■ J ID Edini slovenski dnevnik ||j I A L1 A A I The only Slovenian dai*y ffl 1 Zedinjenih^ržavah.I ■ i W 1X1 I\ KI I I I /\ K the U,uted StatesI flf Velja za vse leto.:. $3.00 flf VJI M M X A. ^ A. A w V^ JL m issued every day except ^f I M Ubt slovenskih delarcev v AmerikL ffl -rSund^and Holies:, ffl —— -- ------—----------------------------------^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ J t------------------Ji ..........»——»■i TSUEFOM PlftA&NS: 4687 COETLANDT. Entered m Becond-Clas« Matter, September U, 1908, at Hi« port Office at Haw York, X. Y* ante the Act of Congress of Kirch 3, 1879. TELEFON PIS AKNE: 4687 COETULNOT, NO. 98. — ftTEV. 98. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 27, 1915. — TOREK, 27. APRILA, 1915. £ VOLUME mTTTT, ^ LETNIK ^TlTf, AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE PO HUDIH BOJIH GORO OSTRIJ. ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA BODE ZOPET ODGODENO. ITALIJANSKA VLADA JE PREDLOŽILA AVSTRIJI ZADNJE ZAHTEVE. NASPROTUJOČA SI POROČILA O BOJIH V KARPATIH. — N NEMŠKI VOJAŠKI KRITIK SLAVI JUNAŠTVO AVSTRIJSKE ARMADE. — ŠPIONAŽA JE V ITALIJI ZELO RAZVITA. ITA-LIJANSKI MOBILIZACIJSKI NAČRT PRODAN. — POGAJANJA MED ITALIJANSKIM PO-8LANIK0M V LONDONU IN ANGLEŠKIM ZUNANJIM MINISTROM. — AVSTRIJA JE SVOJE MEJE PROTI ITALIJI MOČNO UTRDILA. — KNEZ BUELOW KOT POSREDOVALEC. SLUČAJU VOJNE SE BO FC3UŠILO VSE VASI V OKOLICI GARDSKEGA JEZERA. Položaj na vzhodnem bojišču. | Petrograd, Kusija. 26. aprila. It dan«** i/ilaiicjra ofieielnega po-j rocila j*' razvidno, da Kusi v Karpatih zaenkrat ne prodirajo, ter i du dobivajo Nemci in Avstrijci nepreHtano nova ojaeenja. — V splošnem je pa situacija za Kuse zelo ugodna. Kuski veliki generalni m tab naznanja : Dve nemški stotniji sta navalili na naše postojanke, ki se na)ra.< jo pri Kalvarji. Napad smo z lahkoto odbili, nakar se je sovražnik v velikem neredu umaknil. V Karpatih se vri*** neprestano silno v roe i boji, ki so bili pa dosti ia j še neodloeilni. Londonsko poročilo. London, Anglija, 25. aprila. — Petrogradski dopisnik "Daily Telegraphs" naznanja: — Nemške in avstrijske čete sc poslužujejo skoraj na vseh točkah v Karpatih manjših topov, s katerimi neprestano obstreljujejo naše postojanke. Kljub temu se jim še nikdar ni posrečilo, pognati Ruse v beg. Vsa poročila, ki pravijo, t da se nahaja ruska armada v jz-vanredno slabem položaju in da ji primanjkuje municije, so ne-resnična. — Te vesti trosijo Nemci in Avstrijci zato po-svetu, da bi omajali stališče Italije, ki se je zadnji čas postavila odločno na stran zaveznikov. Resnica je. da so prenehali Rusi v Karpatih z ofenzivo, toda to se je zjrodilo zategadelj. ker so vse ceste razora-ne in popolnoma nepripravne za kakoršenkoli transport. Kakorhi-tro se bo stajal sneg in bo deževje nekoliko pojenjalo, bodo začeli Knsi s prodiranjem v Ogrsko nižino. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 26. aprila. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja r — Vzhodno od TTžok prelaza se še vedno vrše vroči boji. Včeraj smo navalili na sovražni-ške postojanke pri Kocijovki. in jih z naskokom zavzeli. — Pri tej priliki smo vjeli tisoč ruskih vojakov in nekaj častnikov. Ko so dobili ojačenja in se hoteli polastiti izgubljenih višin, smo jih pognali v beg. Naši vojaki, ki so zasledovali sovražnika, so zavzeli 26 ruskih strelnih jarkov in zaplenili veliko množino vojnega materi-jala. Za pad no od Užok prelaza se vrše samo artilerijski spopadi. Položaj ob Užok prelazu. Berlin, Nemčija. 26. aprila. — Iz poročila, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo avstrijske armade, je razvidno, da so Rusi popolnoma prenehali s svojimi napadi. Sovražnik je nameraval prodreti skozi dolino Laborco v Ogrsko nižino. Cesta, ki vodi skozi to dolino, je za vpad najbolj pripravna, ker je dovolj široka in ni preveč strma. — V zadnjih bojih smo vjeli več tisoč ruskih vojakov, med katerimi je bilo tudi precej inje število častnikov. Poročila, ki jih izdajajo Rusi, so zelo pomanjkljiva in precej ne-vrjetna. Zavsetje gore Ostri j. IBerlin, Nemčija, 26. aprila. — V to jaški strokovnjak lista "Berliner Tageblatt", major Morath. gnjavi, da je xa vzet je gore Ostri j, H leži severno od Beskidskega Hclaza. najbolj junaški čin, kar Bi je napravila avstrijska arcna-& v tej vojni. j London .Anglija, 26. aprila. — l Nekateri vojaški kritiki označuje j jo sedaj vršečo se bitko ob Yser-. prekopu kot največjo sedanje voj-j ne. Iz kratkih in nasprotujočih si t oficijelnih poročil si je nemogoče ustvariti jasno sliko glede daleko-■ sežnosti nemške ofenzive, vendar pa se slednji pripisuje veliko važnost. Dejstvo, da so pričeli Nemci - s splošno ofenzivo v stremljenju, . da pridejo do Kanala, je napravilo kaj neugoden utis na prebival- . stvo, ki je pričakovalo splošne in . izdatne ofenzive zaveznikov. Zavezniki izkrcali čete na Gallipolis. Iz Londona se poroča, da se je pri čelo s splošnim naskokom na Dar-danele. RUSKO BRODOVJE. Rusko brodovje se je zopet pojavilo pred Bosporom. Križarka "Navarra" razdejana. London, Anglija. 20. aprila. — V poročilu admiralitete in vojnega ministrstva se naznanja priče-tek splošnega napada na I)arda-nele. Obenem se oficijelno naznanja. da se je izkrcalo čete na pol-otoko Gallipolis. Danes objavljeno uradno poročilo ima sledeče besedilo: "S splošno ofenzivo pro ti Dardanelain se je včeraj zopet pričelo od strani mornarice in armade. Izkrcanje armade se je pričelo pred solnčnim izhodom pod varstvom mornarice ter se je za-vršilo popolnoma uspešno, kljub močnemu odporu Turkov, ki stoje za močnimi zakopi, zavarovanimi z mejami iz bodeče žice. Ko je nastopila noč. se je izkrcalo na-daljne čete. Z izkrcanjem se nadaljuje ter se jc pričelo s prodiranjem". Obnovitev obstreljevanja. Atene, Grška. 26. aprila. — Celo brodovje zaveznikov je obnovilo obstreljevanje utrdb pri I)ar-danelah in turške baterije odgovarjajo živahno na ogenj. Bojne ladije zaveznikov so otvorile v nedeljo ogenj na daljšo distanco, a so prišle pozneje bližje k for-toin. Turki so vračali ogenj šele tedaj, ko so se zavezniške bojne ladije nekoliko približale. Z obstreljevanjem se je danes nadaljevalo, vendar ni še ničesar znanega o uspehih obstreljevanja. Rusko črnomorsko brodovje. Carigrad, Turčija. 26 aprila. — Rusko črnomorsko brodovje je priredilo včeraj demonstracijo pri uhodu v Bospor .Tozadevno poročilo je izdal danes turški vojni minister. Brodovje je kake pol ure neprestano obstreljevalo utrdbe ob uhodu, vendar je bil ogenj malo uspešen ter niso turške utrdbe nič trpele. Turške baterije niso vračale ognja, ker se je nahajalo rusko brodovje izven okrožja, katero dosežejo turške baterije. Razdejana pomožna križarka. Berlin, Nemčija, 26. aprila. — Admiraliteta je danes objavila, da je poveljnik nemške pomožne kri-žarke "Navarra" dne 11. februarja pognal svojo ladijo v zrak. da prepreči zaplenjenje križarke od strani Angležev. Nemška pomožna križarka "Na varra" je bila preje parnik Ham-burg-Amerika črte ter je vsebovala 5794 ton. V pričetku vojne se je pretvorilo parnik v pomožno križarko, ki naj bi zasledovala sovražne trgovske ladije. Mirovna konferenca onemogočena. Haag Holandsko, 26. aprila. — Ženski mirovni konferenci, ki bi morala biti otvorjena tukaj v tem tednu, se je stavilo na pot toliko zaprek, da bo najbrž treba odgo-diti kongres. Nemška vlada ni hotela izstaviti delegatinjam k kongresu potnih listov in švicarska delegacija je danes brzojavila, da se ne more vdeležiti posvetovanj. ^ POZOR! ^ Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam posije najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo. lansko leto «»ir*ii tri-tisoc iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi start naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Slovenic Publishing Go, 83 Cortiaadt St, New York Otty. "Wilhelm" interniran. Kapitan se je naenkrat odločil, da ne bo nič več križ aril po morju. Dobil perečilo od poslaništva. Newport News, Va.. 26. aprila. Kapitan nemške križarke *4Kron-prinz Wilbelm *. Paul Thierfel-der, je naznanil carinskim oblastim, da bo interniral svojo ladijo ter ostal tu do konca vojne. Zatrjuje se. da se je odločil k temu koraku, ker je dobil neko poročilo iz Washingtona, bržčas od nemškega poslaništva. Kot vzrok za ta korak je navedel kapitan Thierfelder dejstvo, da je večina njegovega moštva še vedno bolna od bolezni Beri-Beri ter ne mor« po mednarodnem pravu nadomestiti tega moštva z novim. Poleg tega je še rekel, da mu poteče s 30. aprilom rok in da ne mara za drža vat i tu trgovine. Na svojem križarjenju je potopil "Kronprinz Wilbelm" vsega skupaj 14 ladij, eni pa je pustil nadaljevati vožnjo, ko ji odvzel prej vse vrednosti. Razdejanje Zeppelina. Amsterdam, Holandsko 26 a pri la. — Tu sem dospela poročila pra vijo, da so zrakoplovi zaveznikov pri zadnjem napadu na nemške pozicije v Belgiji razdejali neko nemško zrakoplovno garažo pri Gontrode in da je bil pri tem popolnoma uničen neki nemški Zeppelin. ki se je nahajal v tej garaži. Nepričakovan učinek. Indiana, pa., 26. aprila. — Geo. Verbos je hotel spraviti svojega psa s sveta. V tem namenu ga je peljal v gozd v bližini njegovega doma v Jamison, ga privezal za : drevo, potem ko mu je pritrdil na rep dinamitno patrono. Verbos se je nato postavil za drugo drevo, da vidi učinek razstrelbe. Pes pa se je odtrgal ter priletel k gospodarju, ki je pričel hitro bežati • proti domu. Komaj je zaprl za seboj vrata, je bil pes že pod verando. Sledila je eksplozija, vsled katere se je veranda razrušila. Konečno je prišel na dan pes, popolnoma nepoškodovan. Zaželjen "eldcrado". Washington, D. C., 26. aprila. Panama trpi vsled preobilice tjakaj došlih priseljencev, ki pričakujejo, da bodo dobili dela ob prekopu. Panamska vlada je sprejela postavo, vsled katere mora vsak tjakaj došli potnik 3. razreda založiti $30 v zlatu, katero svoto dobi nazaj šele tedaj, ko dokaže, da je dobil trajno delo. Samomor posestnika rova. Duluth, Minn., 26. aprila. — Richard Fagan, eden posestnikov sekcije 30 v bližini Colerain ležečih železnih rovov, se je danes u-strelil v svojem tukajšnjem uradu. Sekcija 30 je ena najbogatejših železnih rovov na svetu ter se smatra Fagana za bogatega moža. Njegovi prijatelji ne morejo najti vzroka, ki je dovedel Faga-na do samomora. Azijatska kolera na Ogrskem. Od 8. do 14. marca so konsta-tirali na Ogrskem sedem slučajev azijatske kolere. Pet oseb je umrlo. Bolniki so bili en ruski vjetnik in šest civilistov. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor ieli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezde; 3. Mladim sr-, cem, 2. zvezek; 4. Zgodovina ilo-, venskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; . 6. Duhovni boj (moUtvenik), naj nam dopoilje •r i dola*. *mm Knjige odpošljemo, aH po po-M, a* etopreaom. m*w. rvUttjM o* Japonske zahteve, Japonska je stavila Kitajski na-daljne zahteve ter gTozi z repre-salijami, ako bi se ji ne ugodilo. Pekin, Kitajska. 26. aprila. ^ Da nes se je zopet pričelo s pogajanji med japonskim poslanikom za Kitajsko, Eki Ilioki ter kitajskim ministrom za zunanje zadeve. Lu Ceng Hsiang. Japonski poslanik je predložil kitajskemu ministru razširjeno listo 24 zahtev, ki vsebuje v resnici obnovitev prvotnih '21 zahtev. Vstavljena je celo zahteva železniških koncesij in sicer v ozemljih, v katerih bi konkurirale črte z angleškimi interesi. Japonska vstraja pri tem, da sprejme kitajska vlada novo listo, vendar pa se ni določilo roka za odgovor na te nove zahteve. Kitajska se pripravlja, da se oboroženo silo ustavi japonskim zahtevani, vendar se označuje te priprave kot nezadostne in brez moči. Glede posameznosti pogajanj se varuje najstrožjo tajnost. V Pekinu dobi inozemski opazovalec litis, da bo uporabila Japonska silo. ako bi Kitajska ne popustila. V Angliji ustavljene delegatinje. London, Anglija. 26. aprila. — Parnik "Noordam", ki ima na krovu 40 ameriških delegatinj k ženski mirovni konferenci, se nahaja v Downs in agleška vlada no če dati dovoljenja vožnje skozi Kanal v Kotterdam. Vsled tega je delegatinjam nemogoče priti do srede v Rotterdam. Jane Adains iz Chicaga, voditeljica delegacije, se je obrnila na ameriškega poslanika v Londonu, naj izposluje on dovoljenje za nadaljevanje vožnje v Rotterdam. Poslanik Page je odgovoril, da mu je popolnoma nemogoče posredovati v tej zadevi. Ves promet < s holandskimi pristanišči je ustav ljen in Page izjavlja, da je celo uradnikom poslaništva nemogoče priti na Holandsko. Predsednik razveljavil razsodbo vojnega sodišča. Washington, D. C., 26. aprila. Predsednik AVilson je razveljavil razsodbo vojnega sodišča v slučaju poročnika John Taussiga 7. in-fanterijskega polka ter odredil zopetno imenovanje častnika. Sodišče je spoznalo častnika krivim nespodobnega vedenja za časa o-kupacije Vera Cruza ter odredilo, da se ga odpusti iz službe. Predsednik Wilson pa je bil mnenja, da so dokazi pomanjkljivi ter da se da dvomiti o krivdi častnika. Nižje cene za denarje v staro demoiino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško! Tirolsko, CeSko,- Hrvatsko in 0<> grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trefci mesecev smo se da dobrega pre« pričali, da pride denar tudi se« daj sigurno v roke naslovnikov« Vojakom se ne more sedaj de« nar pošiljati, ker se nikdar za go* tovo ne ve kje se nahajajo, ill nam skoraj vsako posiljatev zm vojake e. kr. poštni urad vrne. Denar nam poiljite po "Domestic Postal Money Order ter priložite natančni Vaš naslolfc in one osebe, kateri se ima izpl% Sati. ■ oboi K . K $ 5 ... .90 120 .... 19.80 10 ... 1.75 I 130.._ 21.45 15.... 2,60 140.... 13.10 20 ... 3.40 160.... 24.75 36.... 4 25 160.... 26 40 30 ... 5.05 170.... 28.05 35 ... 590 180...^ 29.70 40... 6.70 190..,. 31 35 7 56 200.... S3 00 50.... 8 25 250___ 41.25 55.... ».10 300..U 49. BO 60,... 9 90 350.... 67 75 65...« 10 75 400...* 66,00 70 ... 11 55 460..— 74.25 75 ... 12 40 600,### 82.5e 80 ... 13.90 «00.... 99.00 85 ... 14 06 700..,. 115.60 90 ... 14.85 «00.... 132.00 100 ... 16.50 »00.... 148.50 110 . 18.15 1000.___ 163.00 Kar se cane se 1 |ake apra ■*! rejald idaje mm mai TVKDKA 91 U «M knilMU VfvMfc GLAS NARODA. 27. APRTLA. 1915. ~ "GLAS NARODA" •51ovooic Daily.) wd fciid published by tho tiii^k Publishing Co. a corporation.) t HANK. SAKSER, President. * VV' IS BENEDIK, Treasurer. » leta....................... 1.60 " U-to z* m5 NARODA'1 izhaja vsak dan laviemii nedelj in praznikov. GLAS NARODA** K v jice of the People") V fvttry day except Sundays and Holidays. ut scripuon yearly $3.00. I <1*«rtUement on asi i —it—il k-r'' '»odpisa in osobnosti se ne pnoMojeje. Oo:« »i oo t iigovoli pošiljati po — Money Order. t-rt »precien:*- kraja naročnikov prosi nc oa s« nam tudi prejinjs s ' »sJiiče naznani, da hitrejs najdemo naslovnika. Dotikom in poiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** v %2 Cortland t St., New York City. fe'efoo 4687 CorUandt. Burzuazija in vojna. 4'Vojna bo imela za posledico blagostanje in ne revščino." — Tako se glasi izrek moža, ki je bil preje odličen trgovec, a je sedaj časnikar. To optimistično nabiranje stoji v direktnem protislovju s številnimi pesimističnimi naziranji, da bo sledila sedanji vojni v Kvropi doba bede, splošnega siromaštva in trgovske de-pr< >ije. V svojem članku pobija pisatelj naziranje, da je vsled vojne razdejanega toliko imetja. To razdejanje je videti tako strašno, ker se je završilo v pri-meroma kratkem času. Tako je 0 na primer vzbudilo veliko pozornost razdejanje 300 milijonov imetja ob priliki katastrofe v San Franeiaeo. l*ri tem se pa ne pomi->•1 i. da se uniči s požari vsako leto v Združenih državah skoro isto vrednost. Ko je bilo izgubljenih pri potoku "Titaniea" 1600 človeških življenj, je prevzela celi svet groza. In vendar izgubi vsaki dan v Združenih državah ravnotoliko ljudi življenje, in sicer vsled nesreč, katere bi se dalo preprečiti. <"• lo velikanski vojni izdatki držav nas ne smejo prestrašiti ter m*» predvsem ne sme staviti teh svot na konto izgub. Ako bi se si-.telo vse neproduktivne in nepotrebne izdatke 500 milijonov ljudi v Evropi in v Združenih državah in to za dobo desetih let, bi se dobilo svoto, ki bi .bila neprimerno večja kot so vsi vojni izdatki skupaj. Na to domnevo opira člankar svoje naziranje, da bo imela vojna za p:>sledico blagostanje, ne pa bede. Sklicuje se tudi na zgodovino. Dosedaj je baje še vsaka vojna v modernem času dokazala, da so bila strašna prorokovanja boječih ljudi puhla in brez podlage. Po Napoleonskih vojnah je napočila za Evropo doba ekonomskega in socijalnega napredka kot ga svet preje ni poznal v tako kratkem času. Tekom drage krimske vojne je cvetela trgovina v Franciji in Angliji in je pozneje še napredovala. Nemško-fran-eoska vojna je bila iztočišče feno-menalnega razvoja Nemčije in tudi Francija je napredovala kljub velikanskemu vojnemu davku, katerega je morala plačati. Burska vojna je prinesla Angliji razširjenje njene trgovine in po špansko-ameriški vojni se je dvignilo blagostanje v Združenih državah kot še nikdar poprej. Najboljšo primero pa nam daje ameriška državljanska vojna. Bila je ena najdaljših, najrazsež-nejših in ena najbolj bogatih, na razdejanju, kar se jih je vojevalo v modernem času. In vendar sta »e po mali perij odi panike pričeli razvijati trgovina in industrija. Opirajoč se na vse te zgodovinske dokaze, gleda pisatelj z za-v bodočnost Potreba, da se zopet zgradi razrušeno, da^ se nadomesti izgubo tolikih delavnih sil, bi podvojila eneržijo, ki bi znašala v normalnih razmerah komaj 50 odstotkov prave dela-zmožnosti posameznika. Vzdržljiva ni baje niti teorija, da se bo po vojni tako zmanjšala ponudba' kapitala, da bo mogoče dobiti de-' nar le proti izvanredno visokim obrestim. Po vsaki dosedanji vojni je nastopilo ravno obratno. Kapital bo zopet silil v produktivno delo, ki mu je bilo zaprto tekom vojne. — — — Dasiravno so naziranja tega člankarja zelo pretirana, je vendar gotovo, da se bo del pričakovanj izpolnil. To naziranje predstavlja namreč naziranje mednarodnega kapitala, ki upa, da bo nastopil po vojni kot neomejeni gospodar. Razdejane vrednosti je treba nadomestiti. Vsi materijelni produkcijski pogoji so tu in kar bo primanjkovalo delavnih sil, se bo nadomestilo z novimi delavskimi metodami in izboljšanimi stroji. Kapital gotovo ne bo na slabšem, temveč bo pridobil ter ojačil svoj« stališče. Kako pa bo izgledalo pod to vabečo površino, kako se bo godilo masi naroda, ki bo stokal pod težo neznosnih davkov, je pa drugo vprašanje, ne-glede na globoko bolest, povzročeno vsled izgube ali pohabljenja tolikih stotisočev. Dejstvo, da vsevete po vsaki vojni "business" in dobičkalov-stvo, tvori uničujočo obsodbo celega kapitalističnega sistema. Razdejanje oživi "business", ker pokonča nadprodukeijo ter je polje prosto za novo delavnost. Ko bo dobil enkrat delavec nazaj del, katerega je ustvaril s svojim delom, ne bomo več potre-1 bo val i vojn, da se dvigne "btisi-ness". N. Y. V. Z. Dopisi. New York, N. Y. — Naša grea-ternevrvorška slovenska naselbina se gotovo še spominja nekdanjega pevskega društva "Slavec". Že 18 let je preteklo izza onega dne, ko je peščica slovenskih mož presadila slovensko našo pesem iz rodne grudi v tujo zemljo. "Slavec" je prepeval v moškem in mešanem zboru, budil narodno zavest, iskal po prostranem Greater New Yorku raztresene rojake in jih družil. A ker igra sicer kratek, a velepomemben proverbij "s trebuhom za kruhom" tako veliko ulogo v našem življenju, je moral i marsikateri "Slavčevec" za kruhom, šel je, ker boj za obstanek ne pozna pardona in vrste v "Slavcu" so bile redke, rekli bi prazne. In v preostali fragment je posegla i smrt in prerezala je nit življenja vrlim rojakom: Dragotinu Vremšaku, Mihaelu Zobcu in Romanu Fekonji. Njih duh le bdi danes nad nami, spomin na nje ni obledel, vzpla-polal je tlečo iskro, budi nas in bodri k delu! V Greater New Yor-ku imamo sicer že dva pevska društva: 'Domovino' in 'Brook-lvnski Zvon', a mesta je med njimi i za tretje. "Every little bit helps", pravi Yankee in tako upamo, da bodemo z gojenjem mile naše slovenske pesmi oživljali zavest v slovenskih prsih, živeli v bratski slogi, podpirali drug drugega, ker independentnih ljudi, društev sploh ni in nastopali skupno, ko napoči važen dan za nas ameriške Slovence. Pevec nima miru, dokler ne stopi v pevsko društvo. A ako ga najde, ki mu prija, se ga tem tesneje oklene. In tako se je našlo 12 pevcev. 26. marca t. 1. se je pri izvanredni seji preporodil in reorganizoval "Slavec". V odbor so bili izvoljeni ; predsednik Josip Rems, podpredsednik Karol Adamič, tajnik in pevovodja Ivan Adamič, blagajnik Feter Cerar, arhivar Gustav Subelj, odbornika Giova-nelli in Mihael Pirnat. Pravila izza leta 1897 ostanejo do prihodnjega občnega zbora v veljavi, si-stirali sta se le točki 3 in 4. Sklenilo se je, da se priredi 15. maja v dvorani našega rojaka Petra Vogriča "prvi Slavčev večer" — jour-fix, h kateremu se vabi vse ljubitelje pestre slovenske pesmi. Dalje se je sklenilo razposlati vabila na vse rojake pevce, ki so znani kot zavedni narodnjaki in se za nje eo ipso ve, da jih nismo vabili zaman in da ni bil naš klic vpijočega v Sahari Vsled bridkih izkustev nismo hoteli takoj po prerodu ''Slavca" liki "deus ex maehina" v javnost, bili smo skromni, a zato tem vztrajnejši pri delu. Dandanes imponujejo le fakta, z obljubami, načrti, frazami ad inferos! Cas je že! In danes nam je zabilježiti ugodno vest, da smo že v enem mesecu dosegli mnogo! V "mlinu" so pesmi: "Ko ponosen orel", "Pogled v nedolžno oko", "Slovo junakovo", ki je baš za sedauje krvave čase primerna pesem, "Na planine" z bariton solo in kita prekrasnih Bajukovih popevk. Po jourfixu pridejo na vrsto: "V hribih se dela dan", Nedvcdova 'Pozdravljam te gorenjska stran' z bariton solo in veličastna hrvaška za velik moški zbor, s tenor solo "Hrvatskoj" in druge. Ako omenimo še, da imamo v sredini svoji tenorista I. Potuška in bari-tonista Mirka Zalaznika, smemo že v naprej trditi, da dosežemo s takimi pevci popolen uspeh. Deluje se in pripravlja za vseslovan-ski koncert v jeseni, pa o tem ob svojem času. Klicani pevci naj blagovolijo že ta petek priti k vaji. da nastopimo 15. maja pri Vo-griču skupno. K zabavnemu večeru vabimo vsa greaternewyorška podporna društva, posebno pa bratska pevska društva "Domovino", "Brooklvnski Zvon" in dič-no našo "Slovenko". Pismena vabila na društva razpožljemo v najkrajšem času. In da ne bo isti večer ni lakote ni žeje, za to nam jamči naš P. Vogrič, izvrstna njegova kuhinja in briljantna klet! Glede pevcev splošno, ali pa takih, ki so že v drugem društvu, je pripomniti še in ponoviti besede predsednika "Domovine" g. M. Pirnata: "V dveh društvih se več nauči..." Sedaj imamo pevske vaje vsak petek v dvorani Albert Mordiek-a, 2377 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y., kar je za Ridge\voodčane "sit venia verbo" — jako prijetno. "Pusti peti moj "ga Slavca, kakor sem mu grlo ustvaril", je pel naš neumrli France Prešeren in s tema verzoma končamo in pozdravljamo grcaternewyorško slovensko naselbino. — Za slovensko pevsko društvo "Slavec": Josip Rems, t. č. predsednik. Ivan Adamič, t. č. tajnik in pevovodja. (Novoustanovljeno pevsko društvo "Slavec" prav iskreno pozdravljamo ter mu želimo prav obilo uspeha. Bolj kot s čem drugim, se s petjem blažijo srca in družijo v bratski slogi. In bolj kot kje drugje, potrebujemo ravno v New Yorku dobrih pevskih društev, ki naj bi vsaj nekoliko-krat v letu privabljala k skupni zabavi sicer ne tako maloštevilne, a v tem velemestu zelo raztresene Slovence. — Op. uredn.) Castle Shanon Mine 3, pošta Mollenauer, Pa. — Tukaj nas ni prav dosti Slovencev, pa še ti se bodo sedaj razšli, zato, ker nam je družba preinogorov zaprla. Čez zimo je še obratoval po dva ali tri dni na dva tedna, zdaj so pa čisto ustavili za nedoločen čas. Tukajšnji delavci hodijo sedaj za delom, pa le malokateri je tako srečen, da kaj dobi. Društva nimamo tu, pa vseeno spadamo k raznim društvom. Kake tri milje od tukaj je slovenska naselbina, ki ima štiri različna društva. Jaz spadam tudi k društvu "Zvezda". Sem že sedmi mesec bolan in vedno redno in pošteno dobim podporo. Pozdrav ! — P. S. Madame Curie v vojaškem laza-retu. Iz Pariza poročajo: Madame Curie je došla iz Pariza v Cham-berv, da ustanovi tam s profesorjem Nogierjem v nekem vojaškem lazaretu radioterapevtičen institut. Vojni v jetniki na Ruskem. Car je odobril sklep ministrskega sveta, da se vporabljajo vojni v jetniki za poljedelska dela. Zemstvom se je ukazalo, naj vporabljajo predvsem nenemške in nemadžarske vojne vjetnike ter jim plačujejo mezdo, ki jo sma trajo za primerno. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Greater New Yorku naznanjam, da sem odprl na novo urejeno V GOSTILNO, kjer točim najboljše vino in pivo. Rojaki bodo vedno dobro postre-ženi. Za obilen obisk se priporočam. FBANK MIHKLfllC, 107 Hamburg Ave., Brooklyn, na vogalu Starr St., N. Y., in 5 blokov od Flushing Ave. (24-29—4) Odlomki iz pisem. Ljubljana. Ljuba sestra :— .. . Tukaj ni za živeti in ne za umreti. Dela nič, | zaslužka nič, draginja pa taka, da se Bog usmili. Moke ne dobi noben več kakor 10 kg na teden, čisto črne po 90 vin. Niti en človek nima bele potice letos o Veliki noči, večina je sploh brez nje. Jaz sem še vedno doma, pa mislim, da t ne boni dolgo, ker vedno manjka vojakov. Sedaj hodijo kar po hi-t šah in popisujejo za vojake vse, j kar je le živega. Zdaj sem že dvakrat popisan; prvič sem bil pri . konjih, zdaj pa ne vem, kam me ( denejo. Dosti je takih, ki se ho-I čejo kar obesiti radi pomanjkanja živeža. (A. odtu toliko samo-( moro v v domovini z "neznanim . vzrokom"! Op. uredn.) Žita nič, denarja nič, kaj hočemo? In voj-. na vedno večja in hujša in punti , se oglašajo. Pirhi so pa letos ža-j lost ni, ker so kure po 6 K in jaj-. ca po 14 v. Srce mora boleti vsa-. kega človeka, če pomisli, kaj je . vojna... Živine je malo, ker vse L vzamejo, če je le za kaj ; voli, ko-{ nji, krave, vse je dobro. Tu stane . krava 400 goldinarjev, druge živali še dražje... Akta. ' Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. (Nadaljevanje.); t Akta je osupla umaknila boda-t lo. V tem hipu so se odprla vrata , in vstopilo je več moških. Bili so . sužnji, ki so prinašali božje kipe, da jih postavijo okoli postelje. Ko j so zagledali Spora na tleh v nezavesti, a poleg njega zbegano žensko z motnimi očmi in bodalom v roki, so uganili vse. Prijeli ) so Akt o in so jo odvedli v ječo zraven palače, kjer je šla mimo v oni krasni noči, ko je prišel po-njo Spor in odkoder je čula tedaj vzdihujoče glasove. V ječi je našla Pavla in Silo. r "Pričakoval sem te", je dejal sveti apostol. , "Oh, oče moj!" je vzkliknila j mlada Korinčanka; "prišla sem v Rim, da te rešim." t "In ker tega nisi mogla, hočeš umreti z menoj, kajneda?" i "Oh, ne, ne", je dejala deklica osramočena, "pozabila sem nate; ; nisem vredna, da me imenuješ svojo hčer. Jaz sem uboga norica, i ki ne zaslužuje ne usmiljenja, ne j odpuščanja." "Ljubiš ga torej še vedno?" i '*Ne, ne ljubim ga več, oče moj, i kajti nemožno je, da bi ga še lju-i bila. Toda izgubila sem razum, j kakor sem ti že dejala. Kdo me - ozdravi moje blaznosti? Ni ga - človeka na zemlji, ni ga Boga v - nebesih, ki bi mogel storiti kaj > takega." 1 "Kljub temu", je odgovoril a- - postol. "nisi izgubljena, če se spo-i koriš." 1 "Ah, ah!" je mrmrala Akta, 5 vsa obupana. "Dobro! Pridi sem k meni", je - dejal apostol in je sedel v neki kotiček ječe; "pridi k meni, govoril bom s teboj o tvojem očetu.' i Akta se je zgrudila na kolena, naslonila glavo na svetnikovo ramo in apostol je molil ž njo vso noč... Akta mu je odgovarjala z ihtečim glasom, toda proti jutru je izjavila, da je pripravljena | sprejeti krst. Skoro vsi jetniki, ki so se naha-; jali s Pavlom in Silo v ječi, so bili kristjani iz katakomb. Tekom dveh let, odkar je Akta bivala t med njimi, so spoznali in cenili le njene čednosti, kajti vedeli niso j ničesar o njenih hibah. Vso noč , so prosili Boga, da bi z žarkom . vere razsvetlil dušo uboge pogan-ke in z veliko radostjo so nasled-jutra sprejeli svečano izja- ■ vo Pavlovo, ki je glasno oznanil, da je dobil Gospod novo služabnico. Pavel je Akto natančno po- i učil o vseh žrtvah, ki jih je nalagala njena nova vera. Prva žrtev je bila njena ljubezen in druga ■ morda njeno življenje. Vsak dan - so prihajali v ječo po kristjane, da jih žrtvujejo bogovom ali pa zverinam, kakor je ravno slučaj nanesel. Marsikdo se je sam ponujal, -da bi pretrpel mučeniško smrt, kajti nič niso izbirali med njimi. Vsako telo, ki je znalo trpeti in tudi izražati svoje trplje- "je, je bilo sposobno za križ ali pa za divje zverine. V takih okol-nostih krst ni bil samo verski ob-| red, temveč naravnost priprava' na smrt. Z vso gorečnostjo nove' izpreobrnjenke je Akta poklekni-j la sredi jetnikov, obsevana od i svetlobnega žarka, ki je prodiral v ječo skozi omrežena okna.. Pavel je stal za njo z rokami, skl i njenimi v molitvi, a Sila je sklonjen držal blagoslovljeno vodo, namenjeno za krst. V hipu, ko jej Akta izmolila vero, ki je do danes ^ ostala simbol krščanstva, so se s silo odprla vrata in vstopil je A-j nieet z nekoliko vojaki, ki so, vi-j deč ta čudni prizor, kar obstrmeli in obstali na pragu nemi in nepremični. "Kaj hočeš?" vpraša Pavel. "Hočem to deklico!" je odvrnil Anieet in pokazal na Akto. "Ne pojde s.teboj, kajti nimaš pravice do nje!" "Ta deklica je last cesarjeva!" je vzkliknil Anieet. "Motiš se", je dejal Pavel, izgovoril svete besede in pomočil čelo izpreobrnjenke z blagoslovljeno vodo., "ta deklica pripada Bogu." Akta je zavpila iu se zgrudila nezavestna, kajti čutila je, da je Pavel povedal resnico in da so jo besede, ki jih je bil izgovoril, za vedno ločile od Nerona. "Torej odvedeni k cesarju tebe mesto nje", je dejal Anieet in namignil vojakom, da ga zgrabijo. "Stori, kar hočeš", je odvrnil apostol, "pripravljen sem ti slediti. Vem, da je prišel čas, ko bom moral dajati račun svojega delovanja na zemlji." Pavla so odvedli pred cesarja, ki ga je obsodil k smrti na križu. Toda, kakor znano, se je skliceval na svoje rimsko državljanstvo in glasom zakona rimskih državljanov niso smeli pribijati na križ. Pavel je bil doma iz Tarza, bil je torej rimski državljan. Zato so ga 1 odvedli na forum, kjer je bil še isti dan obglavljen z mečem. Pri usmrtitvi je bil navzoč sam cesar, in ker je ljudstvo, ki je pričakovalo mučenja, mrmralo, mu 1 je cesar obljubil, da se bodo vršile ' 15. marca gladijatorske borbe. (Gladijatorji so bili posebno izšolani borilei, navadno sužnji. Borili so se z mečem.) Na ta način je hotel Neron praznovati obletnico Cezarjeve smrti. Malo luči o avstrijskih spletkah. ; Pajčevine črnožoltega avstro-hunskega pajka segajo tudi v svo-■ bodno Ameriko. Krčevito delavnost razvijajo avstro-madžarski konzuli. V početku vojne so pisarili pisma avstrijskim izšel jen-' cem, proseč jih, naj darujejo za avstrijski (to je madžarski) Rdeči križ (ki je poziuge priskočil na pomoč tuBŠkemu Rdečemu po-lumesecu). Čitali smo tedaj divna jokava pisma v spačeni hrvaščini. Tedaj je bil vsak Hrvat — drag rojak itd. Toda to je bilo še navidez napol pošteno. Milnj poštene so bile n. pr. tajne spletke konzulov apostolskega veličanstva. Srb T. Dimitrijevič je lani jeseni imel predavanja od , naselbine do naselbine — zoper Avstrijo seveda. rr Zanimivo pismo den verskega . konzula, pisano 28. julija 1914. našemu ligašu, č. g. Antonu Šifrer-ju, v Rock Springs, Wyo., glasi se doslovno: i No. 26. Pol. Confidential (zaupno). Reverend Father A. Shifferer, St. Cyril & Methodius Church, Rock Springs, Wyo. Častiti gospod! Jako Vam bodem hvaležen, ako mi javite, če se mnogo čita v Vaši naselbini med Jugoslovani agita-cijska knjiga, nekega T. Dimitri-jeviča. Ta agitacijska knjiga ima namen, pridobivati Jugoslovane iz Amerike za naseljevanje v no-vosvobojenih srbskih krajih. Tudi bi me zanimalo zvedeti, če se je oni T. Dimitrijevič ta mesec nahajal tam in imel govore. Če je to storil, prosim Vas, javite mi, kaka je bila svrha njegovega govora in če so bili njegovi shodi številno obiskani od naših ljudij. Konečno bi me zelo zanimalo znati, Če se zadnji čas med Jugoslovani nabirajo novci v srbske svrhe. Prosim Vaše blagorodje, naj mi povsem odkrito odgovori, ker Vam zagotavljam, da Vase ime nikoli ne pride ▼ javnost. Vnaprej se zahvaljujem za to uslugo in ostajam z izrazom največjega spoštovanja. Vaš udani Fritz von Fischer-Ankern. | | Tako piše avstrijski Fritz. Naš' zavedni Jugoslovan, č. g. Šifrer pa ni l>il na onem shodu, ampak je spisal celo rezolucijo in udaril na njo cerkveni pečat, rekoč, da j je bil prisoten v slovenski dv«*ra-1 ■ni in i begajo ljudstvo s trditvijo, da zapeljujemo rojake in jim zapiramo pot in pqvratek v domovino. :{. Protestiramo proti listoma Proletarec in Glasilo S. N. P. -T., ki sla ohsodia in razupila Slov. Ligo za '4farško organizacijo, in proti dopisnikom vseh slovenskih listov, ki podtikajo Slov. Ligi strankarstvo. 4. Protestiramo proti vsem dopisom, v katerih se poročajo ne k resnične vesti o Slov. Ligi, v katerih se hudobno zavija namen Lige in se skuša s tem in z neresničnim poročanjem o Ligi pridobiti nove člane za svojo stranko protestiramo obenem proti vsem dopisom. \ katerih se blatijo in zasmehujejo člani Slov. Lige, v katerih se jih dol/i slavohlepja in se jim predbaeiva nepoštene namene, se jih de-niiih-ira in proglaša za izdajalce Avstrije, domovine in slov. naroda. *» .Protestiramo in najostrejše obsojamo one podle denuneijan-te, ki so poročali najostudnejše laži o Slov. Ligi v staro domovino in jo proglasili za anarhistično organizacijo. 6. Protestiramo proti vsem onim slov. listom, ki delujejo proti Slov. Ligi. ki delujejo proti združitvi slov. naroda v Ameriki pod prapor narodne zavesti in rodoljublja. nasprotno pa hujskajo brata proti bratu in sejejo neslogo in sovraštvo med narod. 7. Na jodločnejše protestiramo proti novemu slov .listu Slov. Narod v New Yorku. ki si je. »lasi nasprotuje narodnemu združenju v Slov. Ligi, prisvojil nje program: Slovencem Slovenijo. s. Protestiramo konečno in odločno zavračamo vsako sumni-čenje od strani oseb. katere nam podtikajo z namenom, odvrniti rojake od pristopa v Slov. Ligo. propagando za Veliko Srbijo. RESOLUCIJA. 1. Namen Slov. Lige je samoobrambno delo v dosego kulturne politične in gosp<»darske osamosvojitve naroda, v dosego združenja vseh Slovencev, živečih v različnih, politično ločenih deželah v eno samoupravno celoto, kjer naj velja načelo svobode, enakopravnosti in '»ratstva. kajti svoboda je prvi in glavni predpogoj razvoja vsakega naroda na kulturnem in gospodarskem polju. 2. Delovanje in zahteve Slov. Iage so istovetne z delovanjem m zahtevami onih rodoljubnih narodnjakov, ki so se izza leta 1848. potegovali za dosego pravic slov. naroda, in katere zahteve so bile a v str. vladi dobro znane, ne tla bi doletela zato katerega onih mož k.ika dejanska kazen, kajti avstrijska vlada je dobro vedela in ve tudi danes, da so bile in da so take zahteve slov. naroda upravičene in da mu pripadajo po človeškem in naravnem pravu. tt. V ustanovljeni Slov. Ligi mora vladati popolna politična, ver ka in socialna enakopravnost, to je, biti ne sme ne verska in ne protiverska, ne politična, še manj pa strankarska, ako hočemo, da se združi ves narod v eno ceoto. da tem lažje dosežemo naše cilje. \ sbul tega je nesmiselno in naivno, obenem pa premišljeno zavijano trditi, da je Slov. Liga "farška". protisoeialistična ali protisvobodo-miselnr., kajti "farje" pri Slov. Ligi se lahko sešteje na prste ene same roke. dočim je ogromna večina članov socialistov in svobodo-mis«»]<-i-v. Vprašamo: ali je ketlo, ki bi obsojal Slomška. Vodnika. Asken-a, Gr«>a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bodri ral o Društveno glasilo: "GLAS NARODA". GLAS NARODA. 27. APR TLA. 1915. ^ ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. -o- PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE- NIK DRUŠTVIH. -o- Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet : Mike Kukot 7S 16556 1000 35. Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa. Zopet sprejeti: John Drap m! 12364 1000 27. — Frank Medved Tti 10141 1000 32. Premenil zavarovalnino: Martin Ovein 15637 500 27. Sv. Jurija štv. 61, Reading, Pa. Zopet sprejet : lieo Zelko 67 14427 1000 44. Sv. Petra in Pavla, štv. 66. Joliet, HI. Suspendiran: John Bavar 79 13079 1000 31. Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Mcnessen, Pa Pristopili : Frank Ki imanič <9 1-021 1000 2j. — Juro Sa-bljar 96 18026 1000 19. — Veronika Iiuntar 94 18025 1000 21. — Zopet sprejeti: Tomo Gašpieh 67 14151 1000 44. — Dra-gutin Penieh *»T 14-11 1000 44. — Štefan Leder 69 16551 1000 4 4. — Ana Leder M 1684:1 1000 27. Suspendiran: Mato Kovičieh 69 10495 1000 39. Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va. Suspendirani: Valentin (»vara 78 15331 1000 34. — Frančiška G vara bS 15332 500 24. Zvon, štv. 70, Chicago, 111. Umrl: Avgust Poglajen 76 7279 1000 31. Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O". Pristopil: Josip Bradoek >S ls009 500 27. Zopet sprejet: .losip Raz,let h 71 12690 1000 3G. Pmnetiil zavarovalnino: Josip Asseg 92 13358 1000 21. Suspendirani: Josip K oje >1 13475 1000 26. Jožef Struna 84 <;44t 1000 23. — Ignac Fortnna 74 149:10 500 36. Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa. Zopet sprejeti: Anton Ožman 8» 16276 500 28. — John So-jer 96 17515 500 18. Sv. Jožefa, štv. 76., Oregon City, Oregon. Suspendirani: Joseph Blatnik 90 11971 1000 19. — Karl Blatnik 91 11970 1000 18. Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Colo. Pristopili: Helen Ambrozieh 83 1*004 1000 32. — Marija K ost r lie 90 18005 1000 25. Suspendirani: Josip Bele 69 11182 1000 39. — Frank Gla-van 68 7646 1000 39. Prestopil k društvu sv. Jožefa štv. 76.: Frank Ambrosli 74 7756 1000 39. Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, 111. Soapcndiran: Frank Prapotnik 72 13182 1000 36. Sv. Janeza Krstnuca, štv. 82, Sheboygan, Wis. Pristopili: John Gergitli 98 1S028 1000 17. — John Kocjan 88 18027 500 27. Zopet sprejet: Anton Suša 81 10398 1000 27. Suspendiran: Anton Bogalin 78 10400 1000 30. ^ . j Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Zopet sprejet: Leo Perušek 94 16198 1000 19. Prestopil k društvu sv. Jožefa štv. 30.: Leo Znidaršich 88 17474 1000 26. Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon. Zopet sprejeti: Marko Marsich 85 11063 1000 24. — Frank Ugrin 78 15112 1000 34. Suspendirani: Luka Zupancich 75 1331 1000 29. — Louis j Videč 85 15113 1000 27. Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y. Pristopili: Jakob Gnezda 88 18030 500 27. — Ana Kral 82 18029 1000 33. Suspendiran: Martin Plančar 91 16620 1000 22. Sv. Vitezi Mihaela, štv. 92, Rockdale, HL Pristopi!: .Josip Zizek 78 18040 500 37. Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, HI. Suspendirani: Frank Bernec 85 13911 1000 25. — Josip Bren/.e 71 15796 100 41. — Frank Orlan 75 16338 1000 38. Jaeob Jereb 87 15701 1000 29. — Valentin Jereb 77 13510 5000 33. — John Lisnjak 81 15803 1000 31. — John Prebil 81 15798 1000 29. — Frančiška Lesnjak 84 15S04 500 28. — Ivana Prebil 84 15917 1000 28. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. Zopet sprejeti: Frank I>robL-li 91 123",1 500 19. — Jacob Drašler 80 17083 500 33. Suspendirani: Frank Debevec G7 2001 1000 36. Jera De-bevec 79 9090 500 27. Sv. Matere Božje Karm., štv. 100, Monougah, W. Va. Pristopil: John Malovee 94 18091 1000 21. Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, 0. Suspendirani: Franees Menim 85 15923 500 27. — Mary Je re 76 17334 500 37. — Rosie Skebe 89 17521 1000 25. — Franees Judej 69 14198 500 42. Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va. Pristopil: Anton Zupančich 91 18032 500 24. Prestopil k dr. sv. Petra štv. 69.: Anton Rolih 77 17335 1000 36. — Duluthski Slovan, štv. 107, Duluth, Minn. Suspendirani: John Kovačič 86 14185 1000 25. — Josip Pavelka 72 14588 1000 39. — Josip Kosehak 74 -13377 1000 36. — Mary Kosehak 75 14442 500 36. — Božo Samarzja 71 15237 1000 41. Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, 0. Pristopila: Alojzija Nagode 94 18033 500 21. — Premenil zavarovalnino: Anton Xagode 84 15239 1000 30. Sv. Marije Trsatske, štv. 109, Keewatin, Minn. Zopet sprejet: Josip Rukovina 74 15595 1000 38. Suspendiran: Josip Rebrovič 86 16787 1000 27. Sv. Frančiška, štv. 110, McKinley, Minn. Zopet sprejet: Josip Gericli 10906 1000 26. i Sv. Jurja, štv. Ill, Leadwille, Colo. Umrl: Jožef Lunka 84 11512 1000 25. Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Pristopil: Annie Svetin 93 18008 500 22. — Fran Repieli 81 18034 500 43. Suspendiran: Angelo Terzolo 93 17836 1000 21. i Sv. Mihaela, štv. 115, Crows Nest. Pristopil: Mile Tcrlieli 75 18002 1000 40. Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, Pa. Suspendiran: Frank Oblak 95 17366 500 19. Sv. Štefana, štv. 117, Sartell, Minn. Pristopil: Frank Loeh 77 18001 500 37. Suspendiran: Frank Jeklieh 86 17401 500 28. Odstopil: John Odar 86 17954 1000 28. Sv. Jnrja, štv. 118, Cokedale, Colo. Zopet sprejet: Juri Duich 89 17555 1000 25. Sv. Ane, štv. 119, Aurora, HI. Pristopil: Veronij Likar 98 18035 500 17. Premenila zavarovalnino: Autonia Ahaeich 93 15955 500 22. - k . r„ Prošnja. Novo žensko društvo "Marija Čistega Spočetja" v Ely, Minn, želi se priklopiti k Jugoslovanski Katoliški Jednoti. Imena članic: Katarina Godee 94 18041 500 21. — Katarina Pesehel 83 18042 500 31. — Zofija Petrich 85 18043 500 30. — Marija Pluth 71 18044 500 44. — Johana Scbneler 86 18045 500 28. — Alojzija Svetin 93 18046 500 22. — Margareta Stalear 94 18047 500 21. — Fran-a Skubic 90 18048 500 25. — Barbara Seiko 73 18049 500 41. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga eertifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. • GEO. L. BROZICH. glavni tajnik. Razgovor z ruskimi jetniki. "Pesti Naplo" priobčuje od, svojega korespondenta v Karpatih ta-le dopis, ki ga posnemamo po zagrebškem "Obzoru": "Ornovojnik je pristopil k našemu častniku iu mu javil: Privedli smo 1900 jetnikov. Vzdihi ruskih vojakov so mahoma ponehali in z nekim strahom so gledali na nas ter čakali, kaj se bo ž njimi pri godilo. V naši družbi je bil prostovoljce. ki je dobro razumel ruski. Stopil je k enemu izmed jetnikov ter ga vprašal: — Iz katerega dela Rusije ste t — Iz Tiflisa. — Iz mesta ali pokrajine? — Večina nas je prebivala v mestu. Mi smo delavci. — Kakšne narodnosti ste? — Med nami so Tatarji, Čerke-zi, rusifieirani Grki, mi vsi smo iz Tiflisa. — Ali veš, za kaj se bojuješ? — Vsi to vemo» Delavci smo, ki eitamo časopisje. Mi smo tiflijski , kozaki našega batjuške, na mnoga j a ljeta. To vojno je izzvala Nemčija in mi se za to bojujemo. — Ali si rad zapustil svojo domovino ? — Sem. »ospod! Tiflis se mora 1 za vse zahvaljevati Rusiji. Preje t nismo imeli ničesar, sedaj pa smo vsi premožni. Dokler je trajal ta pogovor, so ostali vrlo pozorno poslušali, ne spregovorivai besedice. Ponudil sem Rusom cigarcte. Vsi so jih rado in hvaležno sprejeli. Nato je enoletni prostovoljec vprašal ruskega narednika: — Ali si vesel, da si prišel v ujetništvo ? — Ne! — Pa je mnogo takih, ki so veseli! ^ —- — Ti )a niso iz Tiflisa. Priznati moram, da sem se bal ujetništva,! ker so nam rekli, da nas boste vse; obesili. Kasneje sem izvedel, da; ste tudi vi dobri, kakor mi. Pri nas ne store nič zlega ujetnikom, dajajo jim jesti, kakor tudi vi nam. — Ali bi se rad vrnil domov? — O, da! Domov k svoji ženi in otrokom. Bilo bi prav, ako bi se med sabo ne sovražili in ne pretepali. Med tem je prostovoljec opazil dva Rusa, ki sta stala popolnoma osamljena. Stopili .smo k njima in prostovoljec ju je nagovoril: — Zakaj stojita sama ? Eden izmed njih je stopil par korakov k nam ter se čisto formalno predstavil: — Fedor Gribojedov, pisatelj iz Tiflisa. — A vi? je vprašal prostovoljec njegovega tovariša. — To jc moj sluga — je odgovoril Gribojedov mesto njega. — Ali ste že dolgo v vojni? — Pet mesecev. — Vedno proti nam? — Proti Nemcem sem se boril dva meseca, tri mesece pa v Ga-lieiji in v Karpatih. — Ali ste poznali preje Madžare ? — V književnosti poznam ime Jokayja, a v zemljepisu pa Toka j. — Pa zakaj baš Toka j ? — Ker se nahajajo v Tiflisu ob neki reki ogromni vinogradi, pa so mi pripovedovali, da izmed trt, ki so jih donesli iz tujine k nam, najbolj uspeva tokajska loža. — Vi ste samo pisatelj? — Da! Jaz sem neke vrste pesniškega pokolenja .Rodbina Gri-bojedovih je znana v Tiflisu po tem, da je vsak njen član nekoliko pesniško navdahnen. — Ali smatrate vojno Rusije za upravičeno ? — Popolnoma. Xas so napadli, a mi se branimo. Mi nismo hoteli vojne, ali so nas prisilili, da zgrabimo za orožje. — Kdo je vas prisilil? — Nemčija . — Ali se radi bojujete? — To je moja dolžnost. Vsakega ruskega podanika dolžnost je. da brani svojo domovino, a te dolžnosti se zavedamo zlasti mi iz Tiflisa. Tiflis cvete samo od Časa. odkar pripada Rusiji. Ogromna ta pokrajina je bila preje po-zorišče neprestanih bojev. Sedaj je temu konec. Odkar smo pod ruskim gospodstvom, se je Tiflis razvil in sedaj je tifliška pokrajina bogata in kulturna. Mi vsi se tega zavedamo in zato gremo z navdušenjem v boj. da branimo svojo domovino. — Ali veste, da se Rusov na stotisoče vdaja? — To niso Rusi. Med tem so prinesli iz razrušenega železniškega poslopja guljaž. Prijeten vonj se je širil naokrog. Med ujetniki je nastalo živahno gibanje, mahoma je izginil red in disciplina. Gribojedov. ruski pisatelj, se je nalahko sklonil in tiho šepnil: — Zmagovalec bo tisti, ki bo imel več guljaža. Tudi slika časa. V eni zadnjih številk praškega "Našega Slova" čitamo sledečo zanimivo vest: Gospa B. J. nam je povedala sledeči dogodek, ki ga priobčujemo tu: V neko pekovsko prodajalno v Spaleni ulici, kjer se izdelujejo tudi slaščice," je prišla fina dama s psom in vprašala prodajalko, ali ima popolnoma sveže kolačke in torte. Pa da so res sveže, popolnoma sveže! Kakor gre taki dami, jej je prodajalka z vso vnemo kazala stvari, ki so pravkar prišle iz peči. da bi si milostiva mogla izbrati kar najbolje. In milostiva je izbirala in izbirala ter natančno oduhala vse ponujene slaščice. Končno je vzela kos torte "moka", odlomila košček, dela v usta in pokušala, kakor edino le najboljši vešča-ki pokušajo vino. Vse dražje v Avstriji Došle so nove okrožnice tovarnarjev, ki naznanjajo do 15 odstotkov povišek cen za vse papirje, papirnate izdelke, razne pisarniške potrebščine itd. Raznih peres, ki so najbolj priljubljena, sploh že ni več dobiti, ker so večinoma angleški izdelek in Anglija je za Avstrijo od vojne zaprta. Ogrska zgodovinska dražba. Cesar je s 4000 K pristopil kot ustanovni Član k ogrski zgodovinski družbi. Ravnotako je pristopil tudi bavarski kralj Ludovik. T-- . ° Za smeh in kratek čas. b i ii i j DOBER O DG0V0R. Dama (načelniku neke dobrodelne družbe) : — Ilvala, gospod, da ste tako hitro poslali dvesto dolarjev. Toda, čakajte, zdi se mi, da ste nekaj govorili o štiristo dolarjih. Gospod: — Seveda. toda pregovor pravi: — Kdor hitro da, dvakrat da. * SAMOZAVESTNO. — Poglej, skupaj sva hodila v šolo! Ti si sedaj pikolo, jaz sem pa vstopil v policijsko službo. Pieolo: — Seveda, tudi poli -isti morajo biti na svetu. OBRATNO. — Ali je res tvoj sin postal samostojen? — Ne, ravno obratno: oženil se je. DV0U MNO. — Da veš, jutri bom šla k sv oji materi. — Zaradi mene I Idi toraj k vragu l__ GLAS NARODA. Ž7. APR I T. A. 19T5. JNOVICE IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO. Smrtna kosa. V Novem mestu j«- inarea ob polu 7. uri zvečer uuir! Krančiaek Sal. Spendal, ka-; jionik, duhovni svetnik, častni * i član občine v Tržiču itd. star 70 let. Veliki torek okrog 6. ure je "najbrž ravno opravljal svojo večerno molitev, ko mu postane sla bo. Nečakinja, ki mu je malo prej prinettla krepčila, a sla še nekaj iskat, ira vrnivši se najde poleg pisalnika na obrazu ležečega. Ko ga privzdiguje in kliče, ne dobi odgovora; zato hitro pokliče nekaj domačih, ki ga privzdigujejo, a zapazijo, da se že bori s smrtjo. Dr/al je še rožni vene« v roki. Kanonik Po v še ga dene v sv. olje in opravijo. Zdravnik je le mogel koiistatirati srčno kap. Kanonik Špei i dal je bolehal že pred leti v Tržiču, dokaj dobro okreval in navidezno je bil prav čvrst. Rojen U«' bil v vasi Polje pri Muljavi bli-*zo Zatičine, a spadajoči v župnijo St. Vid, v širno znani Tičkovi hiši. Šolal se je v Ljubljani, nekaj ("asa v Goriei in slednjič dovršil bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil julija 1HC!) po knezoskofu dr. Widmerju posvečen v mašni-ka. Kot kaplMn je deloval v Cerk-lju, Mengšu in Kranju. V zadnjem mestu je bil tudi še po startni šol - k i m zakonu šolski vodja or.dotne ljudske .m,le. Pod njegovimi vodstvom je bila kranjska šola na dobretn glasu in je dajala gimnaziji rabi ji v naraščaj. Znal je tudi s posvetnimi učitelji tako obe« vati, da so imeli vsi glavni smoter nka in vzgoje pred očmi. Ko j* v Tržiču župnik Frank bil imenovan kanonikom v Novem mestu, je škoftijstvo poslalo Frana SpendaLa za župnega upravitelja v Trži«', kjer je ostal potem kot župnik dolga leta. Za njegovega p.-nrt irovanja se je v Tržiču postavilo mesto starega nerablji-vega novo župnišče. Tudi sieer je pozidal par cerkvenih hiš in razširil župno pokopališče. V Lomu sosežrani imeli včasih kakega upokojenega duhovna. Želeli pa so samostojne župnije. Župnik je vernikom pomagal z besedo in dejanjem, da se je pred nekaj leti res ustanovila v I jo mu župnija. Špemlal je stopil tudi na politie-iio torišče, liil je kandidat katoli-vko-uarodne stranke v tržiški mestni skupini, a je ostal le za malo fflasov v manjšini proti na-prednjakom in nemškutarjem. Mnogo let je sedel v ol>činsk«-m svetu in je s svojo taktiko odloČil v prospeh slovenske stvari. Koso mu leta duhovnega past irovanja /e tekla na četrti križ, jel je čutiti njih pezo, osobito ko je bil /.bolel, zato se je bavil z mislijo, stopiti v pokoj in ostati v priljubljenem Tržiču. A ko mu je 901etna mati umrla in je bil uprav tedaj izpraznjen en novomeški kanoni-kat, se je zglasil zanj in 1. 1900 ga jo imenoval cesar, nakar se je v pozni jeseni preselil v Novo mesto. K» r je bil brat par let poprej tudi umrl za mrtvoudom uprav, ko je molil na glas o poldanskem zvonenju, preVzel je kanonik Špendal oskrbovanje domačega posestva. To breme pa mu je odvzela občina Muljava, ko je * * Tič-kovino" na Polju kupila za šolo. Pred leti je kanonik Spendal sam blagoslovil preurejeno svojo rojstno hišo za ondotno ljudsko šolo in izrazil svoje zadovoljstvo, da se je uprav ta plemeniti namen dosegel za njegov rojstni kraj. Kakor se čil je, je ranjki kanonik določil več dobrodelnih volil in preostanek za škofove zavode. K večnemu počitku so ga položili na evangeljski strani kapelice v grob. — Ljubljanski kanonik dr. Kan Koren je umrl dne 6. aprila. Bolehal je že dolgo časa. Ubil se je Tonček Cesar iz Jablana, župnije Mirnapeč, ko je gnal konje od napajanja. Revež,j komaj 12 let star. se je spravil r.a konja ter si je hotel popravili koc za sedež, a medtem je izgubil rav-( notežje ter je padel tako nesrečno raz konja na glavo, da je v dveh urah po tem izdihnil svojo dušo.1 Značilno pa je, da je še šel sam' domov. Reko je odtrgalo železničarju^ Franu Gregorčiču. Dne .'50, marca1 je »tal na straži v Črnomlju in dal( zn imenje ponočn**mu vlaku, prihajajočemu iz Metlike. Najbrže je stal preblizu tira in prišel na' ta način v dotiko s hitro vozečim j f)m. Pripeljan je bil v bolniš- v K and i j o. ruskem ujetništvu. Uradnik užne Zveze v Mariboru Ro-' j man Bende. sedaj korporal pri 47. pešpolku. piše svojemu prijatelju , Vekoslavu Strašniku, stavcu Slo-■ venskega Gospodarja, da je narednik Fran Terseglav, urednik .ljubljanskega "Slovenca*', od 25. marca v ruskem ujetništvu. — V ruskem ujetništvu se nahaja Fran Papež iz Jablana, mirnopeške župnije. Piše, da se mu dobro godi : zaposlen je v neki kuhinji. Pohvaljen za izvrstno službovanje pred sovražnikom je bil Andrej Lusum, poveljnik orožniške-ga oddelka v Novem mestu. Invalid. Jožef Murgelj. posestnik, Koroška vas, fara Podgrad. poljski lovec št. 7, ranjen pri Gro-deku 8. sept. liil je v bolnišnicah v Celovcu in Bocenu ter kot invalid odpuščen na svoj dom. Velik mlin ustavil delo. Velik valjčni mlin Vinka Majdiča v Kranju je ustavil delo, ker mu je zmanjkalo žita. Majdičcv mlin je bil eden največjih mlinov v A v-' stri ji. Izpred sednije. Radi hudodelstva tatvine oziroma javnega na-silstva so bili dne 26. marca pri' okrožnem sodišču v Novem mestu', obsojeni: cigana Martin Brajdič ("Martin") na 18 mesecev težke' j eve in Matija Brajdič ("Matij-1 eek'' na 5 meseeev težke ječe (kurji tat po j»oklieu) ter ubegli prisiljenee France Pucelj na eno leto težke ječe, cigan Martin Jur-kovič radi prestopka tatvine na' dva meseca hudega zapora, koje-'i ga je že ods«*del v preiskovalnem', zaporu ter je bil izpuščen radi te-1 ga na prosto. Kmetje okrog Novega mesta bodo vsaj nekaj časa vami pred temi nasilnimi uzmo-viči. Iz Adlešič. Morda ne bo odveč, če sporoeim zaradi sedanje svetovne vojne, ki poraja dan na dan toliko gorja po svetu, to-le zani-J mivost. Tu pri nas je umrl pred J devetimi leti. t. j. meseca februarja 1906, Male Vlašič, samec, star S3 let, prav pošten mož. V svoji mladosti je bil "nemškar?,,j t. j. krošnjaril je po Nemškem.! Na stara leta pa je oslepel in hodil po občini. Ta je rekel: "Leta 1914. in 191.1. bo strašno hudo naj svetu. In kdor bo preživel ti dve leti, bo železen." Kakor skušamo, je mož prav prerokoval. — Dne 22. marca je umrl v Tribučah št. 6-i Janez Majerle, najstarejši človek v naši fari. Dosegel je starost 85 let in blizo 4 mesece. Od teh jih je preživel v zakonu s svojo še živo ženo čez 51 let. V mladosti je bil vojak in je služil pod Radecki-' jem in tudi kot papeški vojak. Zato je imel tudi tri kolajne, dve avstrijski in eno papeško. KOROŠKO. Pismo iz Brež. Marsikateri čita-telj pozna Breže pri Ribnici; tega pisma pa ne pišem iz ribniških Brež, temveč iz Brež na severnem Koroškem, kjer se nahaja sedaj obilo Slovencev, zlasti tudi Dolenjcev in Novomeščanov, ki jih je tja zanesla vojaška služba. Mesto Breže leži tik ob gornještajer-ski meji in ima okoli 2000 prebivalcev in je torej nekoliko manje kakor Novo mesto. Leži v prijazni dolini reke Metniee, ki jo okoli in okoli obdajajo visoke gore. Zato ni čuda, da si ta kraj izbirajo bogati ljudje za letovišče, kjer v prijetnem planinskem zraku pre-žive par vročih poletnih mesecev. Breže pa se ne odlikujejo samo po prirodni lepoti, temveč so tudi zgodovinsko zanimivo mesto. Že stari Slovani so imeli tukaj utrjen tabor. V srednjem veku pa so nemški vitezi tukaj zgradili več utrjenih grado4v, o čemer nam. še dandanes pričajo razvaline. Tudi mesto samo je bila močna trdnja-' va. kar nam kaže še sedaj obstoječe trdnjavsko obzidje in pa, vodni jarek okoli obzidja. Koliko | burnih časov je pač to mesto te-—om dolgih stoletij preživelo! V mestu samem še sedaj stoji mnogo starodavnih stavb in drugih spomenikov, ki še dandanes dajejo mestu bolj starinsko lice. Samo za primer naj navedem, da se v tem primerno majhnem mestu nahaja kar šest cerkva, namreč proštij-- ska in župna cerkev sv. Jerneja, dalje cerkev oo. dominikancev sv. Nikolaja. Ta cerkev je 234 čevljev dolga in 64 čevljev široka in Brežani o njej zatrjujejo, da je ' največja cerkev na Koroškem. | Nadalje se nahaja na griču Pe-tersberg cerkev sv. Petra, na gri-j ču Geiersbcrg pa cerkev sv. Ane. Prav v vznožju hriba za mestom stoji cerkev sv. Krvi, ki je na Ko- roškem daleč znana. Koncem mesta pa stoji cerkev sv. Blaža, ki pripada nemškemu viteškemu re-j du. Za prijetno bivanje tujcev skrbi mestna občina, ki je pod žu-panovanjem Antona HoUmana napravila mestno elektrarno, javno kopališče in mnogo lepih nasadov in senčnatih izprehajališč. Zlasti je priljubljeno izprehajali-šče Olsa z lepimi topolovimi drevoredi. Spominja nekoliko na ljubljanski Lattermanov drevored. Ker vem, da se čitatelji pred vsem zanimajo za gospodarstvo in kmetijstvo, hočem opisati v par besedah tudi tukajšnje kmetijske razmere. Podnebje je tukaj veliko bolj mrzlo kakor pa na toplem Dolenjskem. Na Dolenjskem cveto koncem marca že vse pomladanske cvetlice in se vzbuja vsa pomladna narava; tukaj pa nain ne cveto še pomladne cvetlice in poznamo samo še pomladne cvetlice na oknih. Vsled mrzlega podnebja se poljedelstvo tukaj ne more tako zelo razvijati, zato se j pa nahaja živinoreja na tein višji stopinji. Tukaj vidimo še sedaj v sedanjih izrednih razmerah lepe., krepke konje noriške in pinegav-ske pasme. Tudi rede tukaj mnogo krasne goveje živine. Zadnjič sem videl cclo čredo enoletnih te-lic. krasnih živali čiste pasme. Sem bi se lahko prišli Dolenjci s pridom učit živinoreje. Da pa nekoliko potolažim radovednost či-tateljie, naj povem še, kakšna je tukajšnja ženska noša. Tukajšnje Korošiee nosijo na glavi najprej robec, nad robcem pa še črn klobuk z velikimi črnimi pentljami in dvema črnima trakovoma, ki jim plapolata preko hrbta. ŠTAJERSKO. Umrl je v Koprivnici 5. aprila župnik Janez Prešern, ki je žup-nikoval 26 let v tej župniji. Prešern je bil rojen 8. decembra 1848 v Studenicah pri Poljčanah. Nevarno zbolel. Mariborski kanonik Jakob Kavčič je zopet nevarno zbolel in se nahaja zaradi operacije pri usmiljenih bratih v (Gradcu. Premeščen. Ivan Širec, kaplan na Vranskem, nastopi župnijo Stopree dne 1. maja. j Vojni kurat Janez Ev. Kociper, gimnazijski profesor v Mariboru, ki je bil pol leta na bojišču v Galiciji v Karpatih kot dušni pastir pri domačem domobranskem polku Št. 26, je vsled bolelinosti za 6 mesecev oproščen vojne dolžnosti ter ostane vojni kurat v rezervi. Pred nekaj meseci je prejel vojaški jubilejni križ, te dni pa je bil od cesarja odlikovan z duhovnim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rdečem traku v "priznanje hrabrega in požrtvovalnega obna-išanja pred sovražnikom". | V ruskem ujetništvu. Iz Jareni-ne poročajo: Svoječasno se je pisalo, da je padel na severnem bojišču Fran Sekol, posestnik in občinski svetovalec na Pesnici. Nekateri njegovi tovariši so prinesli domov žalostno vest, da mu je ruska granata raztrgala glavo itd. Sekolova žena pa je te dni dobila z Dunaja veselo poročilo, da je Sekol še živ in da se nahaja v ruskem ujetništvu v Tomsku v Sibiriji. Poročilo pravi, da je Sekol pri polnem zdravju. Odlikovanje. Iz Ptuja poročajo: Narednik 87. pešpolka Vinko Majeen, doma iz Polenšaka, je bil dne 30. marca na slovesen način odlikovan z veliko srebrno hrab-rostno kolajno. Odlikovanec se je udeležil bojev na severnem bojišču in je bil od dveh ruskih kro-gelj težko ranjen. —' Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: narednika 87. pešpolka Ferdinand Šilih in Karol Sušeč, častniški sluga 87. pešpolka Ignacij Vojsk, nadlovec Mihael Pod-lesnik, četovodji Josip Maček in *Karol Klanjšček ter voditelja patrulj Anton Kokalj in Ivan Tom-še, vsi od lovskega bataljona št. 7. Pet sinov v vojni službi Nenavaden je slučaj spoštovane obite-lji Rep na Kamenščaku, ki ima 5 sinov pod orožjem. Eden je v ruskem ujetništvu, druga dva sta na Ogrskem, četrti je sedaj poklican, peti pa se je javil k prostovoljnim strelcem. Kužne bolezni. Zdravstveni oddelek graškega namestništva je 4. aprila razglasil glede stanja kužnih bolezni na ^Štajerskem: osep-nice: nobetiega novega slučaja; pegasti legar: v Thalerhofu 1 smrtni slučaj, v Knittelfeldu 2 osebi nanovo oboleli, na Vurbergu pri Ptuju 2 osebi oboleli, v Novi vasici pri Radgoni 1 oseba umrla. ' PRIMORSKO. Umrl jr- v Hrušiei pri Pod gradu j v Istri dekan Anton Roga«-, uino-goziislužen delavec na narodnogospodarskem polju; ustanovil je posojilnico, mlekarno in gospodarsko zvezo za pograjski okraj. Gcriški deželni aprcvizaci j ski odbor je nabavil do srede marca — kakor je razvidno iz poročila, prečitanega na sestanku deželnih glavarjev v Gorici — to-le blago: 1970 kvintalov pšeniee v deželi. 37.540 kvintalov na Ogrskem in zunaj države, ječmena 40 vagonov, sirka 402 vagona, einkvanti-na 5 vagonov, vse na Ogrskem. Krompirja je kupil na Ogrskem 50 vagonov, od teh jih ima dobiti še 30 vagonov. Svojčas je kupil aprovizacijski odbor tudi 4000 kvintalov ameriške pšenice, ali dotična ladija je prispela v Genovo prepozno, en dan po prepovedi izvoda žita iz Italije; ni ostalo drugo, ne»go prodati žito v Genovi, kar se je storilo z dobičkom. Žito, nakupljeno od aprovizaeij-skega odbora, se melje v štirih mlinih, moka se oddaje pekom, trgovcem in tudi . privatnikom; dajalo se je tudi domačim tovarnam testenin, ali to dajanje se je že ustavilo. Dosedaj je zagotovljena še dobava 300 kvintalov testenin najboljše vrste. — V Trstu se je vršilo posvetovanje o apro-vizaciji naših dežel v navzočnosti namestnika; navzoč je bil tudi goriški deželni glavar. — V ministrstvu so bili kranjski, štajerski in goriški deželni glavar kot odposlanci s konference v Goriei. Povdarjali so posebno, da 240— , 300 gramov moke za osebo ne zadošča. Ministri so obljubili upoštevati izražene želje. Avstrija v stiskah. London, Anglija, 26. aprila. — Iz zanesljivega vira si- poroča sledeče: V zadnjih časih so se vršile demonstracije v Oseku, Mosku. Kladnu in Karlovih Varih na Češkem. Podobne demonstracije so bile tudi na Dunaju, dasi niso imele dosedaj še oblike ustaje. Silo vojne občutijo prav posebno tudi oblast va. ki jih skrbi zelo slabo finančno stanje. Izdali so stroge odredbe, ki ne dovoljujejo časopisju razpravljati o temi vprašanju. Država si je izposodila! od Avstro-ogrske banke svoto 35 milijonov funtov šterlmgov (o-krog 840 milijonov kron), večino v papirju. Bankovci krožijo v velikanski množini in samo 20 odstotkov teh je pokritih z zalogo zlata in srebra. Glavni štab jo v skrbeh, glede Krakova, ki se pripravlja na ob-legovanje. Pripravljajo velikanske množine živil, ki jih bodo poslali v trdnjavo ter bodo izgnali baje *20,000 prebivalcev ter jih nastanili kje drugje. Nemiri v Italiji. V mestecu Borgia pri W:«i-i (Udine) so ljudje začeli biti plat zvona in potem je velika množita napadla ondotno graščino reke hnejrirje. Vse ker vlada veliki draginja in ni kru'i-i ne zaslužk i. Orožniki so ljudi r.-zgnali in 20 oseb cretirali. POZOR SLOVENSKE FAR-MARCE! Želim dobiti delo na slovenski farmi, katera nima gospodarja. Jaz sem vajen opravljati farmar-ska dela in moj prijatelj tudi, zato želiva dobiti skupaj delo. Stara sva eden 35, drugi pa 18 let. Pišite na naslov: Tony Zainer, 347 Clinton St., Milwaukee, Wis. Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA KOSTE-LIC, podomače Voptov iz Velike Lake pri Višnji Gori. Pred devetimi .meseci je bil v Cleve-landu, O., kjer ima dva brata. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— John Lokar, Box 75, International Falls, Minn. (27-29—4) . Iščem bratranca ANTONA NA-GODE in njegovo sestro IVANO CIGALE. Pred dvemi leti sta se nahajala v Lowellville, O. Iščem še JOHNA SUHA-DOLNIKA. Pred devetimi meseci sva bila 9kupaj na Bloc-toij, Ala. Zatorej prosim, ako sami čitajo, da se mi oglasijo, ali pa če kdo ve za kojega zgornjih, naj mi javi njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. Leo Bruce, Box 753, Wylam. Ala. (27-29—4) G»fffiikttr obsojen na smrt. Washington, D. C- 26. aprila. Pbilipp E. MeUIearv. neki ameriški časnikarski poročevalec v Vera Cruzu. je bil od Carranzo-vih oblasti obsojen na smrt. ker je baje odpošiljal necenzurirana poročila. Tajnik Bryan je dobil danes od tamošnjega ameriškega poročevalca Robertsa prošnjo za pomoč, nakar je Brvan takoj naročil konzulu Sillimanu, naj stopi tozadevno v zvezo z generalom Carranzo. Department ni dobil nobenega oficijelnega obvestila glede te zadeve. SLUŽBO IŠČE mesar in prekajevalec, rodom Štajerc; razume tudi dobro rezati: meso. Natančna pojasnila daje: Mesar, care of Glas Naroda, S2 Cortlandt St., New York City. C (27-28—4) ! POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. > ■ ■ < Za farme v slovenski novi farmar«ki naselbini v Mi-<*higmnu in WiscoBBinu. obrnite se. predno drugje kupite na JOHN LAN IC H Leadville, Colo. Farme t slovensko-hrvaskl koloni]!. Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Asblanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že Šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, i ko jih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeka pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako I želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Tlio James W. Good Company Dep. 54 Asliland, Wis. FARME. Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih. A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co. Sheldom, Wia- harmonike '<•«13» teUlMUtB rntm UtfilUM ^•»TSVIJM |o »alniajla Murna, a IN lr»aia* la aan—ljlvo- V popr»v« mmmc SUIT« TMlio poaij«, k«r Iia M na« n l»i takaj v Um poata ta sedaj v av* fta katn«a loan. V »opravak man fcraajak« kakor vm trn«* kamna' ur iMuaa po ««la kakorta« k«• » l«m krm aa4aH»«> raraJaa* JOHN WEN JEL, 1917 K. H. It, Cleveland, Ohio OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4^ gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tndi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem S. JACKSE, Box 161, St Helena, CaL t------------------------- t Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berte pl. | Snttner "Doli z orožjem!" » Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- [ kom prebral in v njej na.šel veliko koristnega. Ta knjiga zelo I vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli____ C Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla marlama Stael ni I bUo na svetu tako slavne pisatelj ire kot je Suttnerjeva. I Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje- » ga Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da S ee bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. * Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. E V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. £ Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem C gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z oro2- I Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko C rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. P Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse S kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v r Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so druZl>e, ki rozširjajo Sveto i Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to t knjigo? C Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih E kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berllnn) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli in j o križemsvet in učili vse naroa. tvoj mož je pri 17. polku. Sirota! In tistile oče. Vselej kleči takole. Krog prstov debeli inolek, pr hte sklenjene, na njih čelo. da je ves obraz zakrit od širokih dlani in se viili samo se pleša. Štiri fante imaš — vsi vojaki. Si mislil: se- ' tla j poč i jem. In še n«' veš, da ne boš. sedaj ne...." Iu še drugi so prihajali. Tudi dečki, ki so skušali predreti vr- ' sto in okauiti starejše za mesto bliže izpovedalnice. Župnik je izpovedal, blagoslavljal in odvezoval. In vselej in . vsakemu bi bi! rad povedal: "Ali ne veš? Bog pomagaj! Vojska — vojska.." Toda vselej se je premagal in težko čakal, da zazvonijo , zvonovi in ga {»okličejo maše v at. < Zazvonilo je. Cerkev s«' je polnila. Klopi so bile zasedene, polnilo se je po sredi, v kapelah, pod korom. Orgle so zabueale kakor < sicer, pevci so peli. Župnik je pa mašcval. "Ne, takoj jim ne povem. Sele po pridigi." Tako je sklenil žup- ' nik. ko je šel na leeo. Govoril je besede Gospodove: "Daj odgovor od svojega hiševanja." Sam ni vedel, čemu se je razvnemal: zdelo se mu pa je, da hoče vsakemu posebe dopovedati: "Glej, ura je. ko se glasi božji glas za vse: za berače, za gospode, za poglavarje in za narode: Daj odgovor! In vendar se mu je zdelo — tla nihče ne ume, zakaj se gre: vpraaajoče so ga gledali. Celo stari Anže, najvemejši poslušalec pridig, s«* je zbegal vsled župnikove nezapopadljive ihte in je tuhtal v svojem srcu : Le kaj mu je, gospodu, (lanes, da se tako za čuda žene T Drugi niti tega niso pomislili, kar si je upal Anže, in so potrpeli, če se jim ni zadremalo. Nenadoma je pa župnik prenehal. Kar odsekal je govor in trenutek pomolčal. "In sedaj, dragi moji, nekaj drugega." Zopet kratka pavza. Po cerkvi se je vsa stisnjena celota ljudi zganila — in dvignila glave. Naglušni so zastavili uhlje z roko. "Vojska bo! Zatorej...." itd., kakor mu je bil naročil župan. In potem si je pripravil navduševalnih besedi za tolažbo in za vednost v božjo voljo in — za ljubezen do domovine — in vendar vseh teh pripravljenih besedi ni nobene izgovoril, ampak je pokleknil in rekel: "Molimo!" ter je začel. In med molitvijo je natanko občutil, kako je hipoma legla nad vso faro, dasi nepoznana, še nikdar okužena in vendar od vsakega urea občutena groza. Zvonček je zapel, župnik je pristopil, da nadaljuje. Kakor bi bil prišel pred drug oltar in bi bilo za njim drugo, ljudstvo. Orgle se niso oglasile. Otroci so se ozirali nazaj izpred oltarja. Po cerkvi na ženski plati se je slišalo usekavanje mater, ki so imele solzne oži. — '' Domnus vobiseum. * * Saj ne bi bil smel. a to pot ni mogel, da ne bi bil pogledal Ijud-■tva. En sam hip in je videl in je spoznal, da vse oči zro drugam ne na oltar, drugam, v daljavo, in da nič ne vidijo v daljavi n so vendar vprte tja s pričakovanjem in grozo. Tedaj so me prebudile orgle. "Orgljavec je tudi vojak", se je raztreael pri darovanju župnik in mu ni zameril radi pavze. In or-j gle bo udarile bučno, kakor koračnica so bili akordi, in na.to sam ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _(IZREŽITE TA KUPON) _ VB&r Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) nx3R Img HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ^Sff jjg ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali več red VM BI oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki ns BK Eg tih HASSAN PREMIJ8KIH POSTAJ ali pri ■R THE AMERICAN TOBACCO CO, ^ JBE ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. i Zanesljivo pride sedaj [ denar]v staro domovino. I ,_ Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve 5 tod! sedaj zanesljivo v roke naslovnikom;|razlika je le ta, da potre- S bnjejo posiljatre v sedanjem časa 20*do.24{dni. % Torej ni nobenega dvoma za |pošiljanje denarjev (sorodnikom > in znancem v staro domovino. | 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. ! FRANK SAKSER j 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. [ 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. 1 Velika vojna mapa 1 vojskujočih se evropskih drža?« I Velikost Jo 21 pri 28 palcih. S; 1 Jp Cena 15 centov, flp^ S Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, j | koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. S V zalogi imamo tudi $ Novo stensko mapo cele Evrope. | Cena ji je $1.50. 5 Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih ti; držav, kakor naprimer od Rusije, Naaailjr, Francija, j Belgije in Balkanskih diiav. Vsi so vezani v platno in 3 vsak stane 60 centov. 6 Naročila in denar pošljitefcai | Slovenk Publishing Company, S 62 Cortlandt Stmt New York, H. Y. KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je; O steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tndl Osti domaČi TROPINJEVEC in SLIVOV-RA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.1», $2.5O, $2.75 in $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 RndeCa Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—SOc. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. €102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Frank Petkoviek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBOAN, IL.k « PRODAJA fina vina. Izvrstne molke, patentirana zdravila. PRODAJA voine Ustke vseh prskossor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-joča dela. PHOMc. 241 Zastopnik "GLASiNARODA" 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. pw^^p^ WW 9 W ^P^^P^W^yi | J SLOVENSKO ZAVETIŠČE. * % ---- - — - - ^ --------' •LAVNI OOBORi PrwdMdnlk: Prank Bakaer, n Cortland St., Now York. If X. Podpredsednik: Paul SchneUer, Calumet, Mick. Vajnlk: Prank Ker*«. »711 a Millard An., B. ■Ucajnlk: Goo. k Broalcb, By, lflna. OIRIKTORMi ZMrektorlf obotojl 1» lednega saolopnlka od Took Slovenskih nOwtt •rsmnlaaclj. od Hi»v»nekJh U»tov to od veoh eamootojnlh draAtor Ba anamke, knJlAlee In vse draco oo obrnite na tajnika: Prank Kart* trn a Millard Ave.. Chicago. III. Tudl Tee denarno potlljatvo podlljajte aa to Narod kl no skrbi aa ovoje reve, nima pootora med etvniaovanlml iiniS Človek kl ne »odpira aarodnlk oevodov, nI vreden ria ovojega aaroda. ■pomirjajte oo ob voefc prilikah Slovenskega BavetlM*. pedal, presekano, staccato — potlej se je vse zlilo v mol in je pla-kala vsaka piš«"al. "Kako l>i drugraee", spet zašel župnik od lavabo psalma dru-«ram. 'Š«*st otročičev ima. Ce pade?' Hitro se je zbral in poudaril začetek psalma: Lavaho inter innocentes manus meas — ali v tem l-ipu je vnovič mislil: "Nedolžni so. vsi. ki pojdejo odtod, nedolžni, ki ostanejo. Vsi brez krivde, pa bo tekla njih kri in bodo kapale solz«1 zaradi njih jrrehov. Mehanično je odmolil psalm do konca, in" ko se je sklonil sredi oltarja, se je ozrl na njegove misli Križani in mu je govoril: Tudi nad mano niso našli krivice in vendar je tekla moja kri. A ni tekla zastonj. Tudi teh ne bo. Njen krik bo do ušes mojega Očeta. (Nadaljuje se). WAZNAHILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bnrean of Industries aad Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi te je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete pri- teljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v aatnrali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti se državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellia Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku s 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in » sredo sve&er od ft do 10. ura. POZOR ROJAKI! Najbolj u-spešno ma- za Jen- '^m15 flHUR^^^^H^ ske in moške \JUfr K^KgBfi^^H^HL lase. kakor tu- Jg^^ I di za moške V 4 mtf IH brke in brado. . * Mag" la ^^ Ako se rabi to ^fPr J»7 ^P^ mazilo. zra- O . A / . v 6 te- v JBfS^^V^ dnih krasni. ^^^ gosti dolini ^^^^^^^^^^^^^^ kakor tudi krasne brke brada nebo- .^J^^P^^H^^H^Hk« do odpadali in • ne osiveli. Kevmatizem. konti bol ali trganje v rokah. nogah in kriiu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in urinte. potne nog«, kurje oči. brado v ice. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland. Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI ■SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR nRfcAVAH AHNOI pnftl m "Chicago", "La To«riiM", ''Kochamben" ža "ffiagara" Glavni igeacQa: 19 STATE STREET, NEW YORK ^ corner Pearl it., dhtsefenmgh Bafldiof. ' Mtni parniki odplujejo vedao ofc sredah Is pristamiMa ffievCka BT. M. B. gqmpagnle Qeneiale Tiansatlantlpe ^Francoska parobrodna družba.) OlriktDi irta do Havre, Pariza, Slice, iDomosta In l|ibl|ani, .junovncp iaiavop "iasoiiam *urasgv mm Sva vijaka M«ntiMa ■■!