina dosledno vezana na kontingente, na kliringe in razne druge plačilne težikoče. Mnogo je imela škode na italijanskem tržišču zaradi preferenc Avstriji, Italija pa je na naš izvoz lesa naložila carino in poostrila izvozne pogoje, ki močno ovirajo naš izvoz lesa; — nasprotno pa je dala Italija uvozu lesa iz Avstrije take preference, da je naš izvoz obremenjen z raznimi dajatvami v primeri z avstrijskim za 40% višje.
Isto se je dogodilo za naš izvoz v Francijo, ki je naš izvoz iz raznih razlogov v kontingentu omejila in dala Avstriji zvišanje kontingenta in še posebne preference.
Tako se je položaj na naših lesnih izvoznih tržiščih mnogo poslabšal.
Osrednja sekcija se je mnogo zavzemala za znižanje prevoznih tarif. Lesno trgovino pritiskajo k tlom prevozne tarife, devizni predpisi, zamrznitev poslovnega kapitala in kredita, ki ga lesna trgovina pri izvozu neobhodno rabi.
Vsega tega Osrednja sekcija ni dosegla pa se je zato v zaščito lesno-trgovskih interesov naslonila na Centralni odbor gozdnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Osrednja sekcija deluje na ureditvi izvoza in stremi za ureditev zunanjih tržišč.
.Sekcija drogistov se je prizadevala, da bi se s posebno uredbo uredilo razmerje med drogisti in lekarnarji in stremi za izpopolnitev stroke.
Sekcija trgovcev s foto-potrebščinami je dokaj mirovala in delovala na enotnem pravilniku.
Sekcija knjigarjev je pokrenila akcijo za konceaijoniranje stroke in deluje za solidarnost med člani.
Zaključne besede
Vse Zvezino delovanje v preteklenr letu je bilo posvečeno obrambi stanovskih interesov.
Eno pa je treba poudariti, da je uspeh njenega prizadevanja odvisen od . višine stanovske zavesti in solidarnosti članstva.
Uvaževati je, da živimo v časih, ko miselnost širokih plasli ni naklonjena pridobitnikom in da so se nasprotujoči interesi posameznih stanov zaostrili.
Slabi Časi, ki jih preživlja naše trgovstvo, — zahtevajo od vseh stanovsko zavednost, čut skupnosti, medsebojno zaupanje in stanovsko borbenost.
Kolikor združenih moči, duševne inteligence in odpornosti, kolikor pozitivnega dela, — toliko tudi pravic in uspeha.  *  .
Skupščina tcfywcev UcanisUefra st&za
Veletrgovina
A.SARABON
v Ejubljani
špecepi/«fcc blago
več vrst žganja, moko (er deželne pridelke — kakor tudi razno-vrstno
*mlninsiio voeSo
Lastna pražarna za kavo in •nlini za dišave z električnim obratom
lelelm M. 26-66 Ceniki na razpolag* I
V četi tek dne 19. t. m. je bila XVI. redna skupščina Združenja trgovcev za srez
Kranj, katero je vodil že šestnajstič g. Fr. Sire ob izredno številni udeležbi članstva. Velika udeležba je živo pričala o velikem zanimanju trgovcev kranjskega sreza za delo svoje stanovske organizacije. Skupščina je potekla v najlepši slogi, dokaz, da so trgovci kranjskega sreza solidarni zbog česar izkazuje njih stanovska organizacija vidne uspehe, kakor je bilo razvidno iz poročil na občnem zboru.
Predsednik Franjo Sire je prečital pozdrave in čestitke k 15letnici združenja Zbornice za TOI, zborničnega predsednika Ivana Jelačina in gen. tajnika Ivana Mohoriča. Skupščina je vzela čestitke z odobravanjem na znanje, zavedajoč se velike gospodarske misije, ki jo vrši Zbornica na gospodarskem polju.
V imenu mestne občine Kranj je zborovalce pozdravil predsednik občine Ciril Pirc, v imenu Zveze trgovskih združenj in njenega predsednika g. Kavčiča pa zvezni tajnik g. Kaiser, ki sta čestitala organizaciji na doseženih uspehih njenega 15 letnega delovanja.
Predsednik nalo kratko poroča o 15 letnem delovanju organizacije. (Podrobno je orisano delo Združenja v poučni knjižici »Ob petnajstletnici«, o kateri smo že poročali v prejšnji številki.)
Iz predsednikovega poročila
o delovanju Uprave
posnemamo:
Od zadnje skupščine je imela uprava 4 seje in žalno sejo po blagopokojnem kralju, lesna sekcija je imela 5 sej, ožji sestanki so bili 3, poleg lega pa še posebne seje in sestanki poverjeništev v Škofji Loki in Tržiču.
Poverjeništvo v Škofji Loki je vodil podpredsednik Anion Savnik s sodelovanjem Josipa Deisingerja in Stanka Hcinriharja, poverjeništvo v Tržiču pa Franc Globočnik in Ferdinand Kokalj, dočim je tretji 5lan poverjeništva Karel Koželj med letom umrl. Tajnik Združenja Zuiago Kožman je imel redno vsako prvo soboto v mesecu uradni dan v Škofji Loki, vsak drugi četrtek pa v Tržiču.
Posebno intenzivno je bilo delovanje Združenja glede davčnih vprašanj, zlasti zaradi povprečno 64%>nega povišanja davčnih predlogov. Vsa potrebna navodila, tako davkoplačevalcem kot članom davčnega odbora, je vedno dajalo Združenje, ki je sestavljalo tudi vsem zavezancem pritožbe.
V davčni praksi v okraju je Združenje poslalo podrobne podatke tudi Zbornici v Ljubljani in poslancem. V reklamacijskem odboru je z uspehom branil interese davkoplačevalcev Miro Peterlin, kateremu je zato predsednik Sire tudi izrekel zahvalo občnega zbora. Združenje je sestavilo tudi davčni ključ za ugotovitev čistega dobička.
Mnogo posla je imelo Združenje tudi z obrtno-pravnimi zadevami zlasti zaradi po-sečanja potnikov pri zasebnikih, osnutka o trgovsko nadaljevalnih šolah, uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, boja proti krošnjarstvu, zaščite kmeta, revizije telefonskega pravilnika, otvoritve novih telefonskih zvez, boja proti šušuiarstvu, znižanja železniških prevoznih tarif itd. Za občni zbor Zveze trgovskih združenj je stavilo združenje več predlogov, ki so bili tudi večinoma sprejeti. Vneto je podpirala združenje tako Zbornica kakor tudi Zve‘za trg. združenj.
Združenje ima trg. nadaljevalne šole v Kranju, Tržiču in Škofji Loki, ki jih obiskuje 56 učencev. Proračuni vseh teh šol so znašali 33.885 Din, dohodki pa le 12.600 Din. Ker združenje ne more kriti tega deficita, se je obrnilo na Zbornico za pomoč. (Poročila o gospodarskem stanju v okraju zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo objaviti. Op. ured.)
Članska statistika izkazuje, da je imelo Združenje koncem leta 1934 088 članov, ki so posedovali 807 obrtnih listov, od katerih pa so niso izvrševali 87. V srezu obratuje ‘21 podružnic in je nastavljenih 45 poslovodij. Prijavljenih je bilo 40 novih članov, odjavljenih pa 72. Pri združenju je registriranih 155 pomočnikov, in sicer 57 moških in 98 ženskih. Zanimivo pri tem je, da število pomočnic raste, a pomočnikov pada. Učencev je v teku lota 1934 nanovo pristopilo 23, odjavljenih pa jih je bilo 36, tako da je. znašalo stanje koncem leta 62, od katerih pa je le 22 učencev, medtem učenk 40. Združenje je prejelo in odposla-* lo 371‘4 dopisov in .izdalo 34 raznih okrožni;. Davčnih prijav je izvršilo 314, pritožb
238 in ložb 5, raznih drugih prošenj in pritožb za člane se je izvrfcilo pa 357.
Računski zaključek izkazuje dohodkov 114.199-22, izdatkov pa 118.621 Din. Podporni fond izkazuje premoženja 21.042-32 dinarjev. Premoženje združenja je znašalo koncem leta 1934 Din 304.364-43. Nadzorstveni odbor je v svojem poročilu podal izjavo, da je bilo poslovanje vzorno in da so knjige v najlepšem redu.
Proračun za leto 1935 izkazuje 103.000 dinarjev dohodkov in istotoliko izdatkov. Sklenjene so bile tudi nove vpisnine, in sicer v splošnem nekoliko manjše, kakor pa so bilo v preteklem letu.
Sklepi občnega zbora
V svrho uspešnejšega zatiranja krošnjar-stva in šušmarstva je bil ustanovljen fond, iz katerega se bodo izplačevali efektivni stroški osebam, ki krošnjarja primejo, dovedejo v kaznovanje, odnosno šušmarja ovadijo. Za ustanovitev fonda se bo pobiral 10% povišek od članarine. Soglasno je bila sklenjena tudi uvedba fakultativnih pomočniških izpitov, in sicer po pravilniku, ki ga odobri Zbornica. Sklenjeno je bilo tudi, da se v bodoče sprejemajo v službo le oni pomočniki, ki bodo napravili izpit. Radi ©miljenja brezposelnosti med pomočniki je skupščina sklenila, da se učenci po učni dobi ne odpuste vsaj 1 leto, razen ako mu je gospodar, ali si je učenec sam oskrbel drugo zaposlitev.
Po predlogu zveze se je sklepalo tudi o obligatorni uvedbi službenega glasila, in se je sklenilo, da Združenje vstopi v konzorcij in da prispeva tudi iz svojega premoženja odpadajoči sorazmerni znesek v ustanovni sklad, ki je potreben za izdajo glasila. Skupščina je tudi sklenila uvedbo članskih legitimacij, ki naj bi služile posebno na potovanjih. Ta legitimacija bi bila opremljena s sliko imetnika, z njegovimi osebnimi podatki in podatki njegove obrtne pravice. Med samostojnimi predlogi je bil predložen predlog več članov iz Kranja radi neurejene prodaje na kranjskem trgu ob trJfnfh in drugih dneh, na katere dneve prodajajo poleg kmetov producentov tudi razni prekupci in trgovci vsakovrstno blago, kar se dogaja [»osebno po Belokranjkah.
Razpravljalo se je tudi o resolucijah, ki so bile sklenjene na zveznem občnem zboru v Ljutomeru. Skupščina se soglasno pridružuje tem resolucijam.
Zaposlitev delavstva v avgustu 1935
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Zanimiva je ugotovitev, da'se je nazadovanje tekstilne industrije ustavilo. Napram avgustu 1934 je število tekstilnega delavstva padlo samo za 88 oseb; napram juliju 1935 je pa število tekstilnega delavstva celo naraslo za 230 oseb. Razvoj zaposlenosti tekstilnega delavstva je razviden iz te tabele:
		število	Letni
Leto	Mesec	tekstilnega diferen-	
		delavstva	cial
1934	november	13.431 maksimum	-(-1755
1934	december	13.142	+1433
1935	januar	12.600	+1101
99	februar	12.535	+ 726
99	marec	12.456	+ 346
99	april	12.353	— 13
99	maj	12.304	— 371
99	junij	12.236	— «78
99	julij	12.592	— 215
99	avgust	12.822	— 88
Trenotno izgleda verjetno, da se bo naša tekstilna industrija držala v bližnji bodočnosti na višini, na katero se je zadnja leta povzpela.
Pomembnejši letni prirast izkazujejo naslednje industrije: občinski obrati -j-387 oseb. ali -f- 25%, industrija kamenja in zemlje -{- 272 oseb ali -j-6%, higiena 14-201 oseba ali 11%, ind. hrane in pijače -f 1G9 oseb ali -j- 5%.
Pomembnejši letni padec izkazujejo pa: gradnja železnic, cest itd. — 731 oseb ali — 25% (fiktiven padec radi izločitve delavstva na rač.un bednostnega fonda iz zavarovalne obveznosti!), gradnja nad zemljo — 313 oseb ali —6%, gozdno-žagarska industrija — 229 oseb ali —3%, predelovanje lesa —216 oseb ali — (?%.
Število : zavarovancev zavoda se je v primeri z julijem 1934 zvišalo za 584 na 82.706, v primeri z avgustom 1934. pa je padlo za 263 zavarovancev!
PolfliinevesJ/
Baua Savške in Primorske banovine i>ta
izdala skupen proglas na prfebhalstvo, v katerem opozarjata na predpise o rož n'kov glede uporabe <"-rožja in zato svarita vse, da se ne pust« zapeljati od hujskačev.
Predsednik akcijskega odbora slovenskih zastopnikov združene opozicije ja dr. Kukove«. Akcijski odbor je prevzel novi 1 isit >Sloveneko zemljo«-.
Nadaljujejo se odstopi občinskih svetov, da bi se s tem 'izsilile nove volitve. Tako je te dni odstopilo v križevskem okraju 7 občinskih svetov.
Mala antanta bi ostala v primeru oboro-ženega spopada med Iialijo in Abesiuijo nevtralna ter bi skušala preprečiti vsake neljube posledice v Malijansko-jvgoslovan-skih odnošajih. Mala antanta Je sicer na strani Anglije, ki brani pakt Društva narodov, vendar pa ne bo storila nič, kar bi moglo poslabšati odnošaje med Beogradom in Rimom.
Italijanska vlada je na svoji sobotni seji, za katero je vladalo po vsem svetu naj-večje zanimanje, sklenila, da ne more spre jeti predlogov odbora petoriee, ker ne upoštevajo dovolj italijanskih pravic in interesov.
Čeprav je italijanska vlada odklonila predloge odbora petoriee, je vendar bila Ženeva .prepričana, da je sporazum še vedno mogoč, ker je baron Aloisi izjavil, da -čaka italijanska vlada na nove predloge odbora petoriee. Ker pa je bil odbor mnenja, da mora staviti nove predloge Italija, je italijanska vlada lo tudi storila.
V svojih novih predlogih zahteva Italija: Izhod na morje naj dobi Abesinija, toda skozi italijansko ozemlje, da more Italija kontrolirati abesinsko oboroževanje. Italija naj dobi provinci Ogaden in Harar in še nekaj drugega ozemlja. Ital. Somalija in Eritreja se zvežeta skozi abesinsko ozemlje. Mednarodna kontrola nad Abesiuijo mora biti v italijanskih rokah. Abesinija se mora razorožiti.
Zaradi italijanskih predlogov je odbor petoriee sklenil, da smatra svoja prizadevanja za mirno rešitev italijansko-abesin-skega spora za brezuspešna, ker teh italijanskih predlogov ne more sprejeli. Delajo pa se še zadnji naporni poskusi, da bi le prišlo do mirne rešitve spora in morda bodo imeli ti napori tudi uspeh, dasi je zelo malo verjetno.
Angleški delegat Eden je baje proti vsakemu nadaljnjemu popuščanju in zahteva, da se upoiabi proti Italiji čl. 15. pakta o Društvu narodov.
Italija pošilja v pospešenem tempu vojake v Afriko in je samo v zadnjih dveh dneh šlo skozi Sueški prekop 7000 italijanskih vojakov, kar pač ne govori za mir.
Grška iu turška mornarica imata skupne manevre v Egejskem morju. Manevrov se udeležita tudi dve rumuuski torpedovki.
Francoska vlada je na podlagi svojih pooblastil določila naknadni kredit 85 milijonov fraukov za vojuo letalstvo.
Lloyd George, bivši angleški ministrski predsednik, je izjavil, da bi pomenil italijanski napad pa Abesiuijo z mednarodnega stališča isto, kar jo bil 1. 1914. nemški napad na Belgijo.
V Italiji so pozvani na pouovui vojaški pregled • v*i pripadniki letnikov 1911 do 1915.
Vel. Britanija bo ponovno dovolila izvoz orožja v Abesiuijo.
Ker je minister Giibbcls na shodu v Niirnbergu silno oštro napadel sovjetsko Rusijo, je bil poklican sovjetski veleposlanik Surič v Berlinu v Moskvo na poročauje Nemška vlada se opravičuje, da je govoril Gobbels le kot strankar, ne pa kot minister in da zato nemška vlada za nj(goy govor ne odgovarja. V zvezi.« klajpedsk.ini konfliktom pa dobiva Giibbelsov napad poseben pomen.
Iz Salzburga je bilo poslanih v Linz na visoke avstrijske upravne in žandarmorij-ske uradnike 30 popolnoma enakih poštnih zavojev. Enakost paketov je vzbudila sum policije, ki je pakete zaplenila. Ko pa je prvega odprla, je nastala eksplozija in je bil neki uradnik laže ranjen. Izkazalo se je nato, da eo bili v vseh 30 zavojih klenski vstroji.
Velikansko vohunsko afero so odkrili v. Parizu. Gre za komunistično špionažo v francoski vojski.. Ni izključeno, da bo od-krilje te afere imelo tudi neugodne posle dice na francosko-ruske odnošaje.
Na denarno globo so bili obsojen) nekateri duhovniki na Madjarskem, kr*r so razširjali fotografije. Okna z napisom: >Nil» Boj> ne pomaga maziljenemu kralju!«
| 2>cn«g»fve=-
Stanje novih aktivnih kliringov
Po zadnjem izkazu Narodne banke je narastel kliring i Nemčijo dne 19. t. m. od 308 na 314 milijonov Din. Zadnje izplačilo j© z dno 25. marca.
Kliring i Italijo se je dvignil na 128 milijonov Din, kliring z Bolgarsko pa na
521.000	dinarjev.
Finančne priprave Italije
Poleg že izdanih ostrih deviznih odredb, s katerimi naj bi se preprečil vsak nedopusten odliv zlata in deviz iz Italije, je izdala Italija v zadnjem času še več drugih uredb, s katerimi naj se izboljša njen finančni položaj ter dobe sredstva za vojne stroške v Afriki. Tako je razpisala Italija 5% notranje posojilo po tečaju 95%. V to posojilo se morejo zamenjati tudi obveznice 3'5% konverzijskega posojila, katerih tečaj znaša danes le 68%. Ker pa se more novo posojilo lombardirati v višini do 80%, bo lastnik novega posojila vendar na boljšem, ker bo moral za novo posojilo doplačati le 15 lir, staro pa se poviša na vrednost za 18 lir. Seveda pa ni tu upoštevana prejšnja velika izguba pri konver-zijskem posojilu. Pa tudi možnost, da tečaj novega posojila v višini 95% pade, ni upoštevana. Ni pa odrekati italijanskim finančnikom spretnost, s katero znajo naslikati novo posojilo vsaj navidezno kot ugodro.
Nadalje je Italija povišala blagovno tarifo na italijanskih železnicah, da vsaj nekoliko zn anjša ogromni deficit železnic, ki je dosegel že 9008 milijonov lir. Obenem pa je povišala tudi davek za blagovni transport na tovornih vozilih, da s tem zmanjša njih konkurenco železnicam. Ker je bil tudi znatno povišan davek na bencin in tudi druge davščine na motorna vozila, je avtomobilski promet v Italiji zelo padel. Zato je dvomljivo, če bodo povišane davščine na promet z motornimi vozili dale oni rezultat, kakor ga pričakuje italijanska vlada.
Beg zlata v Ameriko
Napeta zunanje-politična situacija v Evropi je zopet enkrat prestrašila bogate ljudi, ki so začeli pošiljati svoje zlato v Ameriko. Tako je bilo prejšnji teden podano iz Londona v Ameriko zlata za 1.6 milijona funtov iz Francije na angleški račun 1.5 milijona, iz Holandske za 220.000 funtov. Skupno je odšlo od 9. t. m. v Ameriko zlata za 37,4 milijona funtov, od tega i« Anglije za 23.4 milijona.
*
Narodna banka opozarja, da so letos vplačila v italijanski kliring mnogo manjša ko lansko leto. Banka opozarja, da se sme uvoženo blago iz Italije plačevati edino po kliringu, ker je to tudi edini način, da pridejo do plačila svojih terjatev naši izvozniki. Vsak drug način plačevanja uvoženega blaga bo zato najstrože kaznovan.
Silno tihotapstvo z lirami se je razvilo ob francosko-italijanski meji. Tihotapci kupujejo v Italiji od zbeganega prebivalstva lire za polovico kurzne vrednosti in jim nato prodajajo dolarje, funte to franke za višjo ceno, kakor pa se plačuje na borzi. Na ta način zaslužijo ogromne vsote. Vsi ukrepi proti temu tihotapstvu z lirami in tujimi valutami so se izkazali kot preslabi, ker je zaslužek tihotapcev previsok, da bi ostrašile tihotapce kazni.
Zlata podloga Italijanske banke se je v prvi tretjini septembra znižala za 141,5 milijona lir na 4563 milijonov, dočim je devizna podloga ostala 8 438 milijoni skoraj neizpremenjena. Oo 20. junija je oddala Italijanska banka zlata za skupno 1266 milijonov Mr, njena devizna podloga je pa v tem času narasla od 56 na 438 milijonov lir.
Švicarske banke so začele zopet izplačevati obresti od tujih hranilnih vlog, da bi s tem privabile v Švico tuji kapital.
češkoslovaški finančni minister je odklonil predlog socialističnih organizacij, da se za investicijska dela najame posojilo v višini 2 do 3 milijard Kč, ker hoče, da se najprej zniia obrestna mera in izvede konverzija državnih posojil.
Nemško notranje posojilo v višini petsto milijonov mark je bilo v polnem znesku podpisano. Posojilo je 4'5°/o, se amortizira v desetih letih in je bilo razpisano po tečaju 98-75.
I
j&tinanfa
trgovina.
Avstrija dobi preference tudi za Alžir
Avstrijska vlada je dosegla tudi za Alžir enake uvozne ugodnosti za avstrijski les, kakor jih ima dovoljene že za Francijo. Tako nam bo avstrijski les uspešno konkuriral ne le v Italiji in Franciji, temveč sedaj še v Alžiru. To jasno dokazuje, kako silmo je bil potreben referat na občnem zboru Zveze trgovskih združenj o naših trgovinskih odnošajih s Francijo. Upamo, da bo naša vlada vendarle storila potrebne korake, da bo Francija bolj upoštevala gospodarske interese Jugoslavije, svoje najzvestejše zaveznice.
Pasivnost italijanske trgovinske bilance se je povečala
Itailjanski uvoz se je v avgustu v primeri z lanskim avgustom povečal od 521 na 569 milijonov lir, izvoz pa se je istočasno dvignil samo od 408 na 425 milijonov lir. Pasivnost italijanske trgovinske bilr.nce se je torej v avgustu povečala od 113 na 143 milijonov lir. Skupno pa se je pasivnost italijanske trgovinske bilance v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primeri z lanskim povečala od 1.662 na 1.740 milijonov lir, pa čeprav je izdala italijanska vlada najstrožje omejitve uvoza.
Mosulski petrolej pod italijansko kontrolo
Kontrola nad Mossul Oilfield Ltd in njeno podružnico British Oil Development Co, ki je lastnica iraške koncesije v Mosulu, je definitivno prešla v italijanske roke. Dva angleška upravna svetnika sta odstopila, odstop tretjega pričakujejo in bo v novem upravnem svetu 5 Italijanov, 2 Nemca in en Francoz. Ker pa je 52°/o vseh delnic v italijanskih rokah, se bo število italijanskih upravnih svetnikov najbrže povečalo.
Svetovna trgatev vina
Mednarodni urad za vino v Parizu sodi, da bo dala letošnja trgatev manj vina ko lanska. V Franciji in Alžiru cenijo letošnjo trgatev na 80, dočim je dala lanska 97 milijonov hi. V Italiji pa bi dala letošnja 45, dočim je dala lanska le 30 milijonov hi. Španija bi imela 20, Portugalska 10 milijonov hi, to je toliko kolikor lani. Manjša bo trgatev v Nemčiji, Avstriji in Madjarski, znatno boljša pa v Švici. Tudi v Jugoslaviji, Bolgarski in Grčiji bo letošnja trgatev alabejša. Manj vina bo letos tudi v južno-ameriških državah, dočim ga bo v severnih več. Mednarodni urad za vino v Parizu sodi, da bo dala letošnja trgatev na vsem svetu 185 milijonov hi, dočim je dala lani 210.
*
Prvi jugoslovanski sadni sejem nameravajo prirediti naši sadjarji v dneh od 25. do 28. oktobra v Mariboru. Namen sadnega sejma je tudi vzgojni; Skušala se bo ustanoviti tudi Zadružna sadna klet.
Prizadu se je posrečilo, da je dobil od Nemčije še uvozni kontingent 1000 vagonov jabolk v razsutem stanjiu. Skupno more torej Jugoslavija izvoziti do konca ieta 2000 vagonov v razsutem in 100 vagonov pakiranih jabolk. Pogoji za izvoz so isti, kakor smo jih že objavili.
Da se zagotovi prehrana živine, je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra prepovedal izvoz krme, in sicer sena, detelje, lucerne, graščice, slame, otrobov in suhih rezancev.
Avstrijska tekstilna industrija zahteva, da se še bolj omeji uvoz tujega tekstilnega blaga, da bi se polagoma izvedla osamosvojitev za vse vrste tekstilnega blaga, ki ga danes Avstrija uvaža iz Češkoslovaške. Zlasti velja to za vse platnene izdelke.
Tonaža vseh trgovskih ladij na svetu je znašala koncem 1. 1934. 64‘9 milijona reg. ton, to je za 6 milijonov ton manj 'kakor 1.1931. Kljub temu pa je bilo v pristaniščih še vedno za 5-3 milijona ton nezaposlenih ladij; v primeri z 1.1932 pa se je položaj vendarle zboljšal, ker je število nezaposlenih ladij padlo.
Konsum piva se je v Nemčiji povečal v lanskem poslovnem letu od 33.9 na 36.7 milijonov hi, to je za 9.7%.
Premog is Posarja, ki je preje našel v celoti svoj odjem v Franciji, ne najde se-
daj kupcev. Nemška vlada je zato odredila, da se mora v gospodinjstvu in v industriji v večji meri uporabljati posarski premog. Kljub temu najde ta premog zelo težko odjemalcev, pa čeprav je njegova kvaliteta zelo dobra. Toda tudi drugi premogovniki hočejo živeti.
Potrošnja bakra se je v prvih sedmih letošnjih mesecih v primeri z lanskimi povečala od 611.010 ton na 705.800 ton (brez USA). Najbolj se je potrošnja bakra povečala v Vel. Britaniji, Italiji, Nemčiji in Japonski.
Avstrija je povišala cene bencina za 2
groša in velja sedaj lit. bencina 59 grošev.
Nemčija je predlagala Poljski, da dovoli uvoz 1000 nemških avtomobilov, da bi se na ta način plačale zamrzle poljske terjatve v Nemčiji.
Ze v 24 urah »Z £?££
klobuke Itd. Skrobl in svetlolika (raje«, ovratnike la manšeto. Pere, mil, monga in lika domafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selenbnrgova iL I.
Telefon št SS-7L
|£obov<^Kdf|^
j Doma izipcsvein
Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 3. oktobia ponudbe o dobavi 50 tisoč kg ovsa, 400 eternitnih opek, 50.000 kg sena, 2000 kg kalcijevega karbida, 100 steklenic kisika in 1300 kg navadnih žebljev.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 3. oktobra ponudbe o dobavi 4 ventilatorjev, 10 plinskih cevi, medeninastih palic, 60 m svinčene cevi, 15 ventilov itd. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 28. septembra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustna pogodba za dobavo 20.000 kg fižola, 15.000 kilogramov riža, 15.000 kg ješprenčka, 15 tisoč kilogramov zdroba in 15.000 kg testenin.
Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo naslednje ofertalne licitacije:
Dne 3. oktobra za dobavo 10.000 kg vate in 200.000 m hidrofilne gaze; dne 5. okt. za dobavo papirja; dne 7. oktobra za dobavo 500 m batista in 200 kg gutaperča-pa-pirja; dne 9. oktobra pa za dobavo 4000 kilogramov mila.
Dne 14. oktobra bo pri inženjersko-teh-ničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija za dobavo kotlovnih cevi; dne 15. oktobra pa za dobavo raznih strojev. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Proizvodnja in potrošnja piva pada neprestano
Vse naše pivovarne morejo izdelati na leto 1-5 milijona hi piva. V resnici pa j® znašala njih proizvodnja:
1.1928	726.307	hi,
1.1929	674.763	hi,
J. 1930	653.238	hi,
1.1931	540.254	hi,
1.1932	338.095	hi,
1.1933	214.417	hi,
1.1934	210.160	hi.
Iz teh številk se vidi, da je mogla pivovarniška industrija v preteklem letu izkoristiti komaj 15°/o svoje kapacitete ter da je potrošnja piva od 1-1928 padla *a več ko 71 odstotkov.
To rapidno nazadovanje potrošnje piva se ni ustavilo niti v tem letu. Tako je zna-šaila potrošnja piva v prvi polovici t. 1. 105.405 hi, dočim je lani dosegla 109.562 hektolitrov.
Potrošnja piva je znašala lani samo še poldrag liter na prebivalca, kar je naravnost neverjetno mak v primeri z ilrrgimi državami Tako se potroši v Avstriji poprečno na prebivalca 76 litrov, v Češkoslovaški 78 in v Nemčiji celo 88 litrov. Ta silni padec potrošnje kaže, da je profletaii-zacija pri nas naravnost usodno napredovala.
Pri tako silnem padcu potrošnje pač ni čudno; da je dosedaj že deset pivovaren ustavilo obratovanje, to je že ena tretjina vseh pivovaren in da so tudi druge v tako težavnem položaju, da bo marsikatera njih morala ustaviti obratovanje.
Zlasti pa je silnemu padcu potrošnje krivo previsoko obdačenje piva, saj znaša to v večjih mestih do 2-65 Din od litra.
Upokojen je pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer. Obenem sta upokojena tudi pomočnik notranjega ministra Antič in pomočnik bana Vardarske banovine Krasojevič.
Za pomočnika bana Dravske banovine ja imenovan dr. Stanko Majcen, inšpektor notranjega ministra, za pomočnika bana Primorske banovine pa Humbert Luger, načelnik notranjega ministrstva.
Novi ban dr. Natlačen bo sprejemal stranke vsak torek in petek od 10. ure dalje.
Na lastno prošnjo je bil upokojen ar-'mijski general Lazič in dva druga generala.
Gjorgje Velisavljevid, generalni direktor in podpredsednik Srpske banke v Zagrebu je umrl.
Mednarodni kongres invalidov je otvoril v petek v Beogradu minister za socialno politiko Komnenovič.
Ob obletnici kraljeve smrti izda pošta nove znamke s sliko kralja Aleksandra v v admiralski obleki, in sicer v vrednostih po 75 par, 1-50, 3-50 in 7-50 Din.
Do krvavega pretepa je prišlo na slabo obiskani seji poslancev Jevtičevega kluba med poslancema Urošev ieem in Djordjevi-čem.
70 milijonov Din bi bilo še potrebnih, da bi se končala elektrifikacija Slovenije. Na bivšem štajerskem bi bilo potrebnih za elektrifikacijo še 45 milijonov.
Stavka zdravnikov-volonterjev v ljubljanski bolnišnici se ie končala, ket sta zdravnikom obljubila ban dr. Natlačen in minister dr. Krek, da se bosta zavzela za njih zahteve.
Iz Prage v Zagreb je priletel neki aero-plan češkoslovaške zračne proge v dveh urah in 5 minutah.
Zveza srbskih kmetijskih zadrug je imela, kakor trdi Ljotičeva »Otadžbina« 1.1927 še 20 milijonov Din premoženja, 1.1934 pa že 5 milijonov Din izgube. Izguba pa bi bila še veliko večja, če ne bi dal bivši kmetijski minister Jankovič Zvezi 4 milijone 300000 Din iz državne blagajne, dočim so dobile vse druge zadruge le šest sto tisoč dinarjev. Nov dokaz, kam privede pre-darežljiva roka države in da privilegiji ne
navajajo k dobremu gospodarstvu 1
Beograjski peki so podražili kruh za 50 par, ker se je podražila moka.
Veliki zlet češkoslovaških Sokolov je napovedan v Tješinu kot odgovor na tamoš-nje poljske protičeške demonstracije.
Efektna borza v Bombayu je bila zaprta, ker je postala špekulacija besistov prenevarna.
Pridobivanje radiuma v Avstriji. Tvrdka Treibacher Chemische Werke A. G. Wiea VIII., Albertplatz 1, Werk Treibach« j« pričela z izdelavo radia ter je s tem stopila Avstrija v vrsto danes še redkih držav-ki pridobivajo radium.
| nadte-Ljubljana __
Sreda, 25. septembra: 12.00 Balalajke na ploščah — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Plošče — 14.00 V re--me, borza — 18.00 Otroška ura 1— 18.40 V spomin Franju Šukljetu (dr. Lončar) —
19.00	Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Operne arije, poje ga. Mila Sta-gler-Kogejeva — 20.45 Večer narodne pesmi, poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvone — 21.30 Odmevi iz daljnih dežel, izvaja radijski orkester — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester.
Četrtek, dne 26. septembra: 12.00 Pa nekaj kmečke glasbe (plošče) — 12.45 Vre-me, poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz in g. Premelč.
OBVESTILO
Obveščamo vse gg. trgovce, da g. Hinko Bravničar že več mesecev ni naš potnik in vsled tega nima pravice sprejemati za nas naročila ali denar.
Pri tej priliki sporočamo vsem svojim poslovnim prijateljem, da še vedno obratujemo v polnem obsegu in so vse temu nasprotujoče govorice nekih oseb zlobne izmišljotine.
Tovarna hranil in pražarna ADRIA, L. & M. Krebelj, d. z o. z., Ljubljana-Glince.
Ureja ALEKSANDER Z1LIZHIKAR. — Ec rrfovnko-indiMtrifrk® & <L »MERKUR« ko* Izdajatelja In ttakar)*: 0. MIHALEK, Ljubljana,