Strašna eksplozija municije v Kragujevcu, med prebivalstvom, — Hotel »Central« razrušen. *— Službeni komunike vlade govori samo o treh ranjenih iri mali materijami škodi. Krasni j o Vač, 16. julija. Včeraj ob razrušila hotel »Central«. Vojaštvo! jo , • Uri 10 minut jo nastala v pirotehnič- bilo pridno na delu, vendar pa je bila 111 oddelku Kragujevačkega vojaškega do 18. ure vsaka resnejša akcija nemo-^Soiala strahovita eksplozija municije. goča, ker jo vsak trenutek eksplodirala jaa ^°®edaj nepojasnjeni način se je vne- kakšna mina. *?a»j«a količina artilerijskega streli- Po nekateri ^ artilerijskega , ■ ia eksplozija pa je povzročila še ne-»ari ■■ Po nekaterih vesteh iz Kragujevca So našli pod razvalinami približno 40 ?riirt- jj. Ue;^0 eksplozijo v sosednem! oddelku, vi h in mnogo težko in lahko ranjenih, je bilo skladišče starih pomorskih Vesti pa še niso potrjene. Vojno mini- S strahovito detonacijo so začele strstvo jo izdalo včeraj zvečer službeni ob'1® eksplodirati druga za druigo. Vsi komunike, v! katerem! pravi, da je v *az okoli skladišča so bili v hipu Kragujevcu eksplodirala mamici j a', ki ' tekoV^^kodovanih je nadalje več jo bila pripravljena za uničenje. Vsled j6 1Kkili poslopij. Sileri zračni pritisk eksplozije so bile ranjene &(?) osebe, do-^Povzročil, da. so spokala vsa okna v čim! jo materijalna škoda neznatna,« — Vlacf^evcu. Med prebivalstvom je za- Uradni komunike je tedaj zelo previden, nečuvena panika. Ljudje so v ker pa jo očividno v protislovju z opas- HCi zaPu®®ali hiš® in bežali iz nto značajem kragujevačke eksplozije, Tri* v ... ----- I / 2r(ov'7 Jer so čakali na poljih in v go- so Se takoj začele širiti vesti o političnem je detonacija prenehala. — ozadju te nesreče, ki pa so nedvomno :pl°2ija min in drugega streliva tra- “"‘J«* min m drugega streliva je sČa a .arlanient Me razume dušo na-^da3 teenutek, ko parlament Inl dežela lahko Skleneta Bpravo. Če ta priložnost mine, jutri be prepozno. (Gibanje med poslanci). Ne držite se zunanjosti, ne držite se na formo strank. Ne oklepajte so bilke kakor plavač v oceanu, ki misli, da se bo tako reših Čujte glag fivoje veiti, slušajte nepremagljivi ukaz nacije! (Dolgotrajno burno pritrjevanje). Vsi ministri in mnogi poslanci čestitajo Mussoliniju. Iz klopi na desni ci done klici: .Živio Mussolini! Nato je bila seja za četrt uro prekinjena irt klubi strank so se sestali k posvetovanjeml Ouje Se, da so popolari z 41 proti 39 glasovom odklonili predlog, da bi glasovali za zakonsko predlogo o volilni reformi. Ko se je seja zopet pričela, je Degasperi v imenu popolarov izjavil, da more stranka glasovati samo za prvi del. ki izreka vladi zaupanje, no pa tudi za drugi del, ki Be izreka za prehod v. špe-čljalno debato. Pri glasovanju o drugem delu se bo isteanka zdržala glasovanj at Ob "Ys 10. uri so je pričelo poimensko glasovanje, Predsednik je izjavil, da sta oba dela v medsebojni zvezi in zato razteza vprašanje zaupanja tudi na drugi dol. Prvi del je bil sprejet z 333 proti 140 glasovont (7 jih ni glasovalo), drugi pa z 235 proti 139 (77 jih ni glasovalo). Glasovali niso demokrati in1 dol popolarov. Ob 11. uri ponoči je bila ob velikem razburjenju seja zaključena, —□— Eden izmed ponesrečenih duhovnikov najden. Ob sklepu lista smo prejeli poročilo, da so danes enega izmed mlajših dveh duhovnikov, ponesrečenih’ v Breznem, pri Selnici potegnili iz Drave. Identiteta še ni ugotovljena. Zopet utopljenec v DravL Podvelko, 16. jul. Na brodu pri postaji Sv. Lovrenc na Poh. so potegnili včeraj ob 20. uri iz Drave nekega utopljenca. Prepeljali so ga šo ponoči v mrtvašnico V Puščavo. Najdeni je popolno roa slečen, ima črez Sredo pas in' je tudi brez čevljoV. — Smatra Be, da je bil’ že več tednov V vodi. — Priplul' je torej najbrže iz Avstrije, ker tu &i znano o drugi nesreči. Konferenca v Sinaji iti Albaniji. Praga, 16. julija. Na konferenci Male antante v Sinaji ho podal dr. Be-neš ekspoze o svojemi potovanju v Pariz in London. Mala antanta stoji v vprašanju reparacij na stališču, da so mora naj.ti kompromis med angleškim iri! francoskim' stališčem1, da je pa tudi potrebno, dati Nemčiji možnost, da z določitvo ikončnoveljavne svote dohra in z dovo-Ijenjemi inozemskega kredita izpolni Svoje obveze. V tem smislu se bodo Storili sklepi. Mala antanta hoče s konkretnim! sodelovanjem! pripomoči pri velikemi angleškem načrtu za pacifikaci-jo. Organ min. predsednika »Venkov« piše, da bo konferenca obravnavala naj-brže tudi vprašanje Albanije. Prihod ru-muiiskega princa na albanski prestol bi pomenil velik dobiček za Malo antanto na Balkanu. Končno bo konferenca razpravljala o vprašanju madžarskih reparacij in narodnih manjšin!. Dr. Beneš v Parizu in Londonu. London, 15. julija. »Observer« objavlja interview s češkoslovaškim! zunanjim) ministromi dr. Benešem!, ki naglasa, da pomeni Bald\vinov govor korak naprej. On je slej ko prej prepričan, da je dana podlaga za sporazum med Anglijo in Pratnoijo, četudi bo treba še nekaj Časa čakati. Pariz, 15. julija. Predsednik Mille-rand jo sprejel danes češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša in je imel ž njim1 daljši razgovor. Dr. Beneš je pri tej priliki Millerandu izročil veliki križ belega levjega reda. ■'■•'T' BORZA. Curih', 16. julija, (Izv.) Sklepni tečaj. Pari® 33.55, Beograd 0.20, London’ 26.40. Berlin 0.0025, Praga 17.15, Milan 24.62, Newyork 573, Dunaj 0.0080*75, žig. krone 0.0081’25, Budimpešta 0,06 .Varšava 0.0048, Sofija 5.20. Zagreb”, 16. julija. Pariz 50—55, Švica 16.35 16.40, Loudon 435—437J'-!, Berlin 0.4—0.41, Dunaj 13.22^—13.30, Praga 284 —285, Milan 404—407, Newyork 94.25— 94.75. —D~ Kako nastajajo „pitanja“? Zanimivo je, kako naslajajo pri SiaU zazna »pitanja«. Nedavno ,«£W» imeli pri-! liko videti živinske potne iis:,e, ki Sv> natisnjeni v vseh treh nareč,j'h. Znano je, da štokavska srbohrvaščina temelji na Vukovem slovarju, da ima tedaj skupen besedni zaklad. Če pa primerjamo srbsko in! hrvatsko besedilo )na omenjeni tiskovini (naknadno smo So prepričali, da je tako tudi na mnogih drugih Srbo-hrvatskih tislcovinah), vidimo, da jse je sestavljalec obrazca uprav trudil, kako bi bolj podčrtal razliko med obema »jezikoma«. Pri tem je šel tako daleč, dajo hrvatsko besedilo pokvaril in Kapisal stavke, ki se no glase pravilno. Tudi vi takih slučajih ne morejo izvest ni ljudje skriti separatističnega Žalca! V hrvaibskih listih čitamO pritožbo, < da poštni uradli izdajajo tiskovine v! ch rilici. Menda se to dogaja tudi ponekod^ Sloveniji. Hrvatje delajo iz tega kar državno »pitanje«. Mislimo, da vsiljevanje cirilice samo škoduje 'njenemu irt Krh- <' Skemu ugledu, ne koristi pa nikomur. To ni enakopravnost, to ni ztiamonje, da se vlada drži ustavnega duha. V krajih1, kjer ni (srbskega plemena, je čisfo odveč1 uvajati! v urade 'cirilsko pisavo. Hrva-<; tom ni treba novih dražil, treba pa jim jo dokazov, da je Beograd dalokovidtfejS! od Zagreba. V sito in1 isto 'slučaji® §0 'delajo po‘ nej; potrebnem! razna »pitanja«, kft Ho deiol ozkosrčnih' in zagrizenih štreberjeV, gaj pa stvarna državira ih1 narodna potrebah Gotovo pa je, da k' temi pritožbani miK«?«: pripomore hrvatska abstinenca. Dokler*; slo Hrvati sodelovali v državnem! življa n ju, so imeli srbski šovinisti zvezane roke. Sedaj pa jim' trmlaSti1 Radič hočeS-nočeš pomaga na krmilo irt jimfi puStitj basodo. Radii !bo Sicer vt Zagrebu skal in psoval, toda drnigl bodo tcanfbo9] delali in' itean’ več —ždi. . --si Nemčija pred prevn tom? Ogvomeif- padec nemške marke,' ki! jefl znamenje, da se nahaja ta velika inl davno še mogočna država vj katals.trofafr'! nem gospodarslkem! rade roju, jo poplav^ Nemčijo 0 pesimizmom1. Ta pesimizem pai-l ni dosleden, v njem) jo še obilo nemškeT »Wille zur Maoht«. Na onemi kortcK-J Nemec pokaplja Sedanjo Nemčijo, im, drugem) pa vidi porod nove, ki bo pravJ' čudež orjaka: v hipu bo zlomil sedaatjflf'1 »okove« inj dal nemškemu narodu prejrH šnjo mestto v svetovnem' gospodarskemT1 in političnem- koncernu. Revolucija! bi naj odrešila še on narod — nemški" narod! Sam dr. Stressemann’, voditelji I nemške ljudske stranke, o kateri pravi*’ jo, da jo ima Hugo Stinnes v neomejenem zaJkupu; dr. Stressemann’, katerega) smatrajo za Cunovega naislednika, je iz--javil v svojem najnovejšem govoru, da, Nemčija »pleše na vulkanu im stoji pred revolucijo«, v kateri se bodo lahko uveljavili radikalni elementi. Če je rea pod sedanjo Nemčijo vulkan, tedaj je zelo dvomljivo, da bi se dala Nemčija ozdraviti s tistim osladnim modikamentorrf, ki velja za vso bolezni irt kateremu dr. Stressemann pravi: modra politika. Akoi bi Nemci znali voditi modro politiko, bi bil danes nemški položaj docela drugačen. Torej prevrat? Zdi se, da bi bil to riajusodepolnejši skok nemškega rtaroda v temo zgodovine. Revolucija v tem položaju bi imela ogromne posledice. —* Nemčija je itak gospodarsko popolnoma! ohnejnogla; naj sedaj oda»v svoje .rije, JDaj pmsti izteci zadnjo Kril! Z gospodarskimi zakoni je treba računati. — Rekonvalescent ni za rokoborsko tekmo, najsi je sicer še talko močan. 'Kateri radikalni elementi bi se mogli uveljaviti? Desničarji ali levičarji? Desničarji nimajo mnogo izgleda. V (slučaju, da ‘bi se jim posrečilo priti na rpoviršje, bi imeli proti sebi vse prejšnje r Mernike sovražnike. Angleško-francoske i 'diference bi v enem samem trenutku izcimile. PrednO bi se Evropa odločila za no-yo svetovno vojno, bi zatrla že v kali Visak resnejši eksperiment nemške reak-teije. Kajti zmagovalec si Me da tako hitro oropati sadov svoje zmage. Razumljivo je, da so Francozi bolj intransige,Utrni, Angleži pa popustljivi. Kakor hitro pa Ibi angleški narod uvidel, da bi u-tegrtil trpeti njegov s krvjo priborjeni prestiž, bi razumel francosko taktiko in' Ibi Se ji bil pridružil. Desničarska revolucija bi tedaj končala z invazijo močnej-: feih, s pohodom zmagovalcev. Komunistična revolucija bi bila morala najprej streti nemški kapitalizem, 'ki je danes močnejši ko kedaj poprej. Po pravici imenujejo Stinrtesa za kramlja Nemčije. Kapitalizem si jo v zadnjih Hffiietih letili tako zasužnjil nemško Ijud--tertrvo, da komunistična revolucija ne mo-f-re računati z uspehi, ki jih' je dosegla v 'Rusiji. V ostalem pa bi bil položaj po-ijobert Onemu ob revoluciji desničarjev: zmagovalci bi zasedli glavna nemška taesta, da zajezijo poplavo boljševizma čez lastne meje. Izključeno je, da bi se francoski iW angleški proletarijat pri iHrnžil komunistični Nemčiji. Kortjunk-iture za »Svetovno revolucijo« ni več. Ruiski boljševiki so še že odpovedali Sitem.: goljufivim nadejam. Revolucija bi tedaj ne mogla rešiti (perniškega naroda, zlasti pa bi ne mogla izpolniti njegovih’ imper i j alističn ili teženj. Gotovo je, da je nemška bolezen tež-flEo ozdravljiva in1 da' bo imel nemški go-i-%)od'arš(k)i razkroj ogromne posledice za Celokupno evropsko gospodarstvo, t. j. 'ida ho škodoval tudi zmagovalcem. To je ugotovila, toda samo ugotovila genovska konferenca. Zdravila n! mogla najti, in Saroa diagnoza brez terapijo je slaba pomOč v feili. Stvari bodo šle ‘svojo pot ;in'kakšen: bo konec, M1 mogoče reči. Politične vesti. ' * Notranji minister o ptujskih dog od' m. Notranji minister Vujiči £ je v soboto vi narodni skupščini odgovarjal na interpelacijo nemškega poslanca Moser-ja glede dogodkov v Ptuju in napada na poslanca Schauerja. Dejal je, da so vodi preiskava in da so storjeni koraki za izročitev krivici sodišču. * Razprtije med slovenskimi soclja-llisti hoče končno urediti glavni državni odbor stranke. Kakor znano, se na Slo-tvenskem danes ljuto pobijajo med seboj tri skupine: Bemotova, dr. Korunova in iGolouhova. Vso tri se (smatrajo za ofi tdjelne. Glavni odbor v Beogradu je selila j odredil, da se mora vršiti 12. avg. v 'Celju izredni strankin1 zbor za Slovenijo, trta katerem! bodo zastopane vse tri skupine in' na katerem' se naj doseče konsolidacija socijalističnega gibanja v Sloveniji. Bernotovo glasilo »Naprej« zasadi te odredbe ostro napada glavni SOdbor, češ, da je proti pravilniku. * Markov protokol so objavili vsi listi Snevizijonističnega bloka minulo nedeljo, Markov protokol vsebuje sporazum, ki 60 ga sklenili odposlanci radikalcev iri [Radijevega bloka v Zagrebu dne 13. a-prila. Obsega razne obljube, ki so jih ida-li radikalci bloku za to, da bi blok (podpiral radikalno vlado. Korošcu so ob ljubili pokrajinskega namestnika v Ljubljani, odstavitev vseh Korošcu ne-ljubih političnih uradnikov, razpust Or-jnne lid. Ker tega niso izpolnili, je zdaj Korošec divji. Z Objavo protokola je re vizijonistični blok — tako je dejal Ra-8*6 v soboto Ma nekem' zborovanju SSapovedal odkrit hoj radikalcem. * Kako dela Radi<> revolucije? Na Me-Ketmi zborovanju v Zagrebu minulo so iboto je Radič dejal: »S tem, da v Zagra bn pravimo, da je hrvaitski narod su freren, smo izvršili revolucijo.« Velik ju {tek je v resnici g. Stipiea Radič! * Radikalni list o radikalih. Kadar flagotavlja neradikalno časopisje, da radikalnem1 parlamentarnem klubu Mi Bwo enotnosti, ge radikalno časopisje pe ni od psovk na to časopisje iti se sveto priduša, da vlada v radikalnem klubu največja sloga. Sedaj pa se je oglasil sami »Balkan«, torej ultraradikalen list, ki priznava, da so si radikali medsebojno v laseh. V številki 188. prinaša »Balkan« uvodnik »Smntnja oko radikalne stranke. Opasnost za državotvornu slogu«. U-vodoma ugotavlja, zakaj je radikalna Stranka zmagala pri zadnjih volitvah. Našteva pet vzrokov: 1. Ker je bilo srbsko ljudstvo uverjerto o veliki sposobnosti in izkušnjah radikalnih voditeljev. 2. Ker je videlo v radikalni stranki ču-varico narodnega in državnega edinstva ter monarhije pod Karadjordjeviči. 3. Ker je srbskemu ljudstvu obljubljala, da bo ta po Srbih ustvarjena država vladana samo v duhu in ideji Srbije. 4 Ker jo pozvala vse Srbe pod eno in isto zastavo v boj proti vsem neprijateljem državnega irt narodnega edinstva. 5. Ker je pokazala složnost in odločno obsodila celo enega svojih voditeljev (Protiča), ki jo je hotel deliti in ker je končno izjavila, da s sovražniki države ne more biti pogajanj, še manj pa sporazuma. Mesec dni po volitvah je radikalna stranka, pravi radikalni »Balkan«, te svoje obljube že prelomila in pričela pogajanja z Radičem in ostalimi separatisti. Toda to Se še lahko oprosti, hotela je pač poizkusiti še zadnjič mirno in sporazumno rešitev naših notranjih problemov, neodpustljivo pa je, da skuša sedaj po vsem tem, kar se je S prvim poizkusom slabega doseglo, gotov del radikalnih poslancev še enkrat pričeti pogajanja z izdajalci države! Če ho radikalna stranka poslušala te svoje ljudi in šla-še enkrat na to pot, potem Maj ve, da bo imela proti sebi vse svojo dosedanje volilce! »Balkan« končuje: »Naj se radikalna stranka čuva usode g. Stojana Protiča! Še samo en njen (radikalne stranke) jalov »protokol« z veleizdajalci in notoričnimi srbo-žeri ter habsburškimi »republikanci«, pa bo srbski narod dal prav g. Stjepanu Radiču, ki je radikalno prvake nazval osle. Intrigante in1 lovce ministrskih port-feljev v radikalnem! klubu je treba, če so oni Vsega tetra krivi, brez usmiljenja izgnati iz stranke in to radi njenega in srbskega jedimstva ter državotvorne sloge.« Radikalni list torej tu javno prizna va, da je radikalni parlamentarni kinb razdvojen, da bi so nekateri še radi po gajali z izdajalci in da so v njem! tudi intriganti in’ lovci ministrskih foteljev. Kako mora šele v resnici izglodati ta klub in stranka, če ga že njegov lasten organ tako »krasno« slika? In ta klub intrigantov in lovcev ministrskih foteljev naj vodi našo državo?! »Jutranje Novosti« pač niso tako odkritosrčne kakor njihov oče »Balkan«, zato tudi te njegovo konstatacije gotovo ne bodo objavilo, čeprav ga Sicer rade kopirajo. * Gorostasen radikalni predlog. Glasom) »Deutsches Volksblatta« so vojvodinski radikali predložili notranjemu mi-nistrvu zahtevo, naj županske kandidate za občine v Vojvodini postavijo srez.ki načelniki. Ker so vsi srezki načelniki radikali, bi bili gotovo tudi vsi njihovi kandidati radikali in volilci, naj pripadajo katerikoli stranki, bi morali voliti te kandidate, ker bi svojih ne smeli postaviti. V Vojvodini in v Srbiji namreč ne volijo županov odborniki, ampak volilci direktno. Ta predlog je naravnost gorostasen. Fašisti so v Italiji napravili mnogo nasilij nad demokracijo, tako go-rostasnih pa vendar še ne. Izključeno seveda ni, da bi ministrstvo tej zahtevi ne ugodilo. * Dr. Manko Gagliardl — Mova radikalna vada. Zadnjič smo na tem' mestu poročali, da so radikali, ko so uvideli, da med Hrvati s svojo stranko ne morejo uspeti, prišli na novo idejo. Sklenili so ustanoviti novo hrvatsko stranko, ki bi bila na zunaj samostojna, na znotraj in v resnici pa le f ili j alka srbske radikalne stranke. Poročali smo tudi, da so za svoje načrte pridobili tudi že nekaj bosanskih in banovinskih Hrvatov. Manjkala pa jim je še osebnost, ki bi se postavila novemu pokretu na čelo. Bili so že v nepriliki za to osebo, ko so prejeli ponudbo — dr. Mamka Gagliardi-ja^ iz Gradca. Dr. Gagliardi je znan več ali manj tudi naši javnosti. Ravno naš list je bil tisti, ki je prvi prinesel izvlečke iz njegove hrošnre, ki je bila zelo podobna znani Šušteršičevi brošuri. Politična pjreorijefitaoijA dr. fiha^i^dija je popolnoma podobna dr. šušteršičevi. Oba sta bila besna sovražnika našega ujedinjenja in današnje naše jugosloven-ske državo ter sta ob našem osvobojenju pobegnila v inozemstvo, kjer sta rovarila proti nam in upala, da se razmere še spremene in da se naša komaj zgrajena države zopet zruši. To se ni zgodilo, zato sta obrnila plašč po vetru. Prvi se je »preorijentiral« dr. Šušteršič. Izdal je znano brošuro in se malo prod zadnjimi volitvami vrnil nazaj v domovino. Radikalci so njegov povratek pozdravili ter ga hoteli porabiti za to, da z njegovim nekdanjim vplivom’ razbijejo in oslabe klerikalce. Nova šušteršičeva stranka naj bi bila — slovenska filijalka radikalov. Uspeha radikali z dr. Šušteršičem niso imeli, šušteršičeva akcija je doživela neuspeh. Kljub tej slabi izkušnji, Se radikali niso spametovali, ampak ponavljajo sedaj isto igro na Hrvatskem z dr Gagliardijem. Tudi Gagliardi je najprej napisal brošuro, sedaj pa 'se je z dovoljenjem irt v sporazumu z beograjsko radikalno vlado vrnil v domovino, v Zagreb, kjer se postavi Ma čelo novi, uvodoma omenjeni radikalni akciji. V kratkem' bo pričel baje izdajati dr. Gagliardi svoj list ter ustanavljati novo stranko. Da bodo radikali z dr. Gagliardijem doživeli ravno tak neuspeh, kakor z dr. Šušteršičem, o tem) ni dvoma in rias bi stvar tudi dalje rte zanimala, če ne bj ti poizkusi ravno dokazovali, kako nizko so padli radikali, da skušajo reševati naše notranje-politične probleme s pomočjo dovčerajšnjih izdajalcev dr. Šušteršiča, Gagliardija itd. Taki ljudje naj bi torej reševali naše narodno in državno edinstvo! Hudiča hočejo premagati s pomočjo belcebnba. Žalostna nam! maj ka! * Ponudba albartske krone. 'Albanski minister za zunanje zadeve Vangeli bo podvzel korake in skušal povodom1 konference Male antante v Sinaji doseči zaščito Male antante za Albanijo. S prin-com! Nikolo, bratom1 rumunskega presto-naslednika, namerava govoriti radi morebitnega prevzetja krone V Albaniji. Načrt izvira iz zelo uplivne irt finančno zelo močne arnavtske kolonije v Bukarešti. Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V Žalcu je umrl 12. tm. vsled pljučnice g. Iv. Kopušar, železniški uradnik tamkajšnje stanice. Bil je v vseh krogih jako priljubljen. Naj v miru počiva! — Zanimiva zaroka. Kakor poroča novosadski »Deutsches Volkslblatt« se je te dni zaročil štajerski nemški poslanec Franc Schauer z gospodično Erno Lu-kasovo iz Marenberka. — Požrtvovalnost Memškega poslanca. Nemški vojvodinski poslanec prof. Tiiu-bel je, kakor poroča »Deutsches Volks-blatt« podaril fondu nemške stranke 5400 Din. — Občna prldobnina, Ljubljansko časopisje je 13. tm. objavilo notico, v kateri se poživljajo davkoplačevalci, da vlože izjave k občinski pridobnini. Da ne nastanejo nespOrazumljenja, se opozarja, da ne gre za kako novo občinsko davščino, ampak za občno pridobnino v smislu I. poglavja zakona o osebnih davkih. — Mrtveci Ma DravL Iz Kamnice ftam poročajo: Včeraj so videle nekatere verodostojne osebe, ki so stale na dravski obali, da sta po Dravi plavala dva utopljenca. Njune noge so molele navzgor, trupli pa sta bili pod deročo vodo. Domneva se, da sta to bili brezniški žrtvi, če je vest resnična, sta utopljenca že obležala kje na Dravskem polju, kjer Drava navadno odlaga svoje žrtve. Tihotapec In tat. V noči 12. tni. so fin. Stražniki pri Sv. Duhu na O, v. Mašil tik ob meji konja, ki se ja pasel brez pastirja. Nihče se rti oglasil kot lastnik konja, dokler se naslednjo noč ni razkrinkal tihotapec tudi kot spreten tat. Splazil se je pomoči do hleva in hotel odgnati konja« A strel pazljivega fttra-žarjajja je tako prestrašil, da se je izdal in1 začel rjoveti, kakor da bi 3e mu zgodila krivica. Spoznali so ga kot posest-ili^a Donika, ki je bil vedno naj večji prijatelj starešine finančne kontrole. Zadevo preiskuje carinski oblast. Krščen in poročen' obenem je bil dne XI. tffi, s Ptaiffl m|u«lip7^t Agimi Sah- manija, kantiner v vojašnici. Ob ?whw zjutraj se je dal krstiti, je stopil ko hajilu in nato takoj k poroki z Ljudmilo Senčarjevo iz Mestnega vrb* — Vohunstvo v korist neprijatelj^'1 držav je vojaška oblast razkrila v 2® grehu. Zapleteni so razni bivši avstr|^ in tudi nekateri hrvatski oficirji,#' , bili že sprejeti v našo vojsko, pa so*0" izstopili. Več oseb je že aretiranih- — Wranglovo brodovje naiH('r‘ baje kupiti na javni dražbi naša d$ in bi se" v ta namen porabilo franc**’ posojilo v znesku 300 milijonov fr»1<' — »Hanao« v Bosni razpuščena. P®1* čajo, da je sarajevski voliki župan P‘ povedal delovanje vseh organizacij nao (hrvatska nacijonalaa organi v Bosni, ker je stremela za organi^'1 protidržavnih elementov. . — Jadranska banka v Trstu je i|I,e V soboto občni zbor, na katerem je ?r _ se ga je Smatralo za naj večjega p®*"*1 galskega pesnika. Vlada je sklenila, se izvrši pogreb na državne stroške. — Novo glavno mesto belgijsk«^ Konga. Te dni je podpisal belgij^. kralj ukaz, glasom1 katerega je odsl® glavno mesto belgijskega Konga. hasa. Doslej se je smatralo za prestop Bome. Kinlshasa se bo odslej n&ft imenoval Leopold viill e. — Nemški bratci med seboj. Nek 'sa^ višji uradnik iz Budišina se je infoT®*' ral na Bavarskem glede poletnega t>ifr hja v rtekem’ tamošnjem! letoviškem1^ ju. Iz Bavarske je dobil odgovor, d® dotični občini za Francoze, Belgijce Saksonce nimajo mesta. Lepo se sr^" jejo nemški bratje... Stavka pristaniških' delavcev Angleškem. V vseh angleških prist®^1 ščih so pristaniški delavci radi znižal* mezd nastopili zadnjo pot obrambe jih interesov — stavko. Stavka traja " 14 dni. Vsa pogajanja v dosego sp0^ zuma So se razbila. Stavku joči so 8^ nili, da vztrajajo pri Svojih zahtevah. Skupno stavka nad 100.000 delavcev. ,. Oče 39 otrok. Na Svedskeni ^ * 701etni Mamet Molson, ki je bil trf^9 oženjert irt ima Skupaj 39 otrok. Iz ga zakona jih irtua 15, iz drugega 12 ' iz jtretjega tudi 12. Starejši otroci večinoma že oženjeni in omoženi ^ imajo lepo število lastnih" otrok. čez 177 let bo preveč ljudi, stiki so izračunali, da živi danes na ,. svetu približno eno milijardo 650 n nov ljudi. Po njihovih računih s® \, človeštvo tako razmnožilo, da bo 2100 približno 6 milijard. Pravijo r zemlja ne bo mogla prehraniti gromnega števila ljudi, pa bo čl&ffr, prisiljeno k veliki, strašni vojni, f jia pobila vsaj 100 milijonov ljudi. je, da imamo do tega časa še 177 le^’ .. ta 2100 ne bodo doživeli niti ^ 6[ vnuki naših mladih parov. Sicer PaJ[0 priroda pomaga sama pred Pr0VlS?L preobljndenoatjo. V teh 177 letih c ^ veštvo gotovo uničilo precej ljudi v tae sebojnih bojih, še več pa jih bodo P°K sile nalezljive in kužne bolezni. _ jj — Vprašanje napitnine v Ko ponovno reševalo češkoslovaško< nistertvo prehrane. Doslej so morau . pitnino plačevati natakarjem’ bo e ^ aM kavarnarji in sicer v oblak1 1 , stotkovi doklade. Ker pa se je \ da so mnogi plačevali osobju ^ odstotke, ostalo pa so vtaknili v 1 žep, bo češkoslovaško ministrstvo pr hrane sploh odpravilo sistem' napita1 • Natakarji morajo biti tako plačani, jih 'bode Pilačevali še- sesti®* Maribor, 17 julija 192& 1 Vr Al B O E* STrftuS' w.p Zvišanje poštnih' prisfojbiH v Nem- Iz Berlina poročajo: Odbor za dolo-C1tev poštnih pristojbin je sk lepil, da se vse poštne pristojbine povišajo S 1, avg. . ■na 3% kratni dosedanji znesek. Pošt-hma^ za navadno inozemsko pismo bo tettašala 1000 mark. Obenem1 je bil poštni minister pooblaščen, da nove pristoj-,me s !• septembrom podvoji, če bodo zahtevale valutne razmere. -“Zopet vlak ponesrečil. Rimski listi ?°T°?a^ da je dne 10. tm. iz Trbiža pri-! . brzovlak na mostu pri Pontebi °oil S tira. Lokomotivi in dva voza Padla v prepad. Ponesrečil ni nihče, 81 j« pripisovati čudnemu slučaju. •nT" Sovjetski parnik »Boljševik« ▼ Rotterdamski list »Maas-77™« poroča, da je 10. tm. dospel v ta-' Sn -36 Pristanišče prvi ruski parnik .^etske vlade »Boljševik«, ki ima nato-Jenih 300 ton koruze, 900 ton pšenice i i°n ovsa, namenjenega za Nemčijo. 7" Klub starih samcev. Obstoji sejma v Ameriki, deželi posebnosti. V so si ustanovili stari samci klub, čigar namen je, da vodi odlo-fedo pro^‘ ženskam1. Vsak član, ki ga "vidi v ženski družbi, plača 5 dolar- globe. Kdor se zaroči ne sme 60 dni hskl V 66 pa °zeni, je izobčen Vai' ln mi0ra ostalim članom plače-i . ®limeute in sicer vsakemu dva do-iz^ Da ^an Bmrti- Prvi član, ki bo ‘jehu 12 tesra tfluba, čigar ustanovitelj j. . sam, je njegovi dosedanji predsed-dr. L. v. LaehS. Ig 77 ^°Pet knjiga vojniK Spominov. Bo- ^ Pmmoarski literaturi Se pridruži »R i dneh — poroča berlinski »a 'ii* ~~ knjiga spominov velikega kne K Nikolaja Nikolajeviča, ti se začenja ^^rom carja Aleksandra IT. ifl žarenje z umorom carja Nikolaja ll. Novi zastopnik Rusije v Londonu. n 7 Krasina je imenovan1 za politlč-i? trogvinskega zastopnika v Aft-bakovski.' Pri Dopisi. Srno j ^ tukajšnjo revno šolsko mla-rv gj06 dr. Jos. Pučnik, odvetnik j>er.p?V‘ Bistrici, pri poravnavi Verder-■ ftnm yJ.n^ar izposloval 250 D, zakar se °*ko vodstvo v Framu pa tem' me-Prav iskreno zahvaljuje. Slivnica pri Celju. Tu je umiri poaest-»** g. Martin Mastnak, stara slovenska Tinina. Pokojnik je bil oče dir. L. ^stnaka, namestnika drž. pravdništva i^Bittbljani. Blag mu spomini Celjske vesti. u Osebna vest Prvo sveto mašo je bral v?® 15. tm. pri Sv. Jožefu nad Celjem g. "*d°van Jošt, sin g. Fr. Jošta, uradnika e avc>z- družbe Kompaa v Celju, in brat • dr. Borisa Jošta, zdravnika v Žalcu. čevljarske obrtL Od • trm naprej se vrši v prostorih me-v Celju prikrojevalnii te-^ 3’. katerega obiskuje 33 čevljarskih Val • r°V-111 Pomočnikov. Vodi ga po to nčitelj Urada za pospeševanje o bHl 8- Majcen. Kan6^-^6 °kMn®k° sadove. Popravila '^inskega mostu, ki ao prelimlnira-na 190.000 D, so se oddala štavbene-* JtMJjstru g. Vinku Kukoveou, ki za-ja_ .z niljnim delom že ta teden. Preva-^ težkih vozov je za ta čas zabranje- heš ni® llš&f hovo' brv pri moškem kopa- la ^' Bosameznl deli so se'rešili, drugo ^•Zadnja povodenj je med drugim od-«sia tudi JJ8*. Pos Jen7ora nadomestiti z novim1 lesom’. O-ho+SeVaIno društ™ je popravilo Bedaj Da Beiterjevem hribu y, bližini par^a ter postavilo za šetalce era°^°0 klopi. Večina Celjskih _objektov, kakor Staro okrožno hi * 36 naravnost v desolatnem sta- hoč mPetentnim oblastim' se pripoji ,a’ da izposlujejo kredit vsaj za najnujnejša popravila, ^ Tudi celjski socljalisti Bo Sl V' lašeK. lin+1Je Bernotovo glasilo zadnji čas l36f, ..napada; bivšega strankinega pred-ker o a lvovskega; mojstra Korena, list«. 6 i",® ia z re vol verskim tonom tnl^03/.- ga ^eiujejo razni pedorasli bližu-i Spl»h pa s« listu prerokuje PiibS ^ 21181 ‘Jbvarovati VSaj ®6ws Mariborske vesti. Maribor. 16. julija 1923. Dve smrini nesreči v Mariboru. m' Pri kopanju utonil. 13-letni Edvard Gobec, učenec I, razreda meščanske šole, se je včeraj kopal pa zgornjem kraju mestnega kopališča. Pri skoku z neke deske je nerodno padel v vodo, kjer so ga zgrabili močmi valovi. Dasi jo znal plavati, ga je voda neusmiljeno nesla v smer proti Strašilovi hiši, kjer je izginil v valovih. Plavalni mojster mu je takoj hitel ma pomoč, a bilo je že prepozno. Tudi ta nesreča bodi glasen opomin vsem onim, ki kljub opetoVanim svarilom in številnim nesrečam mislijo, da se jim ne more pri kopanju v Pravi zgoditi nič hudega. Tudi dobrimi, izkušenim plavalcem je potrebna previdnost! ž m Smrtna nesreča na glavnem kolodvoru. Včeraj ob 19. uri 8 minut je vlak povozil 39 let starega premikalnega nad-ziratelja Franca Roberja. Robgr je stal na tiru pred postajo in je gledal za odhajajočim1 dunajskim vlakom, ki je zapuščal kolodvor 8 precejšnjim ropotom. Medtem pa je privozil za Roberjevim hrbtom drugi vlak, ki je vozil tiho in ga Rober ni slišal. Predno se je bil zavedel, ga je prihajajoči vlak vrgel na tla in popolnoma zdrobil. Robert je bil takoj mirtev. —o— ni Siri prometnega ministra dr. Jankoviča prakticira v delavnicah južne železnice v Mariboru. ml 44 macedonskih’ kaznjencev so pripeljali v! soboto v mariborsko kaznilnico. Spremljalo jih je vklenjene 14 ž.ari-darjev. m Računski sklepi mestne občine na vpogled. V Bmislu § 79. občinskega reda za mesto Maribor razglaša mestni magistrat, da Bo računski sklepi mestne občine za leto 1922 in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske hmoviue, mestnega vodovoda, mestne klavnice in ustavnega zaklada dogotovljeui iri občanom od dne 8. do dne 22. julija 1923 na vpogled v prostorih mestnega knjigovodstva. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. m Od trgovskega bolniškega iri podpornega društva. Dogaja se, da tvrdke za svoje v društvu zavarovane nameščence ne naznanjajo zvišanja plač, da bi se jih moglo dodeliti v višji plačilni razred. Vsled tega trpe taki člani v slučaju obolelosti radi velike razlike na boleznini (hranarini) občutno škodo iri je tako opuščanje po zakonu tudi kaznjivo. Tako znaša boleznina n. pr. v III. mezdnem razredu tedensko 14 D, v N. razredu že 54J3 D iri v XVII. to je zadnjem razredu 186.66 D. Ker se nahajajo v riaj-višjem razredu vsi zavarovanci, kejih dohodki so prijavljeni nad 1000 D me sečno, je treba prijavljati samo ona izboljšanja plač, ki se gibljejo do 1000 D in se ne nahajajo še v navišjem t. j XVIL plačilnem razredu. Tozadevne tiskovine se dobe po 60 par pri društven poslovalnici v pisarni trgovskega gre-mija v Mariboru. Nadalje se ponovno o-pozarja, da se ima vsak člari, kadar oboli, javiti pri imenovani poslovalnici, kjer dobi nakaznico za zdravnika, zdravila ali za bolnico. m Glasbene Matice iri Ciril-Metodove družbe se je spomnila v soboto vesela družba v restavraciji »Maribor« iri jo zbrala 47.75 D za Glasbeno Matico in 66.50 D za družbo sv. Cirila Iri Metoda v Ljubljani. Denar je blagajnikom na razpolago pri našem1 upravnlštvu. Spominjajte se ob vsaki priliki naših narodnih društev! m Studijska krijižfiica bo za časa po-čitnie odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. mi Dva Salamona Ha kolesih'. Včeraj rita bila aretirana dva Salamona, oba za radi vožnje a kolesom. Prvi je kolesaril po Tomšičevem1 drevoredu, dasi je tam kolesarenje prepovedano. Drugi Salamon' pa je v Vetrinjski ulici trčil v Fr, Zidarja in mu raztrgal hlače. DS Nepoboljšljivi lastnik pšov. Kljub strogim kontumaci j sl; im odredbam je večkrat videti na ul'"- pse brez ?ob-jra#® ja brez gjanodarja. .ver je takšna površnost v naši državi 'skoraj splošna, se tudi lahko »ponašamo« z izredno visokim številom osteiklelih bolnikov in z napolnjenim1 Pasteurjevimi zavodi. Včeraj ob 19.30 je nek orožnik o-pazil v Prešernovi ulici črnega psa brez nagobčnika, ki je sumljivo begal po cesti in kazal znake, ki se pojavljajo pri steklini. Orožnik je psa takoj ustrelil. Lastnik še ni znan. Seveda bo strogo kaznovan, kakor hitro bo policijska oblast izvedela njegovo ime. Na Tržaški cesti pa je nek pes ugrizel Franca K. Pes sicer ni sumljiv stekline, vendar pa je dovolj značilno, da so psi kljub vsem odredbam še vedno tako prosti, da pr e skušava jo svoje zobe na mimogredočih! m Neprimeren trgovski saldo. Včeraj sta se na glavnem kolodvoru sprla dva krošnjarja, Niso jima »štimali« medsebojni računi. Ko sta jih hotela sešteti s palico, je policija zabranila takšno neprimerno saldiranje, nakar sta se razgreta možakarja potolažila. m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. uro iri od 20. do 24. ure. Sladoled iri domače peciva m! Izgubljeni iri fiajdeni predmeti. Od 16. do 30. junija 1923 so bili priglašeni pri kr. policijskem komisarijatn v Mariboru sledeči predmeti kot zgubljeni: pletena ženska jopica z ovratnikom roza-plave barve; prsna zlata žaniska zaponka z tremi briljanti; ponošena usnjata listnica vsebujoč 575 D; moška srebrna žepna ura; zastavljalni listek št. 5437 od tuk. zastavljalnice; rumenkasta usnjata listnica vsebujoča 12 D 50 para, 2 na ime Josip Laznička glaseče se legitimacije, 1 gledališko vstopnico, 4 slike in en račun; črna usnjata ročna torbica vsebujoča 5 novčanic po 10 D in nekaj drobi ža; volnena ženska bluza temnoplave barve; rujava ženska površna jopica; delavska knjižica vsebujoča 171 D; črna pletena ročna mavha vsebujoča 1 ključ iri žepni robec; nova temnomodra in stara temnosiva čepica; na ime Anton Sclnveiger glaseča se železniška izkaznica in temporenna karta; kolesarska se-salka; srebrna ženska zapestna ura srebrno verižico, usnjata temhorunVcna ročna torbica z 2 ali 3 bankovci po 10 in eden po 5 D ter žepni robec; trije bankovci po 10o D; svilnati ženski dežnik; zlata zapestnica z dvema briljantoma v obliki verižice. V istem času so bili oddani pri kr. policijskem komisarjatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se morejo od zgubiteljev dvigniti: manjša svota denarja; črna Usnjata ponošena listnica vsebujoča manjšo sveto denarja; ženska naglavna ruta; dva ključa; ženski dežnik; manjša svota denarja; usnjata črna ročna torbica Vsebujoča manjšo svoto denarja; zlata zapestnica v obliki verige; trije uteži iz medenine za stensko uro, najdeni baje meseca januarja t. 1. dela povedala več kakor pa zamore še tako dolg članek. Ugodnosti za obiskovalce razstave. Kakor za razstavi jalce, je preskrbljeno tudi za obiskovalce v vsakem oziru. Na vseh železniških progah naše država je 50% popusta, ako se izkažejo z legitii macijo, ki so dobi pri vseh denarnih zavodih. Legitimacija, ki velja za zunanje obiskovalce ob enem kot permanentna vstopnica, stane z vstopnino vred samo 20 D. Poseben odsek bo skrbel za prenos čišča na željo tudi za prehrano zlasti pri korporativnih posetih razstave, kar toplo priporočamo vsem društvom iri korporacijam. Ogled razstave bo ob eneml najboljša prilika za ogled mesta in okolice. Za časa razstave bo tudi odprt mestni muzej, ki vsebuje mnogo zanimivo-vosti. Razstava vajeniških del. Velikanski pomen razistave vajeniških del se je pokazal že na lanski razstavi. Razstava podvžiga vajence k vstrajnosti in pridnosti iri je zato zelo važno vzgojno sredstvo. Razstavni odbor je tudi letos dal brezplačno na razpolago razstavni prostor. Vsem’ mojstrom svetujemo, naj dajo svojim vajencem priliko, da se H kakšnim majhnim’ delom vdeleže te razstave s čemur ob enem dokumentirajo sposobnost mojstra. Opozarjamo na to, da se bodo najboljša vajeniška dela nagradila. Vsa pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, kamor naj ge blagovolijo obrniti vsi interesenti. - , Sokolstvo. o Vsi oril bratje iri sestre, kateri so Se prijavili za sokolski telet splitska župe, naj se javijo jutri, to je 17. tm. dopoldno od 10. do 11. ure pri br. Marčaiiu, da dobijo potrebne izkaznice. Vsak brat iri sestra naj ima na kovčku napisano ime, prezime, župo ter društvo. Sokolski kroj je vzeti s seboj. Odhod iz Maribora v četrtek zjutraj z brzovlakonil ob 1. uri 40 min. Skupni sestanek ob 1. uri na kolodvoru. Vožnja po morju stane tja in nazaj skupno samo 160 D iri. o Sokolska prireditev v Studancili pri Mariboru včeraj 15. tm. je jako lepo u-spela. Sokolsko društvo lahko s ponosom gleda na uspehe svojega smotrene-ga dela. Obširno poročilo o prireditvi! smo radi pomankanja prostora morali odložiti na jutri. Šport Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Gradbena razstava. Posebno pozornost posveča razstavni odbor letos tudi gradbeni razstavi. Gradbeno gibanje je zlasti v severnem delu naše države na čisto mrtvi točki. Razen par malenkostnih izjem se skoraj v celi Sloveniji ni ničesar gradila dasi vlada povsod velikansko pomanjkanje stanovanj. Mnogo je seveda temu krivo pomanjkanje kapitala, često pa tudi strah pred velikimi stroški. Na grad. razstavi bodo razstavljeni vsi modernejši iu naj novejši vzorci stavb iri zidanja, ki je mnogo cenejše in omogoča tudi revnejšim slojem1, 'ki ne razpolagajo z velikim kapitalom zgradbo lastnih domov. Zato je prireditev te razstave našla tudi vsestransko odobravanje iri je upati, da se je udeleže visi domači stavbeni podjetniki iri vsa v stavbeno stroko spadajoča podjetja. Umetniška razstava. Pa tudi na polju umetnosti bo nudila razstava lep užitek. Mariborski umetniški klub »Grohar« bo tudi letos priredil razriavo slik svojih članov. Bilo bi nepotrebno o tej razstavi HJfflogo govoriti, ker bodo raastavljeua : Hašk : Maribor 7:2 (3; 1). Pred tisoč gledalci odigrala se je včeraj zanimiva tekma med Haskom’ iri Mariborom. Hašk, ki je dospel pod vodstvom g. dr. Poleca, je nastopil z mladim, simpatičnim in pred vsem zelo fair moštvom’. O Hašku moremo le ponoviti vse dobro, kar se je o njem že tolikokrat pisalo. Moštvo je vigrana homogena celota b krasnim' sistemom v napadu, dobrim kritjem iri pasiranjemJ v halfu im eksaktnim delovanjem v obrambi. Hvaliti posameznika bilo bi odveč. Maribor mu ni bil rie v tehniki, rie v taktiki ni predvsem n.e v! rutini enakovreden nasprotnik. Po tte-trainiranosti moštva iri desorganizaciji igre pa je lahko z rezultatom zadovoljen. Njegova svetla točka je bila obrana. Glazer lovil je v dobrem stilu. Pri končnem! bombardiranju na njegova vrata pa se zopet ni preveč potrudil. Obrana in krilci požrtvovalni. Za Hreščaka pa je bil Zi-naja malo »pretrd« vis-a-vis. Napadu, ki je bil boljši na levi, manjka hitro-ko-ristno oddajanje iri pa šutl Treba pač traininga! Potek: Mar. prične £ precejšnjo trema Igro prevzame takoj HaSk, ki vehementno napada. Ze v 11’ scorta Plazeriano. »M.« si opomore in vzdrži odprto igro. Polagoma prehaja v napad in egalizira v 22’ po Bratovžu. »H« znova napada in izsili 2 corriera. V 37 izrabi Plazeriano lep center d. kr. in placira sigurno v mrežo. Še en komer za »H« — iz katerega rezultira 3 goL Polčas. V drugem polčasu je premoč »H« večja. V 2’ serumage pred vraitmd »M« — 1:4 (križ) »M« se le redko pomakne na polje H. 15’ iu 22’ se serija nadaljuje. (Križ) H blokira vrata Maribora. V 37’ poviša Križ rezultat na 1:7. Še enkrat prodre Mar. Lenassi popravlja Ma 2:7. Nepri-strapski godfiik s. OgoreBna 13 Zagreba bsar*. ;\r t^xrn r"' i'»' ’ w :*? :*rw« ^sroiEž r "MžfIbor;-17.gg5£3’(sSP ‘ MANUFAKTURA ' ' \ vmariBoa>ioiAvm™!} 'e Mihel ZevBoot ■ ^ KRAUEV TEKMEC. fc fifNatfaljevanje rrt konec romana: Markiza i Pompadour.) Poslovenila: Rošandra. (Dalje.) (23) »-Vi pa daleč vidite, gospod Je Cre-'sTSilloU, in čo bi .vas pekoč ©mamila in1 mi-*kala politika, — ako bi ji celo hoteli žrtvovati gledišče, vami bom lahko u-tetregel tudi v, temi oziru, ko postanem! :minister, — ako mi bo mogočo sploh po-ifetati kaj takega,« — je hitro pristavil > kot da so kesa, da je izdal svojo skriv,-Wdst. — Mih 'bilo je ža prepozno. — CrebilloH 3e že vjel Sypjo muho. —> Razumel-je pesiindoo. i ’ >EJ, ejfj — to pa ni kar tako-,«—je predel (svoje imisli, — »ni^efml so zmiotLl, 'ba-le lisjak »špoga« na ministrski isto-ilec, — ta pa ni Blaba. — Odkod ima pač -gotovost, da že tako o temi govori? — ®odak, — kaj mi pač m'ar, naj bo žo on, ali kdo! drug, — Ocaj me to briga!« —• rAli ta razgovor med obema, ki 'sta &1 !bila inavMezno prijazna, vi notranjosti pa vendar nasprotna, je jel utrujati ut>o-tega Noeta, kdi je bil že i>ošteno žejen1 id iki mi preveč ljubil hiše, kjer mi bilo niti «ne steklenice vina. —• Zazdelo se mu je torej, da Mora tudi oaS ztaiti kakšno besedo in! pred vseiri Spomniti Crebiillona na povod njiju o-foiska v palači d’ Etiolos. Storil je to z dražestjo slona, ki Jie ve, kaj potepta. — ali seml vas močno sladko vprašal, — »Eh, pa da, — za sto hudičevi vendar. Ali ne, ne, to ni nič,« — je stokal Noe, ko je opazil strupene poglede, ki jih je vanj zapičil Crebilion, čeprav se je potem o-pravičiL —• »Oh, Seveda,« — se je vmeeal d’ Etio-leS, — »kaj ste rekli, Potešen? — Govorili site o vaši hčerki?« — »Moj prijatelj je želel in1 vas prosi, da mu poveste, alko je gospa d’ Etiolos zdrava in ako se počuti dohrol« — »Mislim; da se gospa d’ Etioles dobro počuti!« — je odvrnil njen soprog. — »Že nekaj dna pa je odsotna. — Odsotna^ to se pravi,« — je nadaljeval tor postal Otožen in vznemirjen. — »Kako vendar? — Že odsotna? — Saj Sta se komaj poročila! — Pa medeni tedni? —--------« »Ah, medeni tedni,« — je vzdihnil d’ Etioles, — iskajoč pripravnih besed, da bi nadaljeval. — »Zalibog, dragi Crebil-lon, — žalibog, dragi moj Poisison’. — Pravzaprav, vidva, ki sta tako vdana Ivarili poslušajta me! — Pred vam!a stoji mož, ki je vznemirjen do (skrajnosti. Za-fcaj, kako? —• Ali še ničesar ne vesta? — Evo, —• hočem] vama povedati golo, ža-ldsltao resnico. — Že prod nekoliko dnevi je izginila go$pa d’ Etioles — in jaz Ue vem, kaj se jo zgodilo ž njo. *-> In .vznemirjen sem' do smrti.« — »To so besede, ali resnice Ki,« — je zopet tiho mislil Crebilion’, — »če si vzne mirjen, dragi moj, — ima tvoja vznemir jenosrt drug povod, ne (skrb, za tvojo ženo!« — »Da,« —• je Sadaljeval d’ 'Etioleš, ki je slednjič vendar dobil pravo smer »Ivana;« - tako je začel, - »moja! za pril)0vcd°van:jc> “ »Prav je, - « (rnicmo A9 -t« X n J«! ^_________IM uboga mala Ivana — — — « Crebilion, ki je zasledoval Svoje misli, jo hitro stopil z vtso močjo Poissonu iia pnste, iin! konec fraze so je zgubil v krik — bolečine, katere Noe ni mogel Batajiitl. ^ »Oh1, dragi prijatelj, oprostHo ini, gospa d’ Etioles je že več dni izginila in no morem' je več iztakniti. — Že sem! se začel bati da se ji je pripetila kaka nesreča, kaj bo potem' z menoj, oh ub'oga Ivana. — Kajti, — sicer jo smešno za mene, — ali povedati moram', da ljubim Svojo ženo z vso Svojo močjo, prav1 blazno jo ljubim, leot kak priprost pohodil?« — jej meščan. — Priznavam’, da je to uprav smešno za moža mojega stanu, — ali — ljubezni Se ne zapoveduje in' vi poet Crebilion se mi pač lahko smejete, ali v meni vidite moža, ki je zaljubljen v svojo ženo.« —1 »Gospa d’ EtioleS je izginila) in! vi ne veste kam' in1 kako?« — je vprašal poet. »Tako je, žal,« — odvrne d’ Etioles srepo zroč v Crebillona. — i j ^ »To je pa res čudno.« —1 • 'H. ■' »Že po celem Parizu sem' jo ptrstil iskati, ali brez uspeha,« — »Da bi bil res odkritosrčen?« — je pomislil Crebilion pri sebi. — »Im vendar pred malo hipi-------------« ■ Potem je pa glasno pristavil: ■ 1! < »Inj vendar lepa ženiska ne more izginiti kar brez Sledu. — Morda kak vnet oboževalec, zaljubljenec « »Kaj hočete vendar reči? — Govorite, govorite odkrito, — saj so poeti dobri svetovalci v ljulbezeniskih zmešnjavah.« »Eh, — gospa d* Etioles je tako lepa, tako krasna in dražestna, a zaljubljenci pa tako drzni, tako smeli.« — »Torej,« — je vzkliknil d’ EtioleS niti nilalo presenečen, — »moram vam! zaupati, tudi meni je že prišla ta misel. Res se bojim; da je Ivana postala žrtev! kakega takega ropa.« |— »In jaz tudi skoraj mislim’, da Be bližate resnici, da pravo ugibate.« — »In Če bi to bilo! — Ah, da le poznam roparja,« — je vzklikal d’ Etioles. — »Kaj bi tedaj storili?« — »Ah, uJbljem ga, ubijem brez milosti in najsi bodo ge tak gospod in še pa tako visoki stopinji.« — Crebillona so te besede osupnilo. <— Čeprav ni mogel ničesar ugotoviti, so se oblikovali v njegovi misli dvorni, sum-nje, katerih ni znal še opravičiti. — Njegov! instinkt — ne razumi — ga jo navdal s slutnjo, da je nekaj lažnjivega, neresničnega, neiskrenega v Obnašanju tega soproga, ki je ravnokar izjavljal, da jo smirtno zaljnbljen' v svojo soprogo, — Morda so bili ti občutki le posledice antipatije, katere je čutil do d’ EtioleSa? Sicer pa, — tako ali drugače, čutil j*, ta hip, da se nekaj godi, kar ne odgovfl^ ja, se no strinja z besedami, ki jih je_ Etioles govoril. Ali kaj tega ni ^ , gel razumeti, uganiti, — le instinktivn_ se je že stavljal1 v! bran1, kot da mu n’^?, neznanega grozi. — Vsa njegova čuti so so pazl jivo obračala za vsako krettfJ0' (besedo, naglasom — uač miu ni ušlo, je opazil. — Vsaka beseda, ki jo je d’E^ le« izustil, je bila takoj prerešeitana, ^ zumljena y vseh' mogočih Jlijaoisah^ vsak stavek precenjen, spoznan’, — billon je stal na preži ifl! hotel je iasled1 resnični položaj. — Vkljub napetosti W ha pa je poet ohranil na zunaj hladn krvnost, ki ni izdala njegovih iKunis^ kov. — ... In vsled tega je tudi hitro spoznal, mora nadaljevati, ker d’ Etioles čaka, ® ga seznani s pravimi i>ovodoml svoje^ obiska — Začel je razvijati svojo nal°g. z ono jasno zgovornostjo, M je doS‘e še ni bil rabil. — A »In’ gospod, kaj 'bi ini vi pač dali1, Č® vam’ povedal novice o gospej d’ Etiol®3 —1 je hitro vprašal. — , »Vi,« — je vtzklLkindl. rerej res odvedli?« " -Crebilion je prikimal v odgovor. ^ | »Ali fcdo vendar, kdo?« — ^ Crebilion1 je za hip pomislil, potoni P počasi odgovoril: »Bop je bil zaukazan od neke ošebc, izvršili so ga trije sokrivca-pomagaC1’ vedni in' Bevednl.« — , »Ali sanjam?« — Jo vzdihnil d g(J les ter si z roko brisal čelo. — »&1 *; ° —, bili ti trije sokrivci, — ti pomagači « ; (Dalje prihodnjih Jjagteik iti jadaja^^:.KofiB<»c!j »Say.Qr«, .OdfiOKOfai agedaik: Rudolf Ozim, « OCiflk*; iMadlitOBrfsa