r Najtežji aUntuid dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za rse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 i f XistrsIovenskihidelavcevvAmerikL iThe largest Slovenian Daily Id the United State«. I Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers* telefon: chelsea 3878 NO. 257. — STEV. 257. iter*« as liter, September U, IMS, at the Pest OMlcc st New T«fc, N. I_ under Act ef ef March *, 1S79 NEW YORK, SATyRDAY, NOVEMBER \ 1930. — SOBOTA, 1. NOVEMBRA 1930 TELEFON: CHSLUA »1 VOLUME XXXVin. — LETNIK XXXVI1L MILIJONI DOLARJEV ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI ZVEZNE, DRŽAVNE IN OBČINSKE OBLASTI BODO DOVOLILE VELIKE VSOTE ZA JAVNE GRADNJE Prosperiteta v deežli hočejo uveljaviti z velikanskimi svotami denarja — Ogromen delavski program je bil započet v vseh delih dežele. — Razvojna faza v New Yorku. — Javne gradnje ob pacifični obali. DELAVCI ZAHTEVAJO NOVE POSTAVE Upajo, d a b o prihodnji kongres delavcem dosti bolj naklonjen. —Omejitev priseljevanja. Velikanske svote denarja, ki znašajo skoro eno milijardo dolarjev, bodo mobilizirane po vsej deželi, da se zopet uveljavi prosperiteto. Državne in občinske uprave so določile velike zneske za zasilno in drugo delo. Velike privatne industrije so stopile na dan z delavskimi programi, in številne nove naprave bodo skušale zmanjšati nezaposlenost po vsej deželi. Velikanska mobilizacija denarja za izboljšanje'nih ide-i nič zaostajal za onim delavskega trga, o katerem se povdarja, da je namenjen za splošna dela, odpade na posamezne dele države na naslednji način: WASHINGTON, D. C., 31. oktobra. Unijski delavci in delavski voditelji so prepričani, da bo prihodnji kongres desti bolj napreden kot so bili kongresi izza prvega Wilson ovc-ga termina. Vsledtega so že začeli pripravljati svoj zakonodajni pre-gTam. Frank Morrison, tajnik Ameriške (Delavske eFderacije, je rekel: — V tekočem stoletju je bil najbolj napreden oni kongres, ki je zboroval tekom prvega Wilsoncve-ga termina. Uverjen sem, da prihodnji kongres ne bo glede napred- Pacifična obal ................ S47 5.000,000. Srednji zapad ...............$285,000.000. Jug ................................... S 75,000,000. Scverozapad .......... Južni zapad .................... S 75,000,000. Iztočne države .............. S 44,000,000. Gorske države ................S 25,000,000. ........ $ 18,000,000. — Poročila iz držav dokazujejo, da bo šlo v pokoj veliko število zagrizenih sovražnikov delavcev ter da se bo vrnilo v obe zbornici cost! mož z naprednimi idejami in nazori. Izvršilni svet Federacije se bo sestal dne 13. januarja v Floridi ter bo napravil načrte za svoje bodoče de^vanje. Delavski voditelji bodo skušali s svojim vplivom doseči, da bo kongres sprejel tri predloge senaiorja Wagnerja, ki se tičejo zmanjš.aja nezaposlenosti. Prvi dve zahtevata naj vlada takoj dovoli stopetdesit milijonov dolarjev za javna d; a, Na zapadni obali nameravajo vprizoriti velikan- j ski gradilni program. Seattle, Portland, San Francisco in Los Angeles: nameravajo zgraditi nove prometne žile ter razširiti stare. i tretja pa ustanovitev zvezne posre- Program Los Angelesa določa izdatek 1 00 mili- j dovalnice za delo. jonov dolarjev za gradbo bulevardov. Delavski voditelji bodo zahtevan Nadaljnih $145,000,000 pa bodo izdali tako z jtudi omejit*v P"***™"*-oblastnih kot privatnih strani. SUHAŠKI AGENT V San Francisco je izdal že dosedaj $143,000,000 SENATNEM POSLOPJU v ta namen. - ^ . v WASHINGTON, D. C., 31. okto- I ako z javne kot privatne strani se poroča, da je bra _ Danes se je doznaio, da je napredovalo delo v prilog nezaposlenih in bednih bil v senatnem poslopju že dolgo ča- Hooverjev sin VSTAŠIZ JUGA SO ZASEDLI RIODE JANEIRO Vprizoriti nameravajo slovesen sprejem voditelja gen. Vargasa. — Velik oddelek vojakov ga spremlja. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 31. BALDWIN OSTANE KOT VODITELJ Glasovanje na strankarski konfei^nci v Londonu.— S 462 glasovi proti 116 so odobrili njegovo politiko. LONDON. Anglija, ATENTAT NA POROČNI VLAK V Sofiji zarnkujejo, da je bil vprizorjen atentat na vlak, v katerem sta se vozila Boris in Giovan-na. ZDRASTVENO STANJE PREDSEDNIKOVEGA SINA WASHINGTON, D. C., 31. okt.— Sem se je vrnil predsednikov sin Herbert Hoover, ki se je dalj časa zdravil v viržinskem hribovju. — Zdravniki so pred meseci konštati-jnemu mestu, ker ni mogel spraviti rali, da ima j etiko. Fant je zelo skupaj vseh svojih vojakov, zagorel in izgleda zdrav. Odtukaj i v državi Sao Paulo bo ostalo 30 1. novembra. novembra. — Prvi oddelek gaučo'Stanley Baldwin je sklical konfe-čet iz paaip države Rio Grande do renco konservativne stranke, da so-Sul, je vkorakal včeraj zvečer v di njegovo delovanje, glavno mesto. | Dobil je zaupnico 462 glasov pron Prebivalci so z veseljem pozdra- 116 glasovom, vili te junake. Kavalerijo, ožgano Pred zborovanjem je Baldwin od-od solnca, je spremljala infanteri- ločno branil svojo nameravano po- ^ ru^kih in bolgarskih komunistov, ki ja iz istega dela dežele. Prebivalci litiko, katero je označil kot politi- 50 blU baJe zapleteni v zaroto. ko proste roke v fiskalnih zadevanj BERLIN, Nemčija, 31. oktobra, z ozirim na prediežeče probleme kot '"Berliner Tageblatt" poroča, daj" tarifno vprašanje. policija v Sofiji pred par dnevi LONDON, Anglija, 31. oktobra. — Iz Sofije poročajo, da je bil obstreljevan v bližini Plovdiva vlak. i-a katerem sta se nahajala bolgarski kralj Boris in njegova mlada žena Giovanna. Dva vojaka sta bila nevarno ranjena, dočlm se ni Borisu in Giovanni nič zgodilo. Policija je aretirala v Sofiji ve- so navdušeno ploskali vojakom, ki so odšli takoj v pripravljena stanovanja. Getul.o Vargas, vstaški general, Povsem izrecno je povdaril; ki je bil izvoljen provizoričnim pred- — Jaz se vedno klanjam volji sednikom, se je včeraj zvečer še stranke in kakorhitro bodo sklen/\ I mudil v Sao Paulo, vendar pa se bom odstopil brez srda v svojem glasi, da bo prišel jutri semkaj. S posebnim vlakom je dospel včeraj zvečer v Sao Paulo. Baje je bil zadržan na potovanju proti glav- srcu. Umaknil se bom iz politika. Nato je odšel iz posvetovalnice. Kmalu nato pa je izvedel, da mu je zbornica izrekla zaupnico. Pozneje, ko je stopil v parlament, so ga njegovi pristaši navdušeno pozdravili in tudi pozneje preko v mestu New Yorku. Emergency Employment Committee, organizacija vodilnih trgovcev ter finančnikov, kateri napeljuje Seward Prosser, je sporočila včeraj, da je preskrbela 2000 nezaposlenim delo ter zaslužek. KomiteJ 3e je včeraj preselil v večje prostore na Wall Streetu, kjer je dobil na razpolago brezplačno celo nadstropje. Bolniški department bo prispeval vsaki mesec po $ I 0,000 in urad šerifa Farley namerava porabiti od $800 do tisoč dolarjev mesečno. DUNAJČAN DOBIL NAGRADO ZA MEDICINO ZAROTA ODKRITA j NA GRŠKEM Poleg bivšega diktatorja je bilo aretiranih še trideset zarotnikov. — Nezadovoljstvo z Veni-zelosom, ker se brati s Turki. ATENE, Grška, 31. oktobra. --Včeraj so aretirali tukaj bivšega grškega diktatorja generala Theodo-rusa Pangalosa in trideset njegovih tovarišev, ki so baje osnovali zaroto za strmoglavljenje grške vlade. Pangalos je bil aretiran v časa, ko je podpisoval grški ministrski kel, — da bi špijoniral senatorje, predsednik Vemzelos v Angori gr-pač pa, da bi preiskal delovanje ne- ško-turško prijateljsko pogodbo, kega butlegarja, ki je baje dobav- j Pretežna večina grškega naroda Ijal senatorjem pijačo. [je že vsaj v srcu odločno priti temu. —--da bi se grška vlada bratila s Tur- ČIKAŠKI ŽUPAN OPERIRAN " bo odšel v Ashville, kjer bo toliko moi južnih vojakov, dočim dneva je prišlo do nadaljnih zelo časa, da bo popolnoma ozdravel. Je nadaljnih določenih za bučnih ovacij. -----zasedenje zveznega okraja. t Ena vodilnih osebnosti, ki se ni- ! V ospredje razvojev v brazilski so udeležile demonstracij za prej- obveščena, da nameravajo komuni-ti, ki so dospeli iz Rusije, usmrtiti kralja Borisa. Vsepovsod so straže ojačene, in policija je odredila tudi razne druge varnostne odredbe. SOFIJA, Bolgarsko, 31. oktobra. Danes je bila tukaj odločno dementi ran a vest, da so neznanci obstreljevali vlak, v katerem se je vozil proti Sofiji kralj Boris s svojo mlado ženo. Navzlic temu pa policija strogo nadzoruje vse sumljive osebe. Zakonca bosta v tukajšnji kate- revoluciji je stopil danes nadaljni šnjega ministrskega predsednika, j dr ali še enkrat poročena in sicer po ODPUŠČANJE UČITELJEV. sa nameščen neki suhaški agent, ki je špijeniral senatorje. Ko so vprašali o tem bivšega prohibicijskega ravnatelja dr. James M. Dorana, je izjavil, da je res poslal v senat nekega agenta in sicer na izrecno prošnjo tamosnjih Plasti. — Nisem mu pa naročil, — je re- vstaški voditelj, kapitan Juarez Ta- je lord Beaverbrook. izdajatelj lista vera. Ta voditelj je mlad častnik, -Daily Express", ki je vodil že več ki se je odlikoval že v severnih dr- mesecev boj proti Baldwinu. žavaJl- Ko se je dvignil, so ga sprejeli z On je prepričan, da j > absolutno vsemi znaki neodobravanja. potrebna diktatura v Braziliji. On zagovorja odpravo kongresa ter upravo dežele pod vodstvom ne-kegi močnega moža. Njegove nadaljne zahteve se glase: — Brezplačna vzgoja. Stvorjenje urada mesto vojnega ter mornarinškega ministrstva, s r5- j vilistom na čelu, mesto generala ali j admirala. j Vče priseljevanja, da se obdela ' številne tisoče milj zemlje, ki leži neobdelana. Enakopravnost žensk ter odstra-njenje varstvene carine. pravoslavnih obredih. MEXICO CITY, Mehika, 30. okt. Mehiška vlada bo odpustila vse o-ne učitelje, ki niso bili rojeni v Mehiki. pa poučujejo na mehiških javnih šolah. NOVA POGODBA NEMŠKIH KOVINARJEV BERLIN, Nemčija, 30. oktobra. — Stavkujoči kovinarji so danes s 40,000 proti 32,000 glasovom odgla-sovali, da se bodo vrnili na delo in sprejeli novo pogodbo z gospodarji. Vsega skupaj je št raj kal o 140.000 kovinarjev. ŽGANJE JE ODGOVORNO ZA UMOR WAUKEGAN, II.. 30. oktobra. — Danes je bil tukaj oproščen Wm. Butler, ki pe tekom prepira usmrtil To ljudsko razpoloženje so pora- SVojega očeta. DUHOVNIK PRIPRAVLJEN NABOJ ABBEVILLE, La., 31. oktobra. — Tukajšnji duhovnik Rev. Edmund Daull je javil oblasti lastnike raznih zganjam in plesišč, kjer se baje gostje nedostojno obnašajo. Mestna oblast je zaprla par špikizi- vodu ter so ga odlikova- jev Ln pleMŠČ- DauU je p* začel do bivati pisma, v katerih mu neznanci groze, da ga bodo usmrtili. Ko ga je danes obiskal neki poročevalec, ga je našel sedečega pri mizi. Poleg sebe je imel velik revolver. Dr. Landsteiner pripada Rockefellerjevemu za- li za uspehe, ki jih je dosegel pri preiskavi krvi. STOCKHOLM, Švedska. 31. okto bra, — Zftani patolog in baktoerio log. dr. Karol Landsteiner, ki Dri — Kar pridejo naj, — je rekel Daull. — Jaz se jih nič ne bojim. pada izza 1922 Rockefellerjevemu ^ prldejo naj> ^o že dobili, kar zavodu za medicinsko raziskavo, je jirn gre dobil Noblovo nagrado za medicino.' To j« objavila švedska medicinska fakulteta. Vrednost nagrade znaša v tem letu nekako $48,000. Dr. Landsteiner, Iti je bil rojen na Dunaju, ter je it udiral tudi tam. je spisal dosti knjig glede patologije ter bakterijologije NESREČA V BELGIJSKEM PREMOGOVNIKU CHARLEROI, Belgija. 30. okto-Nagrado je dobil predvsem radi- bra.. — V premogovniku pri Mon-lega, ker je opredelil različne vrste tigny je nastala eslcspiosaja, ki je za-krvi. h te vala smrt fpetlh premogarj ev. CHICAGO, III., 31. oktobra. — Danes je bil tukaj operira na slepiču župan William Hale Thomron. Zdravniki so izdali buletin, v katerem pravijo, da ni nikakega povoda za bojazen. Prihodnji buletin bo izdan po preteku 24 ur. bili zarotniki v svoje namene. I Pangalos je bil leta 1925 razpustil narodno skupščino, pregnal iz dežele bivše vladarje ter se proglasil diktatorjem. Po sedmih mesecih je bil pa strmoglavljen ter je pobegnil iz dežele. OBSTRELJEVANJE ANGLEŠKEGA KANONSKEGA ČOLNA OSEMURNI DELOVNIK ZA MORNARJE Obtoženca je zagovarjal A. C. McHenry, bivši župan iz Oshkosh-Wis., ki je izjavil da je umor zakrivila d&našnja družba, ki je nadomestila neškodljivo pijačo s strupenim alkoholom. Svoj govor je zaključil z besedami: — Starega But-lerja je usmrtilo žganje, katerega se je sin napil. CHICAGO, 111., 30. oktobra. — Tajnik unije mornarjev je naprosil predsednika in člane kongresa, HANKAU, Kitajska, 31. oktobra, naj se uvede za mornarje, ki so za-Neka obrežna baterija v bližini pcselni na velikih jezerih osemurni Kienli v provinci Hupeh je obstre- delovnik. Sedaj delajo nekateri po ljevala danes angleški kanonski deset da dvanajst ur na dan. Nova čoln "Aphis". Povzročena škoda je odredba bi precej pripomogla k precejšnja. zmanjšanju nezaposlenosti. MAROČANI UJELI FRANCOSKEGA AVUATIKA ŠTRJKARJI SE VRAČAJO NA OBRATOVANJE V DJJNOI- CASABLANCA, Maroko. 31. okt. Sovražni maroški rodovi so ujeli dva francoska avijatika, ki sta morala vsled nekega nedostatka pri motorju pristati v jugozapadnem delu .Maroka. Dva njuna spremljevalca so poslali v Tiznit, kjer sta sporočila oblastim, da zahtevajo ban-diti visoko odkupnino. DELO ŠKIH PREMOGOVNIKIH 1 BERLIN, Nemčija, 31. oktobra.-- SPRINGFIELD, 111., 30. oktobra. Danes se je vrniol na delo 100,000 John D. Millhouse, ravnatelj dr-izmed 140,000 kovinarjev, kateri 30 zavnega etepartmenta za. majne in bili prejšnji teden zaštrajkali. ' jmineralije, je sporočil, da je bilo Gospodarji so ugodili vsem nji- meseca septembra zaposlenih v illi-hovim zahtevam, edinole vprašanje noiških majnah 42,515 premogarjev, plač bo poverjeno posebnemu raz- . ki so nakopali nekaj manj kot tri sodiAču. ] milijone ton premoga. BIVŠI GRŠKI DIKTATOR ARETIRAN ATENE, Grška, 30. oktobra. — Danes je bil tukaj aretiran bivši grški diktator Thoedorus Pangalos. Baje je načeloval zaroti, koje namen je bil strmoglaviti vlado. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brea zamud* časa. bre» nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene a podpisom naslovljen cev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnlji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo V Italijo 500 ........................... S Din 500 ............................ S 9.40 1000 __________________________ $ 18.60 2000............................$ 37.00 2500 ............................ S 46.25 5000 ............................ S 91.50 " 10,000..............................$181.80 Lit 100 200 300 9 5.73 $11.30 $16.80 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka= žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, sa $40.— 80 centov, za, $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za' $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi« lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazums-te glede načina nakazila. N«jna nahiilh izvršujemo po Cable Letter za pristojbin* 7S eeztev SAKSER STATE BANK CS CORTLANDT STREET NEW IOKt, M. 2. Telephone Barclay 0380 — 0381 mmm§ 11110 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 1. 193« largest lumon drily HC.&& Owned and Published by BLOYENtC PUBLISHING COMPANY (A Cm Duration) Prank fiakaer, President L. Benedik, Treas. JULIJSKA KRAJINA" PO TRŽAŠKIH OBSODBAH" Pariška "Italia" cpisuje v dalj- Razpravljajoč o novem procesu \ Dosedanja sled za morilci carinika pri Celju. Prvi se je hudo vs?kaJ z PUu* of buMneaa of the corporation and addresses of above officers: 211 w. lttk Stmt, itercBfb of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA . , - - , - r i , , ^ ve informacije, ki so dozdevno jas-' znosna m nadaljuje: Tej gospo- odrečejo svojemu narodu. — "Po- Oranata je eksplodirala v rokah neprevidnega vojaka. Peter Zgaga mnmirrrniinr nii— i ■ i m i ' wrina darski krizi se je pridružila po tr-»polo d'ltalia' preglasa kot povsem žaški obsodbi tudi grozna duševna i zakonito stvar, že se skuša Sloven- V vlaku med postajama Raee-no pričale, da so storilci v Ljubija- pragersko se je dogcdil razburljiv ce ekiasirati. Dočim se to godi v fašistični Italiji. Društvo narodov v Ženevi slevesno izjavlja, da imajo kriza. Ljudstvo ne more razumeti trzatke obso^oe ter se začudeno vprašuje, zakaj so fašisti posegli po tako terorističnih sredstvih, ki so i vse narodne manjšine enako praviše vse hujša, kakor jih je uporab-j cc na zaščito ..." ijala Avstrija. Siromaštvo in popol- [ ni duševni razkroj sta ubila v temi ljudstvu vsak polet ter ga pri ved- ; la do tega, da je dootopen za kar! NAZNANILO, najbolj cbupne akcije. Znova se je j ~ pekazalo. da sila rodi protisilo" ni. Zadeva je bila naslednja: Na depust v Ljubljano so pred inevi dospeli trije železniški uradniki. ki sicer službujejo v Beogradu. Naključje je hetelo, da se je eden njih seznanil takoj po prihodu v Ljubljano z uradnica v neki c dvetniški pisarni in napravil z njo sprehod pro<.i Podrožniku. Fant in dekle sta hedila ekrog celo uro. če- Gowanda. N. Y. v roki eksplodirala in mu razmera rila dlan leve roke. Na postaji pra-ger:to ga je že čakal reiiini av.o prav za prav se nista debro pozna- mariborske postaje, ki ga je prepe-la. Fant je bil v veri. da ima pred jia] v Vinico. 'Fašistični voditelji in miličniki j se prav dobro zavedajo tega polo- j Ker sem bil sP°daj P°i. vedel, je pevedai, da je bil napaden j In res sem pakusil. cd neznanih ljudi iz zasede. Ranjen-j Kot se župo spod. bi. < ca so pripsljaii v bolnico, za napa- lo okus po masti, peter-iilju. dalcem pa poizvedujejo orožniki. . li, zeleni in tomatosih. j Le po vinu ni imelo skon Mlad pokvarjenec nobeneaa okosa. f je kemaj 13-letni Franc Jug iz Ruš. | * Že ponovno je imelo z njim po.-i: erežništvo in tudi mariborska poli- . Pravijo, da smrt cija. Te dni ga je pripeljala na mariborsko pclieijo njegova mati v spremstvu sedlarskega pomočnika Gornjaka. češ da je zopet izvr:il žepno tatvino na kolodvoru v Rušah. Prosila je. naj bi ga oddali v poboljševalnico. prav _ j hrbet slavna gesta fašističnega re- im Zo vnaprej s<» lahko reč<\ da bo padla odločitev proti Hma Na druai strani se samo- itudi vi ne boste zapustili, temveč 1 1 ' ^ J ! - - - -...... primeru na krivem potu. Prešerni fantje so z lahkoto dokazali alibi in tako osta.ja zločin za Ljubljančane še vedno le začetek nnoetega kriminalnega roma_na, c katerem se ne ve. kakšen konec bo imel. Nesrečen padec s kolesa- Gledališče-Glasba-Kino e poph-meni. To je res v gotovem oziru. K,žo, ki ;o oderejo s crknjene mačke, pošljejo v krznarno. tam /o prestrojijo in prebarvajo, in par mesecev kasneje jo nosi okoiu vratu bogatinka. ki ponosno pripoveduje svojim prijateljicam, da je plačala za njo par sto dolarjev, češ. da je pristna koža morskega psa. VASA PRIHODA. nju fašističnega tiska ter se zave- .ratiBOR IN LABAND POPOLNO da, da ije Trst v neprestanem pro- pod VODO. padanju. Tako ie dejal bo obsodbi j _ ... . - , . . , , . neki bivši ugledni tržaški dobrovo- BRESLAU. Šlezija, 31. oktobra.- zlomiia d«ka pod njim in je Veber so stroje m nestrpno čakajo trenutka, po katerem so hrepe- hjec, da obsoja postopale fašistov, j Vodovje v gornji Sleziji je straho- pnletel s treDuhom na po koncu tleli nad deset let. .ki so s svojimi metodami razbili vso vito narasi0. r,rst-ivlieno rocico. Dobil je strašne V Trnovi j ah pri Celju je 9. oktobra metal 22-letni posestnikov sin Ivan Veber seno s kozolca na spodaj stoeči vez. Nenadoma pa se ie .K naporno delo Italijanov pred in med Pri prejšnjih narodnih konvecijah so tako demokrat-j vojno ter zbližali Italijane in sio- kot republikami puščali zadevo prohibieije vnemar. vence v od?oru proti fašisti^- ita- |liji. Fašizem je prežet po ideji sile, Šele zadnja demokratska narodna konvencija je ofi-jhotei s silo zadusti slovensko pre-• - i j , . ... -n , ... . . bivalstvo v Julijski Krajini, a do- njelno nastopila proti prohibieiji. Republikanci so se izaj^ je pri tem le ta uspeh da 2eva tiibali temu kočljivemu predmetu, kolikor so se mogli. Ve- danes med itarjo in slovenskim 1 ko napako je bil napravil sedanji predsednik Hoover, ki prebivalstvom nepremostljiv pre-..... *. . , ...... , ... pad, nad katerim se blešče imena je tal tekom kampanje nazval prohioieijo -plememt eks- petih sloven3kih mučenlkov in na_ J>cl•iment'^ Ob to njegovo izjavo se neprestano spodtikuje- rednih junakov . jo in mu jo ob vsaki priliki predbacivajo. <*'e bo Hoover zoy»et kandidiral za predsednika, bo najbrž drugače in bolj premišljeno govoril. pestavijeno rocico. Mesto Ratibor je danes popolno- notranje poškodbe. Bil je prepeljan ma odrezano od ostalega sveta. v ceijsko javno bolnico in mu je bi-Prebivalci so bili prisiljeni zbeža- : lo s tem rešeno življenje. Zdaj se ti v gore. I ^ nahaja izven nevarnosti. V ckclici ta utonila dva človeka. Žrtev podivjanega koksarja. - — Glavo stavim, da je tako prav k^t jaz pravim. — je rekel rojak. __— Jaz pa stavim kar imam Po desetletni odsotnosti se je vi- v denarniCi" da nUnas nil v Ameriko eden najboljših ju- ~ Tv:)ja denarnica je vendar !gesiovanskih violinistov Vasa Pri- tloda — Taka stava je pi-aviina in po- .. . . ■ ■ i „ štena: enako proti enakemu. Med tem cascm je prirejal »con- ' cer^c po raznih evropskih mestih „ ter žel vsepovsod veliko pri/manje. V sc-boto dne 8 novembra cb pol V New Yorku je neki ropar oro- treh popoldne bo nastopil v Car- pa! lepo prodajalko, potem se je pa negie Hali, 57. cesta in 7. Ave. v New zaljubil v m jo. SEZNAM AKANZlKANin CERTOV. KOM Ycrku. Cene so zmerne. Za 75 cent v mogoče dobiti že dober sedež. ( Povabil jo je na se.stanek. m ona je je prišla v spremstvu petih detektivov. ki so zaljubljenega roparja aretirali. — To ie nadaljni dokaz, da e !j - USODA KUTJEPOVA POJASNJENA bežen ne izplača. 26. novembra: Newburg-Cleve- i land. Ameriško delavstvo je proti prohibieiji. Vsakoletna konvencija Ameriške Delavske Fcderaeije se izreče proti nji. Tozadevna izjava je bila letos tembolj pomembna, K**r ni.vsebovala, samo želje delavcev po pivu,, ampak je zahtevala otvorjenje pivovarn z gospodarskega stališča, čt s, da bi zamoglo. dobiti na ta način zaposlen je na stoti-soče ljudi, ki so brez dela. Ko je bila prohibieija uveljavljena, so praznovali su- hači svojo zmago. Toda bodočnost bo pokazala, da so jo praznovali preže * SAKSER STATE BANK M. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za: večjo udobnost svojih klijentov, vsak 7* mm KATEDRALA MRTVIH. Mesbo Muenster potrebuje novo pokopališče in mestni očetje raz-miiljajo. kako in kje bi ga napravili. Najbolj se zanimajo za načrt dveh arhitektov, ki predlagata noto pokopališče v obliki velikega po-Blapja z neštetimi celicami, kamer bi polagali krste. Arhitekta sta na* zvala pokopališče, ki naj bi se zgradila po njunem načrtu, katedrala mrtvih. To bi bilo večnadstropno poslopje, zgrajeno v krasa tako, da bi bilo ;mo »kril v grmovje ali pa Jih porabili za sedeže, če smo se "šli" ___ (eater Ifcir ki *mo jih vprizarjal na našem odru brez deska, kulis in največkrat tudi brez gledalcev, smo >i 7m:s!jali kar sproti. Eden je bil gospod župnik, drugi gospod okrajni glavar, ostali pa kmetje, vojaki in fine gospodične in njih naloga j** bila, da so dramatizirali sceno, j Tudi ' mašo" smo se šli — a ne kar tako običajno nedeljsko opravilo. Doma smo na tihem v nagli-ri pobrali namizne prte. pregrinjala in ce je bilo mogoče tuli del tare zavese vse ad maiorem Dei Kloriam. Mase val nI navaden duhovnik. ampak sam papež, ki si je bil poveznil na giavo napol strto .^I' zno vazo, katero sta pa morala zaradi njene teže in nerodne oblike .se dva kardinala za ročaje držati, kar je dajalo 'papežu" še večji .sijaj. Maši so prisostvovali ludi cesar, general, škof, dekan,: okrajni glavar, gospod nadučitelj; in policaj. Le Milka je morala bitij mežnar, ker mora seveda biti tu- i dl mežnar pri "hiši". Tolkla je s kamnom ob železen drog, to sej pravi, da je zvonila, ko se je po- ! mikala čudno našemljena proce- : sija med vzklikanjem Deo Rratias 'j "Gloria tibi Domine" In 'Dominus vobiscum*** po dvorišču, časih tudi: na Uškičev vrt in tam po salati in petržlljčku naprej do kegljišča, ki e p red stav j a lo stolnico. Zgodilo se je med drugim, da-je bil sveti gospod papež ravno jezen na "gnadjevega" gospoda cesarj. in mu je zamičljivo zabrusil v oo-; .17 Ce>arji so manj kakor papež papež je prvi na svetu". Spo-rekla sta se in slovesna služba bož - j ja se je končala z bridkim pretepom med "svetostjo" in "veličanstvom". Vmešala se je tudi ostala gospoda in kmalu se je "tiara sko-talila po tleh, talarjl in plašči so se zapletli med noge in se vlekli po pralnih tleh za vnetimi borci. A najbolj svojevrstna in zanimiva igra je bilo — "Verliebt". To smo se najraje igrali. Fantje v začetku niso hoteli sodelovati, a ko jim je bilo vojskovanja In maševanja dovolj, so tudi < ni pristopili. Igra "Verliebt" pa se je vršili takole: Prvo drevo je bilo hiša, kjer so .*tanovali starši z dvema sinovoma in mlajšim otrokom. V sosednji hiši — drugo drevo — sta imela ore in mati dve odrasli hčerki In mlajšo deklico. Sinova sta zaprosila stariše: — "Prosim, dajte nama denar, k frizerju morava!" "Hčerki pri sosedovih sta ob i-stem času prosili dovoljenja za pot k šivilji. Sta riši so dovolili na obeh krajih. A glej! Komaj so mladi odnesli pete z doma. so stekli po dvorišču,, kjer so se srečali, se prijeli pod pazduho, se izprehajala sem ter tja. se hlastno pogovarjali in .stiskali glave, kakor delajo to odrasli, če so zaljubljeni, na primer np..sa. učiteljica in davčni adjunkt.j Tuda starši so bili nezanesljivi.. Podali so mlajše svoje otroke vohuniti za onimi. Ti otroci so se ne-j kaj časa plazili tik za parčki in; napeto poslušali. Bog ve. kaj so: vlekli na ušesa?! Zaljubljenca sta se namreč običajno pogovarjala takole: "Ra-ta-ta-ta" je govoril on, ona pa mu je odgovorjala: • če-če-če-če-če". Samo da je bil pogovor. Mahoma pa so vohunčki izginili-- odbežali so domov zatožit sta rišem, kaj so videli in slišali. Zdaj se je začel šele pravi ples. Prihrumeli so stariši, očetje kakor matere, z dolgimi šibami in palicami nad svojo nepokorno in lažnivo deco in jo krepko udrihaje pripodili domov, kjer so morali kleče prositi odpuščanja, če niso hoteli biti še bolj tepeni. Tako smo si predstavljali ljubezen — in najboljše zdravilo zanjo— palico, inkarnaerijo kazni za vse hudo. Mišljenje o ljubezni se je siccr izpremenilo po večkratnem izpre-minjanju — ostala pa sta palica in spomin. POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI Ceh^slovaški zunanji minister dr. Beneš je imel v zunanjepolitičnem odierfu obeh zbornic obsežen eks-poze o mednarodni situaciji. Eks-p-ze, ki so ga poslušali navzoči senatorji in poslanci z največjo pozornostjo, je bil prežet z mirnim optimizmom kljub brez dvoma nervozni mednarodni atmosferi. V uvodu je dr. Beneš očrtal položaj po -pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. Ta položaj je vzbudil v evropski javnosti mnenje, da se nahajamo sedaj v veliki depresiji, in sicer predvsem zaradi nerešenega spora med Francijo in Italijo, na drugi strani pa zaradi resnih notranje-političnih preokretov v Evropi, Aziji *in južni Ameriki. V splošnem preobraževanju zunanjepolitičnega položaja je ohranila Mala antanta svojo miroljubnost ter je ostala eden glavnih stebrov mirovne politike v Evropi. Svetovna vojna pomeni po mnenju najresnejših politikov največjo evolucijo svetovne zgodovine ter je omajala temelje Evrope do dna. Njena največja zasluga pa je vsekakor to. da je osvobodila demokratske sile. ki pa se morajo boriti s posledicami svetovne gospodarske krize, katere početki segajo še v zadnja leta pred izbruhom vojne. Vse sedanje težave so samo posledica svetovne vojne, ki jih bo mogoče likvidirati šele v kakih 30 letih. Rusija živi že nad 30 let v stalni revoluciji. V Italiji smo priča razvoja dogodkov, ki_še niso dosegli svojega viška. Španija, ki je nedavno spremenila sistem vladanja, preživlja danes najtežje dni svoje notranje .reorganizacije in mrrmali-zacije. Nemčija stopa po septem-berskih volitvah v novo dobo notranjih težkoč in kriz, katerih res-iost je lahko razumeti ter bodo imele vsekakor velik vpliv tudi na splošno evropski položaj Poljska bije že dokaj let boj za preureditev u-stave. Avstrija, ki je za vlade zveznega kancelarja Schobra izvedla u-stavne spremembe, kaže razne znake. da je na potu k novim težkim notranjim pretresljajem. Madžarska, ki je najmanje razumela od vseh sred n j eevr opskih dr-driav duh novega časa. bo morala prav tako prej ali slej pristopiti k reševanju političnih in socijalnih vprašanj. Tudi selidna Anglija preživlja važno dobo političnega, soci-jalnega in gospodarskega razvoja. Vprašanje razmerja dominijonov prehaja v nov štadij. Zaradi splošno napetega položaja je razumljivo, da se skuša z vsemi sredstvi zagotoviti mir v Evropi. V ta namen je tudi predložil Brian d svoj panevropski načrt, ki ga Čehoslovaška podpira z vsemi silami. S pomočjo sedanjega dela Društva narodov in raznih konferenc se je posrečilo rešiti skoro vsa važna evropska zunanje-politična vprašanja, ki jih v sedanjih razmerah sploh ni bilo mogoče rešiti. Posledica delne likvidacije povojnih spo-5 rov je tudi napredek prizadevanj za tesnejše odnosa je med Francijo in Nemčijo, kakor tudi med Malo An-■ tanto in Madžarsko. Po rešitvi najbolj perečih zuna-nje-političnih vprašanj bo treba pričeti z delom za rešitev svetovne gospodarske krize, ki jo je mogoče odpraviti samo z mednarodno solidarnostjo. Treba bo izvesti popolno reorganizacijo Evrope v gospodarskem in trgovskem pogledu, notranje« politične krize v posameznih krajih pa bodo trajale najbrž še mnogo let. kakor se je to vršilo po napoleonskih vojnah od leta 1815 pa do revolucije leta 1848. Te no-tranje-politične težave imajo seveda vpliv tudi na zunanjo politiko prizadetih držav, vendar pa za enkrat še ne obstoja nevarnost, da bi zaradi r*jih izbruhnila kaka nova vojna, ker nima Evropa v to svrho potrebnih gospodarskih in socijalnih moči, Zato bi bilo napačno, če bi se presojal sedanji politični položaj preveč pesimistično, ker je gotovo, da se bo posrečilo najti izhod iz sedanjega na videz nerešljivega položaja. VREDNOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA Sirski list "L Orint" poroča o resničnem dogodku, ki jasno priča, kako malo se ceni v Orijentu človeško življenje. Ravnatelj podružnice " Banque de Syrie ' je šel nekoč na lov in zašel je v lovišče arabskega veleposestnika Kamela bej el Assada Na lovu se je pripetila ravnatelju težka nesreča. Tragično naključje je hotelo, da je u-strelil namesto zajca lOletno arabsko deklico. Ves prestrašen je že videl v duhu. kako grozno se mu bedo roditelji ustreljene dcklice o-svetiii. Hitel je k arabskemu veie-pesetniku in mu potožil svoje gorje. Arabec ga je mirno poslušal in ko je končal svoje pripovedovanje, je naročil slugi, naj mu prinese puško. V strahu in razburjenosti je ravnatelj ±e videl, kako meri Arabec nanj. da se osveti za nesrečno dekletce. Kamel bej je pa mimo vstal; stopil s puško k oknu In pokazal na kmeta, zaposlenega na bližnji njivi, rekoč: Kaj vidite tam? — Kmeta, ki deia, — je odgovori! ravnatelj. Komaj je iz^regovonl te besede, je veleposestnik pomeril na kmeta in sprožil. Kmet se je zgrudil mrtev. — Vidite. — je dejal Kamel bej. Ali je petem takem sploh vredno govoriti o življenju lOletne deklice? Vrnite se domovin pozabite na to. gospod ravnatelj. PRIMORSKE NOVICE Neka tržaška banka je odpustila v januarju več svojih uradnikov. Med njimi je bil 381etni Nino Co-cevio. Reklo se je, da bodo odpuščeni samo taki. ki niso brez madeža Cocevio, ki je že star fašist, se je čutil žaljenega, zato je poizvedoval, kdo je bil zakrivil njegov odpust iz službe. Izvedel je, da se je zgodilo to po informaciji I. Bolaffija, ki je tajnik zveze bančnih uradnikov in ki ga je obdolžil, da je bil avstrijakant in poveljnik avstrijskih škavtov. Cocevio je tožil Bolaffija radi obrekovanja pa ni nič dosegel, ker je bil Bolaffio oproščen obtožbe. la suknjo in vzela denarnico s 1094 lirami. Roparja sta bila kmalu prijeta in postavljena pred sodnike, ki so rekli, da treba za ta primer j roparskega napada v mestu eksem-j plarične kazni. Roparja. 44-letni 'Angelo Bertolo. je obsojen na 13 let in 4 mesece ječe in 24-letni Angelo Bertolo. sorodnik prvega, na 7 i let ječe. Vsak šesti dan bosta pre-i bila v samotni celici. j — V Idriji se je vršilo zborovanje I rudarjev zaradi zavarovanja proti nezgodam. Udeležba je bila obilna | ali razumel ni nobeden nič. ker so se došli govorniki posluževali le italijanščine. Vsakega odposlanca iz središča vprašujejo rudarji, kdaj se začno izpolnjevali rudarski depu-taciji v Rimu lani tako slovesno izrečene obljube. Odgovori izbožava-jo na vse strani. Med tem so mnogim upokojencem še znižali že tako neznatne mesečnine. V izkazu, koliko je bivših avstrijskih nameščencev v :talijanski službi, se navaja za idrijski rudnik število 944. Pred vojno je bilo v Idriji rudarjev okoli 1200 in rudnik se ni tako izirpal. kakor sedaj. Tudi brezposelnih ni | b:lo. sedai jih je pa polno. Od ru-idarjev se zahteva vedno več dela. j Idrijski rudnik producira na let o ; 5000 kvintalov živega srebra v vred-| nesti 25 miiijnov lir. ■ ->: ' WNBdeS^jLiiSWaagt. tiHTClflHPCHMHHMl L imajo velik uspeh BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nad) brezplačen pouk, ki m tele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se sa pojasnila v ljudski fell it*. 1» Kast 41. cesta v petek zjutraj od 1«. de K, Mba Stv. S*. aH pa v pondeljek ta sreda ik L L, seka 413. C £ NA dR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (INQLUI lumm KNJIGAWB 'GLAS NARODA Prihodnji mesec se otvori v Go- j rici za avangvardiste in balile "do-j poscuola", to je kolegij z vojaško strukturo. V razglasu se posebej poudarja dnevna telovadba in vojaško vežbanje, ki bo trajalo osem mesecev. Vinski pridelek v Julijski Kraji-1 ni ni niti srednji. Zato pa so se ce-' ne vinu nekoliko dvignile in sicer v ! Istri splošno za 15 do 25 lir pri hI. Starega vina je le še malo. O novem sodijo, da ne bo tako dobro ■ kakor navadno. V Audun le Tiche v Franciji je preminul rudar Andrej Trpin, doma iz Stržišča pri Podbrdu. Star je bil 32 let. Pokopal ga je slovenski duhovnik Josip Kastelic iz Aumetza. » Več žalostink sta zapeli pri pogrebu slovenski delavski pevski društvi ■z Audun le Tilehe in iz Aumetza. Že sedem naših delavcev počiva na tamošnjem pokopališču. — Davčne izterjevalnice se odlikujejo povsodi s številnimi "pomotami"". Rekord ima ona v Ajdovščini. Neki davkoplačevalec je moral odšteti dohodnino od nekega posojila. s* katerim ni on prav v nobeni zvezi. Pomoto je dokazal, toda izterjevalnica se je odrezala: Plačajte, potem pa napravite prošnjo za odpis davka. Mož je plačal, da se izogne dražbi. — Fašiju v Vodnjanu v Istri je podeljena s kr. dekretom od 13. okt. pravica za nakupovanje in upravljanje posestev, kar je v zvezi z znanimi kolonizacijskimi načrti v pokrajini. — Po Trstu tava polno zapuščenih in izgubljenih mladenk, mestnih in podeželskih. Sestavljen je damski odbor, ki hoče zgraditi za taka dekleta zavetišče. Družba sv. Vincenca P. je dala odboru v to svrho na razpolago zemljišče v ulici Navali. Ali kje se bodo dobila za vzdrževanje zavetišča potrebna sredstva? Napovedano je zopet nabiranje «po trgovinah in pri imovi-tejših družinah, katere pa so že močno izčrpane z neštetimi dajatvami na vse strani. — Dne 1. septembra t. L je bil napaden zvečer po 10. uri v Milanski ulici v Trstu 63-letni Enrico Violin, ko Je odpiral vrata hiše, v stanuje. Dva napadalca'sta ga suvala ln pretepala ter mu slek- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI! - - jp* j FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Priporoča se zidanje privatnih hiš. Z ozirom na nizko ceno materi-jala in na število delavcev, ki so na razpolago, kakor tud nia lahkote kredita pomožni tajnik trgovine priporoča, da se pospešijo zidanja privatnih hiš. Lastniki hiš pa imajo sedaj najboljšo priliko, da izvršijo potrebne poprave. Dr. Julius Klein je pred kratkim predaval v tem zmislu in je poudaril, da je ravno sedaj najboljša prilika za zidanje privatnih hiš, ker so padle cene gradilnega mater:-jala, ker je mnogo izurjenih stavbenih delavcev brez dela in se more lahko dobiti denar za mortgage ob ugodnih pogojih. Razmere so tudi dobre za popravljanje starih hiš. Kmalu bo izšla brošura trgovinskega departmenta 'Kako presojati hišo". Knjižica vsebuje informacije. ki omogočuiejo kupca hiše, kako naj sodi o dobroti zidanja in vporabljenega materiala. Ob enem se tudi pripravlja brošura "Oskrba in popravljanje hiše". Ta knjižica bo na razpolago za publiko v februarju. Že sedaj lahko vsakdo dobi na zahtevo "List of published materijal relative to home building and maintance", ako piše na Division of Housing, Department of Commerce. Washington, D. C. Iz te brošure si lahko izbere, kake informacije hoče glede zgradbe ali poprav hiše. ROMAN IN ŽIVLJENJE Angleška pisateljica Royde Smith je pred kratkim objavila roman "Ljudje in slike". Ni znano, koliko uspeha je imel pri čltateljih, toda londonska sodna oblast se je zelo zanimala za poglavje, kjer je stalo dobesedno: "Naposled je Ernest srečno rešil križanko ter se napotil v popolnoma temno rezervno kinematografsko dvorano, kjer se predvajajo na ladji med zajtrkom in obedom na kopnem drugače težko dostopni erotični fihni." — Gospa Smith je bila na temelju te izjave povabljena k preiskovalnemu sodniku. Izjavila mu je, da se res predvajajo na parnikih neke angleške plovidbe štiri dni izmed onih šestih, ki so potrebni za potovanje iz Anglije v Ameriko, vsake cenzure prosti filmi. Čim zapusti ladja britsko, oziroma ameriško vodovje, tudi izven območja cenzure. Omenjena Družb* je v konkurenčnem boju Izrabila to priliko, da bi privabila na svoje parnike čim več potnikov. Zdaj bo nedvomno policija pristrigla njeno podjetnost in gospa pisateljica Je opravila detektivsko ulogo. , ^ . sls ZANIMIV PROCES Danski listi se pečajo s procesom, j v katerem je nastal nepričakovan j preokret kot posledica čudnega i danskega bančnega prava, ki se od j našega bistveno razlikuje. Neki ri-i bič se je oženil pred leti z vdovo, j ki je imela poleg lepe dote tudi od-I raslo hčerko. Navzlic temu pa za-} kan ni bil srečen. Žena je biLi mnogo starejša, neprestano je bolehala, poleg tega je bila pa zelo sitna in nervozna. Hčerka je očima tolažila, kadar ga je prijela jeza in tako se je neopaženo razvilo med njima ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Bila sta obtožena zaradi krvo-skrunstva. Odvetnik, ki naj bi obtoženca zagovarjal, je pa prijel zadevo proti pričakovanju pri drugem koncu. Pregledal je poročne dokumente ribiča in njegove žene in ugotovil ,da se je ena priča podpisala pod izmišljenim imenom. Zato je zahteval razveljavljenje zakona in sodišče je njegovi zahtevi ugodilo. S tem je padla tudi obtožba zaradi krvo&krunstva, sodišče je obtoženca oprostilo in zdaj se nameravata poročiti. Kako se potu-je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vslcd naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-pamike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogočo priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred o d potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpeto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pofclje na Barge Office, New York. N. If. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti m: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 23. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni ženo in neporočeni, otroci izpod U. leta onih sodržavljanov, ki »o bili postajno pri-poščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte aa in zanesljivo SAKSER STATE BANK IhCO^STLiNPI mm NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 1. »M Neljubljena žena. ■OMAN IE ŽIVLJENJA Glas Naroda priredil G. P. 29 • Nadaljevanje. Ona si ni upala pogledati ga. (Dalje prihodnjič.) MATURA OTONA HABSBURŠKEGA. Dvignil je shko ter jo opazoval, kot da mu more slika dati kak odgovor. Na steklu je bilo videti madež, majhen madež. Ogledal si je matH in takoj ga je presunila misel: — To kaže kot da je nekdo poljubOval sliko! Ali je Ria v resnici storila kaj takega? Skrbno je obrisal sliko s svilenim robcem, da bi ne bilo videti več madeža. * Naslednji dan pa ga je zopet gnalo v njeno sobo. Z naglimi koraki ie stopil k pisalni mizi. Hitro je prijel sliko ter jo držal proti luči. Lahen vzklik presenečenja se je izvil iz njegovih prsi. Isti madež se je zopet nahajal na dotičnem mestu. Ali je mogel biti le slučaj? Zopet je osnažil steklo, dokler ni izginila vsaka sled poljuba. Nato pa je postavil sliko zopet na staro mesto. Nato se je spustil na stol za pisalno mizo. Inirtinktivno je odprl predale, da vidi. če ne vsebujejo nadaljne skrivnosti. Pri tem je odprl ozek predal, v katerem je ležala par številk. Na zadnji strani je načečkala Ria par številk, kot da hoče nekaj iz računati. Smehljaje je dvignil liste. Že dostikrat je zapazil, da je Ria skrbno zaznamovala vsak izdatek, jy iem auhu je bil vzgojen tudi mla-»eprav ni štedil z denarjem, katerega ji je dovolil. jdi Qt0 Celo njegova nedavna ma- Ne da bi .->1 mislil kaj pri tem, je razgrnil papirje Med njimi je bil tura j€, bihl politično pobarvana. . (len, ki je vseboval potrdilo za šest tisoč mark. Predsednik izpraševalne komisije To je bilo podpisano s Heinrich Krause. je bil tajni svetnik grof Zichy, član Takoj je moral misliti na svojo zaroko. madžarskega parlamenta in bivši1 Pobotnica je nosila datum naslednjega dne. prosvetni minister, člani komisije Prav gotovo je šlo za vsoto, po katero je prišla Ria takrat v pi- SQ ^ bm menih jakob Blazovich ter Kje pa naj vzame tako hitro denar? Pripravljenih ima le petsto mark. Ali naj prosi Heinza ali pa Lotto Werner? Ta dva bi ji gotovo posodila denar. — Ne, noben človek ne sme izvedeti, da ima skrivnosti pred svojim možem! Treba se je izogniti vsaki napačni razlagi! Nikomur ni smela dovoliti vpogleda, niti pametni Loti ne! Vsled tega ji ni preostajalo nič drugega kot obrniti se na Heinza. Naj misli, da je bila bolj lahkomišljena ter izdajala več denarja, ga je smela. Gre vendar le za enkrat! kot Ko se je vrnil domoy ter sta si sedela pri mizi nasproti, se je vendar j cjunačila. — Imam veliko prošnjo, Heinz, a mi ne smeš zameriti. — je rekla. — Zakaj bi ti zameril? — je odgovoril. Iskreno si želel, da bi mu zaupala, da bi se iznebil pritiska na svoje srce. BLAZNKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Najstarejši sin zadnjega avstrlj-.v njegovi sobi in ga prosil, naj mu skega cesarja Karla bo star le*os pove, kaj o sodobni madžarski lite-v novembra 18. let. To pomeni po raturi. Predavanje je trajalo baje rodbinskih določbah polnoletnost.'poldrugo uro. Maturitetna pismena Madžarski legitimisti in tudi Habs- naloga se je glasila: "Madžarsko buržani sami se zelo vesele tega do-j narodno bajeslovje v etiki Jana godka, kajti še zdaj se nočejo sprijazniti z zgodovinskim faktom, da habsburški rod ni več na prestolu. sarno. Vzel je drugi list ter postal pozoren. Tukaj je b la zopet pobotnica za isto vsoto ter zopet isti podpis. Kdo je bil ta Heinrich Krause in kaj je s temi zneski? Druga pobotnica je nosila datum iz časa več mesecev po poroki! Torej je Ria izplačala še majhni del svoje dedščine Heinrichu Krause-ju. Nekoliko vznemirjen si je ogledal še ostale listine. V celem je šlo za nekako šestnajst tisoč mark. Ali je bil ta Heinrich Krause morda liferant? Prvi veliki računi za gospodinjstvo so vendar šli »kozi roke Heinza. Zmajal je z glavo ter položij vse nazaj. Na vsak način noče. da bi izvedel jaz in vsled tega ne bom govoril o svojem razkritju. — si je mislil ter porinil omarico nazaj na prejšnje mesto. Njegov pogled je padel zopet na sliko in misel, da jo je polj ubijala Rta, se mu je zdela važnejša kot računi. Ko je naslednjega jutra zopet iskal sledove odtisov na sliki ter jih zopet našel, ga je obšlo kot mrzlica. Onega večera je zadnjikrat spremil Rijo iz vile Meister. Lotta je zopet vstala ter je ni več potrebovala kot strežnico. Ko sa prišla domov, je bil Heinz izvanredno dobre volje, ker mu ni bilo več treba ostajati samemu. Ria je pripovedovala o Lotti in njenem malem .^>inu ter pojasnje- | vala nerodno obnašanje Walterja kot očeta. Oba sta se smejala ter bila zopet vesela kot le redkokdaj, odkar sta j bila sama. Vedno zopet je gorelo na ustnicah Heinza vprašanje: — Ria, — ali si poljubila mojo sliko? Iz nepojasnjenega strahu pa je molčal. Hotel je počakati najbolj primeren trenutek. Naslednjega jutra sta sedela Heinz in Ria za pogrnjeno zajtrkoval-no mizo ter pregledovala pošto. Med njo se je nahajalo tudi privatno pismo za Rijo in pisava tega pisma se mu je zdela tako jasna, da je domneval, da jo je videl že kdaj. Kuverta je nosila na zadnji strani črki H K. Skoro nehote je prevedel to v Heinrich Krause. Obi stem času pa je spoznal tudi, da je bila pisava ista na naslova kot na pobotnici Rije. Omahavaje je položil pismo zopet na svoje mesto. Takoj nato pa je vstopila. - Ali sem to dolgo pustila čakali. Heinz? — ga je vprašaia ter mu pričela hitro atreči. — Le par minut. Ali so dobro spala. Ria? — Hvala, zelo dobro. In ti? f — Hvala, — izvrstno! — je odgovoril on, čeprav je bil prebujen več ur, ker mu ni pustila kri zaspati. O tem pa ni hotel govoriti. — Tukaj je pošta zate, Ria, — je rekel ter pokazal na pismo. Videl je, kako se Je prestrašila. Prebledela je nekoliko in negotov pogled je švignil proti njemu. Nato pa je spustila pismo neprečitano v denarnico, katero je vedno nosila seboj. Ko je videl Heinz to, je vstal v njem nedoločen sum ljubosumnosti Ker pa se Je znal »popolnoma obvladovati, se je poslovil takoj po zajtrku od nje ter se odpeljal v urad. Po poti Je moral zopet in zopet misliti na nepoznanega mu, a skrivnostnega Heinricha Krause-a. Čutil Je. da mora sovražiti ga. ne da bi ga poznal. Ko se je odpeljal Heinz, je Ria takoj odprla pismo. Heinrich Krause ji Je pisal: * * ^ Zelo spoštovana gospa E Oprostite mi. če se obračam na vas z veliko prošnjo. Ali bi vam ne bilo mogoče izplačati mi preostalo vsoto tri tisoč pet sto mark takoj? Nudi se mi namreč prilika, ki se ne vrne nikdar več da si ustanovim v Kanadi brezskrbno eksistenco. To pa morem storiti le na ta način, da bi vplačal takoj na vedeno vsoto. Zelo lepo bi ae vam zahvalil ter dokazal svojo hvaležnost na ta način, da buaa vedno izginil iz vašega življenja. Ootovo imate sredstva ter pota, da spravite skupaj denar. V pondeljek se moram vkrcati v Hamburgu. Upam, da mi boste pomagali, da bom lahko prišel k vam ter vam Izročil dotične risbe! Zelo udan Heinrich Krause. Ria si je podprla glavo z roko. Kako dobro bi bito. če bi sel nazaj v Ameriko! bi našla napet mir te tudi bi Ji ne bilo treba neprestano!" gimnazijska profesorja Weber in Banhegyi. Bivša cesarica Žita je iz-rečno zahtevala, naj bo pri maturi njenega sina še brat madžarskega pesnika Adya Ludvik Ady. Pred maturo je poselil Oto Adyn. Aranya". Ustmeno je bilo Oto vpia- ! šan iz Katanove "Tragedije Bank ! Bana". Maturant je moral opisati tudi vso zgodovino habsburško-lo-tarinškega rodu. Med drugimi je Oto dejal, da se je habsburško-lo-tarinškemu domu posrečilo neko-i preprečiti ustanovitev velike slovanske države v srednji Evropi. Mislil je državo Premisla Otokara II. Zelo podrobno je opisal razmerje Habsburžanov do sedanjih evropskih držav, zlasti do Madžarske. Njegova mati je nestrpno pričakovala izida mature in je bila zelo zadovoljna, ko so ji povedali, da je šlo vse gladko. SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA SO CENTOV ZASTOPNIKE prosimo. naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y. (Cretan je PamikoV — Shipping News — 4. novembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 5. novembra: Sliiuretania, Cherbourg President ilardint. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. HkmLurg 6. novembra: Stungijrt, Cherbourg, Bremtn 7. novembra: Homeric, Cherbourg lt«-publlc. Hamburg Statendam, Boulogne S^r Mer, Rotterdam 8. novembra ' Leviathan. I St. L.ouis, 9. novembra: i Conte i:iitncarrano Cherbourg Cherbourg, Hamburg Vapoil. Genova 12. novembra: Vukani*. Trst Ayu'.tania. Cherbourg tJ^rse Washington, Cherbourg. Hamburg Albert HaJhn. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoll, Genova 19. novembra: Ber«-ngaria. Cherbourg President Koosevelt. Cherbourg. Hajn-burg >t.-w Turk, Cherbourg. Hamburg KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI IN POEZIJE: Ana Karcnina (Tolstoj) zanimivi roman (1! zvezka)..$j.jO ! Amerika, povsod dobra, doma najbolje ...................... M i Agitator (Kersnik) broft........80 Andrej Hofer................... £0 Beneška vedeievalka _.......... J5 ' Belf rajski biaer ................ .35 B^li • * • • o • • * • a • • • • • • « • ! Bole noti. mali junak ....................M Balkansko.Tnržka vojrtta .............80 Balkanska vojska. • slikami .... Ji5 ; Boj in zmaga, poveat .....................86 | Blagajna Velikega vojvode.............00 Boy, roman .........................................05 Buraka vojska.....................................40 Beatin dnevnik .................................60 BoittnI darovi.....................................35 Božja pot na Bledu .............2« Sosedov sin, broB. ...............4« 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomcr bro&irano ...............6.. .78 Juan Mi serija {Povesti iz Spnaskega življenja .....................€0 Kako sem se jaz likal (AleSovec) I. svesek ......... .M Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. sv............. .00 Kake sem se Ju likal (AleSovec) III. zrezek.......* M Korejska brata, povest nov v Koreji ........ Krvna oeveta ............ Kuhinja pri kraljici cosji Kaj se Je Markam sanjale Cankar: Greinik Lenard. bro*.____78 Mimo iivUenin ...... .88 Mrtve asesto .........75 Romantične duše..... .€0 Cvetke ........................ .25 Cesar Jožef H. ................................JI Cvetina Borograjska ........................JS$ osjh>IL boste pravočasno z.t bo/iC-ne praznike. Hitro potovanje iz Hamburga do dolo-renega mesta v notranjosti. Posebni zastopniki naše proire bodo spremljali vsak Izlet. Preskrbite >i pravočasno prostore. 7.n nadaljne podrobnosti se »brnite na kateregakoli lokalnega agenta ali na Hamburg-American $ Line ^ 39 Broadway, New York K •ss Pravljice in pripovedke (KoSntnlk) L zvezek .....................40 2. svesek ...J............. .40 21. novembra: Ile 'I- Vrabce. Havre Majemir. Cherbourg 22 novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg ZS- novwbrj: Coute GrunOe, Napoll, Genova 25. novembra: Buropa, Cherbourg. Bremen 26. novembra: Mauritania Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 28. novembra: Satumia, Trst I!-tn«,r!i*, Chert>ourg iMutsthland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Clt-s elainl. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: A>juitunia. Cherbourg !'rrsicl»-iit ila.-ding, Cherbourg, Ham-burn lia'Tiburg. Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 5. I Paris. Havre Hrerrten. Ctierbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napt»li. Geneva 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. dec»rrbra: Vuloarila. Tr»t litru earla. Cherbourg lenrge Washington. Cherbourg. Ham-burg Con re Hianramano, Napoll. Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen | Roma, Napoll, Genova 12. decembra: i 1'e d*» Krance. Havre St lx>uiH, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Europa. Cherbourg, Bremen 16. decembra: I Mauretanla. Cherbourg 17 dscmbra: 1'resident Itoosevelt. Cherbourg. Hamburg j New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: I Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: | Albt-rt Ballin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: | America. Cherbourg, Hamburg I 26 decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg fP= Dedek je pravil; "»^U in teljikl ...................... .40 Elizabeta ...................... JS Fabijoia ali cerkev t gitilritil .45 Fran Baron Trade ............. JJ5 FSIozofik^ >• •• ssssssssss M Wft OlBVOl^ •••••••••easeeessss* eM Gezdovnlk (2 zvezka) ...........UN Gospodarica sveta..................40 Godtevskl katekivsM............ JB Gostilne t atari Ljnkijant...... M Grika Mytelegija .............. L— Gnsarjl ........................ .H Qadti Marat (Tolstoj) ........ JO Hcktorjev met.................. 30 Hodi lasi. Blase ink veseloigra .IS Geicna (Kmetova) ............ .40 Hade Pinsdus (II. wj ........ M D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLASU "GLAS NARODA" ne čita članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. ZA OGLASE KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE'* preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 2. decembra I 930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavU*n> ki je postavnim potom došel t to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitof itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere 60 ie sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro ln solidno postrežbo ln pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82-CORTIiANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380