lKt>ai« veak četrtek. Cona mu je 8 K na leto (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in drugo tnje državo e K.) — Ропптегпе &tovitke se »чо^п-ајо ————— po 10 vinnrjov 1 v pouk le zabavo. Spisi imlopiai se poäiliaio: UrndcnatTU .Domoljuba" l.iublinna, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati p«- Upravniätru .Domoljub»". — l.jubl jana. Kopitarjeva ulioa —- Stev. 17. V Lfnbljanl, dne 26. aprila 1917. Leto XXX. Golobcek mini. Kakor vesoljni potop je sedanja krva-m vojska: doba uničevanja, doba umira-sja, doba vzdihovanja in grobov. Vsi, ki imajo še kaj srca v prsih, hrepene po tem, h bi skoraj priletel golobček z zeleno vejic« miru In potolažil obupne duše z zagotovilom, da se bliža sladki mir. Naš mladi tesar je zopet že v drugič poslal golobčka * sovražni svet. Bog daj, da bi se ne vrnil »rezen v našo domovino! Ruska revolucija je dala ljudstvu svo-ledno besedo in v tej svobodi se je rodila Mi tista izjava, ki jo je predsednik ruske •lade Lvov javno izpovedal, in v kateri je dejal, da nova pomlajena Rusija neče osvajati v sedanji vojski tujega sveta, marveč da hoče le, naj Rusija ohrani svojo samostojnost, in na' se svobodno razvijajo tudi Angi narodi. Na to izjavo je odgovorila •aäa vlada, da se ž njo popolnoma sklada, J* ti podlagi je torej dogovor o miru med «•»ijo in med našo državo takoj mogoč, № vsi vemo, da je vse to delo našega ce-*в*!а, ki od prvega dne, kar je zasedel prestol svojih dedov, z vso silo dela za skopni mir. On je sam na bojišču izkusil Ф*гo vojske in zato tem bolj želi, da bi ta tfto&ni čas čimnajpreje minil. Poročila iz j^endona in Pariza prihajajo, da je tam ve-državnikov prepričana, kako odkrito-r**n° je prizadevanje našega mladega ce-i?®*!® za mir. To je nepopisne važnosti, ker *>ed državami, ki so v boju, danes neza-gpanje prešlo že v besno sovraštvo. Bese-o zauoanju v odkritosrčnost našega ce-П" 2'et!c «a mir je zlata vredna. Ob ko s srda polnimi besedami govore in francoski ministri o nemškem čujemo to besedo, in v nji priži-svoje upanje, da prizadevanje za mir Г ne bo brez uspeha. Seveda so pri tem velike težave. Prva ***> ^ je ue smemo prezreti, je ta, da je skoraj nemogoče misliti na kak poseben mir s katerokoli državo, tudi z Rusijo ne. Rusija je vezana s pogodbo z drugimi svojimi zaveznicami, da sama ne bo sklepala miruj in kakor čujemo, so na Ruskem vse stranke v tem edine, da se mora ta pogodba držati. Tudi tisti del socialdemokratov, ki prav posebno vneto dela za skorajšni mir, se drži tega načela. Druga reč na Ruskem je pa vprašanje Dardanel. O tem so tudi vse stranke na Ruskem edine, da potrebuje Rusija prostega izhoda iz Črnega morja skozi Dardanele v svet. Njena trgovina ima velikansko škodo, ker so bile Dardanele 1, 1912 in 1913 ob balkanski vojski in od 1, 1914 do sedaj vsled svetovne vojske zaprte. Na milijone kvintalov žita, ogromne množice lesa ne morejo ven, in to čuti delavec prav tako kakor kmet. Preje se je vedno trdilo, da prostega izhoda Rusija drugače ne more imeti zagotovljenega, nego da dobi v popolno svojo last evropsko Turčijo s Carigradom vred in obenem tudi turško ozemlje na vzhodni strani Črnega morja Dardanel in Bospora, Zdaj, ko je padla beseda, da Rus'ia neče osvajati, se vidi, da bi se dala za Rusijo sprejemljiva rešitev doseči tudi na drug način. Časopisi poročajo, da bi bili Rusi zadovoljni, če bi se Dardanele postavile pod mednarodno varstvo, tako da bi prav za prav nobena država ne bila lastnica Dardanel, marveč, da bi vse velike države jamčile, da se ne bodo r nobenem slučaju zaprle in da bi imele torej trgovske in vse druge ladje vedno slobodno vožnjo skoznje. O Angležih čujemo, da so s tem tudi zadovoljni, o Francozih nam niti govoriti ni treba, vpra-šuiejo le, ali bosta Avstrija in Nemčija hoteli sprejeti tak načrt. Turki bi se potem seveda niti ustavljati ne mogli. Po našem prepričanju je sedaj to vnrašanje na taki Doti, ki bo gotovo vodila do srečnega ■konca- Pregled po svetu. Ministri se umikajo? Zavela je druga sapa. Že za Velikonoč so se nekateri nadejali, drugi pa bali novih jezikovnih na-redb, ki bi bile — ako bi se bilo pričakovanje vresničilo, razburkale vso javnost in zanesle nezadovoljnost v vse sloje. Zdaj se pa oglašajo po časopisju drugi glasovi: Mirovna pogajanja, ki se obetajo, oziri na rusko in vnanjo politiko sploh in pa modra preudarnost vodilnih mož, predvsem pravičnost miroljubnega in vse narode v Avstriji ljubečega vladarja, je zaenkrat popihala nevarne načrte in naklepe nemških strank v kot, Nastopil je čas, ki bo zahteval dobrovoljno in naklonjeno sodelovanje vseh avstrijskih narodov, zato pa bi bilo. sila bedasto, če bi jih sedaj razdvajali, ko so se kolikortoliko približali v skupni brambi širše domovine na bojiščih. Kot naravna posledica neizvedenih jezikovnih in drugih nepriličnih namer — je bila, da sta o d s t o p i 1 a ministra dr, Bären-reither in dr. Urban, -Umaknil se je tudi minister za Galicijo dr. Bobr-zynski. — Dne 19. aorila so se podali voditelji nemških strank k cesarju, kjer so 1» Vtmeno obrazložili svoje »skrbi« in moledovali naj bi se izvedle naredbe. »ki so državna potreba«. — Cesar jc previdno , odgovorit Naglaial je, da te hvaležno spominja požrtvovalnosti in zvestobe Nemcev v sedanji vojski, da ohrani vsekdar zaupanje avstrijskim Nemcem; računa pa zanesljivo s tem, da bodo zastopniki vseh narodov v Avstriji složno sodelovali in aa ta način pripomogli Avstriji do srečne bodočnosti. Z ozirom na cesarjev odgovor se sodi, da bodo vsi ministri, ki so ponudili odstop, ostali na svoiih mestih. Za pravičnost, Zvezni svet v Berlinu se je pridružil sklepu državnega zbora ter odpravil postavo proti jezuitom in jezikovno postavo proti Poljakom. Kdo vlada na Ruskem? Na površju je pravzaprav delavski voditelj Čheidze. Ost delavskega odbora se je obrnila proti Mi-ijukovu; socialisti zahtevajo, naj odstopi. Protirevolucija. V Petrogradu se zopet Euti pomanjkanje živil, obenem je pa de- ' lavski odbor izprevidel, da ima položaj v roki, ki ga hoče izrabiti. Vojsko hoče ta odbor končati, zato mu je pa seveda napoti sedanja začasna vlada. Miljukov in tovari-ii hočejo nadaljevati morilno klanje ter trtvovati milijone ruskih delavcev in kmetov. Zdi se pa, da je armado nova začasna vlada precej pridobila zase, zato se pa pojavljajo v Petrogradu nove demonstracije nezadovoljnega ljudstva in vojaštva. Pretečem teden so izbruhnili v Petrogradu novi, veliki nemiri, morda hujši kakor meseca marca. Natančnejših podatkov še ni. Kriza na Španskem. Vlada v Madridu je podala ostavko. Svetovna vojska. Na Italijanski fronti samo liojl letalcev. —• Strahovita angleško-francoska ofenziva se še ni usta-rila. Kemel so izpraznili nekoliko »zemlja ob reki Aisni. Predlralni načrt sovražnika se je ponesrečil. Velike izgube na obeh straneh.— Podmorska vojska se uspešno nadaljnje. VOJSKA Z ITALIJO. Na laškem bojišču vedno ista slika: od Časa do časa hujši topovski boji, tuintam kak manjši sunek v nasprotne postojanke. Na Tridentinskem ovirajo snežni viharji in plazovi delovanje pehote. Na bojni črti do-2i line Fleims so naše naskakovalne čete udrle na Cima di Bocche v italijanske postojanke in njele 131 mož. ŽivahnejU boji letalcev. Neko naše pomorsko letalo se je vračalo iz Italije čez morje domov, Nad morjem sreča več sovražnikovih letal in se zaplete z njimi v boj. Ker je bilo zadeto in poškodovano, se je moralo spustiti na morje. Pomorska letala imajo namreč spodaj lahek čoln in tako lahko tudi po morju plavajo. Dve italijanski letali se za našim spustita na morje, da bi ga ujeli. Tu pa priplujejo naše torpe-dovke, rešijo naše letalce ter ujamejo in uplenijo obe italijanski letali z vsem moštvom. FRANCOSKO BOJIŠČE. Največja svetovna bitka je sedanja na Francoskem. Tako silnih bojev še ni videl svet. Še nikdar si niso stale nasproti tako velikanske množine pehote, še nikdar ni bruhalo toliko topov, min, strojnih pušk in polno drugega morilnega orožja smrt in razdejanje, kot uprav v tej bitki. Sovražna ofenziva besni na okrog 240 km dolgi fronti, to je približno zračna razdalja od Ljub- I Francozi so nameravali na treh točkali prebiti nemško bojno črto, pa se jim ni nikjer posrečilo. Pri Arrasu in ob Aisni so nekoliko utisnili nemško bojno črt», toda prebili je niso; tako so bile pravzaprav zastonj vse njih silne žrtve. Boji pri Arrastt. Zadnje dni so bili pri Arrasu zopet novi boji, ki pa Angležem niso nič koristili. Nemci so tu napravili par protinapadov, ujeli 475 Avstralcev in uplenili 15 strojnih pušk, uničili pa 25 sovražnih topov, | Silovita bitka ob Aisni, Po desetdnevnem artiljerijskem ognju, kakršnega Še ni videla ta vojska, so francoske čete naskočile nemške postojanke ob reki Aisne. Francoska artiljerija je razbila večinoma vse prve nemške postojanke. Strelni jarki so bili zasuti, kritja večinoma porušena. Nemško vodstvo je premaknilo večino pehote v drugo ali tretjo brambno črto. Vi silnem pehotnem navalu so Francozi osvojili severno od Aisne nekaj nemških postojank. Nemci so bili tako prisiljeni, da 80 se umaknili par km. nazaj na grebene med Laonom in Aisno. In za to postojanko se sedaj bijejo srditi boji. Več francoskih na- Revolucija v Petrogradu. — Nevski prospekt. Ijane do Linea na Zgornjem Avstrijskem. Angleži in Francozi so zbrali vse sile, da stro nemško fronto. Dve tretjini francoske armade sta v ognju. Samo v Champagni napada okrog 600.000 Francozov nemške postojanke, Najprej so začeli napadati Angleži pri Arrasu, nato so Francozi med Sois-sonsom in Reimsom po lOdnevni strašni artiljerijski pripravi poslali velikanske množice pehote na naskok, in ko je bila ta bitka na višku besnosti, so zagrabili za orožje tudi Francozi v Champagni — vzhodno od Reimsa. Tako se danes bije silna bitka od Loösa'^ okfbg~2Ö- km -se£ä verno, od- Arpasa .-»..pa tja 'ba, moke in sladkoria m posamezno osebo, Poma^'-anje bo najbrž tudi na AnfS'eSkem rodilo vedno več sovražnikov vojske. Mirovna stranke m Ruskem Ko je izbruhnila ruska revolucija, so sltateri mislili, da bo se:'aj kma'u skle-ijen mir; drugi so poročali, da hoče nova «s™ vlada z vso silo nadaljevati vojsko, ve'iki zmešnjavi, ko še vse vre po ruskih estih, se jasno ločita dve struji. Prva ho-s nadaljevati vojsko; druga pa zahteva, da ! začno pogajanja z Avstrijo in Nemčijo miru, ker nadaljevanje vojske nima po-*ra. " Delavstvo je prirejalo v Petrogradu tor^nstracije za mir in proti začasni vla- 1j Angleži in Francozi so takoj spoznali «ko nevarnost, ki jim preti, če bi delav- '»o zmagalo s svojimi mirovnimi težnja- £ Brž so poslati nekaj socnldemokraš- voditeljev v Petrograd, da bi navdušili јРвке socialiste za nadaljevanje vojske. «»ncozi so poslali celo ministra Tbomasa } Kusko agitirat za vojsko. Začela se je ima gonia med delavstvom za mir in proti "£mu; Vse delavstvo se je razcepilo v dva 'bora. En del še vedno glasno zahteva "i grozi celo s silo vladi, kar paq,,»«,, "«z pomena, ker imajo delavci te struje »ea seboj okrog 40.000 pušk In 30.000 re- vfr'ev> ki so jih vzeli iz arzenalov ob voluciji. Sorialisti v Stockbolmu. Po vseh dr-hm-V* 'e zače'° živahno gibanje za mir, ski m avstrijski socialisti bi radi prišli « ruskimi, da bi se pogovorili, kako tv»d rpravi!a not za mir< zato 80 š!i na •asko v Stockholm, kamor so poslali svoje zastopnike tudi italijanski miroljubnj socialisti. Toda med socialisti samimi ni edinosti. Dočim nekatere struje delujejo za mir, so druge poslale svoje ljudi na Rusko agitirat za vojsko. Okrog 15. maja nameravajo v Stockholmu otvOriti nekak mednarodno-socialističen posvet, ki naj bi ugladil pot miru. Toda vsa reč visi zelo v zraku. Angleži imajo namreč v oblasti vsa ruska pristanišča in tako bodo najbrž zaprli pot ruskim miroljubom na ta posvet. Poseben mir z Rusijo? Nekateri so upali, da bo Rusija vsled revolucije sklenila poseben mir z nami; toda kakor vse kaže, ruska vlada noče zaenkrat o tem še nič slišati. Ruski časopis »Birževije Vjedo-mosti« se naravnost norčuje iz takih lmdi v Nemčiji in Avstriji, ki mislijo, da bo Rusija izdala svoje zaveznike in sama sklenila mir. Kljub temu pa povsod prodira prepričanje, da se bližamo koncu svetovne vo'ske. Vprašanje miru je precej odvisno od tega kako se bodo končali veliki spomladanski bo;i na zapadu in oa od prehrane na — Ruskem, Če bo ruski delavec po mestih-stradal, bo njegov želodec kričal no miru in če ga ne bo, bo šel s sü'o nad one, ki ga ne bodo hoteli skl~n-"ti. Če bodo Francozi in Angteži snozna", da se nemška hramba ne da stre'i in če bodo zaradi nodmorsk'h co'nov dobival' 'robčke kruha in kromnira na karte —, bodo pač tudi omehčani za mir. te&enske novtce. Cesar v Bolcanu na Tirolskem. Preteklo nedeljo sta prišla Nj. Ve'iöanstvi cesar in cesarica v Bolcan, kjer sta se udeležUa otvoritve umetniške razstave cesarskih lovcev. Ko se je poda'a cesarska dvojica v cerkev k sv, maši, je bi'o InHstvo silno navdušeno in razveseljeno. Vožnja po Tirolski ;e bil pravi triumf. Na kolodvor v Bolcanu je prišel tudi maršal pl. Conrad z mnogimi Venera''. God in rojstni r'an nr/ e cesarice Zite bomo po želji ceraijevi praznovali z božjo službo ob udeležbi javnih zastopnikov in šolske mladine. £ole nimajo pouka ne 27, apri'a, ne 9. moja. Nova votivm cerkev na Dunaju, Na belo nedeljo je bila v dunajski sto'nt cerkvi izre 'na svečanost. Cesar ie kot vladar Bogu vdanih avstrijskih narodov v svo'em in v imenu vseh narodov sklenil sezidati na Dunaju v dosego miru lepo mirovno cerkev in jo posvetiti Mariii kraljici mira. »V tej cerkvi hočemo« — tako 'e govoril presvetli vladar, »vsako leto praznovati mirovni dan s slovesno s4ižbo božjo.« 1 PosnTiriajffiof Pri -veHčast^em sv, opra-uijjlii кг^о&ккијјЖ. ^rief^naqia Лшкци^кја» je,, .(t5| aprila) naš IpAlfanVcfetamKbc^ka' imete! nu Vseh-svoi'h ^o^^nikd^fh-^arsfr- v^nrie"-nu vernih Dunajč^nov med slovesno sv. mašo napravil zaobljubo, da hoče sezidati JV ariji na čast spominsko mirovno cerkev, ako ram ljubi Bog na priprošnjo nebeške naše Zaščitnice podeli zaželjeni mir, je zbudila cesarska dvojica, ^osebno pozornost. Ob prihodu m po odhodu so cesaria in c.sarico navdušeno pozdravljale neštete množice, ki so se udeležile slovesnosti. ,pri te' P»liki je naš cesar pokazal globoko vernost in pobožnost. Ko je došet na svoje inesto ter pozdravil s sVojo prijazno soprogo Zbrane nadvojvode in nad-vojvodinje, je pokleknil v zbrani'molitvi} njegov obraz je bil obrnjen na levo proti stranskemu oltarju, kjer stoji podoba naše ljube Gospe z nagnjeno glavo. Ko se je začela sveta maša, je cesar pobožno zbran sledil posameznim delom svete daritve, držeč v rokah preprosto rdečo mašno knjižico. S tem je pač najlepše pokazal, kako naj se tudi omikani možje vedejo pri sv. maši. V rokah navzočih, tudi najmlajših nadvof-vodinj, so se pa blestele jagodice rožnih vencev, God saše cesarice. V petek, dne 27-praznujejo avstrijski narodi god presvetle cesarice Zite. Pri tej priliki bo zlasti šolska mladina goreče prosila za našo cesarsko rodbino, za blagor Avstrije in za srečen mir, ki naj ga ljubi Bog skoraj podeli. Na ta dan bodo prvič zopet peli tudi 5. kitico cesarske pesmi z besedilom: In s cesarjem zaročnica, ene misli in krvi, vlada milo cesarica, polna dušne žlahtnostt Kar se more v srečo šteti, večni Bog naj podeli: Karlu in preblagi Žiti, celi hiši Habsburški! Nagla smrt. Pretekli četrtek je v Ljubljani nenadoma in hipno umrla soproga od-vednika dr. Božidarja Voduška, skrbna in vzorna mati 11 otročičev. Pokojna je bila vzor krščanske matere, ki je s svojim prav tako zglednim soprogom z vso skrbjo ia res krščansko vzgajala lepo število zdravih in pridnih otrok. Ljubljančani so imeli dostikrat priliko opazovati izredno lep prizor, ko je cela dr. Voduškova družina pristopila k mizi Gospodovi, To res vzorno marijansko družino je zadela nenadoma buda nesreča. Izguba tako nleme'-ite matere je nenadomestljiva. A ljub' Bog, ki vodi usodo človeškega 'življenja, bo poskr« bel, da bo blagi soprog tudi ta udarec prenesel rn da se bo vse na dobro obm"' Okrog Trsta so metaH laški letalci 20 aprila bombe. Tudi za rašo bojno črto s« se bili prikazali. Skoda, ki so jo povzročil? ;e neznatna. Naši so jim obisk vrnili s p ' mernim pozdravom iz ozračja na vojake naprave v Škocfanu. Železen ptič nad Celovcem. V torek, 17. apri'a, je visoko v ozračju plašil Celov-čane italijanski letalec, ki je s fotografič-nim aparatom skušal vohuniti. Ljudstvo se je hitro umaknilo v veže. Par naših zrako-p'ovcev se je takoj dvignilo v višave. Pfčku je bila zaprta pot nazaj; razvil je \e!o zastavo ter se spustil na tla pri Sv. .'•lariit na Žili, kjer so ga ujeli. Plazovi tudi pri nas. Deželna cesta Jesenice—Planina je na več krajih razdrta in nerabna, ker so jo razmaknili plazovi in moča. Vozni promet je izključen, dokler ceste ne bodo popravili. ?e toča. Na dalmatinskem otoku Kor* čula je pobila debela toča, ki je sula skoraj pol ure, vso pomladno zelenjad, setev in sadje. Dva vlaka sta trčila 18. aprila ponoči blizu Monakova na Bavarskem. Brzovlak j ee je zaletel v osebni vlak s tako silo, da eta se oba prevrnila. Izpod razvalin so izvlekli 37 mrtvih in 41 težko ranjenih oseb. Nesreča se je zgodila ob hudem sneženem viharju. Vojaške novice. Nova prebiranja. Naknadno bodo šli k prebiranju črnovojni zavezanci, rojeni v letih 1867 do 1871 in še tudi od letnikov 1867 do 1893 tisti črnovojniški zavezanci, ki- so bili od dosedanjih prebiranj izvzeti zaradi tega, ker so bili glasom kakega poprejšnjega vojaško-zdravniškega izreka spoznani za nesposobne za vsako vojaško službo, ali so bili črtani v nabornih seznamih ali so dobili črnovojniško odpustnico, ali so pa imeli pravice do take, bodisi da eo bili kot gažisti odpuščeni in črtani iz «vidence. Vsi, ki morajo iti k prebiranju, se morajo javiti pri svojih županstvih med 23. in 30. aprilom t. 1. Naknadna prebiranja teh letnikov bodo med 17. majem in 14. junijem 1917, Gosp. poročniku Barietu se podnano-žka dekleta iskreno zahvaljujejo za zanimive novice iz Galicije, ki jih zelo rade prebirajo. Obljubujejo, da se bodo hvaležne izkazale s pridnim delom doma in na polju, kajti brez »dela ni jela«. Stanovski list. Kakor se ponašajo drugi narodi s posebnimi časopisi, ki so namenjeni izključno vojaštvu, tako smo se tudi Slovenci povzpeli, da smo oskrbeli vojakom list »Pozdrav iz domovine«. Ta mesečnik ima namen ohraniti vez med vojaki na fronti in med domačimi, krepiti in utrjevati versko zavest ter pospeševati pošteno življenje med bojevniki, ki najdejo v dneh bridkosti in trpljenja uprav v veri največjo tolažbo in zaslombo. — Zdi se pa, da se list »Pozdrav iz domovine« ne vpo-števa tako, kakor bi zaslužil. Premnogo je slovenskih vojakov, ki ga niti po imenu ne poznajo. Kdor ga želi, naj piše uredništvu »Pozdrava iz domovine« v Ljubljano, pa se mti bo radevolje postreglo — tudi brezplačno. Oprimite se, dragi vojaki, tudi tega lista, dopisujte mu in opisujte svoje doživljaje! Cel zemljevid nam je narisal Karel Šu-steršič, vojak carjevičevega polka. Na njem se vidi, kako preže »ententarji« na našo zemljo, iz Amerike jim pa vesla naproti Wilson z visokim cilindrom obdan z municijskimi zaboji. Lep spomin za »Domoljubov« oddelek vojnega muzeja! Hvala Vam. — Podpisani so še naši vojaki; Ivo Rigler, Fr. Debenjak, I. Aljančič, Dežman, L, Rovtar, des. Resnik, Iv. Baje, Počasna pošta. Te dni je dobilo uredništvo pismo, ki je bilo oddano 19. junija lanskega leta. Glasi se: Prosiva vljudno, Jjlagovolitc priobčiti v Vašem cenj. listu, da podpisana Fr. Kalan iz Gosteč pri Škof. Loki in Fr. Srakar iz Tomačevega pri Ljubljani se nahajava zdrava v vojnem ujetništvu v Italiji. — Srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam) (I. 2o Reparto. Prigionieri 'di guerra, Fonte d' Amore — Sülm on a. Italia). Smrt na straži. Vojni kura t č. g, Fr. Lefonja je sporočil o smrti pešca Primoža Rožič to-le: »Dne 13, marca 1917 popoldne ob pol 4. uri sem šel malo pogledat drugo kompanijo našega bataljona v zakope, Stokaje mi prileti nasproti, levo roko na prsih držeč pešec Primož Rožič, Hitro ga posadimo na desko, pogledamo rano in ga ob-vežemo; jaz sem ga spovedal; krogla mu je šla skozi uro in je ranila slezeno in srce. Potem ga nesemo na obvezališče; doktor ga pregleda, a ni dal nič upanja; podelil sem mu sv. posl. olje, sanitejec mu je pa sklenil roke in Primož je bil rajni. Klical je neprestano Marijo in Jezusa, zato tudi upajmo, da mu je bil Bog mil sodnik. Tri tedne preje je bil pri meni pri velikonočni spovedi. Pokopan je bil 14. marca na vojaškem pokopališču št. 1411 pri Šibeni, okraj Kosov v Galiciji. — Hrabremu junaku časten spomin!« Rajni Primož Rožič je bil vrl in ugleden posestnik v Viševku pri Moravčah. Zapušča bolno ženo-vdovo, štiri male otro-čiče, ter veliko posestvo brez gospodarja. C, k, planinski strelci št. 2., t. j. naslov ljubljanskemu domobranskemu peš-polku št, 27. — Dosedanji domobr, pp. št, 4 v Celovcu je dobil ime »c. k. planinski strelci št. 1.« 1000 dni vojske. V nedeljo 22. aprila je minilo tisoč dni, odkar je zbesnela svetovna vojska. Strah med Italijani. Laško vojno vodstvo je vse odredilo, da se v slučaju potrebe izprazni Milan in vsi kraji v lombardij-skem vojnem pasu. Tudi Turčija je pretrgala diplomatske zveze z Združenimi državami Severne Amerike. Otomanska vlada je ta sklep že naznanila ameriškemu poslaniku v Carigradu. »To je vojakom v veselje ...« Iz bolnišnice v Leipniku na Moravskem piše vojak A. Zore: »Zahvala g. poročniku Barietu v Galiciji. Cenj. g. poročnik! Pošiljam Vam slovenske pozdrave iz tukajšnje bolnišnice. Prav vesel sem bil, kadar sem kaj čital o Vaših zgodbah v Galiciji, ki nas zelo zanimljejo. To je vojakom v veselje, ko znate tako veselo in šegavo zapisati, kar ste doživeli. Tudi jaz sem bil dvakrat v Galiciji, a nisem doživel nič posebnega. Če pridem v tretje, Vas želim obiskati, cenj. gospod. Še enkrat Vas pozdravljam! Z Bogom!« .,, Tatove izpuščajo. Neštetokrat se je že pripetilo, da je vojak, ki je tedne iu tedne hrepenel po zavitku od doma, prejel nazadnje prazno, zbito Skalijo, ali jja le ostanek vsebine. Kdo je kriv? Ali se res ne more priti na sled uzmovičem? Ako bi vojak, četudi gladen, vzel le košček kruha, bi ga sodili po naglem sodu; ako pri poši-ljatvi na bojišče zmanjka celih zabojčkov in zavojev, je vse tiho. Doma si uboga mamica pri ustih pritrga, da poSlje potrebnemu sinu košček prigrizka, a med potjo pa bogvekje izgine. To ne sme biti in dolgo-prstneži se morajo izslediti! Pogreša se. Vojak Ivan Škrlj 97. pp. se pogreša že 29 mesecev. Zadnjikrat je pisal iz Galicije. Poizveduje in stroške plača sestra Marija Škrlj, Lože 5, p. Ilirska Bistrica. Osem mesecev se je potikala dopü-niča ujetnika Andreja Kenda (doma iz Po-Ijubina pri Tolminu), preden je srečno našla pot med njegove domače, ki so tako po 30. mesecih izvedeli, da se nahaja Andrej zdrav v Petrogradu. Še in še se oglašajo. Po dolgih dveh letih je pisal iz ruskega ujetmStva posestnik' Alojzij Brodar iz Podbrda pri Moravčah, Služil je pri 27. domobr, pp. Poroča, da je zdrav in da mu ni sile. Umevno je veselje ljubečih sestra, ki so splošno mislile, da je njih edini brat že davno mrtev. — V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Urbanija, pešec 27. domobr. pp. in brat pesnika Lim-barskega. Piše iz Jekaterinoslava, želeč srečno novo leto in gotovo svidenje. Iz pisem naših ujetnikov. Kaj je šlo čet rusko cenzuro? Anton Barbo iz Rateževe-ga Brda pri Zagor4«rna Krasu je pisal svoji sestri med drugim tudi tole: Kako pa polenta, ali se še zmerom kuha? Kaj sc še ni prismodila? — Iz tega sklepamo, da Rusi ne vedo, kaj pomeni pri nas polenta. Na oltar domovine je položil svoje mlado življenje, kakor smo že omenjali, desetnik Ivan Porenta z Brega pri Kranju, star 23 let. Dne 31. januarja t. 1, ga je zadela granata na italijanskem bojišču, da je takoj drugi dan izdihnil svojo blago dušo v bolnišnici v Št. Danielu. Služil je pri 27, domobr. pp., in se je žc več kot dve leti hrabro bojeval na raznih bojiščih. Za svoje odlikovanje jc bil prejel dve hrabrostni svetinji. Vedno je bil zadovoljen in je potrpežljivo prenašal vse vojne težave. Kako je vesel odhajal o Božiču z dopusta upajoč, da se kmalu zopet vidimo. A zadela ga je britka usoda. Pokojni je bil blag in nadarjen mladenič; veselega in mirnega značaja. Bil je tudi vnet bralec »Domoljuba« in mu večkrat pošiljal pozdrave i bojnih poljan. — Vzor-mladeniču večno plačilo! j ! . iv Številke govore. Junaštvo 87ih so je že večkrat poudarjalo in priznavalo. Naši slovenski Štajerci se odlikujejo po neprimernem junaštvu, to dokazujejo številne odlike. Samo pri prvih treh bataljonih je bilo dosedaj odlikovanih 2931 mož in sicer 15 z zlato svetinjo, 348 s srebrno svetinjo I. razreda, med temi 11 že dvakrat; 1151 s srebrno svetinjo II. razreda, med temi 65 že dvakrat, 10 celo trikrat; 1216 z bronasto, 83 dvakrat, 2 trikrat; 16 s srebrnim zaslužnim križem s krono; 2 s srebrnim zaslužnim križem brez krone; 6 i železnim zaslužnim križem s krono in 6 z železnim križem brez krone. Iz zagrebške bolnišnice. »Ljubše mi je na fronti, nego v bolnici«, piše korp. Alb. Planinec, »dasi mi tudi tu ni slabo. S Hrvati se dobro razumemo. Ako dobi kdo od doma kaj priboljšlca, [ smo tega vsi deležni. Vse nas navdaj* misel, da bomo to leto z božjo pomočjo že »kod kuče«. Vsaka številka »Domoljuba« me razveseli, najtežje pa priča-1 kujem tiste, v kateri bo z debelimi бГ' kami natisnjeno »Mir«. Mir me bo bol) razveselil kot če bi mi kdo ves Zagret" ponudil in podaril. Do svidenja P0, 7flravH&n vse znance in prijatelje.« Pomladanske pozdrav. «o postali z italijanskega bojiMa: Des. A. Knez, L Gaberšntk, J. Stem-beifrr. Jož. Juričič, Fr. Kralič, Jak. Valenčič, P. Maljevec, Jož. Kaljuža, I. Kalčič, Avg. Valenčič, Suriaa Ant. io Iv. — Strelci: Janko Sluga, čtv. I, Äubelj in Golmajer; de». Hinek Mnlecha, J. Tur-iib, F. Babnik, P. Türk« podiL L Berg, F. Veeel, J. Stepelin, J. Hrasti strelci A. Velkavrh, J. Jane, A. Novak, J. Frančesin. — Črnovojnikl s Tirolskega: Lemtit I*., KraSovec Iv„ RreSčak Fr., Pirnat Fr. — — S koroških snežnikov: Jožef Sodja, Srednja va-s v Bohinju; Iv. Taborski, Šmihel pri Novem mestu; Fr. Maček iz Ljubljane. — 4 severnega bojišča: jopnlčarii Ljud. Samsa, Sp. Ret je; A, Hočevar, 'Ambras; predm. V. Grabner, Motnik; M. Podobnik, Stodor pri Leskovici; predmo'sts.- Gornik Iv., So-draMca. — Z ital. fronte inf. Fr. Bačar, Št. Jernej; Iv. Mijovšek. — Z visokih tirolskih hribo-v: J. ftvlta, Fr. Kovič, A. Kavčič. — Z vojnih tirolskih • visočin: Des. V. Vidmar, Fr. Jerman, J. Leder, J. Grabnar, Fr. Maške, A. Petrič, vsi pri strojni puški. — it dunajske bolnišnice pošilja pozdrave vsem slov. možem in fantom, ki se bore proti lačnemu potentarju, AL Žnidaršič. Sam se je udeležil 8. in 9. bitke ua Krasu; želi, da bi naše vojščake Bog podpiral in da bi že skoraj zagnali Laha iz dežele. Razne novice. Kaj premorejo naše tovarne za izde-«sranjc železniških voz. Lani so te tovarne aapele vso silo in moč ter dosegle uspehe, kakor še nikdar poprej. Izdelanih in oddanih je bilo 18.000 vagonov, v primeri ■L 12.000 v 1. 1915., in 3490 1. 1914. Železniških strojev (lokomotiv) je bilo izgotov-1 jenih lani 395, predlanskim 273, 1. 1914. pa 211. Tovarne za vozila ima avstrijska uprava v Sanoku, Gradcu, Severniku, Kö-nigsfeldu, Koprivniku, Staudingu in Smi-chowu. Tihotapstvo. V Solnogradu so zasačili 14 vagonov žita, ki je bilo namenjeno — menda v kako tujo državo. Vozovi so bili označeni s sladkorno znamko. Kljub stradanju v domačih deželah, kljub strahovitim kaznim, poskušajo brezsrčni agenti izdajalske kupčije 1 6. vojno posojilo v Nemčiji se je zopet dobro obneslo. Podpisanih je 12 milijard, 710 milijonov mark. Škoda! V Osjeku na Slavonskem se je pokvarilo 175 vagonov koruze. Kdor je to ojromno škodo zakrivil je napravil vnebo-vp?>čo krivico. Kako prav bi prišla ta ogr /mna zaloga za kruha stradajoče prebivalstvo! Velik dobiček. Ogrski vojnoprometni «tiri zavod je napravillani (1916) 4,911.000 kron čistega dobička. Poleg tega je pa za-!°ŽH za 1. 1917 še 7% milijona K. Skupno je ogrska žitnoprometna družba zaslužila ,'anl 18 milijonov 242.000 K. Tak dobiček Pn trgovini z neobhodno potrebnimi živili 1 * fesu splošne draginje — je malce obilen. Avstrijska vojnoprometna žitna družba še ™ objavila svojih računov. Korist strelskih jarkov. Pri Debrečinu na Ogrskem so se vojaki-novinci vežbali «a vojaškem vežbališču. Ko so kopali strelske jarke, so naleteli na razne stvari lz •javne dobe preseljevanja narodov: na ■ oro^'e' lepotičje i, dr. Iz izkopanin skiepajo, da je moralo biti na tem prostoru Pokopališč« ob preseljevanju narodov. *opwije jarkov so nato ustavili. , , Irajk v Berlinu. Minuli teden je štraj-aHl nekaj dni 150.000 oseb v Berlinu. Stavkujoči so zahtevali boljšo razdelitev živil, češ da jih ima Nemčija dovolj. Tudi enaka volilna pravica na Pruskem je med zahtevami štrajkovcev. Smrt čudaka. Nedavno je cestna železnica v Brnu povozila če5kega pisatelja Františka Vymazala. Pokojni je znal 38 jezikov, a živel kot samotar in se ogibal ljudi, Preživljal se je kot korektor (poprav-ljavec stavljenih vrst) v neki tiskarni. Kuituronosci. 75 ameriških inženirjev je bilo zaposlenih v službi angleške vlade na Romunskem, da so razdirali naprave ob romunskih petrolejskih vrelcih, ko se je romunska pobita armada umikala. Pobegnili so čez Rusijo na Švedsko. Neki Sadler, ravnatelj neke romunsko-ameriške družbe j za petrolejno industrijo in obenem ameri-I ški namestni konzul, se je sam udeleževal j uničevalnega dela. ! Vojska vse izpremeni. Ve'c'ndustrii-, ska Anglija je prisiljena, Ja se loti kmetijstva in da postane agrarna dežela. Vlada na Angleškem je postavila posebnega glavnega ravnatelja za preskrbo ljudi z živili, Ta je izdal ukaz, da se mora sedaj na spomlad delati ponoči in podnevi, da je treba vse ujetnike pritegniti k poljskemu delu. Povsod bodo orali z motornimi plugi, ponoči ob acitelenski razsvetljavi, — Vidi se, da dela Angležem poostrena podmorska vojna jako neprijetne težave. Briljanti. Kako je Amerika v bojnem času bogatela, je razvino iz naraščajočega uvoza draguljev, demantov in drugih dragocenih kamnov. Demantov so naročili iz drugih krajev 1914. leta za 19,276.591 dolarjev; 1, 1915. za 25,995.804 dolarjev, lani pa za 51,482,262 dolarjev. Dopisi. Vrhnika. Odbor, sestavljen v pomoč goriškim beguncem, priredi s sodelovanjem" katol. društva rokodelskih pomočnikov in katol. slov. izobraževanega društva na Vrhniki v nedeljo, dne 29, aprila, v »Društvenem domu« predstavo »Revček Andrej-ček« s petjem in deklamacijami, in sicer dvakrat, ob treh popoldne in ob pol osmih zvečer. Sodelujejo večinoma že stari znanci našega odra. Ker je čisti dohodek namenjen našim ubogim goriškim beguncem, pričakuje odbor obilne udeležbe. Smlednik. Dne 15. aprila se je v dvorani tukajšnjega društvenega doma uprizorila lepa Silvi n Sardenkova igra »Skrivnostna zaroka«. Kljub neugodnemu vremenu je privabila mikavna prireditev in krasno petje mnogo občinstva in tudi priznanja celo med našim častniškim zborom. Resnično, v vzajemnosti premoremo vse. Čisti dobiček prireditve se obrne deloma v prid vojaškim domovom, deloma v prid po potres« poškodovanim posestnikom na Dolenjskem. — Tudi letošnjo Veliko noč smo praznovali v Smledniku z izredno slovesnostjo. Med petjem vesele »aleluje« so pokale puške. Božji grob pa nam je čuvala vojaška straža. Romanje k sv. Hemi na Koroškem odpade tudi letos. Namesto tega gredo romarji iz Poljanske doline na Brezje in v Ljubno, in sicer če bode le mogoče na binkoštni ponedeljek. Natančneje se na tem mestu pravočasno sporoči, — Zapreval, p. Poljane. — Matevž Demšar, vodja romanja. IVERI. Edina čast, ki jo more »lumpacij« izkazati poštenemu človeku, je, da . ga ozmerja. * Značaj človekov presodiš dostikrat bolje iz tega, kar ne stori, kakor iz njegovih del. Kdor je priden, najde povsod dovolj opravila. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled Utemeljeni, ugovori. Poročali smo že, da bodo klaVrii prešiči precej cenejši, kar se nekaterim zdi v sedanjih razmerah nemogoče. »Že zdaj manjka zabele, delavci na kmetih so vedno dražji, zahtevajo 5 do 6 K na dan s hrano; kako bo pa kmet izhajal, ko mora vse petkrat dražje plačati? Mast pa vsi radi plačajo, da jo le dobijo. Kmetje bodo izgubili veselje do {Stanja; v nevarnosti bo prehrana ljudstva.« — Ti ugovori so utemeljeni, vendar se bodo cene skoro gotovo znižale. Velikonočni leden je urad za prehrano izjavil, da bo meso v kratkem cenejše. Goveje se pri nas ne bo pocenilo, gotovo pa svinjsko. Letošnjo jesen bo najbrž precej prešičev manj, kakor druga leta. Reveži ne zmorejo visokih cea za potrebno mast. Imeti jo pa morajo. Lesna kupčija. Prekupci vedno bolj silijo, da bi kmetje prodali svoj les. Najljubše bi jim bilo, ko bi dali kmetje celo gozde pod sekiro. Predno prodaš gozd, pomisli malo, kako bo v prihodnjih letih. Lesa bo šlo na stotisoče vagonov za porušena poslopja v vojnem ozemlju. Nekaj desk bodo dobiii iz vojaških barak, toda tra-movje bo treba vse nevo napraviti. Izgubljene ladje se bodo morale na novo zgraditi, slaba poslppja prenoviti. Saj že tri leta počiva skoro vsako popravilo. Torej bocfi še enkrat vsem povedano: Ne prodajajte lesa, ker bo imel vedno svojo vrednost! Dobiček od kosti. L. 1916. je kostna centrala dobila 1942 vagonov kosti, ki je zanje plačala skupno 4,030.644 K; torej je veljal 1 kg kosti nekaj nad 21 v. Pred vojsko se je napravilo iz 100 kg kosti 9 05 kg kostne masti, zdaj je napravijo le 6'74 kg. Veščaki Ste začudeno poprašujejo, kam je izginil ostanek? V vojski se mora boljše in ne slabše gospodariti! 100 kg te kostne masti so prodajal- po 337 K 13 vin. Za vso mast je prejela centrala 4,416.485 kron, torej za 385.841 K več, kakor je dala za vse kosti. Pri tem pa še ni vse masti, katere je zmanjkalo. Vredna bi bila 1 milijon kron. Iz ostankov zmletih kosti se dela kostna moka, ki se je prodajala lani 1 stot čez 30 K, Gotovo se je za kostno moko tudi dobilo par milijonov kron. Kava. Še »Reichspost« poroča, da je kavina centrala prevzela od nekaterih trgovcev 100.000 bal po 100 kg kave, 1 kg je plačala po 1 K, Le pri tej kavi je zaslužila 37 milijonov kron. Od drugih trgovcev je prejela še 40,000 bal, torej skupno 14 milijonov kilogramov kave. Ljudi je v Avstriji čez 30 milijonov, torej ni čudno, če je kave zmanjkalo. Dobiček centrale je zelo velik. Upajmo, da se porabi za obče-koristne namene. Za vojno zgodoviso. Čuden slučaj sporoča »Reichspost« v št. 171. Občina Auer pri Bocnu na Tirolskem je hotela tudi pomagati, da bi ne manjkalo živil. Na občinskem svetu, ki se poprej ni obdeloval, je dala ledino orati in nasadila turščieo. Ves pridelek se je imel oddati žitnoprometne-mu zavodu po določeni najvišji ceni — 28 K za 100 kg. Občino je pridelek precej več veljal, kakor je zanj dobila. Med tem so st oomači reveži, ki niso imeli ; potrebne hrane in prosili za občinsko tur-ščico. Vložila se je prošnja, ki je bila uslišana, loda turščica se je zaračunila po 49 K 20 vin. stot. Občina je torej doplačala 21 K 20 v. za stot, da je smela lastno turščlco •za domače reveže porabiti. Vojne dajatve na Moravskem. Na Moravskem so rekvirirali: 270 vagonov pšenice, 60628 rži, 348'7 ječmena, 21 18 tur-kčicc, 13'68 prosa, 987 09 ovsa, 0'34 ajde, 4'87 leče, 4617 graha, 8'94 fižola, 4199 grašice," 19'54 boba, 107664 krompirja, 30"17 pese, 0'91 maka, druzih 5'67, skupno 3533'24 vagonov. Tukaj v: 'imo, kaj in koliko zraste gori na Moravskem in koliko lam zahtevajo. Če pomislimo, da je Moravska skoro najbolj rodovitna dežela v Avstriji ter ima 20.000 kma več njiv, kakor je cela Kranjska velika, je torej primeroma malo. V navadnih letih se je pridelalo zelo veliko žita. Posebno je čudno, da ni v izkazu rekviriranega sena. Nazaj k naravi. Kislo mleko in zelje. Staro kmečko hrano so začeli zdaj vsem pri - ati, ki hočejo visoko starost doseči. Na kmetih poznajo povsod kislo mleko. mleko uživali, poleti seveda kislo, in dosegli prav visoko starost. Poskusi še ti, škodovati ti ne more, — Pravo zdravilo za ljudi, četudi ne tako uspešno, je tudi kislo zelje. Razno. Pri nas smo imeli dosedaj prav neugodno pomlad. Vedno je lilo in ostalo mrzlo. Amerikanci so pa z vremenom zelo zadovoljni. Žito kaže izredno lepo, ker so imeli tople dneve. Zdaj hočejo dati Angležem in Francozom čez 100.000 vagonov pšenice. Seveda je veliko vprašanje, če jim ne bo začelo samim primanjkovati. — V Švici so mleko podražili 1 liter za 5 rap = vin. 1 liter velja zdaj 32 rap, torej 32 vin. Za Va revnega prebivalstva plača skupna in kantonska vlada teh 5 rap, tako da Imajo reveži mleko še vedno po stari ceni. Zdravstvo. Če glava boli in ni spanja, nasvetujejo ta-le zanesljivi pomoček: Preden greš k počitku, vzemi nekoliko okvašenega testa od domače moke (za črni kruh) ter namaži -И89Г Oddelek avstrijskih strojnih pušk. Krompir s kislim mlekom, seveda posnetim, je bila že od nekdaj prav priljubljena večerja. Učeni zdravnik Mečnikov je zapazil med Bolgari nenavadno visoko starost. Veliko ljudi je tam starih čez 100, da celo do 125 let. Preiskoval je, kaj jim daje v visoki starosti mladeniško svežost. Dognal je, da so tako zdravi, ker uživajo »jogurt«: posebne vrste kislo mleko. V naših črevih se namreč nabirajo strupene snovi, ki kmalu preidejo v kri, človeka oslabe in spravijo v prezgodnji grob. Bakterije v jogurtu, torej v kislem mleku, so najhujše sovražnice teh strupenih snovi. Precej, ko se to mleko zaužije, se ta vojska začne. Nekaterim kislo mleko prav slabo v želodcu naredi. Teži jih, boli in večkrat še grižo napravi. To je le znamenje, da ie kislo mleko začelo svoj morilni boj proti strupenim bäktcrijem. Začetne težave navadno kmalu minejo. Navadno de vajo na kislo mleko v drugih krajih nekaj sladkorja. Prl nas tega do sedaj še nismo poskušali. Videl sem pa že sam /e!o slabotne ljudi, ki so za večerjo vselej le 61 z njim krpico, ki naj bo nekoliko večja od podplata. To krpo pritisneš na stopalo; poprej pa nekoliko namažeš kožo z mastjo, da se testo nanjo ne prisuši. Kolikor je krpa širši od podplata, jo zavišeš naokoli, da se testo ne razleze po postelji, ko jame vzhajati. Proti jutru bo testo popolnoma suho; potegnilo je kri in vročino iz telesa, kar pripomore, da se človeka loti spanec in da dobro spi. Ako se to zdravilo večkrat ponavlja, izgine tudi glavobol. Zoper ozebline. Kdo jih ne pozna in kako nadležna je ta stvar, ko se ti noga ali roka ogreje. Da jo odpraviš, vzemi za tri žlice stolčenega galuna. Pristavi pol litra vode, da zavre, ter jo vlij na galun, da se začne topiti. Kedar moreš vzdržati gor-koto, deni ozeblo roko ali nogo v tekočino in drži toliko časa, da se sh'adi, To zdravljenje še ponavlja dvakrat na dan in ozeblina izgine v kratkem. Zoper traknlje. Otrokom, ki imajo to nadlogo, daj zjutraj na tešče kislega zelja, kumar, slanika ali sadja; ta nesnaga ne mara takih jedi, marveč ljubi popaste močnate jedi. Če daš otroku stolčenih bučnic (bučno seme), pa takoj pospravi trakuiija vse svoje red ter jo odjadra. Lep za čevlje iz gumija. Zreži № gramov kavčuka in pristavi v skledici k ognju. Ko se razleze, vzemi proč etf ognja in primešaj 40 gramov terpenii-novega olja, 2 grama terpentina in 4 gr, kolofonije; mešaj nato, da se vse to sprime. Slike in črtice z bojišč. Resne besede. Hopfgarten, 8. 4. 1917. Dragi »Domoljub«! Prosim Te, sprejmi te moje revne vrstice v svoje окгЛје. Želim posiati srčne pozarave vsem шшт Slovencem in Slovenkam v dragi domovini! S tužnim srcem se spomin,am nekdanjih dni; kako z vesei,em smo ojnajali mile velikonočne praznike! Sedaj smo pa razKropljeni po širnem svetu. Kmaio jo 26 mesecev, kar sem obiekel vojaško siis-njo. V tem času sem videl že precej raz ič-nih krajev po Gorenjem Avstrijskem, ool-_äraskem in Tirolskem. Pa moje i.iv,je-,г v tem času je tako, kot tistih ouš, ki to ,ed peklom čakale odrešenja, brez vese- 1 in trpljenja. Jaz se ravno ne morem pobiti, da mi je slabo, a tudi hvaliti ne, da i je dobro. Najbolj tužno mi je to, ker tra-,n čas brez vse koristi za čas in večnost, г sebe kot druge. V cerkev mi ni mojoče kadar bi hotel. Nimam dovoljenja, dasi nas lahko vsako nedeljo pustili k sveti aši. Dragi Slovenci! Prosim Vas, ko ima- 2 priložnost, da lahko greste v cerkev, ne :amudiie teh zlatih ur! Prosim a tudi, bodite vztrajni in stanovitni v svo-гт delu in svoji narodnosti. Ne s r a-lujte se pokazati pred svetom, ■ a ste Slovenci! Dobijo se ža"ostm slučaji, Sin, ki je rojen od slovenske malere in na slovenskih tleh vzgojen, ki zna sedaj par tujih besedi izpregovoriti, pa je vse drugo, le Slovenec noče bitij pravi, da je že pozabil slovensko govorico. Je-li kaj drugega kot izdajalec svojega naroda in zaničevalec svoje domovine?! More li kdo pričakovati kaj dobrega od takih ljudi? Kdor se sramuje svojega materinega jezika, temu tudi ni nič ne za Eoga, ne za nikogar! Živimo v tužnem času. Vse zdihuje pe miru in boljših dneh. Ali ljudstvo ne pripo-zna tega za kazen, ne pripozna, da je tu šiba božja. Kmaio bodo 3 leta, kar Bog opominja s to krvavo šibo k poboljšanjui pa vse zastonj! Ljudstvo je podobno, kot je bilo v času vesoljnega potopa: čim hujia je stiska, tem bolj cvete pregreha. Zlasti se je razpasla ostudna pregreha nečistosti' Kaj si moreš misliti ti krščanska žena, si obljubila pred živim Bogom stanovitnost in zvestobo svojemu možu, sedaj pa živ« slabše kot neumna žival! Pozabila si svojega moža, ki toliko trpi, pa vse voljno « potrpežljivo prenaša, samo da bi bila sk°* rajšna rešitev, da bi se povrnil še enkrat' družbo svojih nekdaj ljubljenih. More-l' biti potem vesel takega življenja, ko bo vse znano, .kaj vse se je godilo v tem času. Pa tudi ti miii mož, kakšno srce moraš imeti, da pozabiš svojo dobro ženo, ki noč in dan trpi iz ljubezni do tebe in nežnih otročičev, in se zgubiš v družbi ničvrednih vlačug, ki so sedaj hujše od hudobnega duha. O tem bi lahko mnogo pisal, kar sem sam videl in slišal, pa naj zadostuje Ie to. Prosim le toliko Boga, da bi dal ljudem spoznanje! Rad bi še kaj več pisal, pa moja roka ni za pisanje, dasi ne delam nič; pa sto in stokrat bi mi bilo ljubše delati kmetiško delo, kakor pa tukaj dan na dan s puško na rami opazovati ta žalostni narod, ker 100 ujetnikov in 100 civilistov ne stori toliko, da bi bilo vredno t krono na dan. Iz srca kličem k Bogu, da bi skoraj dal srečno svidenje! Žara Franc, Sev. Tirolsko, Letošnja Velikanoč. Dunaj, 14. 4. 1917. Dragi moji starši! Najprej Vas prav lepo iz srca pozdravim. Obenem bi Vam rad malo naznanil, kako sem letos obhajal velikonočne praznike. Hvala Bogu, prav dobro. Lani sem bil ob tem času v tuji deželi, doli v macedonskem hribovju, kjer nisem slišal ne zvonjenja, ne petja drobnih ptičk. O, kako je bilo žalostno moje srce! Drugega ni bilo, kakor pozdravljale so nas srbske granate in šrapneli, pa macedonske uši, ki so škrabljale po mojem životu. Iz Macedonije so nas poslali na italijansko fronto. Morali smo še nad polen-tarja, ki je silno norel proti nam, a smo ga vsakikrat ustrahovali. Krogle so padale, kakor bi jabolka tresel. Ena prileti, pa mi izbije puško iz rok; še te se nisem iznebil, kar prižvižga že druga, Vzdihnil sem: »Jezus, Marija in Jože* obvarute me!« Nenadoma mi zopet prileti kos granate v levo roko. Brž potipljem z drugo roko, če so še prsti na levici; bila je namreč tema in vse v dimu od granat. To je bilo zjutraj od štirih do šestih, ko sem na straži stal pred našimi postojankami. Rad bi se bil umaknil nazaj, pa ni bilo mogoče, pravzaprav po vojaško tudi ni lepo umakniti se, kjer se mora v bran postaviti. Zdaj se nahajam na Dunaju v bolnišnici, kjer sem, hvala Bogu, imel prav srečne oraznike. Opravili smo velikonočno spoved; to nas slovenske fante prav veseli, da se kaj takega udeležimo, saj pri vojakih je spoved polj poredkoma. V soboto popoldne smo imeli Kristusovo vstajenje; v nedeljo je bite sv, maša. Opoldne smo imeli dobro ko-Bl°; zdelo se mi je, da takega še ni bilo v Nojem želodcu. Dobili smo tudi vsak hleb belega kruha; kar spogledali smo se vsi bolniki. Na velikonočni ponedeljek so nas J* äe prišli obiskat naš presvetli cesar. Močno sem bil vesel, da sem enkrat videl n?sega novega vladarja. Zdaj pa pozdravim Vas, ljubi starši, in vse znance in pripelje, pa naše fante. Alojzij Žnidaršič, vas «rušce-Begunje pri Cerknici. Saj nisem mrtev! ^'ojni kurat Ortner omenja v nekem Pismu s fronte naslednjo zanimivost. Pri !vo', vrlih Tirolcih, tako pravi, sem sre- in zadovoljen, kajti svojega kurata Poslujejo in cenijo kakor očeta. Nedavno sem pokopal zvestega junaka. Takoj nato pa zopet — čimbuuum, in poleg mene je obležal vojak. Sklonil sem se k njemu, da ga previdim. In zopet — čimbum, bum! Ko je mož umrl, sem hitel k svojim ljudem v kritje. Füpoldtfe ob štirih nameravam mrtvega vojaka pokopati; toda bobnelo je neprestano in nisem mogel; pač pa sem srečal šest ranjencev, ki sem jih obvezal ter jim pomagal. Ponoči ob enajstih je grome-nje topov nekoliko ponehalo; zato vzamem dva pionirja, da izkažem omenjenemu vojaku zadnjo čast. Šli smo previdno okrog skalovja, kjer sem mislü, da mora ležati mrlič. Našli smo ga. »Skopljite grob kar zraven njega« — velim. Sam se pa sklonim k mrliču in začnem moliti »De profundis ... Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod ..« Kaj se zgodi? »Na, Pfarra, i bi not toad_ i hob krod drei Schtiss.« (Saj nisem mrtev, gospod; ravno tri strele sem dobil.) — »Ja, Mihi, kaj pa je s teboj?« ... — »I hab nimma furtkinna, schrei darf man a not, sun s t schiasst da Feind; da hab i mi neben den Toten hing'setzt, hab denkt, da find mi da Pfarra gwiss.« (Nisem mogel hoditi, kričati se tudi ne sme, drugače me ustreli sovražnik; ulegel sem se zraven mrličev, češ, tukaj me bo župnik gotovo dobil.) — Hitro smo ga obvezali ter prepeljali k zdravniku. Sedemnajst, številka draga uaaezov, sinov Triglava; oolka našega, ki zmaga ciiči ga in čast in slava! On v tej vojni je krvavi zaslovel po vsej državi. Dober je Moskalu znanec; ve kak vdariti zna Kranjec! — Groza in trepet je Laha; smrt za njim gre, kjer on maha! Rodne zemlje zvesti stražnik smrten njemu jc sovražnik, ker po rodni grudi njega vroče ljubljeni zdaj sega. — To se boš polentar vrezal! Pomnil boš, kedaj si drezal v naše railjeno nam gnezdo; Vrag te vzel bo s tvojo zvezdo!1 Ta, ki s Kranjcem se poskusi, pipcev nikdar več ne brusi, zadnjič kuhal je polento! Mi ti že pokažemo tvojo »terro irredento«,3 vročo kri vtolažimo! Kranjsko pest in domačijo bodeš pomnil, »caro mio«," polk železni slavnoznan boš poznal i ti, Taljan! — Prišel je celo na Dunaj glas o polku, ki si zunaj v bojni črti že tri leta lavorjeve vence spleta. Cesar sam ga je proslavil: za lastnika mu postavil * Zvezda je znak Italije; vsak vojak jo nosi pod vratom. * »Terra irredenta« = neodrešena zemlja, 8 »Caro mio« izg. Karo mijo = dragi moj. svojega prvorojenca! On je, kteri se edini zov.e po njegovem sinil S tem počastil je Slovence, s tem proslavil celi narod! — V vojni, v miru kranjski Janez zvest mu, vdan bo kot dandanes! Živel polk »Cesarjevič« nam ponos, sovragu bič! Vide. Zvonarjeva hči. (Povest, — Spisala E. Miller, — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) 5. Domnevanja. Pri »zlati kroni« v mestu so pii ob" mizj'h živahno razpravljali o rajnem PraS-nikarju. »Jutri bo imel župan v soseščini dražbo po umrlem učeniku,« je pripomnil eden izmed družbe. »Ne bo mnogo na prodaj,« je pripomnil okroglolični, trebušnati mestni pek in obraz se mu je namrdnil v resne gube; »Danes še ob pet'h so se peljali zvo-narjevi vsi trije, on, sin in pomočnik iz mesta pri zgornjih vratih. Mislil sem si, kam neki gredo tako zgodaj vsi trije, pa nisem hotel godrnjavega starca izpraševat:. In ravno ob enajstih zopet so se vračali z vozom, polnim. stare šare, Učenikova delavna miza, modli in kovine so bile na vozu. Rečem vam, kovine, za pest debele in svetle,, kakor samo čisto zlato. Mislim, da je stari lisjak, ta zvonar, napravil dobro kupčijo. Kaj pa tak tepec razume, kakor je oni vaški žuoan.« Živahno je govoričil r>ek in ko je videl napeto radovednost, ki je poslušalcem žarela iz oči, je še goreč-nejše nadaljeval: »Kaj neki pozna tak-le človek, kakor je ta župan, pravo vrednost različnih kovin, 'n pa če je svinec ali srebro. Svetilo se je tako na vozu, da sem se kar prestrašil. Tako veliki kosi so bili, še debelejši od moje glave, ki ni majhna.« Ma'e kepe bakra in cina, ki ga je imel rajni učenik, so se vsled pekovega govorjenja vedno povečavale 'n so žarele vedno svetlejše in svetlejše, nad vse zgovorni mestni brivec pa mu je živahno pritrjeval: »Sai vemo, da rabi zvonar celo reč srebra. Bogat pa Rudnik ni bil nikoli. No, mislim, da se bo kmalu pokazalo, če je bil plen kaj vreden.« Starikavl mestni kramar Burja, nemirnih, lisičjih oči in plitvega izraza na obrazu pa oripomni: »Nekaj posebnega sta že imela skupaj ta dva, Rudnik in učenik. Stara Lenka» učenikova poetrežnea, je kupov»Ta pri meni danes sladkor, pa mi je marsikaj po-šepetala.« Stari opravljivci so skrivnostno stisnili glave skupaj. otaro Lenko, ki je obenem prenašala * različne stvari iz rjesta kot poto-«ka, so vaj poznali in vsakdo je vedel, da je bil edino nji prost dohod v učenlkovo stanovanje; . ' »No, in kaj je pravila?« je nestrpno vprašal iz veda vi brivec, »Vesela je bila, ker ji je zvonar Rudnik dvojnato povrnil zaostalo mesečno plačo,« in skrivnostno je namežiknil z očmi »n pogledal zdaj enega, zdaj drugega in nato pljunil čez ramo v dolgem loku po sobi in skrivnostno obmolkn i. Možje so se pomembro spogledali, pek je pa zaničljivo pripomnil; »Bo že vedel, zakaj, Zastonj ne bc nihče metal svojega denarja strani.* »Rudnik že ne, saj jc že od nekdaj znan kot stisnjenec,« To je bila voda na pekov mlin. Vsi so držali zdaj z rajnim učenikom. Natolcevanje ima neko skrivnostno privlačno silo, posebno če zadene živega, onega, ki ga lahko udarja s svojo perečo zlobnostjo. Bolj potihoma je torej nadaljeval: »Lenka je tudi pravila, kako vesel da je šel učenik oni dan z doma, V najlepši nedeljski suknji in vse svoje premoženje je imel s seboj, saj ji je sam dejal, da bo prišel zvečer domov bogat, ker nese ves svoj zaklad k mojstru Rudniku. V ta namen bosta jutri epila kozarec vina. No, tako je govoril Lenki par ur pred smrtjo.« Stari kramar Burja je globoko vzdih-nil in nadaljeval: »No, in iz onega »jutri» ni bilo nič in kam je šlo njegovo bogastvo, ne ve noben človek.« »Celo popoldne je sedel pri Zvonarju. Sam sem ga videl, ko je šel tja in se pozneje vračal domov,« je pojasnjeval brivec. »Ej, ni bil norec ne, kakor so vaščani mislili « ie pristavil tretji. »Kaj šel To je büla bistra glava,« so mu pritrjevali vsi. »Ali mislite,« je začel zopet prepričevalno mestni pek, »da bo občeval mojster Rudnik leta in leta s kakim norcem? Je preveč prevzeten za to. Učenik je bil, verjemite mi, v mojih očeh nekaj izrednega, škoda, da je tako žalostno končali« Iznova je nastal mučen molk. Razum natolcevalcev se je upiral skrivnostnim mislim, ki eo se jih lotevale ob tej nenavadni smrti. Ali je bilo vse tako na-tarvno...? »In kaj pravi zdravnik, ki je pregledal mrliča?« je vprašal čez nekaj časa previdni urar. »Srčna kap,« se je hitro odzval brivec, zasmehljivo nategnil ustni ter nadaljeval: »To pravijo zdravniki vedno, če si ne vedo pomagati. No, nas eden od naše obrti pa tudi nekaj razume na zdravništvo, zato pa pravim, da nobeden ne izgleda tako smrtnobled, če ga je zadela kap,« »Nič slabega nočem govoriti o zvo-narjevih; vendar posebne vrste ljudje so pa le. Pri mestni občini v svctovalstvu ni še b!l nobeden kljub temu, da imajo tako razvito obrt.« Nekateri izmed meščanov so v zadregi gledali v tla, urar pa je pripomnil važno: (Dalje.) Padlim Junakom. Ko, Vesna, spet odpreš svoj grad in pošlješ hčerko ven, pomlad, -le vsuj jej v solnčno krilo • obilo cvetk, obilo. Glej božja dekla, bela smrt marljivo prerahljava vrt; a jedne ne cvetlice ne seje na gredice. In vrtec ta, gredice te, pomlad, nam drage so zemlje: iiašince so pokrile iiam tihe te gomile. Po skalnih, zritih kraških tleh posej jim jaglič po grobeh; Junakom v vek naj trobi spominščico na grobi I Junakom sred karpatskih šum nasčj jim zvončka belih trum: Z grobov naj jim zvonijo nesmrtno melodijo. In na grobeh snežnih planin, kier mre za dom slovenski sin, lia prsi pni planike junaštva spomenike. Da nikdar ne pozabi Vas, tf junaki, polje, šuma, kras: Pomnik Vam bodo stale planin granitne skale! A. Hribar. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po o brez kakega odbitka. Me ure oä ШШ hi pepele. Glej Inserat! Tedenska pratika. P e t e k , 27. aprila: Sv. Zita, služila 48 let v družini Fatinelli v mestu Lucca na Laškem. — Sv. Bogomil, škof v Bri-ksenu. — Sv. Sava, nadškof v Srbiji. Sobota, 28. aprila: Sv. Pavel od Križa, ustanovitelj reda pasijonistov. — Sv. Vital in sv. Valerija. — Sv. Teodora. Nedelja, 29. aprila (3 po velikonočna): Sv. Robert, ustanovitelj cistercijanskega reda (1017—1100). — Evang.; Jezus napove svoj odhod. Ponedeljek, 30. aprila: Sv, Katarina Sijenska, devica iz reda sv. Dominika (t 1380). — Sv. Zofija, devica in mu-čenica. Torek, 1. majnika: Sv. apostola Filip in Jakob. Sreda, 2. majnika; Sv. Atanazij, škof in cerkveni učenik (f 373). — Sv. Sigi», m und (Žiga) (f 524). Četrtek, 3. majnika: Najdenje sv. Križ«, -— Sv, Aleksander I., papež (f 119). — Sv. Juvenal, škof. * * * Solnce vzhaja ob 4. uri 47 minut, zahaja ob 7. uri 8 minut. Luna: Prvi krajec 29. aprila ob 6. uri 22 minut zjutraj. * « * Sv. Katarina Sienska. Katarina je bila mlajša' hčerka spoštovane meščanske družine v italijanskem mestu Siena, Njen oče je bil bogato obdarjen z otročiči; bilo jih je v družini 25. Naimo-drejša in zgodaj od Sv. Duha razsvetljena je bila Katarina, ki je napravila že v sedmem letu obljubo vednega devištva. Mati je hotela, daj bi se lepo razvijajoča se deklica lepotičila in posvetno nosila, kar pt dobri Katarini ni bilo všeč; odstriči si je celo dala krasne lase, ki so jih vsi občudovali Za kazen je morala opravljati posle navadne dekle, kar je pa izvrševala z vso pokorščino in ponižnostjo. Pozneje so sta-riši svojo prenagljenost obžalovali in ji dovolili, da je vstopiia v III. red sv. Dominika. Kot redovnica tri leta ni skoraj nič govorila, razen kar je bilo treba s prednico in s spovednikom. Višje naloge, katere ji je izročil papež, so jo poklicale iz samostanske celice. S papeževimi pooblastili je prepotovala vso Italijo, je pripomogla veliko v obrambo sv. Cerkve ter spravila mnogo izgubljenih oseb zopet na pravo pot. Takrat so imeli papeži svoj sedež v Avignonu na Francoskem, kar pač ni koristilo sv. Cerkvi, ker so bili več ali manj odvisni od francoskih vladarjev. Sv. Katarina je s svojo vplivno besedo dosegla, da je papež Gregorij XI. preložil svoj sedež v Rim. Njegov naslednik, odličen in natančen poglavar sv. Cerkve, Vrban VI,, jo je večkrat vprašal za svet v težkih vprašanjih, Umrla je v starosti 33 let. Papež Pij II. jo je prištel med svetnike leta 1461. Najpri|etaejie odvajalno sredstvo so po so<№ vseh, ki jih poznajo, Fellerjeve milo učinkujoč Rhabarbara kroglice z zn. »Elsa-kroglice«. M cel tem ko mnoga druga odvajalna sredstva dražili črevo in slabi želodec učinkujejo Fellerjeve na i» lodec krepilno in ne zapuščajo nikakih škodljivih učinkov. Vsled tega zaslužilo brezpogojno pred' nost. 6 škatelj pošlje na vse strani iranko za k 5 K 57 vin. lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elsatr* št. 16 (Hrvatsko). Istodobno se more naročiti Fel; lerjev bol lajšajoči, dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »El9a-fluid«. 12 steklenic »tan< iranko le 7 K 32 vin, (val To in ono. Recept za tobak. Tobakarji imajo deloma ' sedanjih vojnih postih en post več. Pomanjkanj te božje travice je na9talo iz treh vzrokov. Pr*J| vojaStvo veliko več tobaka porabi, ker kade tuji taki, ki jim poprej le namar ni prišlo. Del zemW kjer se je prideloval tobak, je sedaj rojuo ozen)l|«f n, pr. južna Tirolska. Najbolj je pa povzročila Pjjt manjkanje tobaka zaprtija. Avstrija je v mir.fT časih vsako leto dobila \т inozemstva preko " J. iandske za 40 milijonov kron tujega tobaka, ki № je v svojih tovarnah predelala v raznovrstne ke. — Tobakar pa brez dim» ne more biti, pomaga, kakor le more. Izmislili so si na itotine raznih nadomestil ter predelali v ta namen vsakovrstno perje. Najnovejši je naslednji recepti Nabiraj malinovo in vobidno perje, lapuh, pripotec, perje rdečih jagod, tudi orehovo in trtno perje je porab.io. Razreži vse to, dokler je ie zeleno, na drobno, kakor tobak, ter posuši v senci. Nftto si pa pripravi vročo gosto črno kavo, prime-iaj nekoliko tobačnega izvlečka (tekočina, v kateri te je »pacalo« tobakovo listje; dobi se v tobačni tovarni, napraviš jo pa tudi sam), ali pa denei vmes pravega tobaka (vojaškega), vse to zmešaš s posušenim perjem, da se dobro navzame. Končno razpoloži to zmes pod streho, da se zopet posuši. Ako imaš kaj pravega tobaka, ga vrzi, kolikor se ti zdi potrebno, med io umetno prirejeno zelišče, preden rabiš. Nekateri izbirčni tobakarji vzamejo »raven še posušenega rožnatega listja, špajke, ali vinske rutice (Waldmeister). Pravijo, da je prav primerno tudi brezovo listje. Kako napraviS pravilno solnčno uro? Poglavitna stvar je v tem, da prav postaviš palčico, ki dela senco. Priporoča se ta-le način: Na mestu, kjer bo pritrjena palčica, zabij žebelj; privezi nanj vrvico, ki bodi nekoliko obtežena, da pokaže ravno črto od žeblja navzdol. Nato pritrdi na žebel drugo vrvico; dolga naj bo, če znaša višina oc žeblja do tal, 4 metre, 5'36 m; če je žebelj 2 m visoko rabit, pa polovico zgorajšnje dolžine, to je 2'68 m. Sedaj pa opazuj s pomočjo dobro idoče žepne ure, kdaj bo natančno poldne. V tistem hipu napni vrvico k tlom tako, da se bo njena senca popolnoma krila s prvo vrvico, ki visi na žeblju. Konec daljše, požev viseče vrvice pritrdi na zemljo. Ta črta ti pokaže smer, v kateri ti je pritrditi stalno palčico za solnčno uro. — Vse drugo se potem lahko t4redi in nariše. Kaj raste tudi ponoči? Obresti, davki in ne omožene hčere, (Tako židovski rek.) Komu še škoduje vojska? V Parizu so se pogovarjale visoke gospe pri kavi ter tožile seveda tudi čez vojsko. Gospa polkovnikova vzklikne: Oh, ta strašna vojsltal Vsi trpimo zaradi nje, jaz kakor ve, drage tovarišice. Vidite, ko bi ne bilo vojske, bi bil moj mož že eno leto general.« Tri vprašanja. Pred nekega škofa je prišel fantiček-pastirček, ki se je o njem čulo, da je zelo moder. Prosil je škofa, da bi ga vzel v službo. škof obljubi, da bo uslišal njegovo proSnjo, ako mu bo prav odgovoril na trojno vprašanje; zraven mu pa hoče za vsak po-voljni odgovor dati po en tolar. Škof vpraša: »Najprej mi povej, koliko je iveni! na nebu?« — Deček zahteva tinto in papir; nato napravi toliko pik nanj, kolikor je sploh mogel; slednjič reče: »Toliko zvezd je na nebu in nič več.« — 5kof se zasmeji in reče: »Kdo bo te pikce Itel.« — Deček: »Raj tudi zvezd ni moč se-itcti.ii Dobil je tolar. Drugo vprašanje: »Koliko kapljic je v norjuV« — Pastirček vzame zopet polo pa-wja in začne pisati številko za številko. Škof ta prekine, češ, če boš tako pisal, ne prideš do lonca. Deček: »Saj tudi pri morju ne pridemo [o konca, ako bodo potoki in reke vsdno tekle, "lorite, da vse vode usahnejo, potem Vam po-ic>a, koliko je kapljic v morju.« — Škof je bil «dovoljen; deček je dobil drugi tolar. Nato mu zastavi tretje vprašanje: »Koliko istja je na vseh drevesih? — To moraš pa na «met izračunati, drugače ne velja!« — Deček '.1,!l v zadregi: »Ako odštejete vso listke, ki leseni odpadejo, od tistih, ki so spomladi po-neii, pa veste čisto natančno.« — Škof: »Poni noben čez ne ostane.« — Deček: »Sni perje owmi tudi ne ostane na drevju.« — Škof še p Moral smejati, pa mu jo izročil tretji tolar. kedaj se pa osmeli fantiček, pa pravi: SH.ovolite, da Vam dam še jaz eno vprašanje: čem sva si midva podobna in v čem raz-Tega škof ni uganil. Zato reče de- vi pa- K, ки^лг i S1VU1 JU llgUIlII. /.Ulli 14 m.. »V katekizmu smo se učili, da. ste Jv" m.Pasetc ovčke; v tem sva si enaka. Raz-IKv„» *pa v tcm> da stc vi Pastir, da. bat- in spoštovanje, pa tudi denar .' «e. m sem pa reven pastirček brez denarju knii Ü u«loda- Vzemite v službo in skrbite 'V5 ie mi bo boljše godilo!« dli,^ - ea te 'tiüa jn škof uslišal. Postni je l"» en m učen mož. Japonci hočejo bi« moderni. Japonci kakor lnnn" ..... oči, obrnjene" bolj vsem že ravnajo po roti .k0J'or lnano' poševne rot' »red, Ker se pa evropski modi in no«, bi imeli radi še ravne oči. Pripovedujejo pa, da se tudi ta značilna posebnost, ki Japonca loči od Evropejca, da odpraviti, in sicer z zdravniško operacijo. Oko po operaciji ima popolnoma tako lego kakor naše. Operacija se vzdrži baje brez bolečin, stane pa do 2000 K našega denarja. Ameriški in evropski kirurgi, ki se s tem pečajo, so v kratkem času baje zaslužili ogromno bogastvo. Še celo mikado sam se je menda dal »po-evropiti«. Za razvedrilo. Slabo priporočilo. A: »Ali je res tovarna za užigalice pogorela?« — B: »Res, vse je zgorelo, le užigalice ue. Te nikakor niso hotele goreti!« Dober človek. A: »Ker si Luzarja razžalil, si bil obsojen, da plačaš dvajset kron kazni. Kje si jih pa dobil?« — B:'»Luzar mi jih je posodil!« Vedno razmičljen. Profesorjeva žena: »Dekla je z lestve padla in si koleno razbila!« — Profesor: »Povej ji, če bo še kaj razbila, da bo morala takoj proč iti!« Društvene novice. Za Vincencijeve sirote«. Pod tem na slovom obavljajo razni listi zbirke in darove, vzbujajoč mnenje, da so ti darovi namenjeni za »Patronat Vincencijeve drož-be« (primerjaj našo društveno podobico: sv, Vincencij z dvema sirotama). Resnici na ljubo moramo na tem mestu ugotoviti, da ti darovi ne prihajajo v naše roke in da za nje odklanjamo vsako odgovornost. — Vodstvo Patronata Vincencijeve družbe za mladino. Občni zbor. Zadružna centrala v Ljubljani ima občni zbor 30. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. — Na dnevnem redu je: 1. Poročilo načelstva, 2. izprememba pravil, 3. vlitev načelstva, 4. volitev nadzorstva, 5. slučajnosti, št. Rupert na Dolenjskem, Preteklo nedeljo, je priredila tukajšnja Dekliška zveza igro »Ljubezen Marijinega otroka«, in burko: »Prisiljen stan — zaničevan«. — Stvar je dobro uspela. Sedaj, ko so fantovske predstave na našem odru zelo omejene, pa dekleta bolj delajo. Pri uprizoritvi so pokazale precej spretnosti in okusa za sicer preprosto, a lepo slovensko igro. Med odmorom je domači g, kaplan s krepkim nagovorom bodril mladino in odrasle za neomajno zvestobo do Boga, domovine in cesarja. — Čisti dobiček igre je namenjen ranjenim junakom v Novem mestu. Natla-čenopolna dvorana je pričala, da bijejo v naših prsih sočutna in patriotična srca. — Našim dekletom pa kličemo: Le krepko naprej! Saj to je v prvi vrsti koristno za vas; duševna izobrazba kmetiškega dekleta je velik del dote, — Očividec, S francoskega bojišča. Bitka ob Aisni in v Champagni ponehuje. Pri Arrasu so bili Angleži pošteno lepenL Po izredno krvavih dneh zadnje velikanske bitke se more reči, da so se Nicellesovi drzni poizkusi ponesrečil), Angleško-francoska ofenziva je bila sicer izborno pripravljena, stra-tegično dobro izpeljana, (sovražnik je izstrelil na nemške vrste štiri 'milijone topovskih krogel; bil je po številu topov 20- krat močnejši), a Nemci so spretno in vztrajno preprečili nameravani predor na obeh krilih. Vtis je tak, da se končava zadnje dejanje krvave svetovne igre, Џ Vprašanja in odgovori. . ,. M. D. — Vitanje: Po novi naredbi dovoljujejo tudi otrokom izpod 8 let enako podporo, kakor odraslim, ako mora družina stanovanje plačevati ali pa ce stanuje v industrijskem kraju, kjer so živila sila draga. j i > h ~ dolenjsko: Denar je dovoljen; dn se določi, kdo in v koliki meri bo deležen podpor«, bodo najbrž sestavili pri vsakem glavarstvu poseben odbor, morda celo pri vsakem županstvu. M. T. — Dobračevo: Ta je prazna, da bi bil kdo vzel brez Vašega dovoljenja; ako bi se bilo pa zgodilo, da so na sodišču oddali, morajo imeti po-troilo, ki bi ga na zahtevo gotovo pokazali. Glede sinove dedščine po očetu bi se pa bilo dobro posvetovati s kakim odvetnikom. Ako nakazilo doslej ni došlo, bo med sedanjim vojnim stanjem še težje. Sicer nam pa ni znano, koliko in kakšne papirje glede dedščine imate že v roki. Fr. H. — Feldpost 220: Vprašali smo veščaka, ki ie pa izjavil, da bi moral svet videti, preden bi mogel kaj izreči. Ne verjamemo pa, da bi oblast dovolila med vojsko kake nasilnosti, ko je gospodar na bojišču. Begunka R.: Zakaj čakale in ne vložite prošnje pri glavarstvu v Kočevju! N. S. — Suha: Prošnjo napravite na komisijo za vojaško preživnino pri ondotnem okrajnem glavarstvu. St A. —■ Lembah: Kunci vseh vrst se dobe v Ljubljani: Zajčarna pod Rožnikom; samo dragi so. — Z naslovom omenjenega gospoda ne moremo postreči. Fr. P. Pr.: Pišite poštnemu ravnateljstvu v Trst. Frošnjo naj potrdi županstvo. A. Z. — Sv, Križ: V ti zadevi se obrnile do društva »Dobrodelnost« v Ljubljani (Kolodvorska ulica). c. G. — Pohorje: Tudi če je obleka in perilo na suhem, jn potrebno, da se večkrat presuši ir prezrači. Belo perilo pa svetujejo preprati, da st ne napravijo plesnobni madeži. Skupen odgovor, V zadeve, ki se tičejo rekvi-zicije, ne moremo in ne smemo posegati. Če kdo misli, da se mu krivica godi, ne vemo drugega svetovati, kakor da pojasni svoie težave potom županstva dotičnemu poveljstvu in zahteva svoje pravice. Poštni predalček. J. P. — Slap: Pošljite kaj zanimivega. To kar sc povsod godi, pač ne vleče. — A. S. — Male Dole: Se lepo čita, a predolga je. Morda prilično malo okrajšano in opiljeno, — Iv. Mihevc — Logatec: Ne smemo navesti ne polkov, ne kraja obenem. Vprašajte pri upravi Rdečega križa na Dunaju. — P. Breznik;: Za »špas« dobro, zu tisk pa ne. — Terezija M. — Dol. Brezovo: »Domoljuba« na Rusko ne moremo poslati; ne dovoli ruska vlada. Dobre knjige. Anton Kržičs Vzorniki prvega sv, obhajila, Mala knjižica nam podaja na % straneh kratke življenjepise' bogoljubnih otrok; zlasti nam opiše pisatelj, kako so se ti otroci pripravljali na prvo sv. objiajilo. Zgledi so zbrani in bodo gotovo veliko pripomogli, da se bodo naši mali lepše pripravili na prvo sv. obhajilo. Knjižica, katero krasi več lepih slik, je jako primerno darilce otrokom, zlasti prvoobhajancem. Dobi se v Katoliški bukvarni v Ljubljani s poštnino vred za 2 K 40 vin,, broš, 1 K 40 vin. Smernice za !cto 1917. ne izidejo. Iz prejšnjih let so v Katoliški bukvami v Ljubljani na razpolago še sledeče Šmarnič-ne knjige; Smainice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih lifanij z življenjepisom bi. župnika Janeza Vianeja, od leta 1912. Cena 3 K. Ta snov je gotovo zelo primerna za Šmarnice; razlaga je jedrnata in snov, ki je za vsak dan določena, ne predolga, zato bodo te Šmarnice poslušalcem zelo ugajale; razlagi sledi za vsak dan zgled iz življenja blaženega župnika Vianeja iz Ar-sa, ki je živel v duhu svetosti v mindern stoletju; ob koncu pobožna vaja in molitev. Marija v predpoc'obah in podobah. Šmarnice. Zbral Jož. Vole, župnik, od leta 1904. Cena 3 K. Pisatelj nam slika božjo Mater Marijo v starodavnih predpodobah in podobah, vzetih iz sv. pisma. Lepim premišljevanjem je dodan za vsak dan zgled iz življenja Marijinih častilcev. Devica verne. Šmarnice. Spisal J. Godec, župnik v pokoju. Cena 3 K. Predmet Šmarnicam so nekatere verske resnice, ki jft pisatelj kratko in jedrnato razloži; obenem ovrže razne ugovore proti razloženim verskim resnicam. Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po ponatisu S. J. in Scbepersu Rademot, spisal P. Ladislav O. S. Fr. od leta 1900. Vez. 3 K. Pisatelj nam krasno slika Marijine čednosti in dohrote; za vsak dan nam doda zgled, kako Marija pomaga. Na koncu knjižice kratek mo'itvt'n'k. Dr. Josip Jerše, Šmarnice. Mati čudovita. Vez. 3 K. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 18. aprila: 71, 29, 20, 34, 82. Dtmai, 21. aprila: 81, 38, 54, 8, 16; Fellerjev blagodojni, bot lajšajoči fluid iz rastlinskih esonr. z zn. 12 steklenic 7 K 32 v prosto poštnine. lekarnar E.V. Feller, Stubica, F.lza trg 10 (Hrvatska). Čez ifOOOl) zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. SKRIVALNICA. Jf^ Žalostnim, a v voljo božjo vdan m f sicem naznaniamo vsem sorodnikom. ' priiateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse dobri in ljubljeni oče oziroma soprog, brat, gi spud Primož Kožic pešec 153. bataljona, posestnik in bi* SI obč.nski odbomiK pri Sveti Trojici pri Moravčah padel 13. miuca 1917 zadet od sovražne krogi ie na ruski fronti slar 45 let. Pokopan je bil 14. marca na vojaškem pokopališču 141 i pri Sibeni v Galiciji. Hodi i rabremu junalui i rt viicmu krščanskemu možu časten spomini Celovoc — Sv. Trojica pri Moravčah, dne 16. marca lüli. Žalujoča žena Itsarija Hožč z otroci in rodbini Orehck. — lir. Božič Valentin, črnovoj praporSčak, žalujoči brat. i>aroča te sobotnega,Slovenca' U Vil 160/17/8 983 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razso. dila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Antona Podržaja, rojenega i8. januarja 1879 v Veliki Stari vasi, pristojnega v Grosuplje rim. kat, oženienepa posistnika v Veliki Stari vasi, š, 7, že predkaznovanega, radi prestopka po g 18 št. 1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916. št 261 državnega zakona, v navzočnosti svetnika Potrato kakor javnega obtožitelja, obtoženca Antona Podržaja, po danes dogntni (.-lavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, tako: Obtoženec Anton 1'održaj, je kriv. da je dne 12. februarja 917 v Veliki Stari vasi izrablja e izredne razmeie, povzroč^re -jc vojnem stanju, zahteval za neobhodne reči, namreč za 1 seženj slabiti drv 48 kron, torel očitno čezmerne cene in je s tem zakrivil prestopek draženja po SS 18 citirano cesarske naredbe z dne 21.avgust« 1916, št 261 clržaviiepa zakona ter so radi tega obsodi po § 18 citirane cesarsue nareobe z uporabo § :.(!0 b) oziraje se na § i.65 k. p. r. na 1 teden zapora, poostrenega s pos'cnicm in na denarno kazen 60 K, za slučaj neizterljivosti za dahnili R dni v zapor, začno so je izieklo, da so sodba brez lazlogov enkrat priobči v ljubljanskem tedniku „Domoljub" (vsled razsodbe c. kr. deželne l'сл vojn h čevljev in eanflal S. UAY£k£, Dunaj XiV;3., Sech^bausersir 115. L sarie so zlo. ki na 'e treba zdrav.n z nnj^cejo previdni st|o. Absolutno ?mes- D'illMi (IS- «'ornaC. Ivo«redatvoproiilemu e r m«11 UM mazilo. ..e maže, ie popr h i ma bie2 duha tor i se uiorc bili ludi cez ti. n. Velik Ion«. k K 3 - d oino velik loi.cok i H 50 n. PitPfiTOi, UftWcSfä Zt 1 Skatlin ? K SC■ v i roti preii lafilu *ll povzet « pr PHHHTOL-WEHKE In Budapest VI-10 Eölvös ut 28. J V vojni stieki vsak po moči domovini rad priskoči: Čvrst vojnik ob bo ni črti brani dom in rod do smrti. . Kmetic zemljo obdeluje, žena dcco nam neguje, iola mladi rod vzgojuje, vsem duhovnik pa svetuje, ie za bedne poteguje; >čc vsem on mora bili, lušne rane vsem ceiiti n za vernike moliti, 'a poznam dušice skromno, «ti v molitvi so ogromne, ki za žive in za mrtve zlasti pa za vojne žrtve molijo skor neprestano. Kdo so? Ti je morda znano? Tudi tu na sliki ženo "aidei tako skrito eno. ^ Kufljo a« l beli. žo rabi. ioni mlinski kamni v dooe.osti 12 4 pnice. Ponudile k navedbo cene, de-1 e i osii in bi rine na upravo „Domolj'iba". 08Л isce se za prehran leval ni zavod, ki se otvor), več že rabljenih National-ri gistrirnih blagajn. -Ponudbe pod ■Dobrodelen zavod 883« na upravo našega lista. Naročajte .Slovenca"! Kij se zgodi pomladi ? Ta misel muči sedaj neprestano tisoče ljudi. Po strugi zimi pričakuiemo vroče üueve z vsemi nevarnostmi nuloz-iiivh bolezni. Ako bo prebivalstvo tudi v bodoče tako vestne podpiralo oblasti pri njihovih zdravstvenih odredbah, se ne bodo razpasle grozote notranjih nevarnosti, nalezljivo bolezni: kolera, pegasti legar, driska itd. Epidemija se razširja po boleli in drugem mrčesju; ohranimo torej največjo snažnost. fiazkužujmo roke in obraz, z» umivati e rabimo zel- ,uzredčen I.ysoform. Grff "jmo marljivo z l.yeoforniuin s poprovo meto. Pohlš» i tla naj se čistijo s 3«/o l.yt.oformovo vodo. Pose1" - prip"* rofu, da se unu zuno perilo zbira v v .- namaka 24 ur v voill, katorl jo primešanega 31" aa Lysorornia. Dobiva se v vsaki lekarn u rožerijl. D*. Keteti & MuiAnyl, kemiCav, tovarn« A. O., PJeSL11. fit. Ш7. Srebrn pretim v 6 Evežuih barvah omajliran K 3-60. Ces« tares pcvlSka. ШК novi cenik e koledujeu In vojnimi urami po najnižjih conah. Tudi po p OB t! laetonj. Na obilni oblak vljudno «9 vabi F. ČUDEN IJublJana, PreStrnova ulloa it. I. Gostilničarji! m Gospodinje I | Dokler jo kaj zaloge, oddajam ud ostanka „Siiberia"-2iice (trpežne, poerebrene ilioe is trde kovine) po ouda?ito nizkih cenab: 12 kOMV 8ILBEMA Jtfllatli žilo - X 10*-12 „ „ (dezertn.) otr. žito „ 8>»0 12 M „ kavnih Uit - „ 0*60 veeh 86 kosov za samo K 26*—. Pošilja po povaetjn ali predpla&ln. Poštnina 90 vin Т1ШВ, Dunaj lil, NeBlingg. 26 |L. Zidarji, tesarji, dninarji in ženske dobe trajno delo pri betonsko-gradbcnem podjetju »Plltel & Brausewetter, Gußstahlwerk Judenburg, Gornje štajersko. — tagiitnma udnga z omejen m itmtKom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentnl davek plačate Jx «vejsgs, Zunanjim vlagateljem so za poii- 4t O lian!« denarja пн razpolago brezplačno položnice poštne braniln.ee. Zadruga dovoljaje posojila v odsekih na 7V2, 15 ali 22v2 let, pa indl izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila ^roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštva. Prospekti na rezpoiago. Društveno lastno premoženje znaša коисет 1.1915 K: 519.848 40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 a 15.615 deleži, ki reprezeninjejo jaaatveae glavnice z« 6,089.850 SL Načelstve Pred «edmk. Andrej (Celan, preJat in atolm kanonik v l.jubijani. i. podpredsednik 11 podpredsedniki B.Kemee, o. ki. pruiosor v Liubliani. Karol Pollak ml., tovarnar » Ljubljani VI,!'**11 DoUboi ° P'oloeoi v i.iubljanl ■ Zaje Albin, e. kr raf. oiional r Ljubi,an.; Anton Krni». tal-nik Zadrau» v Liubl,anl- flr. Kerhar Alojil.1, gimn. profesor v Ljubliam. dr. Jakob Mo™ rt«. oSv.t- 52ŽL*K32K T t:"bll0nl; o.ivetSil , i.iublpan, Ivan Snintk. «čl„TTanon,k v l iS**' V ?I!1,0'e»°r v HuMiam; 6r. Viljem Sehvnltza/, odvetnik »Ljnbljam, dr AL. МепНпЦг. prol. bogo.lovia v Ljubljani: Fran Varfclo, o. kr Kimn prot. , Ljubliam, Ignacij Z.plrtaik, kalbet v "nbljS? Nadzorstvo: s.i^i""J «'.IvAat0» f kr. protesor ш kanonik v Hubl,«n! - Članu Aston Caie«, katobet v Liu- bliani: K. Gruber, c kr «n ra6 oflcnal v Liubliani; Ivan Mlakar, i.roteeor » Ljubliani Av*uJfin Z»Jo o kr rac revident in posestnik v i .ubijam !! Rko Se niste, pošijlie naročnino !! obro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo nrarshe umetnosti! Razpošilja zamenjam I elika izbira ur, verižic, fstenov, lepotičja, daril v velikem krasm ceniku, Jterega zahtevajte za-oni in poštnine prosto. fofo uro zastonj! Ptančneje v krasnem ce-P". ki se pošlje zastonj Poštnine prosto. &ako soduo vse stranke* Gisoi 1аШђ pisem Vam Шђко pokažem. ' 9o tetty še m popravna potrebna, Mon znanci so zelo iznenaaeni aa ona ko-vinasta ura, katero sem on Vas kupil K 4-10, še nt bila oooravhena in gre vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno lako za mo/ega nečaka. Vsoto K 440 oošl/em istočasno po oošlni nakaznici na Vas Ves na/lepše pozdravljam Skaričevo on Krapinu Franc Mlinarič, pos. Vse ure so natančno preizkušene I Г"" *™mka ,,/KO" svetovnoznana. Lastna protokol/rana tovarna ur v Svicf, Svetovna razpošiljal niča SUTTNER Ш51 LJUBLJANI it L i« j*"« Podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. M zapestni ura astam-uo rtfuui. in m-dp» Nik.l Ji teklo K II — i» - lil - a radii. «veatln kanal 3 t« m - 84 v «rob okr. K 18. - M. - Sh. i rad. »voi tu K ao - an — arebr. aap. v>uilas». K m — ae in vis. Zamena dovolj, ali ' tfenar nazaj, gfi Pošiljat, ro J povaotiu j li f predplačilu i RaKnoöilial- 1 niča t JANKONFAD, c.l.fcMw. tf t>. VnstrBrfxH'.m.fielkf. Proč s tem-le SkrajSanjc j nofl ne- { vidljivo. Elastična no,h m a ha.v.cia-bi se lahko vsak Čevelj. Krofiu-ro poSlic zastonj Extens on Ges. 7 omej. jam.. Frankfurt pni Main. Eschersheim Nr. 38. Кндоше v Katoliški fnamvdnl lc sredstvo za pomlaje-rramyuoi |en(t ,BSi M rl)ece, svetle in sive lase in brade za trajno lemnopnbar-va. i atekltnlca s poSln.no vred K 2-70. Dirilvnl i* rožnata > oda, ki živo po-ИуИуВ! rdeCi bieda lica. UClnek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-4«. Povzetje 85 virarev veC. Naslov za naročila: JAN GROLICH, drožerija pri angeln, Brno 64', Olorava. Avtomatična past za podgane K5-80, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 ži-vali v eni noči, ne zapuete ni-kake sledi in se same zopot uti.nuvijo. Povsod najboljši uspehi. Mnogo za-tivalnic. Pošilia se po povzetju nli proti predplačilu. Poštnina SO vinarjev. Izvozna tvrdka Tintner. Dunaj II«.. Neullngg 26-L. Srbečico, lišaie I odstrtiiu prav naglo dr. Flesch-n „ru-|ä javo mazilo". Mali iomek K l-бо, veliki K 3-— porcija za rodbino K 9-—. Z uporabnim navodilom se naroča pri: Ог. 11 leset» лгопеп Hpo№«. aae I yör). tRram Jetlžni [Bolni na prsih Bo.ui na piuiih Nadušljivl I Blodični škrofulozni Slabokrvni Kune,no bo Je nu£lo sred-tvo, ki prinada ramu nave-dcnitn bo'nikt in cnopolaS&n einozdravi enje: Lekaija v er tesa Apneroželezni sirup. 'i n aredetv.» no jo izkn/.alo sijajno pri c totieoo bol nikih in tfa tedaj priporoi1: jo in poiab jajo liajudti£neje.i profesorji m zdravniki kot najvažnejšo fcrrdstvo pr; gorenjih bo'eznih kakor tudi pr.: oa ovs.tem lrašlju, analcškl bolezni trhalniiej. 1.1.1 u-vaajn krvi. aubostl, ženskih boleznin los pri slabosti II utrujenosti vsake vrele. Kadi hv. ei;u i n-jeinejro okusa in duha (ra rudi zav-živa o nu veeji razvajene!, celo otroci. Ж Vojaki, ki fle u rujeni in jem vraCajo z bojuča, radi Jeml o z veliko or шјо za utrdi ev m okropitev organizma, ki oslabel po vojnih nuj orih. "ЧВШ 1 steklenica K 0.— franko; i steklenice, navuilno zadostujejo zu ein» zdravljen o. Co ве i'oSI e dennr парггј, K 17'— fra-.ko; rri t. Vertes Adlo,-Apotheko I>u"os 787. oio p. a- dež, žiili. in rerine, nezl In iamsl. гаипићИи sprejema zavarovama na doživetje ln emr, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodno Ig lamslvena zavarovanja. Javen zavod. AbsoluinR varnost. Nizke preutijc, Udeležba na tlivirienrtnh prt živi eneki zavarov že po prvem tetn. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.638 — -tanje irar. lontlov koncem 1914 K 48.732CÜ2-76 V letu 1914 se ;e izplačalo га-varovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-« Kdor namerava sklenili iltljirska zavarovanje vetlavaa hkrati za volno zavarovan le. na| se v lastno ktrlst obrae tli garl liaeritvana pooruiaicr. frospekil zasloni In woStnlne prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji. Marij» Terezije cesta 12. lazRnaCsilfii! s »volim 18ö cm do:gim< or;aSkim( Loreleiskimi lasmi, kf sem ih dobila po W mesečn; rabi pomade ki sem •o iznašla sama. fo tc cd.no sred-stvr pro* zpadan.it las, za n lh rast n negovanje, za o.ačitev las šča« Br mošk h кгерко oospežu e rast rade, n --»c n^ kratk* dobi de>ciasem in bradi naravni blesk in polnost, in lih varuje м cd nrezrodn'im os .venjctn do najviSic starosti ЛЦ P0KB.-J I0.~ in K 15. Po ooSti sc poSilia vsak dan po vsem svetu s poStnim oovzet cm aH dcu^r naprej iz tvornicc иашог ic raslavljati vrsa naročila Ana Csillsc. Mm i, Kolilm- rid ii. LJUDSKA POSO reglsfroDana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vtsge o „L udski posoiHnici" so popolnoma oarno naložene, ker poso-fllnica di|c denar na narni posestna na deSell in v mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 10U kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni k: edit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 4 s z e r u n e raklaiij znaiajo okregio ran 80C.6SS0' . Stanke Beraniinih jiag se koncem leta 1915 ' 23 miüremm? S*rm. m Izdaja konzorcij „liomoljuba" Odgovorni urednik Jožei Gostlncar, državni poslanec. Tiskala Katri