161. štev.	V	Ljubljani,	sobota	5.	julija	1919.	II.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84-— Pol leta . . . „ 42— *etrt leta . . . „21-— ** mesec « . . „ 7-—
inozemstvo:
»a celo leto naprej K95 -Pol leta , n 50— u Četrt leta „	„ 26-
u oesec „	„ 9 —
Na pismene naročbe bre> pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. "VH
ajo po po-ttoru in si-I .	< ter 45 mm
'lUoljnii-i za enkrat krat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon 860. — Upravništvo je na Marijinem trgo štev. 8. — Telefon štev. 44.  ...................
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inserntov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Pozivni razglas.
Vsled odpusta letnikov 1890—1894 se na podstavi sklepa ministrstva za Voino in mornarico Pov. F. Dj. O. štev. 19.742 in Vrhovne komande O. štev. 36.483 tega leta poživljajo s tem vsi v letih 1888 in 1889 rojeni, ki so bili ®voJeŽa»n© asentovani ali pa pri prebiranjih za žrnovojno službo z ©rojem. sposobnim spoznani k dvomesečni orožni vaji.
K orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva.	\
Zglasitev:
Oglasiti se morajo pri vojno-dopolnilnem «e njihovo bivališče, in sicer:
poveljstvu, v čigar področju
letnik 1889 dne 26. julija, letnik 1888 dne 30. julija	>>
vsakokrat ob 8. dopoldne.
Po možnosti naj pridejo vpoklicane! v vojaški opremi in obleki	(posebno
s plašči in perilom) za	katero dobe primerno odškodnino.
Orožne vaje so oproščeni:
1. Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. juliju 1.1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudaji niso oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati.
2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem	zakonu pravico do enoletne vojaške službe.
3. Oni, ki so bili	pri nadpregledu (superarbitraciji) proglašeni	za	vedno
invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov.
Rezervne častnike, praporščake in kadetne aspirante se bode pozvalo po potrebi, ne glede na letnike.
Na eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo in orožne vaje razven navedenih oproščencev ne bo nihče oproščen. — Vsak vpoklicanec mora brezpogojno o pravem času odriniti k tej dvamesečni vaji.
Županstva naj ftzdajo vpokllcanccm potrdila, da odhajajo k orožni ▼aji; to potrdilo dajo vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po ^leznicab.
Vpoklicanci, ki se ne bodo pravočasno odzvali pozivu, bodo dalje časa Pridržani v službi in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih.
Ptolemejski sistem.
Rajni Klaudij Ptolemej ter ž njim cel stari svet je mislil, da je zemlja prikovana sredi vesoljstva in ves nebesni svod se vrti okrog nje, edine mirne in nepremične, V nekakem takem ptolemejskem sistemu se giblje tudi sedanje politično življenje v Jugoslaviji. Kar se vrši če2 naše meje je baje postranskega pomena.
Solnce vzide zjutraj, da vstaneš in zajde zvečer, da greš spat, tako nekako	nas	zanimajo	tudi	dogodki
okrog	nas;	samo kolikor	trenotno
prodro obmejni kordon, se mimogrede pojavijo v tej ali oni notici. Če nima ta senzacionalnega naslova, se itak prezre — in kdo bi se poglobil v pokret sam, da mu spozna gonilno silo — je li to strah pred odkritjem, da se sučemo tudi mi?
Eppur si muove 1 Valovi ne bodo	šli	mimo	nas	in ne
brez	nas.	Francija	slavi	zmago;
čez 4 milijone frankov je votirano v zbornici za proslavo velikega dr,e, za nepazljivo uho v tem hrupu skoro zamre glas senske socijalistične federacije, ki je sklenila, da morajo socijalistični poslanci glasovati proti ratifikaciji mirovnega pakta. Značilna je motivacija poslanca Mayerasa, ki pravi, da bo glasoval proti fraktatu ne samo, ker je usoden za Francijo, ampak tudi predarežljlv za Angleško in Italijo, katerih žrtve od daleč ne dosegajo francoskih. Socijalisti se ne bodo udeležili proslave zmage, ki se ima vršiti 14. julija. Z versajskim traktatom nikakor ni še sklenjen končni mir. Težki problemi se pravzaprav šele pričenjajo.
Že pri podpisu v Versaillesu niso bili navzoči vsi zavezniki, dasi se je imelo tu končati s skupnim nasprotnikom — Nemčijo. Kitajska, torej zavezniška država, je odklonila podpis tega traktata, ki podarja nekdanje nemške „pravice“ nad Kitajsko provinco Šantungom (bagatela s 33 milijoni prebivalcev I) Angliji vzhodnega morja — Japonski.
Kako se bodo nagodili „zavez-niki“ šele sami med seboj? Vprašanj brez števila, Orijent je uganka in g. Clemenceau je v trdo uljudnem pismu sporočil turški delegaciji, da je najbolje če začasno zapusti Pariz, 'ker turško vprašanje zahteva toliko temeljitega rešetanja s strani zaveznikov, da bi turški delegatje med tem po nepotrebnem čas tratili v Parizu, to se pravi, čemu naj še Turki štreno mešajo, ko nihče ne ve, pri katerem koncu bi zagrabil. Svetk čet/orice ni več, sedaj jih je zopet 10 — pričakovati imamo v tem interaliiranem svetu torej bolj komodnega tempa. Wilson in Lloyd George sta zapustila Pariz in oddala posle drugim — zlasti Wilson se je menda preveč temeljito naučil komentarjev in interpretacij k svojim 14 + 8 točkam. Good byel Nadaljujte vi, gospodje 1
Na vrsto pride v tem svetu tudi jadranski problem — vprašanje med zavezniki. Zase dvomimo, da bi imel g. Tittoni tu srečnejše roke kot g. Sonnino. Dvomijo pa tudi zavezniki, zato priporočajo vzgled mačke okrog vrele kaše.
Prijateljsko časopisje svetuje Italiji, da naj se loti celega kompleksa težavnih problemov na razumen način. Najprej tistih, ki so najlažji in najmanj sporni n. pr. Male Azije, med tem časom znajo dozoreti tudi drugi težji. Če bo šlo po tej metodi, imamo še precej do formalne ureditve s sosedi. In kaj naj počnemo mi med tem časom? Mar bomo ostali v iluzijah starega ptolemejskega sistema?
Skušnje imamo dovolj. Naša javnost ni cel čas mirovne konference v Parizu vedela ničesar pravega. Za zamorce to gre, narodu, ki je pa zaveden in svesten kot je naš, z molkom ni ustreženo.
Vsa javnost okrog nas je bila informirana o tem, kaj se vrši v Parizu — mi smo se morali zadovoljevati z zmešanimi poluradnimi in privatnimi brzojavkami ter z najnever-jetnejšimi protislovji.
VIADIMIR LEVSTIK.
122, nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
vin. 'jl° "vaših8 rokah °~?ga ” m°ie tudil Dom0'
raztnalmH °z 'odprtimi “fan^LS g""®"" stran.
vrgel
ter nekaj
m
po-
»- vi pa jo izdajate!« je kriknil koncipijent napel svoj precejšnji trebušček, kakor bi hotel o kazati tabernakel, v katerem prebiva užaljeni bo »Nepravo uro ste si izbrali za svojo kapucinsko pridigo, dragi moj,« je vznosljal Skalon visokostno. *In sploh — čemu toliko govorjenja. Prepričan sem[ nas dolgočasite vse od kraja: gospoda grofa — ®,cht wahr? — in cenjene dame, in naju dva s btnučiklasom takisto, parole d’ honorar.« Zadnji čas co	Sv0^e mnoS°številne besede samo po fran-
^	»Dobro,« je zaškripal Fabina in vstal, »že dobro!
bom delal nadlege pri vaši zabavi, pa tudi polagal vam ne bom; narobe, prav prekleto vam jo *nJ8lim zasoliti in skaziti.« Porogljivo se je naklonil * *eve na desno, vsej gospodi hkrati, udaril s petami ^r del klobuk na glavo,
h’	kapljajo.«	se je zarežal Smučiklas, kakor
1 “d pozabil, kdo je zraven.
*^°ha resrico!« se ie rdre al upornik. »V teh eh ne priznam nober ^ šale. Ako ne boste vi sto-
rili svoje dolžnosti, na rame; dixi!
»Dovolj vas imam,« hrbet. »Konec debate in
se najdejo drugi, da jo vzemo
m.u je zarjul naš voditelj v mir besedi! Bojimo se vas pa tudi ne, vaša korita še dolgo ne bodo stesana! Kakor krokarji so človeku za petami in Štejo ure, kdaj se iztegne . . .«
Mrtvaški molk je kraljeval po terasi; vse občinstvo je prisluškovalo. Koncipijent, ki je odhajal visoko vzravnan med redovi miz, se je zdajGi okrenil in bevsnil hudobno:
»Rajši krokar nego političen mrtvec, ki straši o belem dnevu!«
Začulo se je par ploskov in nekaj sikov vmes. Omizje mlajših gospodov na sredi terase je glasno klicalo: »Bravo!« Pena je brizgnila Smučiklasu izmed zob; plazil je kvišku, treščil s pestju po namizniku, °a je zaplesala posoda, ter kriknil s hripavim glasom:
»Za vrat vam stopim, kadaj; se mi bo zdelo! In v stranki boste plesali, kakor bom žvižgal jaz; kdo, sakrament, pa je pravzaprav tisti, ki mi misli zrasti čez glavo?«
Toda Fabina je bil že izginil. In Smučiklas, ki je čakal v diktatorski pozi, da ga ogrne navdušenje z vseh strani, je komaj verjel očem in ušesom. Nihče ni vzdignil roke, da bi mu zamahnil s klobukom; ploskanje peščice starih podanikov je utonilo v viharju grohota, ki ni bil nič kaj posebno spoštljiv. Sikali so še glasneje ko prej, in nekdo je brlizgal
na prste. Očeta domovine je oblil mrzel znoj, kakor bi bila zletela smrt mimo njega. »Ffej, kanalje!« si je olajšal srce, sedel nazaj in pogledal grofa, češ: »Kdo bi se vznemirjal nad njim, ko ni vredno?«
»Pozabite ta intermezzo,« se je obrnil Skalon k visokemu gostu, ki je osuplo majal z glavo. »To so žalostni izrazi našega političnega življenja — in kje jih ni? Se na Francoskem, sem slišal. ..«
»Tak plebejec,« je zategnil Egon sredi splošnega molčanja, čeprav je dobro razumel Fabino. »Takšen zarobljen kmet! Kaj praviš, Dora?«
»O njem?« je pocedila, kakor bi mu vlekla z bičem po hrbtu. »Pravim, da je več dedca od tebe. Da,« je pritisnila, videč, da jo Smučiklaslja posluša. »Odločno več.«
»Žalostna reč,« je govoril grof medtem. »Človeka boli srce. . . zlasti ker je nezmiselno, z vidika višjih interesov ...»
»Nesramno,« je pihnila Nina. »Cest dčgoutant, bi rekel Voltaire.«
»In vsak Francoz, gospodična . . . Hm, kaj posnemam iz vsega razgovora: socijaliste imate tudi pri vas? Tega nisem vedel.«
»Žalibog, gospod grof,« je zavzdihnil Smučiklas. »In kako se plodi ta smradljiva golazen I Pred leti, dobro še pomnim, je bil en sam, ki je iskal okrog s svojo gorečo kravato; na Glavnem trgu so ga brcali v onga, ženske pa so ga teple s solnčniki ter mu pljuvale v obraz.«
__________ (Dalje prih.)
Marsikako mnenje bi se bilo v javnosti docela izčistilo, če bi bili dobivali zanesljiva situacijska poročila. — In na izblstrenju pojmov je lntereslran narod tako zelo, da ima dolžnost pripomoči k temu v domovini kljub — ne, v korist — sami delegaciji. Tajna diplomacija ima svoje meje.
Danes, ko vemo, česa nam je pričakovati iz Pariza, tembolj opravičeno zahtevamo, da nam ne pride od konferenčne mize šele končna vest kot Deus ex macchina.
Ra hi m o odgovorne redakcije situacijskih poročil iz Pariza, ne na vsake kvatre enkrat, ampak redno. — V nasprotnem slučaju se ni čuditi, da se raznašajo po deželi — naše ljudstvo hoče vedeti — faute de mieux vesti, kot jih slišite lahko po vaseh, da »pridemo sedaj pod Francoza* — kako naj pa najde Arhimedovo točko časopisje v taki zmedi, kako naj vpliva v korist smotrenemu razvoju. Ml hočemo in moramo biti informirani.
V ostalem bi moraii imeti poleg tega tudi zanesljiva poročila iz Evrope sploh. Kajti mi se vrtimo z Evropo, in z njeno usodo smo nerazdružno zvezani — danes pa stojimo ter gledamo od strani in nekateri so morda celo tako daleč, da presojajo ves položaj kot »zavezniški narod" — mi smo na žalost v tej »zvezi" osamljeni, razkosavanje naše zemlje in materijalna bremena, ki nam jih pripravljajo naši prijatelji, so menda podučna dovolj. Sami si imamo torej iskati pomoči in zato nam jo kot predpogoj potrebna sigurna orientacija v svetu — če bi enkrat imeli to, bi pač z blagim nasmehom zrli na zidanje in podiranje stolčkov v ptolemejskem sistemu.
Danes je na vrsti vprašanje — be or not to be, biti ali ne biti — in tu je dolžnost vsakogar, da vrši svoje delo po notranjem prepričanju, sedanji strankarski ustroj je postranska stvar, ljudi je treba. Veličanstvo vsemirja se odkrije zemljanu, ko se zave, da ni sam, da ga je večna sila vrgla na pot k solncu z neštetimi svetovi. — Ko zatremo sebične motive in priznamo delo niOmanjšega sobrata, smo v najkrajši smeri k ideji, h končni pravici in edino tu — izven ptolemej-stva — Je tudi naša jugoslovanska pravica.	Spectator.
Boji med Italijani in Francozi na Reki.
Italijanska drhal napada neoborožene Francoze. — Napad na reško „Narodno Čitalnico".j
Reka, 3. julija. Včeraj popoldne ob petih je imel reski bataljon »sursum corda" svoj sestanek. Okoli osmih zvečer so začeli italijanski vojaki, ki so se jim pridružili reški postopači,
Leonardo da Vinci.
(K štiristoletnici.
Skoz konvencijonelno laž današnje kulture, čez mračne obrise i'moderne Evrope z njenimi katedralami, arsenal*, mirovnimi konferencami, zavrženimi principi, rdečimi barikadami itd. — je šla pretekle dni tiha senca iz velike Internacijonale duhov. Med vsakda-
aimi časnikarskimi dovtipi o pseh apoleonovega dvorjanika in poročili o amerikanski moki je izšla kratka notica, da obhajamo štiristoletnico Michelangelovega tovariša, Rafaelovega učitelja, slikarja, inženirja in astronoma davne Renaisance — Leonarda da Vinci. On, Italijan, zvesti citadino Florence in Milana, je danes prav tako naš kot je naša solnčna Geriča, Trst, kršna Istra. Iz somraka štirih stoletij se smehlja njegov z belo, dobrotljivo brado okrašeni obraz in v očeh mu sije smelo hrepenenje nesmrtnega Ikarja, ogenj prometejski...
Leonardo da ‘Vinci je zapustil malo sledov za seboj, toda tl, ki so ostali, so dragoceni kakor školjke davno izumrlih vrst. Njegova „Monna Lisa" in par drugih slik še danes
napadati neoborožeue francosko vojake. V tej borbi so sodelovali v prvem redu italijanski vojaki pehote in mornarice. Medzavezniška policija ni mogla poedincev obraniti pred napadi. Boji so trpeli čez tri ure.
Ob devetih zvečer je navalila italijanska drhal na Narodno čitalnico na Beki, vdrla v notranje prostore, razbiia okna, raznesla opravo in zmetala stole, slike in ogledala skozi okna na ulico, kjer so italijanski vojaki z ostalo množico pleniii. Ko je bilo že vse demolirano, je prišlo italijansko vojaštvo, ki je blokiralo ulice in trge. Blokiran je bil tudi sušaski most.
Kakor se danes govori, je bilo ranjenih okoli dvajset francoskih vojakov, med njimi nekaj težko. Govori se celo, da so bili štirje smrtni slučaji. Tudi na italijanski strani so bile izgube.
Kakor se vidi, je te napade organizirala neka zveza italijanskega vojaštva in reške pocestne otročadi, ker drugače ni mogoče tolmačiti, da je mogla ta drhal vdreti v Narodno čitalnico že po devetih, ko jje zasedlo ulice in trge italijansko vojaštvo. Vsa jeza je bila naperjena v prvi vrsti proti Francozom, nato pa proti Narodni čitalnici, kamor so se bili skrili nekateri francoski častniki.
Italijanski časniki, med njimi »Po-polo", prinašajo o teh dogodkih povsem neresnične vesti. Vsa italijanska javnost stoji pod vtisom zadnje izjave Sem Beneliija in dopisnika tržaškega lista »L’Era nuova“ Druskovicha, ki poživlja reške Italijanaše, da napravijo sami svojo dolžnost, ker tega noče storiti mirovna konferenca.
Razen teh napadov so se vršili tudi napadi po postranskih ulicah. Posebno besno je napadala »Fasteria marina* (pomorska pehota), ki je oborožena s palicami, vodila množico v boj. Napadeni so bili nekateri Jugoslovani v Veliki in Centralni kavarni. Drhal je razbila okna po nekaterih zasebnih hišah in na Prvi Hrvatski štedionlcl. Vse te napade so povzročili tisti življl, ki so pred mesecem dni zahtevali od medzaveznlškega po-veljništva, naj se francoske in angleške čete umaknejo iz Reke. (Ldu.)
Nedostatki pri carinskem uradu v Ljubljani.
Trgujočemu kot kupujočemu občinstvu je splošno znana visoka carina, ki jo predvsem občutijo konsumedje na lastnem telesu v vedno naraščajočih cenah vsakdanjih potrebščin. — Tujec v Ljubljani — sem imel pred nedolgim časom opravka pri tukajšnji carinami — novodobnem davčnem vijaku. — Po mnogem vprašanju sem slednjič našel uradne prostore. Vzrok iskanju je manjkanje vsakega vidnega znamenja, ki naj že od daleč kaže, kje je urad nastanjen. Pri visoki carini bi si visoka fmanca pač že lahko
vzbuja radostno presenečenje po evropskih muzejih, dočim so druge ostale nedovršene, ali so se izgubile ali pa so obledele kakor slovita »Zadnja večerja" na zidovih samostanske obednice v Florenci. Njegovo ime se omenja v zgodovini prirodo-slovja, matematike, astronomije, tehnike. Leonardo da Vinci je bil prvi, ki je izrekel dvom o nespremenljivosti vrst, ki je veroval v neuničljivost materije; v njegovih papirjih najdemo še pred Galilejem »e pour si mouve* ter besede o neznatnosti našega planeta, ki pomenijo za tiste čase smelo herezo in veliko duhovitost. Leonardo da Vinci je delal prve poskuse z letalnim stjojem, preračunaval zakone gibanja in sile. V tihem atelleju v predmestni ulici mesta Firence so mu prihajale misli o večni harmoniji med nebom in zemljo, katero je videl v letu pt*ce, v toku reke, v smehljaju Lise Gioconde.
Vsi njegovi obrazi, zlasti ženski, imajo čudno sličnost; „Leda“, ena prvih njegovih slik, ki se je ohranila le v slabem posnetku, je po licu in po duhu sestra Monne Lise, ploda Leonardove starosti in sestra njego-
omislila tudi zunaj viden napis v svrho orijentacije. Na ozkem hodniku sem šele odkril na malih vratih napis, ka žoč mi, da sem na cilju. Vstopivši sem bil ne malo presenečen.
V prvem hipu sem menil, da sem se kljub odkritju po daljšem iskanju zmotil. Na vprašanje se mi je potrdilo, da sem na cilju. Nahajal sem se v temnih, zakajenih, zaduhlih, s pisalnimi mizami napolnjenih prostorih. Za nekaterimi mizami sem opazil po dva uradnika, mali mobilij prost prostor pa je bil nabito poln v živahni debati z uradništvom se nahajajočih strank. Vtis — pravcati Babilon. Za na odpravo čakajoče stranke sploh nobenega prostora. Iste naj menda čakajo z blagom v napolnjenem skladišču ali pa se stisnejo na mal prostor med pisalnimi mizami v nezdravih, zaduhlih uradnih prostorih, v katerih je bila tedaj gnječa, da bi človek skoro ne bil življenja varen, vzduh za omedlevico ; po mojem mnenju je v teh tesnih prostorih pravilno in brzo poslovanje sploh izključno. Uradniki naj-brže niti prostora nimajo za potrebno izgotovitev papirjev za odpravo strank. V lokalih, ki zadostujejo k večjemu za 4 uradnike, posluje po dobljeni informaciji 10 in celo več; zraven si predstavljaj še kakih 10 do 15 strank v i3tem lokalu in kaos je popolen. Kako naj uradniki v taki gnječi, pri velikem prometu in v popolnoma neprimernih prostorih v korist države in v zadovoljnost strank poslujejo, je vprašanje, ki je razrešiti. V tem novodobnem Babilonu seiri občudoval energijo in vztrajnost uradnikov pri njihovem poslovanju pod tako težavnimi in neznosnimi pogoji. Vsled tesnih popolnoma neprimernih lokalov, malega števila uradništva in velikem prometu seveda odprava strank ne morebiti normalna. Finančna uprava naj bi za tako prometne urade preskrbela zadostne in zračne lokale, da se za-more odprava redno vršiti; poslujoče uradništvo pa mora pri sedanjih, za stranke in uradništvo nevzdržnih razmerah biti po preteku enega leta zrelo k večjemu za — grob. Mnogo morda manj važnih uradov je nastanjenih v krasnih palačah; tu pa gre za milijone, pa taki smradljivi in tesni lokali za uradnike in tudi stranke, ki imajo sicer skoro povsod lepe in udobne čakalnice na razpolago ter niso prisiljene se gnesti med nakopičenimi mizami v zatohiih lokalih.
Iz 108. seje
deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 27. junija 1919.
Stanovanjska beda. Sprejeta je odredba, da smejo v ljubljanskem stanovanjskem okolišu bivati od sovražnih inozemcev le oni, ki na posebno prošnjo dobe od deželne vlade dovoljenje za bivanje. Vsakdo, ki se hoče na novo naseliti v Ljubljano, mogel bo to storiti le na pod-
vega Janeza Krstitelja. Ti obrazi niso lepi kot so Rafaelove Madonne, toda na njih je čar nečesa demoničnega, prvotnega, večnega. Na njih je nebo in zemlja.
To večno iskanje stalnega v nestalnem, bodočega v minulem, neomejenega v omejenem, ta večen dvom je paraliziral vse Leonardovo delo in ga razsul v pestre drobce, ki kažejo mogočnost njegovega genija, a ne dajejo jasne, celotne,, dovršene slike. Njegov prototip je bil Michelangelo, moč energije in dela, ki je ustvarjal monumentalno,- dovršeno, a spontano, brez šestila in številk. Michelangelo je bil saino umetnik, Leonardo umetnik in mislec.
Najlepši spomenik mu je postavil ruski pisatelj Merežkovskij v svojem krasnem in globokem romanu „Oži veli bogovi ali Leonardo da Vinci“, kjer je osredotočil krog njegove osebe zlati vek Renaisance ter podal s tem ne le najboljšo biografijo Leonarda da Vinci, marveč tudi po sodbi kulturnih zgodovinarjev najboljšo knjigo o preporodu sploh.
Bož. Borko.
lagi posebnega dovoljenja. Bivanje in naselitev bode dovoljena le takim, ki morejo iz priznano važnih razlogov bivati v Ljubljani. O prošnjah bode odločal poseben za to sestavljen komite.
Zazidava bivšega vojaškega oskrbovališča v Ljubljani. Z naredbo je potrjen v smislu § 81 obč. reda za mesto Ljubljana sklep mestne občine ljubljanske za delno odprodajo sveta bivšega vojaškega preskrbovališča ljubljanski kreditni banki.
v Lastnidom. Za stavbeno zadrugo »Lastni doma, katera se je ustanovila v Ljubljani z namenom, da preskrbi svojim članom cena lastna stanovanja, se priporoči osrednji ' vladi več pobližje podkrepljenih predle gov, katerih ugoditev naj omogoči delovanje in vspeh te zadruge.
Most čez Dravo pri Velikovcu. Pribiižno 230 m dolgi, leseni most čez Dravo pri Velikovcu, ki so ga Nemci pri svojem umiku deloma porušili, da sklene takoj temeljito popraviti oziroma po večini zgraditi . na novo z porabo železnih nosilcev na lesenih, pilotiranih kozah.
Tujski promet. Ker se je deželna zveza za tujski promet in tu-ristiko na Kranjskem razšla, se ustanovi v svrho prevzetja, nadaljevanja in razširjenja njenega delokroga »Jugoslovanski generalni komisarijat za promet in turishko v Sloveniji" s sedežem v Ljubljani.
Zdraviliški dom naBledu. Odobrilo se je po strokovnjakih dognana potrebna popravila in nabavo sredstev za zdraviliški dom na Bledu, ki je bil po avstrijskem in nemškem vojaštvu opustošen.
Osebne vesti. Iztop gradbenega komisarja inž. Fr. Mareka Iz državne službe se vzeme na znanje. Pritrdi se predlogu za nakazilo vdov-ščine in posmrtne četrti Ani Adamitsch, vdovi po okrajnem tajniku v p. Josipu Adamitschu.
Imenovanje dr. Eriha Miihleisna in razmere pri
poverjeništvu za finance za Slovenijo.
Iz poučenih krogov priobčujemo: Zopet smo dobili v imenu »človekoljubja" v državno službo trdega Nemca i. s. dr. Eriha Mtihleisna bivšega finančnega svetnika pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani.
V notici, v kateri se to imenovanje razglaša, je povdarjeno, da se je to zgodilo »na podstavi pooblastila g. finančnega ministra, s čemur si gospoda, ki je to imenovanje zagrešila, očito misli oprati roke In zvaliti odgovornost za ta novi pljusek v obraz slovenskega naroda na rame gosp. fin. ministra.
Vprašamo g. poverjenika za finance, kdo je poslal poročilo v Bel-grad, na podlagi katerega je došlo telegrafično pooblastilo za to imenovanje 1
Oglejmo si malo tega Eriha! Ta možakar je podedoval po svojem stricu veliko premoženje, ki se je cenilo pred vojno nad 1 miljon. Po prevratu je Etrih pobral šila in kopita in se preselil v Avstrijo, kamor ga je vleklo srce in sicer v Line. Mož je slišal zvoniti, da se v Jugoslaviji nekaj namerava s premoženjem sovražnih državljanov in skušal je na razne načine priti stalno v Ljubljano, da bi mogel bolje čuvati svojo dragoceno dedščino. Prosil je za službo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, a tam niso re-flektirali na njegove sposobnosti. Tu pade možakarju na misel, da ima v Ljubljani na vodilnem mestu dobrega znanca, obrne se na njega, bil je sprejet in še celo v osrednji urad.
S tem je zopet človekoljubju zadoščeno, ker se je pomagalo s strani naše fin. uprave revežu, da prepreči izvršitev oblastvenih odredb gleds premoženja sovražnih tujcev, kar je gotovo v korist finančnega erarja, katerega koristi je v prvi vrsti dolžno ščititi poverjeništvo za finance, da zavaruje svoj milijonček pred pretečo
varnostjo in ga ob ugodni priliki spravi cez mejo, obenem pa odjeda našim i]udem kruh in napredovanje.
S tem, da je postal ta možakar jugoslovanski državni uradnik, je postal seveda tudi jugoslovanski državljan, ne da bi se vprašalo, da li ni mogoče še pred nekaj meseci izvrševal Qrzavljanskih pravic (volitev v konsti-luanto) kot nemško- avstrijski državljan.
Poverjeništvo za finance naj nikar jjs oteplje z izgovorom, da je prisiljeno
* takim imenovanjem, ker manjka do bacili uradnikov. Kdo pa je kriv, da jezijo mlade sposobne moči iz službe ^•uprave? Poverjeništvo samo, ki oosledno prezira upravičene zahteve svojih uradnikov, ki požrtvovalno vrše “j°jo težko službo, vzlic dvakrat pomnoženemu delu in vziic več kot .akrat pomanjšanemu številu delavnih moč!.
Tu pokažite, gospodje, svoje člo-eko!jubje, od katerega bo imela tudi mzava svojo korist!
i&ii	0.
sr
N. P Dr. Tavčar kot agrarec. Dan110 mo2'' razumeti, zakaj žene žu-jr a P^estulice Slovenije, izrazitega govskega in industrijalnega mesta, „nnc. med agrarce. Raziska 'ja so do-fnn tud’ t0, Zvedeli smo, "da ima g. v p°ljanski dolini na Gorcnj-eP° Posestvice y izmeri čez 2 Rnoili zdaJ se boji, da bi mu jih la agrarna reforma. No, no, g. pan, saj ne bo tako hudo.
, Comltato d’ epurazione. Čujejo ^ "lici po izčiščeriju Slovenije od Sumljivih elementov, od sovražnikov državr.e in narodne edinosti. Predlagajo se različni leki, nekateri neusmiljeni, drugi premehki. Ugotovimo: Mi nismo in nočemo biti nasledniki stare Avstrije z njenimi zapori, vislicami in vojaško diktaturo. Nočemo pa tudi trpeti, da bi nemškutarski boljševiki, laški in bog zna kaki individui delali zmešnjavo in pomagali nernški Avstriji in Italiji zasedati naše bogate, jedva osvobojene pokrajine. Pač pa je naše geslo: S hujskači, nemčurji, suštercijanci in podobno sodrgo ven iz Slovenije, brez ozira, če so tu pri-stojni ali ne. Kdor tu ni zadovoljen naj gre drugam živet, vsaj za 1 leto. Prepričani smo, da bo milo prosil za vrnitev. Vprašanje pa je, kako naj se izvrši ugotovifev razdirajočih elementov. »Slov. Narod* hoče to delikatno nalogo poveriti vladi. Mi se s tem ne moremo strinjati, ker so njej razmere premalo znane in se je na mnogo kako vplivno mesto zrinil proslul av-strijakanf. Škoda, da so se prezgodaj Razpustili »Nar. odbori,* ki bi bili za kakor nalašč. Mislimo pa, da se laliko s to nalogo poveri »Društvo Političnih preganjancev*, ki si je v y°i®m programu stavilo nalogo oči-, 1' naše javno življenje vseh sovražnikov naše nove države. Društvo bi iahko v to svrho imelo podružnice po celi Sloveniji. Nikdo ne ugovarja temu, da bi vlada ne smela prt kontrolirati Poročil o sovražnih in nezanesljivih elementih, in dognati, če morda za jJji 3 P°lnilTi imenom podpisanim
sovrtfton m, tiCi zasebno ali politično sovraštvo. Njena dolžnost bi na tudi
bila, da v slučaju resničnosti poročila
proti rovarjem neizprosno nastopi in
jih izžene. Kajti brez avtoritete mora
vsaka organizacija poginuti.
p Zbor zaupnikov JDS se vrši v nedeljo, dne 6, julija 1.1. v Ljubljani v Narodnem domu. Začetek zborovanju pol 9. dop. Nadaljevanje ob 3. pop. Jjored: 1. Nagovor "strankinega pred-
* -dnika dr. Ivau Tavčarja in odposlan* Jv7, »Demokratskega kluba". 2. Pojilo o delovanju »Narodnega pred-
avnišu-a“. 3. Poročilo strankinega astopstva v centralni vladi (minister r‘ A. Kramer). 4 Poročilo strankinega žastopstva v ljubljanski vladi (pod* jjfeosednik dež. vlade dr. G. Žerjav). . • Poročilo izvrževalnega odbora. 6. ‘Pcpolnitev strankinega programa in piememba organizacijskega reda. 7. ^rotilo o volitvah v izvrševalni odbor, nit, . ^ainosd. — Pred zborom zaup-kov se vrši v soboto 5. julija za P 10 posvetovanje delegatov. Na tem
posvetovanju, ki se prične ob 4. pop. v Narodnem domu, I. nadstr,, se bo razpravljalo v odsekih: 1. o strankini organizaciji, 2. o strankinem gospodarskem delu, 3. o strankinem kulturnem delu. Po zboru zaupnikov se vrši v nedeljo popoldne seja izvršcvalnega odbora.
p Občinske volitve na Češkem.
Praga, 3. julije. (Čtu) Izid občinskih volitev na Češkem je sledeči: Cehi so dobili: 1 857.000 glasov, od katerih pripade na Češke socifalne demokrate 632.000; Nemci so dobili 880.000, od teh odpade na nemške soc. demokrate 446,000 glasov. (Ldu.)
p Portugalska priznala našo državo. Belgrad, 3, julija. Portugalska vlada je službeno priznala kraljevino S.bov, Hrvatov in Slovencev. (Ldu.)
p Konec madžarske sovjetske vlade. Dunaj, 3. julija. (Ctu.) ,,Neues Wtener Abendblatt" poroča: Gospo Bele Kuna so r.stavili na švicarski meji in jo odvedli v Inomost. Dunajska vlada ji je dovolfa, da sme potovati dalje. Potemtakem morajo bu-dimpeštatviki mogotci čutiti, da se njih oblast bliža koncu, ako se prizadeva Bela Kun, da bi spravil svojo ženo na varno. (Ldu.)
p Demlsija romunske vlade Bratianu! Dunaj. 3. julija. (Ctu.) „Achtuhrblatt“ poroča iz St. Germ&ina, da se je Bratianu včeraj vrnil v Bukarešto, da bo demisijoniral. Vzrok tiči v tem, da romunski ministrski predsednik noče podpisati določbo o varstvu manjšin. (Ldu.)
p „Čiščenje in zastareli gospodje". V včerajšnjem „S1. Narodu se g. dr. Tavčar v dolgi notici pere ter pravi: „Mi smo puščali Jugoslavijo" v miru in privoščili ji tudi slavo njene neodvisnosti, danes smo ji le izjemoma odgovorili, naglaSamo pa, da se to ne bo več zgodilo ...“ Konštatira-mo samo, da se je obregoval baš dr. Tavčar ob Jugoslavijo" in posebej še ob g. Peska ob vsaki priliki in če je bilo tudi le za lase privlečeno in ni spadalo k letni njegovih spiskov in to v člankih, noticah, da celo v podlistkih „S1. Niiroda". Da ni res, kar pravi g. dr. Tavčar, da je puščal Jugoslavijo" v miru, mu lahko vsakdo dokaže iz „Sl. Narodov" zadnjih mesecev. Koketiral je celo zdaj . s klerikalci, zdaj s soc. demokrati, samo da se je lahko obregnil ob , Jugoslavijo". Izjavo dr. Tavčarja, da bo odslej miroval, vzamemo lojalno na znanje, ker imamo veliko diucega važnejšega posla, kakor pa se preklati z oblastnimi gospodi, ki diktirajo „kulUuo in človekoljubje", „pa če je to javnosti prav ali ne". Ker smo le ..redakterčki" zWolfora ulice, pišemo le to, kar je javnosti, t. j. ljudstvu, narodu prav in v korist ter kritiziramo in pobijamo vse, kar javnosti, t. j. narodu ni prav, t. j. v škodo. Narodova korist nam je suprema lex (najvišje načelo), pa če je to gotovim gospodom te ali one stranke, in naj so ti še tako mogočni in vzvišeni, prav ali ne.
Rodakterček z Wo!fove ulice.
kr Št. Vid nad Ljubljano, Viz-marje in Medno je zadela velika nesreča, V četrtek ob 11. dopoldne se je vsula gosta toča ter napravila po polju veliko škode. Vsled obilnega dežja že itak zelo trpimo, veliko sena gnije p0 travnikih, žita so polegla in njive ob Savi je preplavila narasla
y°?,*’t.sxda3 P® ?e toča! Bog daj kmalu boljšsh časov!
kr Št Vid — Ljubljana. V Št.
Vidu se je osnovalo podjetje za ob-čas i osebni promet med Št. Vidom in Ljubljano. Začasno je določen voz s 12 sedeži in pričenši v nedeljo 6. t.m. popoldne bo vozil iz Cebavove gostilne iz St. Vida ob pol 7., pol »•, pol 11. uri dopoldne in ob 2, 4., 6, uri pop do Figovca. Od tam nazaj ob pol 8, pol 10,, pol 12., 3,, 5., 7. uri. Cena za eno stran je določena 2 K za osebo. Ker ima podjetje pred vsem namen pospeševati itak živahen osebni promet mesta z okolico, bo dobrodošel prispevek k rešitvi stanovanjskega
vprašanja, zlasti pa ugodna prilika za izletnike na Šmarno goro,
kr Kranj, Izobraževalno i:i zabavno društvo »Kranj« Vas uljudno vabi, da posetite s svojo rodbino veselico, ki jo priredi v r.edeljo, 6 t. m. v spomin 10 letnice otvoritve »Ljudskega doma izobrazbi in zabavi« na okrašeni verandi in dragih prostorih »Ljudskega doma«. Sodelovala bo godba na lok kranjske požarne brambe in mešani pevski zbor društva »Kranj«. Slavnostna govornika predsednik društva »Kranj«, preč. g. dekan A Koblar in tajnik soc. skrbstva g. Fr. Podrekar. Začetek ob 16. uri. Posebno prisrčno se vabijo sedaj v Ljubljani in drugod živeči bivši člani in sotrudniki društva.
kr Radovljica. Tu se je praznoval Vidov dan z bakljado in primernim govorom in petjem. Prihodnji dan, 29. junija cvetlični dan za invalide, kf je prinesel za naše skromne razmere lepo svoto 1300 K kar, se je poslalo vladi, pov. za soc. skrb. Zasluge za ta uspeh imajo v prvi vrsti gospe: not. Pegatiova, Dr. Jančeva in Špicerjeva in pridne gospice: Roza Bogatajeva, Ant. Fistrova, Sonja Jančeva, Mija Kovačeva, Sonja Pegahova, Božena Še-gova, Nada Šegova, Ela Tepinova, Milena Vengarjeva, ki so v dičnih narodnih nošah neumorno prodajale cvetke.
kr Poročilo z Bleda. Tujci se , pritožujejo, da vlada po Bledu ponoči j egiptovska tema, dasi je povsodi elek- i trika napeljana; nekaj cestnih žarnic I bi vendar kazalo poleti in pozimi pu- ■ šiiti ponoči goreti, vsako varčevanje ! ima svojo meje. Za vsako kopelj mo- I raš plačati 3 K, kar je pač za tujce, i ki imajo več otrok, malo pretirano vi- j sokol Gosp. Kenda, ki ima smisel za tujski promet, bode gotovo zopet prejšnjo ceno za svoja kopališča uve- j del, da ne bode tega pretiranja cen ; za kopelj! Prosimo!	j
kr Zagorje ob Savi. Nocoj priredila tu koncert virtuoz na klavirju j g. Ličar in kocertna pevka gdč. S a- i dar jeva. Začetek ob 8. uti zvečer. , K obilni udeležbi vabi Glasbeno dru- i štvo v Zagorju ob Savi.
kr Trbovlje. Srce se človeku širi, ako bere nad vse potrebne, Jz dna duše vsakega odkritega Jugoslovana pisane članke v »Jugoslaviji". Posebno 1 zadnji članki o Kristanu, Tavčarju, o I Srbih so tako aktualni, pošteni, da j sem slišal tudi iz socijalistovskih vrst i samo pritrjevanje. Le tako neustrašeno napi e]. Vaše vrste se širijo in morajo združiti vse pošteno1 misleče Jugoslovane! Te dni se priglasi samo iz Trbovelj in Hrastnika večje število novih naročnikov, kateri so se odrekli »Slov. Narodu*, ki postaja vedno bolj nekako rodbinsko glasilo Tavčarja. Ako se pomisli, kako je ta mož med vojsko navduševal naše fante za propalo Avstrijo, kako se je valjal pred Boroe-Vičem, Evgenom in drugimi avstrijskimi korifejami, tedaj mora vsak spoznati, da nikakor ne sodi za načelnika demokratske stranke in da bi veliko bolje storil, ako bi v miru pisal svoje povesti in romane in se ne vtikal v javne zadeve. Izgovora nima nobenega, kajti njegov vrstnik iz mladih let, Ivan Hribar, se je držal povsem drugače in edino pravilno, kakor se pričakuje od narodnega boritelja in neustrašenega moža. Slava mul Tavčar je podoben škofu Napotniku, Hi Ibar pa Škofu Jegliču. To je razlika in sicer velikanska, to je splošna sodba med narodom. In kaj naj reče Jugoslovan žalostnim boljševiškim postavam okoli „Napreja"? Te so zoper militarizem, ker bi rade same uničevale diugo-rnisleče, so zoper kapitalizem, ker bi same rade prišle do kapitala, so zoper klerikalizem, ker bi same rade z ognjem in mečem razširjale svoje „dogme"! Kam pelje njihovo gospodarstvo nam vender drastično dokažeta Rusija in Nemčija. Njihova zvezda ugaša in bo ugasnila za vedno.
Nekega rudarja, ki agitira za so-cijalnc demokrate, sem zaupno vprašal, kaj bi bilo bolje, če bi n pr. viadali v Sloveniji militarist Maister, klerikalec Jeglič in kapitalist Gorup ali če bi vladali socijalist Mlakar ali Linhart,
nadsocijalist Čobal in obersocijalist Kristan? Brez pomišljanja mi je odgovoril, da bi bilo gotovo prvo bolje! Vprašal sem dalje: Zakaj Srbe sovražite?" Odgovoril je: Ker nam ne pustijo, da bi delali, kar bi hoteli!"
Taka je torej gola resnica. Mi hvalimo iz dna duše naše odrešitelje, branitelje in brate Srbe tukaj v Trbovljah, ki nam stražijo dom, življenje in imetje, kajti brez njili bi bila že vsa okolica in vsi, ki sploh kaj imajo, o-plenjeni, oropani in pobiti.
kr Celje. Glavno tobačno trafiko je dobil vojni invalid Alojzij Finžgar, ki jo je že 1.1. m. tudi prevzel.
kr Maribor. Pod drž. nadzorstvo je postavljena lekarna in posestvo K. Wolfa v Gosposki ulici. Nadzornik je mag. Ramor.
kr Iz Maribora. Včeraj je pobegnil narednik mariborskega pošpol-ka Fišer, z blagajno vred, katero je imel štražiti. Vjeli so ga na mariborskem kolodvoru, ker je bil brez legitimacije. Pri reviziji tornistra dobili so blagajno z 900 K.
kr Slovenska Bistrica. Pred
dobrim mesecem smo ožigosali bivanje odstavljenega orožnika Schinkota v Slov. Bistrici. Pa to nič ne pomagal Rodbini sedanjega vrlega postajevodja se je v Makolah po občini odpovedalo stanovanje, v Bistrico se pa ne more preseliti, ker je ostanovanju, ki spada k orožn. postaji še vedno — Schin-ko. Mestna občina naj napravi odločilni korak 11
kr Sv. Trojica v Slov. gor. Pod
državno nadzorstvo je dana trgovina in posestvo tukajšnjega trgovca Ferda Goloba, bivšega voditelja vseh nem-čurjev, denuncijanta in strupenega nasprotnika naše države. Bil je že skrajni čas. Da, očka Golob, odklenkalo je vaši slavi in vladanju. Nadzornik je g. Davorin Polič, odvet. uradnik pri dr. Lenartu v Slov. gor. Istotako je pod nadzorstvom imetje usnatja Karla Kirbiša, vernega druga in somišljenika svojega svaka F. Goloba. Nadzornik dr. Weixl pri Sv. Trojici.
kr Ptujsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 20. t. m. zaključni koncert 35. društvenega leta v prostorih „Narodnega doma". Sodeluje ptujska mestna godba. Začetek koncerta je ob 16. uri (4. uri popoldne). Vse cenj. prijateljice in prijatelje slovenske pesmi vabi k obilni udeležbi pripravljalni odbor.
kr Ljutomer. — Konjska dirka.
Kakor se nam iz Ljutomera poroča, bode na dirki v Ljutomeru dne 6. t. m. poleg vojaške godbe nastopil še pevski zbor »Mariborske Glasbene Matice" s 50 do 60 pevci. K posetu dirke se je oglasilo tudi zastopstvo poljedelskega ministrstva v Belgradu. — Opozarja se tudi, da se odpelje vlak iz Ljutomera proti Mariboru pozneje, torej zelo ugodna vrnitev. Te lepe prilike naj nikdo ne zamudil
kr Velikovec. Na Vidov dan smo ustanovili tolipotrebno čitalnico. Dvorano je okusno okrasila učiteljica gdč. Modičeva. Predsednik pripravljalnega odbora učitelj g. Magerl je otvoril ustanovni občni zbor, pozdravil navzoče in povdarjal je, da ravno sedanji čas zahteva od nas, da ravnamo po izreku »ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan,« saj nismo bili poslani sem, da vršimo le svoje stanovske dolžnosti, ampak zlasti še zato, da privedemo v naročje domovini one izgubljene duše, ki so se vsled nemškega terorizma odtujile svojemu rodu. Omenjal je, da mora biti naloga Narodne Čitalnice vzbujati in krepiti narodno in državljansko zavest ter spremeniti »nemški VBlkermarkt" v »Slovenski Velikovec". Še tisti večer je Narodna Čitalnica v Velikovcu priredila prvi zabavni večer, ki ga je počastil s svojo navzočnostjo g. general Maister s svojim častniškim zborom. Na predlog g. kanonika Kotnika se je za »novo rojeno dete« nabralo čez 300. — H. P.
Zahtevajte Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l Pridobivajte novih naročnikovl
dn Pogreb Andreja Muniha se
je vrSsl včeraj dopoldne v Megojnici v Savinjski dolini. Pogreba se je udeležil v imenu Društva jugoslovanskih časnikarjev urednik Iv. Podržaj.
dn Zaprisega rekrutov. V ponedeljek, dne 7. t. m., se vrši zaprisega rekrutov pehotnega polka št. 26 kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Petru I. Dopoldne ob devetih bo na otroškem igrišču v Tivoli služba božja, nakar se izvrši zaprisega. — Opozarjamo občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te slavnosti!
dn Dr. Korošec obolel. Kakor javljajo iz Belgrada, je ministrski podpredsednik dr. Korošec obolel.
dn Pomanjkanje soli v Srbiji. Belgrad, 3. julija. Vsak dan prihajajo predsedmštvu vlade in ministrstvu za prehrano iz južne Srbije tožbe o pomanjkanju soli in drugih predmetov. (Ldu.)
dn Imenovanja v finan. službi. Gospod finančni minister je imenoval finančne tajnike: dr. Karla Nowotnyja, dr. Ljudevita Brenceta, Emila Kanda-reta in Ivana Ditza za finančne svetnike v VII. činovnem razredu; finančna komisarja: dr. Roberta Eržena in dr. Ljudevita Valjavca za finančna tajnika v VIII. razredu; finančne konceplste Josipa Satlerja, Konrada Šmida, dr. Roberta Tomšiča, dr. Ljudevita Ladiho in dr. Bogomila Pavliča za finančne komisarje v IX. čin. razredu; za provizorične kcncipiste v X, čin. razredu pa finančne fconceptne praktikante: Ivana Volčiča, dr. Avgusta Pavletiča, dr. Frana Stegenška in dr. Antona Mateliča.
dn Kaj bo z obrtno-nadatje-vidnimi šolami ?Te šole so med vojsko popolnoma zaspale in vendar so za naše obrtnike velike važnosti, zlasti sedaj ko je bil tudi pouk na ljudskih šolah zelo skrajšan. Vajenci so se za svoj stan premalo naučili najvažnejših predmetov, kakor spisja, računstva in risanja. V teh predmetih slabo podkovani obrtniki pa tudi v sedanjih časih niso kos sv jemu poklicu. Upamo, da se bo tudi to v jeseni z novim šolskim letom zopet uredilo. Z otvoritvijo meščanskih šol se bo pa še bolj povzdignil naš obrtni trgovski stan.
dn Prenos čekovne fmovine Iz Dunaja. Delegaciji ministrstva financ dohajajo vedno pogostejše vprašanja, kdaj se ta akcija'izvede. Občinstvo se opozarja, da bo to mogoče še le, čim bo Nemška Avstrija razveljavila svoje zaporne odredbe. Pričakovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brezuspešen in v teh vnaoje-političnih razmerah tiči tudi jedini vzrok, da se je stvar dosedaj zavlekla. — Delegat: Dr. Šavnik s. r.
dn Oddaja jedilnega olja 1 Vnočevahtici za živino in mast se je posrečilo dobiti s posredovanjem tukajšnjega odseka ministrstva za prehrano nad 20 vagonov finega namiznega olja španske provinijence. To olje, ki dospe v najkrajšem času, se bo oddajalo izključno občinskim, industrijskim in železniškim aprovizacijam za neobvezno ceno približno 24 K za en kiloSram, prevzeto v Ljubljani. Cene se razumejo bruto za neto. Pre-kupcem in špekulantem se olje ne bo oddajalo, zato se morejo aprovi-zaclje oziroma od njih pooblaščeni reflcktantje zavezat*, da bodo olje delili le naravnost med konzumente. Tozadevna obvezna neprekljicljiva naročila naj se pošljejo najkasneje do 15. t. m. obenem s polovico kupnine vnočevalnici. Ostanek kupnine se bo plačal pri prevzemu. Oddajalo se bo najmanj po 1 sod v približni teži 200 kg. Dan oddaje se bo naročnikom pravočasno prijavil. Pripomnimo, da cene olja rastejo; aprovizucije naj v lastnem interesu te prilike ne zamudijo.
dn Ob>fctuo nadzorni štvo juž, ne železnice v Ljubljani (Vojaška ulica) sprejme več uradnikov in pod-uradnikov v pripravniški tečaj v Mariboru. Stanovanje prosto in hrana po znižani ceni na postaji. Prošnje za
sprejem, katerim je potreba priložiti krstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, zadnje šolsko spričevalo in eventuelno vojaško odpustnico, naj se pošliejo obratnemu nadzorništvu ali oddajo osebno pri personalnem oddelku obratnega nadzorništva. Za uradnike se zahteva dovršitev kake srednje šole z maturo ali učiteljišča z maturo, za poduiadnike pa meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol. Prosilci morajo biti slovenske, hrvaške ali srbske narodnosti in najmanj 18 let stari.
dn P. n. občinstvu. Jadranska hotelska in kopališka delniška družba, Sušak-Reka, prvo in naivečje jugoslovansko podjetje te vrste, je ustanovila po Čilem Primorju s/oj e hotele in kopališča, kakor: „Jadran Sušak-Reka, hotel pension in veliko morsko kopališče; Jadran" v Bakru, hotel pension in morsko kopališče; ,,Mi-
ramare" Girkvenica palače hotel; „San Marino" Novi Vinodol, hotel-pension. — Naprave so prvovrstne in opremljene z vsem komfor-lom. Razen toga so pa tudi zgoraj-imsnovana kopališča edina, ki pridejo sedaj v naši državi kot morska kopališča v poštev. Sedaj, ko je nastalo v teh krajih stalno in lepo vreme priporočamo jih toplo p. n. občinstvu kot zdravilišča in letovišča, — Nadaljnja pojasnila daje: Jadranska banka, podružnica, Ljubljana ter Ljubljanska kreditna bankaj
Ljubljanske vesti.
1 Mlada, čudežno izborna srbska umetnika Milan in Dušan Jovanovič priredita v pondeljek, 7. julija zvečer ob 20. uri v Unionski dvorani, na mnogostransko od občinstva izraženo željo še drugi koncert I s povsem novim sporedom. Vstopnice i se dobivajo od sobote opoldne naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54.
1 Draginja mesa. V Mostah sta ponujala dva mesarja kmetu za dobro rejeno kravo štiri krone za kilogram
žive vage. Ker je pa kmet zahteval pet kron, nista kupila, ker bi baje imela premalo dobička, če bi Liufa Ijančanom prodajala potem meso* po 16 ki on kilogram. Ker se je »Jugoslavija" že parkrat krepko postavila zoper oderuške cene, sta začela „Slo-venec" in „Siov. Narod" pisati o dra-i ginjl mesa. Prav! Občinstvo naj javi vsak tak slučaj, kakor zgoraj navedeni,
, da se pi i bije v javnosti ter vlado | vendar le prisili, da bo kaj ukrenila i zoper neznosno draginjo mesa.
1 Napisi ulic v Ljubljani nosijo i še vedno poifosna imena slavnih Habs-I buržanov n. pr. Eugena, Friderika,
• Franca Jožefa, Elizabete, Marije Te-\ režije itd. Vtis, ki ga napravljajo ti \ napisi na tujce, ki se mudijo v Ljub-| liani, ni ugoden, ampak opozarja le j na preveliko svoječasno lojalnost j mfsta. Občinska seja je pred kratkim | črtala Boroevlča iz liste svojih častnih meščanov, toda za zunanje lice mesta, kar bi bilo nujno potrebno, ni nič ukrenila. Čas bt bil, saj imata že Celje in Ptuj narodne ulične napise, kateri odgovarjajo sedanjemu položaju, da se vzdrami tudi prestolica Slovenije. Omenjene ulice naj se prekrstijo na narodna imena, če pa to ni mogoče, naj se pa nadomestijo s številkami, kakor I., II., III. itd Ali mislijo mogoče naši merodajni krogi, da še enkrat vstane stara Avstrija? — Torej naprej gospodje ukrenite potrebno, da se ne sramoti narodne zavednosti Ljubljane, oziroma njenih prebivalcev.
1 Odbor za sprejem „Beograd-sklh maturanta" posluje vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne in od 3. do 5. popoldne v fizikalni dvorani I. drž. gimnazije. Z!eln:k< pridejo v Ljubljano dne 19. julija zvečer. Odbor.
1 Podaljšanje policijske ure za kavarne. Od včeraj, 4. julija, naprej, se podaljša policijska ura za kavarne do 24. ure; za gostilne ostanejo dosedanji predpisi v veljavi.
1 Telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani, vabi bratsko članstvo in cenjeno, Sokolstvu naklonjeno občinstvo na svojo javno telovadbo, katero
priredi na velikem, senčnatem prostoru Kmetske posojilnice v Ljubljani, ob Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa, v nedeijo, dne 6. julija. Začetek ob 9. url dop. in ob 5. uri pop.
1 Našla sta se dva ključa. Dobe se v upravi „Jugoslavije".
I Mestna zastavljalnica v Ljub ljani naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 10. julija 1.1. uradna mesečna dražba, v mesecu noveoibru 1918 za stavljenih dragocenosti in efjktov (blaga perila, strojev, koies itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih, Prečna ul. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan pred dražbo.
1 Veliki kres na Zgor. Rožniku se bo žgal danes v proslavo slovenskega praznika sv. Cirila in Metoda. Šišeuška godba m prosta za bava. Pričetek cb 18. uri.
1 Roditeljski sestanek na IV. mestni šoli se je vršil pri zelo obilni udeležbi staršev v pondeljek 30, junija 1.1 G. šolski zdravnik dr. M. Rus je poučil navzoče v poljudni obliki in zanimivih slikah o uplivu alkohola v h!gijeničnih, socijalnih in pe-kunarnih ozirih. Predavanje je bilo dolgo, a vendar vsem prekratko. Ko je je g. doktor govoril že nad poldrugo uro in omenil, da bo kmalu končal, so se matere oglasile, da naj nadaljuje, ker bi ga rade še poslušale. To je znak, da je g. predavatelj ubral pravo struno, in da je obvladal povsem predmet predavanja. Dosegel je popoln uspeh; slab učinek alkohola na človeško dušo In telo je slikal s tako živo besedo, da je vsak navzoči sklenil v svoji duši: Ne, moj sin ne bo pijanec; moja hči ne bo pijanka! To pa je bii namen g doktorja. Gasiti, kar je že napol pogorelo, je brezuspešno delo; stari rod izpremenfti bo’ težko šlo; pijanec se izpreobrne, ko se v jamo zvrne; a mladi rod, našo mladino obvarovati pred to kugo, to se bo nam lažje posrečilo,
ako	   '
svoje menito
dr. Rus vse navzoče pri zgoraj orne njenem sestanku in s tem veliko pripomogel k dosegi smotra, ki za njim stremi šola. G. doktorju bodi tedaj izrečena javna zahvala na njegovem trudu, da bi na ta način pripomogel naši Jugoslaviji do krepkih, krepostnih, zdravih in jakih državljanov; starši, ki so bili pri predavanju, so svojo hvaležnost izrazili z živahnim ploskanjem ob koncu predavateljevega govora.
1 Nesramna verižnifea. Pod tem naslovom je priobčila ,Jugoslavija" v 155. štev. dne 28. jun. poročilo o kazenski razpravi pred ljubljanskim dež. sodiščem zoper gg. Mi! a n a H o-če var in Jožeta bi ib ar, in dasta bi a obsojena vsak na tri tedne strogega zapora, na 2000K de-
narneglobe in na izgubo obrtne pravice za dobo deseti h let. G. Milan Hočevar je pa potem 2 dni moledoval pri našem upravništvu in uredništvu, da bi mu naj priobčili njegovo poslano. Da bi se ga že vendar iznebil, sem mu končno dejal: „Čemu poslano, ko ste vendar obsojeni g. Hočevar; samo denar ven mečete." — Nato je odgovoril gospod Hočevar, da ibu ni nič za denar, kajti on ni tako ubog, kakor ljudje mislijo, ima še premoženja nad četrt miljena kron ifi plača vsako ceno, samo da priobčimo njegovo poslano. Ker se ga nismo mogli znebiti, sem končno privolM, da se pri ,občt njegovo poslano. Nato je seve odgovoril g. Urbančič ter upravičeno konštatiral, da je bi! g. Hočevar res obsojen, kaker smo potočali. V včerajšnjem „Slov. Narodu" mi pa g. Hočevar grozi s tožb1, češ da mu delam krivico, in da se zrcali v tem moj značaj, ker sem pri bčil njegovo poslano za plačilo. G. Hočevar ad Vam nismo, posebno pa še jaz, odgovarjali dati poslano v .Jugoslavijo", ali niste Vi silil?! Pribijem Se enkrat, da je res, da ste bili pri ljub ljanskem deželnem sodišču ob lojeni radi verižen j a, kakor sem
zgoraj navedel. Kak uspeh bo jta imel Vaš priziv, če ga boste vložili, o tem bo pa „Jugosl; vlja" tudi poročala svoječasno. G H >čevsr, tožbe, da bi Vi mene tožili, ker jc .Jugoslavija poročala o kazenski razp avi zoper Vas, se pa presnelo bojim ter prosim, kar vložite tožb o.
Anton Pesek.
lisi
Vrnitev naših vojakov iz 8 tali,je.
Belgrad, 4. julija. (Izv. pbroč.) Nova italijanska vlada je dovolila vsem častnikom in močtvu, ki so jugoslovanski državljani in ki se nahajajo v italijanskem ujetništvu, njih čimprejšnji povratek v domovino. Obenem izpusti Italija vse internirane Jugoslovane. — Politika, nore vlade se znatno in uu-čelno razlikuje od bivše OrJandove. Predvsem se zamere nadejati, da se doseže med obema državama sporazum v spornih vprašanjih. Pričakovati | je v kratkem rešitve.
! Naša trgovska konvencija z Ameriko.
Belgrad, 4. julija. (Izv. poroč.) Delegati naše vlade, ki so v Trslu vodili trgovska pogajanja z ameriško de ■ legacijo, so se vrnili v Belgrad z zadovoljivim uspehom. V Trstu bo vršil ameriški konzul strogo kontrolo, da se izvedejo vse točke trgovskega dogovora med Ameriko in Jugoslavijo.
Centrala za devize.
Belgrad, 4. julija. (Izv. poroč.) Od 3. t m. je finančno ministrstvo opustilo izplačevanje čekov na inozemstvo. Ti posli so poverjeni sedaj na novo ustanovljeni centrali za devize. Zadnje prošnje do višine 150.000 frankov, lir, drahem, je vložiti pri centrali.
Kriza v
P a r i z,
Italiji.
. (Pos. por.) Gla-
d’ Annunzio. Nacijonabsii so nameravali prirediti demonstracije pred Nifti-jeviin hotelom.
Trst, 3. julija. Prediranj ovalna kriza t Italiji jo dospela na vrhunce. Grozi splošno pomanjkanje. Črn vojni kruh dele na karte, mesa ni. Ljudska nezadovoljnost je splošna.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
Belgrad, 3. julija. Prva seja novega sveta pctorice, kateri se Tritoni predstavi mirovni konferenci, se vrši najbrž v torek popoldne. Na njej se gotovo dovrše mirovni pogoji z Nemško Avstrijo in izgotovi mirovna pogodba z Madjarslco in Bolgarko. Na to pride na vrsto iuršuo vprašanje. Proučevanje turškega vprašanja bo trajalo precej dolgo, predno sc najde rešitev. Seli'potem bodo pozvani turški delegati, da se j m naznani rezultat. (Ldu.)
Gospodarstvo.
g Poziv vsem industrljcem, obrtnikom in trgovcem: V kratkem se bo sklenila med Centralno upravo za trgovski promet z Inozemstvom v Beldradu in Nemčijo kondenzacijska pogodb«, kakoršne so se sedaj sklenile z Nemško Avstrijo in Cehoslova-ško. Poživljajo se vsi, ki si žele nabaviti kskoršnikoii blago iz Nemčije, ari pa ga izvoziti v Nec čijo, da -po-roče podružnici Centralne uprave v Ljubljani . približno vrednest in vrsto blaga ter po možnosti tudi dobavitelje, odnosno prejemnikd blaga, ki bi prišli v poštev za biago, ki oi se izvozilo. V interesu posameznih industrijskih in obrtniških slcjev je, da pripravijo nemudoma vse svoje potrebščine.
g Uvoz Iz Nemške Avstrije. Na račun pogodbe 33 SHS z Nemško Avstrijo je še mogoče uvoziti nastopne predmete: Barve (le še majhno mno-
žifl0), znanstvene instrumente, klobuke, motorje, poljedelsko orodje, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje. Kdor želi uvoziti kaki predmet naj takoj vloži, s 3 kronami aolekovano prošnjo na Centralno Upravo za trgovački promet, podružnica, Ljubljana.
g O čekovnem prometu. Ali je ®ogoče ček, ki sem ga že odposlal čekovnemu uradu in se že nahaja pri čekovnem uradu preklicati? Pride pcaj, da sem s čekom nakazai kaki ~3etai znesek in odposlal ček čekov-«mu uradu. Takoj potem pa pridem ‘°i da sem tej osebi že vse plačal,
ali
,pa, da ji sploh nisem nič dolžan.
vp3] na* storim v takem slučaju ? Se-
lia » ^e'K Prek^em. sem v Ljub-J*nt, nesem ta preklic kar sam v
Dn5«Vni urad’ sicer ga pa P°^iem P° p"st', oziroma, če gre za večje zne-
»a ’ga Pošljem brzojavno. Ali ima pa
I: Preklic tudi kaj vspeha? Tu je
. .et)a razlikovati med imenskimi in
.tajniškimi čeki. Kakor znano so
/nenski čeki taki čeki, na katerih je
seba, ki naj preime znesek, z ime
o® navedena. Čekovni urad pošlje
nL°^bi znesek po čekovni naicaz-
naira, • ie poštnine prosta, po poštni
turu KniCi’. z denarnim pismom ali
nrprfn -°iavno* Če d°t>I čekovni urad,
n„!fa °i,e odposlal čekovno ali poštno
iavim °’ ^enarno pismo ali brzo-
ia,h.. Poštno nakaznico, sporočilo
ta nJn-* 0Vnega računa, s katerim “ prekliče svoj ček, mu seveda takoj
{I m ne odpošlje denarja. Če bi krati, Ut.a'^ nakaz3ni znesek kar na Čim. Iaflko pripisal čekovnemu ra-unu one osebe, ki naj prejme nakazani znesek, ima preklic čeka vspeh, ce ga je prejel ček. urad Se predno Je odpisa! oziroma pripisal nakazani znesek. Tudi blagajniški ček se lahko prekliče. Preklic ima pa brez ozha, kdaj je bil vložen, samo tedaj vspeh Ce je 14 dnevni rok, ki je po postavi določen za prezentacijo že potekel.
g O čekovnem prometu. Naj manj znani izmed vseh vrst čekov so trajni čeki. Dunajska poštna hranilnica »ta je vpeljala šele par let pred vojsko.
edno so se v bivši Avstriji kmalu uaomačlli, ker so v vsakdanjem prometu zelo uporabljivi. Upati smemo, da se jih bo naše občinstvo v čekovnem prometu z našim čekovnim uradom rado posluževalo.
Lastnik čekovnega računa, ki mora Splačati istemu prejemniku v rednih obrokih (mesečno, na HVa meseca, četrtletno itd.) in vsakokrat v istem
znesku in istega dne meseca, lahko naroči čekovnemu uradu ta izplačila z enkratnim čekom. Tak ček se imenuje trajni ček. Izpolni se trajni ček ravno tako kakor imenski, pripiše se samo še sledeča pripomba: „15. vsakega meseca naj se do preklica nakaže v gotovini A. B. v C.“ ali pa: „1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta naj se do preklica pripiše čekovnemu računu št.........
A. B. v C.“ Na podlagi takega trajnega čeka izplačuje oziroma pripisuje čekovni urad v določenih rokih toliko časa, dokler lastnik računa ne pokliče trajnega čeka. Ako pade za izplačilo določeni dan na nedeljo, se izplača oziroma pripiše znesek naslednjega dne. Vsak trajni ček mora imeti pripombo „do preklica". V pripombi, kdaj da se naj izplačuje v gotovini, naj se navede, katerega dne naj čekovni urad nakaže izplačilo in ne, katerega dne naj šele v resnici izplača. Lastnik računa je dolžan paziti na to, da se trajni ček pravočasno prekliče. Preklic se mora izvršiti pismeno in čekovni urad tudi pismeno potrdi, da je prejel preklic trajnega čeka. Za eventuelno škodo, ki nasiaue vsled tega, ker ni bil trajni ček pravočasno preklican, ali pa v preklicu natančno označen, ne jamči čekovni urad. V katerih slučajih pa naj se poslužimo trajnega čeka? Tudi slučaji so zelo pogostil Plačevati moram stanovanje vsak mesec ali četrtletno. Če sem lastnik čekovnega računa, napišem trajni ček s katerim naročim čekovnemu uradu, da naj izplačuje prvega vsakega meseca hišnemu posestniku najemnino. S tem sem si prihranil, da mi'ni treba hoditi vsak mesec k hišnemu posestniku plačevat najemnino in s tem tratiti čas. V službi imam deklo. Vsak mesec ji moram izplačevat plačo. Napravim trajni ček in s tem je vse odpravljeno. V pisarni imam tri strojepiske. Napravim tri trajne Čeke in čekovni urad jim bo na moj račun izplačeval mesečno plačo. Isto napravim za štiri pomočnike v prodajalni, glede mesečnih prispevkov za športno društvo, glede zavarovalnine itd. Iz tega se razvidi, na kako mnogo načinov lahko uporabljamo r^lne e *n da Ie le želeti, da se občinstvo seznani ž njimi in se jih poslužuje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljan’.
tar'
Tovarna kovinastih in pločevinastih izdelkov
Fried. Petersilka H
Wien X., Laxenburgerstrasse 39
^ dobavlja. ^
hišno in kuhinjsko posodo iz cin-kčistc in bele pločevine v prvovrstni
izdelavi.
Najzmožnejša špecijalna tvornica.
Wa 613
Moihnliep uspehe imajo oglasi v dnevniku „Jugoslavija"!
Ako iščete slu- ffncifp kaj naprodaj ozi Žbe, ali pa če šlllrtlC roma lioSfit.fi k»
roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji1
Jy(ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 j(, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda t Jf.
'O
M-n
roda se:
SCL
Proda se v Laškem trgu enonadstropna hiša s štirimi stanovanji in vrtom. Vse v najboljšem stanju. Cena je 2S.OJO K. Več pri g. Rodušek Laški trg 100.	924
Salonska suknja in telovnik, šivalni stroj, kredenca in več drugih predmetov se proda. Poizve se v tobačni trafiki ge. Franz v Ptuju, Glavni trg.	923
Tapecirane postelne vloge (modroci) 26 kom v do-tuem stanu se poceni pro-a pri Ivanu Strelec, Celje, Samostanska ul. 16.
Krasna zbirka pisemskih znamk z lepim albumom se radi smrti ceno proda. Naslov v upravništvu. 907
Proda se v Rožni ulici štev. 2: 1 starinska garnitura, 2 lepe sobne omare, nekaj železnih peči. Ogleda se lahko od 9—12 in 2—4.
£3 Službe:.
Iščem gostilno v najem ali na račune, po možnosti v mestu ali bližini. Cenjene ponudbe pod „Maia Poljakinja" na „Jugoslavijo“.
Izurjene šivilje in učenke sprejema takoj šivilja Miklič, Stari trg i/111.
^ Razno:
Popravila žepnih nr in
zlatnine sprejema F. ČUDEN SIN, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	926
Poizvedba. Iščem svsjega brata Avgusta Simonič. Služil je pri 97. pp., 1. stot., 3. vod, ter je odšel ob novem letu 1915 v Galicijo. Bil je pozneje vojni ujetnik v Taškentu, ter od takrat nimam nobenih sporočil od njega. Kdor bi o njem kaj vedel, naj mi proti povračilu stroškov javi na naslov Amalija Sire, Ljubljana, Marije Terezije cesta i3.	921
[
Dopisovanje in ženitne ponudbe
I
Ženitna ponudba! Podčastnik, 30 let star, trgovsko naobražen. se želi poročiti z gospodično ali vdovo do , let staro, ki bi imela trgovino ali gostilno. Poiiucbe s sliko na upravo lista pod »Tajnost".
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Pile TBB
1069
zage orodje
za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin
Lj ubij ana, Kolodvorska ulica štev. 37.
Živo apno, zidno in strešno opeko
• * v celili vagonih •*
ponuja
„ Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z/' Ljubljana, Bleivvelsova cesta 18 (nasproti liceju.)
Nudim
pravo terpentinovo kremo ter kreino Iz voska (40%), Čistilo za pod, sodo v paketih In odprto, blks, fino toaletno milo od 2 K, pisemski papir, razglednice, notese, čaj, orgelce, nočne lučke zavijala! papir i dr. po najnižjih cenah.
Oroslav Čertalič
Ljubljana, Resljeva cesta 20.
w 200 hi -w belega vina
starega in novega, lastnega pridelka,
prodam
po najnižjih cenah, skupaj ali v manjših množinah.
Anton Bouha veleposestnik, Verač s, p. Buče, Štajersko.
Štajersko vino
letniki 1917 in 1918, več sto hektolitrov, žlahtne vrste,
prodam
po dnevni ceni
IGNAC VINDIŠ
vinogradnik Breg pri Ptuju.
Čevlje
na debelo!
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
„ Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovine vseh vrst, kakor: časopise, khjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske saključke In vsa v to stroko spadajoča dela okusno In ceno.
Paprika
najfinejše vrste po K 65 do 60 in 65 per kg razpošilja dokler zaloga traja
Peter Zcjc, eksnortno
podjetje, Celje, Šolska
ulica štev. 11.
V najem
oddam dobro znano gostilno z mesarijo, hlevi in manjšo ekonomijo.
Rudolfa Domaingu nasled. Spodnji Dravograd.
Olja, masti, koliimaz, kemlkalile, barre 11!
in ostalo blago nudi povoljno tvrdka
Utišata & D
PRAHA-KR.VINOHRADY
Korunni 24, fa*"6»a».
Graščinsko posestvo in ena vila
na Bledu
(krasna lega)
takoj naprodaj.
Pojasnila daje:
FR. SCHANTEL, Mestni trg štev. 1*8
Gozdni
čuvaj
oženjen, sposoben in krepak, dobi takoj služb« pri gozdni indrustrijski deln. družbi «Croatia», Ljubljana, Marija Terezija cesta štev. 2.
i ■ m	irTiTi
Ljubljana
Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše vrsta Keksi
Marmelada Paradižna konzerva
Riž
Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pravi vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
Ustanovljena leta 1831.
OBČNA ZAVAROVALNICA Ustanovljena leta 1831. (Assicurazioni Generali v Trstu) Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg- Sv. Petra cesta štev. 2, v lastnem domu.
izruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov.
J je m za doto v vseh mogočih sestavah. — Družba je izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe
550 milijonov kron.
— -Na živ-znaša preko
B
Razkrinkanijtabsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16. nadaljevanje.)
»Koga je utegnil misliti z žensko, ki gcri?« sem vprašala.
»Ne morem si mislili,« je odvrnila teta Cissi.
Cesarica je pogosto govorila o čudnem svojem doživljaju, in ko je vojvodinja D’ Alengonska zgorela v strahovitem požaru v dobrodelnem bazarju, je cesarica izjavila drugim, tako mi pripovedujejo, da so se izpolnile Ludovikove besede in da se mora tudi ona pripraviti na poslednjo potovanje, ki je usojeno eno leto in štiri mesece po smrti njene sestre.
Mncgo ljudi se bo brez dvoma rogalo tej zgodbi, ki sem jo bila napisala ob tistem času in malone dobesedno z Elizabetinimi besedami; tistim pa, ki verujejo, da more simpatija med dvema dušama obstojati preko groba, se ne bo videlo neverjetno, da sta se Ludovik in cesarica zopet sešla.
Deveto poglavje.
Izza tistega oktobrskega dne, ko sem postala ! žena grofa Jurija Larischa, samo da ugodim česa- i rici, je bilo moje življenje večalimanj brez posebnih doživljajev. Nenadna odločnost mojega soproga je uničila Elizabetine načrte; zaupno občevanje med nama je bilo takorekoč končano, dasi sem jo zelo mnogo videvala, kedar sem bila slučajno na Dunaju, in včasih so me navdajale bridke misli, češ da se teta po vsej priliki niti polovico toliko ne zmeni zame ali za moje zadeve, kakor se je takrat, ko sem ji bila v večijo korist.
Z grofom sva izpočetka živela v oddaljenem delu Šlezije, pozneje pa smo se preselili na drugo posestvo v bližino svojcev mojega soproga. Jurij ni živel ravno v najboljšem razmerju s svojimi sorodniki in je zbog tega sklenil kupiti zemljišče nedaleč od Pardubic, kjer si je sezidal bivališče. Meni ni bilo dosti do novega doma, ki mi je bil silno dolgočasen, kedar so bili lovi končani; na srečo pa sem sama imela v Bavarskih gorah prijetno malo posestvo, kjer sem preživela nekaj prav srečnega časa s svojimi otroci.
Grof Larisch nam na Bavarskem ni delal mnogo družbe, ker je imel globoko vkoreninjeno mržnjo do moje domače dežele in do moje rodovine in tako so njegovi obiski v Vili Valeriji trajali samo malo tednov. Vendar nisem bila ravno nesrečna; ljubila sem svoje otroke, imela mnogo drugega opravila, in morebiti me je primes abotnega bavarskega značaja delala nekam filozofično. Kakor večina žensk sem tudi jaz imela nekoga, ki sem ga rada videla, a to je bila moja skrivnost in predmet moje naklonjenosti ni vedel nič o tem. Mirno sem preživljala dneve, ki so bili precej podobni, in nisem pričakovala nobene izpremene, kajti moja čustva so se umirila in jaz sem se priučila vzeti življenje kakoršno je bilo.
Leta 1886 se mi je pripetila huda nezgoda, ko sem jahala na zasebnem cesaričinem jahališču. Padla sem s konjem vred in sedlo mi je zlomilo rebra. Poškodovala sem si oči, nos in zobe, in sem celih šest tednov ležala v zatemnjeni sobi. Teta Cissi je bila zelo prijazna do mene in me je pogosto prišla obiskat, in tedaj me je zopet očarala kakor prejšnje čase . in občutila sem zopet nekoliko prejšnje svoje naklonjenosti do nje.
Elizabeta se je tedaj ravno pričela udajati sanjam o starodavni Grški; videti je bilo, kakor da je potisnila vse lažje stvari življenja na stran in našla tolažbo v resnejših predmetih. Neki dan sem ji očitala, da me je žrtvovala svojim namenom.
»Draga moja Marija,« je rekla, ne morem zato, da sem sebična; vzgoja me je naredila tako; ljudje se mi sami ponujajo za uslugo, zakaj jih ne bi ▼porabila?«
»Vendar ni bilo docela prijazno, da si me vzela iz mojega življenja v Monakovem«, sem rekla bridko.
»Ti si bila moja izza tistega dne v Garats-hausenu,« je odvrnila. »Videla si me jokati, in nikdo razen tebe ni nikdar videl mojih solz. Ako si razočarana od življenja, ti povem, da sem tudi jaz, ker menim, da je z menoj kaj nepošteno ravnalo. Zakaj se ne zatečeš v svetišče svoje duše, kjer si lahko narediš mir in si varna pred malenkostnimi zli, ki napadajo nemirnega duha?«
Razložila sem ji, da Marija Larischeva ne more živeti v nerealnem svetu, kakor si ga je razkrila avstrijska cesarica, in da ne morem najti sreče v takem življenju.
»Čudne slutnje me navdajajo, da se tvoje življenje v kratkem izpremeni,« je rekla teta Cissi iznenada pa zamišljeno. »V časih te vidim v sami krvi in solzah ter čujem glasove, ki mi pravijo, da naj se čuvam pred prihodnostjo.«
»Ali pa mi boš vedno prijateljica?« sem jo vprašala.
(Dalje prihodnjič.)
Drago vam plačam
lepo, suho
lipovo cvetje!
zbirajtega ga in javite, koje množino ga imate. Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju!
Vinko Vablč, Žalec pri Celju.
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cen 1
Prva slovenska kavarna
v Mariboru
se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna.
O £
!? * tj $
-V *
Ia
■s J
^1 A O
dl -O
ršj*
£ «
«| a*
~ p.
r Jr
S sj
§ .■E
v*
•3
^Kateri časopis^
■ boste naročili sl.julijem ■
za Jugoslavijo* |
in pridobile novih naročnikov I
'~i Konfekcijska tvrdka1—
1 IVAN MASTNAK I
v Celju, Graška ulica št. 15.
Tolika zaloga vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, kostumov za otroke In vseh krojaških potrebščin. Postrežba in blago solidno.
POZORI -m
Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalcem priporočam zalogo brunšvišklh salam, kakor tudi salam Iz gnjati po najnižjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam, da je moja tvornica za izdelavo različnih salam, klobas in klobasic
prvo in edino jugoslovansko podjetje na Kranjskem.
Moja tvornica je bila že 1. 1904 na mednarodni razstavi v Parizu najvišje odlikovana.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob, v Sp. Šiški pri Ljubljani.
KONCERT
se vrši danes 5. julija od 6.—10. ure zvečer in jutri 6. julija od 4.—10. ure zvečer
pri „ Zlatorogu “ v Gosposki ulici
zraven »Narodne kavarne". Vstopnina prost*
Ternialiio-radioaktivno kopališče
Toplice pri novem mestu,
železniška postaja Straža-Toplice zdravi: revmatizem, protin, nenralgijo (ischias), cxnd»M (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra.
Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.	1030
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popo noma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za cen® 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „IiINTA“ svetilk, LJ«' bljana. Dunajska cesta ra.
Telegrami: K1NTA Ljubljana. =====
Lastna z električnim obratom vpeljana delavnica. NAZNANILO.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je otvortf v četrtek, dne 3. julija 1.1. na Starem trgi1 štev. 19 svojo dobro znano trgovino s prekajeni!11
mesom, kjer == blnllžlftipp vseh vrst 11 bodem izdeloval	prekajene#*
mesa po praškem načinu.
Za dobro postrežbo jamčim, ter se slav. oh' činstvu najudaneje priporočam
Jan Chalupnik, prekajevalec, Ljubljana.
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), jettn*> kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovan* po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suho#' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvod*'
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
Sol
za konzerviranje „UNIVERSAL“, bolj« ko soliter (Salpeter), od 500 kg Mpw za mesarje in prekajevalce;	|
za kuho v vrečah 100 kg K 90"» samo cele vagone.
Modra galica fdd5»7r^p,gejK8'5# Crna krema HTč
čilu vsaj 30 tih grosov.
Vse franko postaja Lipnica (Leibniz)
Nemška Avstrija.
Vprašanja na Franjo Krepek, Maribor ob Dravi; Predal 89.
inozemska kolesna
pnevmatika
(kompl. garniture)
|. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marije Terezije c. 14.