290. številka. Trst, v četrtek 19. decembra 1901. Tečaj XXVI .ZAiaoat" ••krat 1» r&zun ta rarniknv ob 4. ori ircćet Vl^llha taaia : za celo iet/i . .......24 kroa za pol leta ......... IS „ » trt leta........ « „ u eo ......... 3 kron) _ x. o 'nino s plačevati aa:>|#i. 5ia n»-*■*<»« bret aHI'il«.* nar 1*111 D® ~«Jrv _f F • tonakarnab ▼ Trnu se procOtjajo po- aaaeoie 5 te vi lite po 6 aiotink 3 nrć.<: Uren Trata pa po 8 ntUnk (4 mwf.' Telefon fit». S70. OflMl •« računajo po vmtah ▼ petitu. Za večkratno naročilo 0 primernim po pun to m Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-noačl oglasi itd. se računajo po pogodb« Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moli V.t dopisi naj se pošiljajo urednlfttvn Nefrankovani dopisi ee ne spreiemajc Rokopisi se ne vračaio. Naročnino, reklamacije in učlane spre-)ao»* apravnlAtvo. Naročnino in oglas« j« plačevati loro Trst. IjredalAtv« In tlakama se nahajata v uli. I Oarintia štv. 1*2. I prariilAtTo, Id (prejemanje Inseratov v ulici 3JoHa piccolo Siv. II. nad»ir. ladajatelj in odgovorni urednik Pran Oodnik. Lutnik konaorc:j liata „Edinost" Nakanila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu Ali je še kdo med nami, ki ne vidi?! 1. Kami Mar.v je bil rojen leta 1-S18 tam gnri v nemškem Trieru, umrl je pa leta 1883 v Londonu. Kari Marx je bil duševni vodja modernega socijalizma. Mož je bil brez dvoma velik mislec in se je z velikim umom svojim poglobljal v gospodarska in socijalna vprašanja. Ali bil je zagrizen teoretik in doktri-nar, s čemer je tudi povedano, da se njegovi nauki niso mogli vzdržati, ker so presegali meje možnosti, kakor jih črta narava družbe človeške. Jveta 1848 je n. pr. iz Kolonja ven pozival ljudstvo, naj se upre plačevanju davkov, pozneje je bil v Londonu duša. »zveze komunizma«. Le ta 1 st>4 je bila ustanovljena »Mednarodna delavska asocija cija« z glavnem sedežem v Londonu, kateri je ravno Mar_\ spisal inavguralno adreso in pravila — program ! Ta program je pozival delavske sloje, naj porušijo aristokracijo in buržoazijo ter naj oni vzamejo v roko javne stvari. Delavci naj se emancipirajo! Ta emancipacija pa ne sme biti lokalna, niti narodna, ampak — mednarodna naloira Ta naloga *aj ol»sera, v«e dežele i o rešijo uaj jo po določenem načrtu in po skupnem delovanju — delavci vseh dežel. Ta program se je nadalje izreke! proti kapitalističnemu načinu produciranja, ki gospodarski podjarmlja delavca, ga tišči v hlapčevstvo, ga pušča duševno po-ginjati in ga drži v politiški zavisnosti. L. 1 >o> so imeli kongres v Bazelu (v Švici), ki je iyjavil, da ima človeška družba pravico odpraviti privatno posest zemljišča in tal in spremeniti isto v skupno posest! Nočemo dokazovati tu, da je tak program utopističen, neizvedljiv. Ali Marx se je fanatično držal teh svojih naukov. On je bil ravno — doktrinar. Saj govori dovolj glasno to dejstvo, tla se je omenjena »mednarodna delavska asocijacija« kmalo razbila in da je med velikim delom socijalistov samih bolj in 1 »olj pojavljalo ogorčenje proti Marxu in njegovemu prvemu učencu, Kngelsu. Kritiki Marsovih naukov so {»ostajali vedno gosteji in glasneji, v najnovejem času pa jim gredo posebno do živega. Za danes hočemo imeti le dejstvo pred očmi, da je Marx spočel idejo velike orga- nizacije delavcev vseh dežel in brez razlike narodnosti, torej idejo mednarodnosti, i n t e r d a c i j o n a 1 i z ra a! A potem dejstvo, da so dogodki v socialističnem taboru samem, kmalo po smrli Marxovi, že v 70. letih, začeli dokaz-vati, da je tudi ta ideja utopisti čn a, neiz v edlj iva. Temu v dokaz se moremo zlasti danes sklicevati na notorično, vsem vidno, neutaj-ljivo resnico, da se socijalistične stranke vseh narodov zopet nacijonalizirajo! Socijalisti v Nemčiji n. pr. so že davno modificirali svoj prejšnji program v zmislu, da ne negirajo več tako trdovratno pojma domovine in da ne taje več tako doktrinarno potrebe nje obrambe. In kaj vidimo na Francozkem ? Vidimo, kako je socijalistom čisto prav, da njihov sodrug Millerand sedi v buržuazijskem mi-nisterstvu \Valdeck-Rosseau in ga nič ne ženira navzočnost zastopnika militarizma: generala in vojnega ministra. YTodje socialističnega tabora na Francozkem so pač uvideli, da z doktrinarstvom se ne prihaja nikamor in ne doseza ničesar in da treba iskati kompromisov s tistimi razmeram', ki obstoje in ostanejo, ker se ne dajo odpraviti, in sicer zato ne, ker izvirajo iz sestave, iz narave človeške družbe, iz ljudij samih, kakor-šni so ! Ali oglejmo si nekoliko po naši ožji domovini, po Avstriji ! Tudi tu je glavno vodstvo na Dunaju slednjič sprevidelo, da ob ideji internacionalizma in absolutnega, trmastega negiranja nacijonalnega momenta organizacija gre niz-dolu in je zato isto predelala po narodnih skupinah in je s tem slovesno pripoznala, da tudi ona se čuti primorano poštevati nacijonalni moment. Voditelje italijanskih socijalistov v Tirolu vidimo v prvih vrstah, rama ob rami z narodnimi voditelji, v borbi za tako rešenje trentinskega vprašanja, ki bo ugodno Italijanom. Ceske socijaliste vidimo nastopati na shodih skupno z voditelji nacijonalnih strank za kulturne potrebe naroda. Drž. posl. Daszvnski, ki je bržkone najbistreja glava v taboru socijalne demokracije v Avstro-Ogerski, se je v svojih govorih o raznih prilikah že poteze 1 za ide-jale naroda poljskega, posebno sklicuje se na sijajno prošlost tega naroda. In nedavno temu, ob veleaktuelnem vprašanju, ki razburja vse civilizirane narode Evrope : radi postopanja pruske vlade s Poljaki v Poznanju, je Da-szvnski v avstrijskem parlamentu plamenitimi besedami obsojal postopanje pruske vlade toliko v ime človečanske ideje, kolikor t ti d i v ime »svojega naroda*. Ako primerjamo nauke Marxove n. pr. z nastopanjem jednega Daszvnskega, ki je, ponavljamo to, morda najbisirejša glava v taboru socijalne demokracije v Avstro-Ogerski, potem vidimo, kako se je le ta pod težo razmer odmaknila od naukov Marxovih. Trideset let je že od tega, kar se je začela rušiti zgradba teh naukov, zgradba utopij. Povsod i so socijalistične stranke jele delati koncesije okolnostim, razmeram in čju t s t v o v a n j u narodov — in to ne na svojo škodo, kakor nam priča mogočno naraščanje socijalne demokracije v Nemčiji —, povsod i, izvzemši smešnomalo oazijco, ki jo tvorijo — slovenski socijalisti v Trstu!! Mi Slovenci smo pač fenomenalni v marsičem, samo ne v — dobrem. Zato smo tudi fenomen se svojo »socijalno demokracijo« v Trstu !! tudi na Dunaju in da naši branitelji pri sv. Stolici: = 11 i tiiso nič delali, ali, ako so delali, pa nič dosegli ! Ako se imenovanje Flappa v kratkem objavi, naj se zbere vsa slovanska duhovščina na sestanek, da temeljito »a priori« določi svoje stališče. Principiis obsta ! —.—.—o. TRST, dne 19. dec. 1901. Božično darilo . Oziroinnaen-trefilet, priobčen v našem listu pod tem naslovom, nam pise duhovnik iz Istre : Odposlanstvo : Pesante, C'leva, l>ut-tignoni, Benussi je bilo že od oki obra c dogovorih 'nt potjovu rjav jih z Rimom o zasedenju tržaške škofovske stolire. V začetku se je menda resno mislilo na prošta Petronija ; ali ko je mož menda 11 vi del sam, L I S T E 33 Za dežjem solnce sije. — Povest iz }>reji»iiii stoletij ; prevel BokoviĆ. — Starček je «prove 1 Lavro po senčni stezici navkreber in jo je privel kmalu do pred male hišice, kateie v na n; ost je bila pr prosta in skromna, a. vendar prikupljiva inje že kazala, da je tu d«»m prave domačnosti. Ko sta hodila navkreber, je I^avra slonela ob starčkovi roki, kajti utrujena je bila tako, tla ni mogla već boditi ob lastnih močeh. Ko sta dosjtela pred hišo, jima je prišla nasproti mlada deklica, ki je kar debelo gledala, ko je zazrla neznano žensko, oprto ob roko starčevo. Zvedavo je pogledavala starega, kaj neki to pomenja ?! No, stari je imel v hipu druge skrbi, nego da bi imel časa v to, da bi ustrezal radovednosti dekličini, in velel jej je : — Marija, sprovedi to gospico v sobo, in poskrbi za vse. česar jej moremo nuditi v odp^čitek in (»krepilo. Deklica je bila menda navajena ubogati molč^, kajti ne da bi si bila dovolila ni be- sedico nadaljnjega vprašanja, je sprovela opotekajočo se in prepadlo Lavro v mirno sobo, seveda priprosto opremljeno, vendar pa preskrbljeno tako, da je Lavra hvalila milost božjo, da je v svojem žalostnem položaju vsaj za hip našla tako zavetišče. Domača deklica jej je donesla nekoliko okrepčila, katero je Lavra vsprejela izrazom najgloblje hvaležnosti. Kajti še le sedaj, ko je nastopala reakcija po duševnem razburjenju zadnjih preživelih ur, je začela občutiti, da je tudi ona človek z vsemi telesnimi potrebami, da je torej — lačna ! A čim je zadostila tej telesni potrebi, jela se je — naravno — oglašati druga : potreba počitka. Legla je na postelj in počivala tako mirno, kakor že dolgo ne. A v snu se jej je ponovil oni trenotek, ko se je tam zunaj na planem, sama, zapuščena od vsega sveta, vzbudila, ne iz sladkega spanja, ampak bolj iz nekake nezavesti, omame, in je hkratu zazrla tam na strani rešitelja, starčka milega obraza. In sklenila je roki v molitev do V se višnjega, da bi starčka tisočero povrnil storjeno jej delo človeškega usmiljenja... Sama ni vedela, kako dolgo je spala. Dvignivši se je stopila k oknu sobice. Tu 6e jej je odprl pogled na čedno urejen vrtiček. Hkratu se jej je storilo neizrečeno milo, kajti vsa ta okolica : snažna hišica na samoti, ta srčna dobrotnost teh ljudij, vsa ta priprosta a ravno zato osrečujoča domačnost, ta lepo urejeni vrtiček — vse to jo je spominjalo na nje lastni dom, na dobrega očeta, na nekdanje dneve tihe sreče. A iz tega blaženo-ža-lostnega razmišlja vanj a jej je ustajalo usodno vprašanje, ki jo je potresalo do mozga : bo-li še kedaj videla zopet svoj dom, svojega dragega očeta, bo-li še kedaj uživala zopet nekdanjo srečo ? ! A poleg vse te neizmerne ljubezni do rodnega očeta je bilo vedno prostora tudi za misel : kje je Edvard, je li je sploh še živ, ga-li bo še videla kedaj ? ! Sela je k mizici, oprla čelo ob desno roko, dolga trepalnica se jej je povesila preko mokrega očesa in topla solza jej je porosila po licu. Ko je bila tako utopljena v svoje skrbi in spomine, so se vrata na lahno odprla in v sobo je stopila Marija, kakor je starček nazval svojo služkinjo. Vprašala je Lavro, da-li želi česa ? Na odgovor Lavrin, tla za trenotek nima nikake želje, je začela Marija — kakor da jo sili v to srčna potreba — pripovedovati, kaka blaga duša je nje stari gospodar, kako zlatega, plemenitega srca je ... . Lavra je bila torej utrjena v prepričanju, da se nahaja pri dobrih ljudeh in da jo i je dobri Bog za hip spravil v varno zavetje. Potem si je dovolila vprašanje po imenu svojega dobrotnika, na kar je deklica pojasnila, da nje gospodarju je ime Beaufleur, da živi zadovoljno v tej samoti in le od imetja svojega. Čut hvaležnosti se je tako intenzivno pojavljal v srcu Lavrinem, tla je čutila nujno potrebo, da bi kar najizgovorneje dala od-duška temu čutstvu svojemu. Zato je vprašala : — Kedaj bom mogla govoriti z blagim možem in dobrotnikom svojim ? — Kadar vam drago, lahko nemudoma, saj se ravno sedaj nahaja tu doli na vrtu ! — je bil odgovor deklice. (Pride še.) kaže neopravičenim, in če pisari j i laških listov ni le ta namen, da bi oplazili vlado, da jim bo na uslugo tudi glede te zahteve skrajne objestnost', potem seveda utegne nastati zanimivo vprašanje: kdo bo deželni glavar v Istri ? ! — Kakor rečeno : mi sodimo, da si vlada vendar ne bo upala priti s takim afrontom proti Slovanom, ali prisegli bi vendar ne, k*»r skušnje nas uče, da v tej deželi nemožnosti je — vse možno ! Državni zbor. — ZI>ornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.* Trgovinski minister baron Call je odgovarjal na tozadevno interpelacijo posl. vit. V ii kovica ter zatrdil, da je Llovdova družba sf-r namerovala opustiti jedno paro-plovnih lin : Trst Metkovičali da je to misel opustila. Oigovarjaje na interj>elacijo posl. \Vil-heima in tovarišev glede pomanjkanja nemščine zmožnih uradnikov na agencijah avstr. Llovda. rekel je minister, da je na vseh agencijah dovolj nemščine zmožnih uradnikov padal trozvezo. Francija hoče izrabiti to razpoloženje v Italiji in v ta namen ponuja francosko časopisje Italiji Tripolis ter opozarja isto na finančne ugodnosti, katere bi se jej prikazale od fraucozkega denarnega trga. Francija hoče na ta način preprečiti, da ne bi Italija nasproti Nemčiji vsprejela kakih obvez, sovražnih Franciji. Za Nemčijo pa ne bi imela zveza z Italijo nikakega pomena, ako se ista ne obveže, da bo v slučaju francozko - nemške vojne stala na strani Nemčije. »Neue Freie Presse« dodaja šr, da ob sedanjih okolnostih ni aemožna zveza Italije s Francijo, a da se Italija vsejedno dobro premisli predno stori tak korak ! Ker da bi, ako pride v Franciji do klarikalne vlade, utegnilo postati rimsko vprašanje resno. Nam se pa dozdeva, da bi b;la v tem slučaju Italija ravno najbolje zavarovana, ako bi bila v zvezi z Francijo, ker Francija — in bodisi tudi pod klerikano vlado — bi in da bo uprava skrbela, da ne bodo odslej j v~endar ne mogla, dokler je v zvezi z Italijo, za občevanje se strankami na konzulatih ra.'delovati proti integriteti iste Italije. S čemer bili le taki uradniki, ki -o tudi nemščine i P,aši dunajski list, to nasprotuje torej direktno zdravi legi ki. Ce »N. Fr. Pr.« ne ve uprave, ki d^seza svoj jedini in resnični namen. To je kardinalni pogoj, ali ne — jedini. S poznanjem jezika še ni izpolnjeno vse. Javni organ mora ljubiti ljudstvo, med katerim živi, mora imeti zmisla za potrebe istega, sr.*e za istega bedo in trpljenje! A kdo more imeti več >.misla za potrebe ljudstva in srca za nadloge istega, nego oni, ki je vzras*el iz lega ljudstva ?! Izjeme so možne in jih nočemo negirati, ali pravilo ostaja inje neoporečno: uradnik, katerega veže z ljudstvom rojstvo, torej srčno čutstvovanje, zavest skupnosti — takov uradnik ima v sebi vse tisto, česar treba, da se ves posveča svoji lepi nalogi ! A ravno proti temu greši zistem na Primorskem — zistematično, proračunjeno, prav kakor da hoče, da — kakor smo rekli že gori — javna uprava ne bi dosegala svojega namena. Tu pri nas se dan na dan, z neverjetno doslednostjo, ki meji skoro ob cinizem, prezira resnica, da je uprava tu radi ljud- venskih napisih! C) teh ni duha ne sluha nikjer! (.'emu tud;, saj za neumnega Slovenca je vse dobro! Tako si menda mislijo gospoda na direkciji — gane se pa ne tako nihče! — V vagonih se šopiri povsodi, in celo včasih na prvem mestu, odurna madjarščina. Morda radi tega, ker nekaj mogočnih in vplivnih delničarjev biva na Ogerskein. Tiskovine so na vseh progah izključno nemške. Pa kako ne — saj se ljubljanski trgovci (v središču Slovenije) ne mislijo na to, da bi se potegnili za to, da bi se tiskovine udobivale dvojezične. To so naši bratje Čehi vse drugačni. Ceh ne bi vsprejel samonenške tiskovine — za noben denar! In ako so v Trstu, od nosno v Gorici tiskovine nemško laške, na Reki madjarsko-italijanske, zakaj naj bi ravno Slovenci ne mogli udobiti dvojezičnih tiskovin ! Tega res ne umejem. Seveda, dokler bomo tako popustljivi in malomarni, se pač ne smemo čuditi,£da nikjer ničesar ne dosežemo. Ako bi vsaki slovenski tr^ovee zavra- zmozn:. stva in ne narobe. Ko tako-le razmišljamo o! nemške tiskovine, bi vodstvo južne tem nesrečnem zistemu s^, nam dozdeva, da isti smatra prebivalstvo le kakor nekak objekt za razne eksperimente, s katerim; hoče M »j došli m i spisi bil je tudi predlog *ioer družili razlogov za vztrajanje Italije v tro- j briljirati pred onim, ki so— mogočneji posl. Choc, Kataj in tovarišev za ustano- izvezi : P«»tem je pa že res, kar smo rekli vitev češke javne ljudske šole na Dunaju. I uvodoma, da trozvezi je izpodmaknjena pod-Zbornica je na to vsprejela zakonski na- stava, ker so odpadli vzroki, radi katerih je črt glede pravice advokaturskih kandidatov, za8novana- da smejo nastopati kakor branitelji obtožen- | Seveda bi se msrali tu obrniti na adreso cev radi prestopka, ter zakonski načrt glede avstrijskih diplomatov z vprašanjem: da-li j« 1 izgled. dijurnistov. — Finančni minister pL Bohm- državniško, da-li je modro, da-li je pre- i r . . Ba\verk ie izjavil, da vlada odklanja zakon i vidno - in ali n, marveč nedopustno, ne-; V ^radu v Istri je sedež sodnega glede dijurnistov, ker meni, da je treba ure- opravičljivo in najstrožje obsodbe vredno, ako i <>k raj a. Prebivalstvo tega sodnega okraja je diti razmere d-jurnistov potom naredb in vlada !država eksponira, ako sili državljane ^»J«*™ ^vensko-hrvatsko. Tako izključno, v velikanske žrtve in ako se da bl morala biti a priori izključena že mi-s trdo roko dotika tradicionalnih čutstev j8el Bama' da Je možen uradnik, ki ni mi železnice gotovo kaj kmalu ustreglo opravičenim zahtevam našim ! Kolikor mi je znano, stoje dvojezični napisi na postajah od Hrastnika do Divače, pa ne na vseh! Torej le Kako se pri nas ob imenovanju organov jtistih Par šfcacij žteJe illžna *«!*«"<« ** javne uprave zistematično greši proti najele- j8,oven3ke- to škandal, pa res ne vem. mentarnejim pogojem dobre uprave, uprave, ' ki naj bi bila potrebam ljudstva na razpolago — za to hočemo tu navesti eklatantan hoče iste na ta način tudi urediti, kakor hitro bo z!>ornica glasovala za kredit 5 in pol milijonov kron, ki je potreben za regulacijo plač dijurnistom. Zbornica je potem po daljši razpravi vsprejela zakonski načrt glede avskultantov. kaj naj porečem. Pravično bi pač bilo, da bi južna železnica na postajah od Lipnice na Štajerskom pa do Trsta zraven nemških preskrbela tudi slovenske napise, tiskovine in stampilje. Ako bi mi ne držali rok križem, bi se tudi to dalo doseči. Ali pomagati bi moral vsaki po svoji moči. Občinski odbori, na primer, naj energično zahtevajo od vodstva južne žolezuice dvojezičnih napisov oziroma tiskovin, in poleg njih naj v prvi vrsti milijonov svojih najlojalnejših podanikov in naše rodnosti ! In vendar vam hočemo do- ! trgovci 8tore 9V0j0 dolžnost. vse to radi politiške konstelacije, ki je po kazati, kako temeljito zgrešena je taka misel, j Vrhl/tegapa ne smemo pozabiti, da evoluciji, ki se je zadnje čase razvila v raz- ros.mo, poslušate le! L verjeni smo, da «e na _ ^ 11 . .... A J mnogo pripomorejo do ravnopravnosti našega i 7 ni Aor* np'/mmp nslanske zbornice pnobiaščenje za odkup Ivan Mermolja, Vrirgil Lussin v G >rici, z izključno slovensko - hrvatskim prebivalstvom, so : C. k. sodnik — Italijan. c. k. adjunkt — Italijan, c. k. davkar — Italijan. c. k. davčni praktikant — Italijan, c. k. zemljemerec — Italijan, c. k. poštar — Italijan, c. k. ekspeditorica — Italijanka ! Ali vam je že dovolj, dragi čitatelji ? ! h postajali po vsem Slovenskem ni sledi o slovenščini. Maribor, Pragersko, Ptuj, Ljutomer, Celje, Zidanmost, sv. Peter itd. imajo izključno samo-nemške napise. Naravnost poniževalno pa je, da imati tudi narodna Nabrežina in Sežana sicer laške in nemške.... a slovenski napisi, kje so?! Na Štajerskem, Koroškem in deloma na Kranjskem nadvladuje na železnicah nemščina, na Primorskem pa italijanščina — slovenščina je pastorka povsodi. Skrajni čas je, zasebnih železnic ter za rešitev drugih žele- Otmar Klamt v Pulju in Ivan Sirnik v Ru- pa nemo v da ^ južni železnici je bav I v svoji včerajšnji seji z načrtom za- nobeno stran se vladni zistem ne kaže niti se nočemo dotikati njihovega strokov- jdoa€Žemo »vojemu jeziku jednakopravnost. kona o kiosnjarstva. tako izrazito, kakor v imenovanji javnih nega usposobljenja ! ! Ali jezikovno usposob- I *J" Trozveza in Italija. Dunajska »Neue funkcijonarjev, organov, ki naj v imenu dr- ljenje njihovo absolutno ne rao;e biti za- Neprilike na državni železnici. Pi- Freie Preske« prinaša zanimiv članek pod žavne uprave vodijo javne posle: bodi šolske, dostno. In vrhu vsega so tudi oni — ljudje! Ka- uarn - ^o sem se dne lo. t. m. vozil naslovom »Italien und der Dreibund«. Ta bodi pravosodne, bodi narodno-gospodarske, kor nikdo e more skočiti iz lastne kože, j P° državni železnici iz Ljubljane proti Gro članek nas /.anima seveda v prvi vrsti radi bodi finančne! O tem imenovanju, oziroma tako se tudi oni ne morejo iznebiti zavesti, i 8UPUU» flem doživel sledeči slučaj predmeta, o katerem razpravlja, ali zanima nameščanju se človeku odklonljivo vriva mi- da so druge narodnosti sinovi! Srce nji- žena Janjeta Bižal iz Podgrada se je dne ka nas tudi in še posebno, ra
  • U6a 2 K 4 P°" pa je zato, ker se jej je odmaknila raison nega razmerja med ljudstvom in organi javne ^ Je za°teval 1a yo odplačila, ; j)0jn0 voznino, a brez kazni. Žena pa je imela i- . ii.i - - i m ■ ■ . , . oziroma kazni. Ta sprevodnik je pa bil zel<5 , - . • , 1 j- .m t t ■ snrevodnik a etre, pravo do obstansa, ker r»ogoj in pred- uprave. Ta intimnost se ima kazati v zauna- r> - , .. . , - P" set)I le i Jv _u st., zato je sprevoanih. 11 ' aroiranten. Zena ni znala nemški, sprevodnik .. , • „ p„ ., i- . ;t postave, radi katerih je navstala, ne ol>- nju ljudstva do javne uprave, v trdni veri,! 6 , .. . I zahteval, naj ista v (Tro^uplju izstopi! bpre- stoje več. »Neue Freie Presse c izvaja : da organi hočejo ljudstvu dobro. Da pa more navstajati, se ohranjati in utrjati taka vera, pa ne besedice slovenski, zato je trikrat prav robato zaupil nad njo, naj plača zahtevano ' , svoto. Ker žena ni imela dovolj denarja, .... . . ! . . . pogoju . . za -0 piaćal neki gospod iz Trsta, z jako z vahno razpravlja o .hpnem pojavu tri- mora biti dano primerno posredovalno sred- ' »\ dunajskih dipl* matičnih krogih se mora luti ustreženo kardinalnemu . ... opazko, da stori potrebne korake na železnič- pohtansketra vi»rašania. ko se Italiji takore- stvo. A to sredstvo more biti le jezik, živa , ' , . , - i t - i- i i - , • - , m nem vodstvu koc -k raj ponuja ilezeia 1 ripolis na severni govorica. Ker pa ze zdravi razum in logika obali Afrike, ob sredozemskem morju. Govori stvari same pravita, da je uradnik radi Ijud- ee. da se na ta naein hoče Italiji jmkazati, stva tu, in ne narobe, more biti takov po-: kake k'«r sti j«» pričakujejo v zvezi z Francijo in Ku-ijo, mtdttm ko je v dosedanji trozvezi doživljala le razočaranja. Zvez(» s Francijo priporočajo že mnogo časa laški listi in tu b v francoskem časopi-ju >e za isto vedno bolj zavzemajo v novejšem času tudi taki listi, ki stoje prtv blizu francozkej vladi. Ta razpravljati a niso brez vsake podlage, ker je znano, da v kratkem poteče rok trozveze in Frai^iia želi, da bi se ista ne obnovila več. V Italiji javno mnenje vedno bolj o g r e v a z a F r a n c i j o in znano je, da je celo -% Slovencev in le iz 5% Nemcev ?! R. Bodi ustreženo! Predvčeraj, not ca naša, uaperjena proti »Novicam«, je provzročila veliko zgledavanje meti našimi mestnimi čitatelji. Marsikdo nj;h je majal z glavo in ni hotel verjeti. Da bo vsakemu dvomu konec, hočemo tu doslovno posneti oni odstavek članka v »Novicah«, ki je ogorčil nas. Ta odstavek slove : »Hrvatje »o >e postavili na stališče, da mora Zagreb bili tudi za Slovence kulturno središče. V-aki človek mora uvidevati, da je to v sedanjih razmerah in ne glede na to, da Zagreb še nima nobenih pogojev za to, nemogoče, ker temu državnopravna ločitev stavlja skoro nepremagljive ovire. Tudi ko bi bili v Zagrebu dani vsi pogoji, ni misliti. da prizna vlada popolno reci proč i teto. Ali naj rni Slovenci ostanemo brez kulturnega središča, dokler ne doseže državnopravno jedinstvo. In to jedinstvo se še dolgo ne 1k> doseglo. Kdo pa prav za prav deluje na Hrvatskem za to jedinstvo ? Kamor pogledamo. vidimo, da je vse v rokah Madja-ronov in da dobiva madjaronstvo vedno več m> či. Pri z a ti n j i h deželnozbor-s k i h volitvah so zastopniki dr žavn o p rs v nega jedinstva SI o-vencev in Hrvatov sramotno p o g o r e 1 beu Hrvat iii oglasil, ue za to združenje, ne najemščine za prostore v akvarijumu znižal na minimum, tako, da bo najemnina odgovarjala faktični vrednosti prostora. Odbor računi na najmanj t»00 akvarijev. Radi tega se v svrho razstave uporabi ves Schuarzen-bergov vrt. Pisarna mejnarodne ribarske razstave se nahaja na Dunaju, I. okraj, Herrengasse štev. 13. Drobile Testi. T a t v i u e. 22-letnemu oglarju Josipu Kotreznik, stanujočemu pri sv. Jakobu, so nepoznani poštenjaki na ulici Barriera vecchia ukradli uro iz žepa, vredno 20 K. — Minolo noč so tudi nepoznani zlikovci vkradli Juriju Markoviču, stanujočemu v ulici Cecilia, 2 novi obleki in več dragocenosti, v vrednosti 120 kron. Tatvina je naznanjena na policijo. — Delavcu Ivanu Venier, stanujočemu v ulici di Rena, so nepoznani tatje vkradli v V ogereki delegaciji se še no- j 9VObodni luki obleko in več kron. Ponesrečena tatvina. Zakonska kraj. Redarji so s palicami nastopali proti množici. Jedna oseba je bila ubita in več ranjenih ; .'JU oseb je bilo aretiraniji. Nemški dijaki proti Poljakom. BEROLIN 19. (B.) Sinoči je bilo v Tonhalle veliko dijaško zborovanje, sklicano od starih členov društva nemških dijakov. Zborovanje je bilo sklicano v protest proti najnovejim pojavom poljskih dijakov na be-rolinski univerzi. Po podanem sporočilu in in ko je govorilo več govornikov, sti bili ob živahni polivali vsprejeti dve resoluciji, katerih prva nujno prosi poljske dijake naj odnehajo od želje, da bi na akademičnih tleh za združenje Bosne s Hrvatsko, mej tem ko 3 in barija Antie sta ovadila na inšpekto-teo slovenski deiegatje to idejo zvesto zastopali tudi tedaj, ko dalmatinskim narodnjakom to niti všeč ni bilo. Hrvatje izgubljajo celo na Hrvatskem pontoni, ki je tatu zapodil v beg. vedno več tal. Slavonija se vedno bolj ger-manizira in madjarizira. Zagreb je še danes desetkrat bolj nemški kakor Ljubljana in ni ratu v Škediiju, da je nepoznan gost vdrl v njiju stanovanje in je hotel odnesti razne stvari, ali v tem je prišel njiju sostanovelec tam videti prav nič n a pred k a, a jainici na Prošeku. Z g u bljeno-naj d eno. G. Alojzij Rebula je izročil včeraj na policijo listnico s 62 kronami, katero je našel v neki proda- škemrutu. 5. Definitivnega učitelj a-voditelj a enorazrednice na Ponikvah. 6. Dofinitivnega učitelja podružnice Reka-Police. 7. Defisitiv-nega učitelja podr. v Čadreg-Zadlagu. K. Defin. učitelja podružnice na Ljubinju. 9. Definitivne učiteljice dvorazrednice v YTolčah. Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okr. šolskemu svetu tekom 4 tednov od dneva razpisa naprej. Vesti iz Kranjske. * V Ameriko ss je odpeljalo predvčerajšnjim z južnega kolodvora v Ljubljani 27 oseb. Dva fanta, ki sta jo tudi hotela 1 *- 1 - - v- - J j uveljavljali svoje Nemcem sovražno mišljenje; popihati tja čez Ocea,, je policija prijela in ! druga regolucija pa progi ministra 7a 1)0g0_ zaustavila, da ju posvari popred na neko - .. , . . , J 1 1 r : castje, naj ukrene potrebno, da inozemci ne malo dolžnost, ki jo imata spolni ti do vojaške j^odo ovjra|i študija oblasti. Torej za sedaj ni bilo nič z Ameriko Do,rodki v Kitaju in sta jo morala kreniti v malce bližje kraje' PEKING "l8. (B.) Reuterjeva pisarna tam nekje na — Zabjeku. javlja, da še ni nič odločenega za vspostavo ~kitajsse vlade v Tjenčinu, ki je še vedno \/ckO+i Ci-ho l^rclro i>0<^ provizorično evropejsko vlado. vesti iz v^tajersKe. • ( peking is. (b.) Kitajski dvor nada- — Nemško žensko učitelji - ljnje svoje potovanje v Pekiuug in je včeraj šče na Spodnjem Staj erskem bi zvečer, računjeno iz Poatingfu, prepotoval hoteli imeti nemški nestrpneži. Tako so skle- 1 .'JO Li. nili že na shodu zaupnikov tlne 5. okt. Se- Kriza v Bolgariji. daj pa razpošilja vodstvo nemškega društva SREDEC 19. (B) Demisija ministerstva v Mariboru peticijo onim občinam, ki Be mu zde do sedaj ni bila vsprejeta. Sodijo, da mini- dovolj »zaupne«, da jo podpišejo in odpo- sterstvo ostane na oblasti. šljejo deželnemu zboru. »Siidsteier. Presse« —— pripominja k temu : Ni zadosti, da se že v vsakem zgornještajerskem nemškem gnezdu na stroške dežele ustanovljajo nemške srednje šole, za katere morajo vsaj tretjino Slovenci da nima Hrvatska prav nič volje, kaj storiti /.a cislitvanske Hrvate, to svedoči Istra, za katero se nič ne stori. Slovenci se moramo pehati za hrvatstvo v Istri. Iz našega mesa je bila —! če se smerno tako izraziti — izrezana hrvatska gimnazija v Pazinu, slovenski poslanci se morajo uradnika in tje sta prišla tudi oče in i ral' zopet Slovenci plačevati vsaj tretjino ! pehati za istrske Hrvate, ki še ki je med tem časom že prišla domov.1 Vse v imenu svobode in — enake pravice ! O d p e 1 j a 1 j o j e Delavec Ignacij H. je naznanil pred dnevi na policiji, daje njega hči pobegnila z o 1-letnim kovačem Ivanom D. z Ogerskega. Policija se je za to stvar dobro pobri- plačevati: sedaj hočejo zopet ustanoviti čisto gala in za par dni se jej je posrečilo uloviti brezpotreben zavod za varovanje svojega begunca. Ivana D. so pripeljali pred policij-j »nemškega značaja«, za katerega bodo rao- i Msamler Levi Minzil Laginjevega mandata niso znali Q5e t]eklice je dolžil Ivana, da je njega dobro Ž]u pno cerkev na T e h a r j i h ohraniti, zatirane tržaške Slo- j,ger rias;ino odpeljal. To pa je hči odločno j hočejo podreti, »centralna komisija za umet-vence seje upreglo, da hodijo v ^nikala in je izjavila pred uradnikom, da je nost in zgodovinske spomenike« pa je iz- svojevoljno bežala z ljubčekom. Začuvši take rekla, da je ta cerkev umetniško-zgodovinske l^esede, se je oče spustil skoro v jok zl>ok vrednosti. Konservator omenjenega društva b o j za Hrvate v I s t r i, d o č i m dalmatinski bratje zanje ničesar' absolutno ničesar ne store. Nič za to. Led je vendar, če ne razbit, pa vsaj nekoliko raztolčen in zdaj je treba delati naprej. Naši poslancem pa bodi postopanje Poljakov in H r v a t o v v s v a r i 1 o, d a ne bodo več tlake delali »prijatel jem«, ki nas sicer fruktificirajo, koder morejo, pa so tudi priprav-Ijeni, nas vsak čas na cedilu j- u s t i t i«. l ako pišejo »Novice«. Cititelii nam pri-pozoajo, eljali na Ogersko... Oražbe premičnin. V" petek dne 20. de cembra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsleri nared? e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vra e »'eieče dražbe pramioiin : ob 12. uri : ulica D xlici Moreri (pri dvanajstih murvah) f>, glasovir: ob 11. uri Barkovlje 271, hi.šna oprava; ob trg Piazza Piccula 2, ročni izdelki; ob 11. uri : Korzo 5, hišna oprava; ob 10. uri in m m m *es m Prva ln največja tovarna pohištva Taeh vrst. •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročil* tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurenca. ILDSTRO? A5; CEIU IA 3 T 0 N i iS TKAIKU Predmeti postavko se na na obrod ali železnico fnmco ŠP Sf S* s? & S! & Pj Palača kitajske cesarice zgorela. List »Standard« je donesel te dni vest, tla je neko tajno društvo dne 20. novembra, na imendan kitajske cesarice, zanetilo požar v palači Kajfsonvfu. Požar »e je razširil in uničil več drugih hiš. Potres V Zagrobu. Predvčerajšnjim, ob H.. c „ . . 3. uri in 13 minut popoludne je bd v Za- : u!(ca S. Sebastiano 1, mizarska oprema: , - * ... /» grebu precej močen potres, ki je provzrocu vodi aminoznost, ki mrzi, in ki hoče — zl« Volaricere skladbe. Prejeli smo in Korzo 1 s, opiema v zalogi objavljamo: V veselje in zadoščenje mi je, stroji; ob 10. da je moj glas v Vašem cenjenem listu našel lezna blagaj »dmeva v plemenitih srcih naš it rodoljubov ol> 11. uri in pol: ulica Giulia 45, fotogra- n rodoljubkinj. Ker pa sem zagrešila s tem, fični stroj ; ob 11. uri: ulica Giulia 1, zrcala; da v svojem dopisu nisem označila bivališča ob 1. uri pop.: ulica delle Acque 11, že- gospe udove po pok. skladatelju Volariču, Jezna blagajna; ob 12. uri: Škorklja 128, hitim, tia dane- popravim svojo zamude, hišna oprava: ob 2. uri pop.: ulica Sanita -Gospa Kranja udova V o 1 a r i č 7, tiskal niški Btro} , ob 10. uri: ulica Nuova b i v a v Gorici, Via S i g n o r 1 št. pohištvo, oprema v zalogi in tehtnice ; 7, II. n. Skladeb je desetero iu stanejo sku- ui;ca della Fabbrica 6. kamenite stopnice , . , . . . , „ ♦ .. „ 1 ,. t provzrocil nobene. Kdor ie mogel, le bežal paj krone. ob 11. un: ulica Acouedotto 11, stolice; r , T. . ... , . , . . . , .. « . . .v , na piano. Listi trdijo, da te bil potres tako Prva tržaška tovarna za posrebrajevanje ogledal Via Farneto štr. 19 {M Via &elsi). Telefon fitv. 941. Tovarna za ogledalne sipe kvarjenih -ogledal tc*r zboljšanje ugodni h in fotografičm 0 vsem rae?fcu velik "8trah Slišalo ' se je — VSell Velikosti, popra Vi julije 10. uri: ulica S. Spiridione 1, že- . . .. . „ .. ..-- , . __ . , .. kakor posnemljemo iz zagrebških listov — jna: V erdela o04, hišna oprava;! , ,. . . močno podzemeljsko gromenje. I u pa tam je poškodovan kak dimnik, stene, posebno starih hiš, so tu pa tam popokale in v več stanovanjih je padel omet s stropa. Predmeti na stanovanjih, ki niso bili pričvršćeni, so marsikje popadali na tla. Več žensk je na ulicah padlo v nezavest, a človeške žrtve, j vsaj kolikor je do sedaj znano, ni potres po™ Hvaležna sem Vam, gospod urednik, da Qb U. uri in pol: ulica Farneto 14, voziček, se zanimate za Sirote pokojnoga glasbenika kolo na vretenu; ob 10. in pol: ulica Cassa našega. 1 dejal nega Volariča. Hvaležna Vam di Risparmio <*», knjige; ob 10. uri: ulica bo tudi gospa udova, kajti s tem, ako Slo- Ghega 3, krčmarska oprema; ob 12. uri:' venci pokupijo njegove skladbe, bo pripo- M. M. Zg. 27o, presič: ob 10. uri: ul. j " magano za vzgojo otrok pogojnega sklada- del Llovd 12, hiSna oprava; ob 10. uri in telja. Vsem onim. ki na tak način pokažejo poj : uljea Barriera vecchia št. 4, hišna hvaležnost svojo tlo pok. Volariča, bodi že v oprava; ob 12. uri: ulica Aless. Volta zadaj j navadl* piano. Listi trdijo, da je bil potres močen, kakor oni strahoviti potres, ki je bil v Zagrebu 1. 1880. samo daje bil ta potres, na srečo, mnogo krajši in ni provzročil znat nih škod. V nekoliko minutah potem je bilo življenje po ulicah kakor navadno in v gledališču je bila zvečer predstava kakor po naprej izrečena najprisrčneja zahvala ! Vaša Zmagoslava. za št. f>, hišna oprava ; ob 1. uri pop. : ul. del Bosco 12 in ulica Barriera Vecchia 12, Mednarodna ribarsku razstava na oprema v zalogi in poh'štvo; ob 2. uri pop. Dunaj U. Odbor za prireditev mednarodne razstave v bodočem letu na Sch\varzenber-govem vrtu na Dunaju je izdal obširen pro- Loterijske številke, decembra : Lvov 49 Praga 32 izžrebane dne 18. kašlju, grloboiu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v 5katljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6 O stotink. Brzojavna poročila. Besnilo na Angležkem. BIRMINGHAM 18. (li.) Burom prijazni člen parlamenta, Georges, je skušal V tolminskem političnem okraju so razpisane včeraj ua nekem liberalnem shodu govoriti ; sledeče službe: 1. Definitivnega nadučitelja» i sovražni mu poslušalci pa so skušali nasko-da^aie občinstvu. Isto hoće napraviti tu li | voditelja dvorazrednice pri sv. Luciji. 2. De- čiti podij, kar pa jim je policija preprečila, nemško ribarstvo ;z severi in zahteva v ta fiuitivuega nadučiielja-voditelja dvorazrednice Vesti iz ostale Primorske. X Razpis učiteljskih služb. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno ulica tlel Rouco hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer nb 7. uri zjutraj 10°. 1 ob 2. ur» popoludo* spekt, katerega sestavili ugledni strokov- 13°.— C.p — Tlakomerob 7. un zjutraj 754.1 njak. Razun z mnogoštevilnimi dohajajočimi I — Danes plima ob 3.52 predp. in ob 4.51 dne 16. januvarja 1902. vprašanji in prijavami imel bo odbor mno- pop.; oseka ob 11.19 pretipt>iudre in ob 10.47 go posla posebao z razdeljevanjem prostora. : popoludne. Sam Trst zahteva n. [»r. oOO kvadratnih metrov prostora za svojo obsežno razstavo živečih morskih rib. Te ribe bodo prihajale vsaki dan iz Trsta na Dunaj v posebn;it posodah, polnili morske vode in »e iKwio (pripravljale v j»osei>:ii kuhinji ter prn- 59 7 81 25 59 38 o;> 71 namen še veći pr »stor. D t se pa udeiežitev j v Potiuieicu. .'J. Definitivnega učitelja-vodi-na rar-lavi omogoči tudi manjim zastopnikom \ telja enorazrednice v Idrskem. 4. Definitiv-ribar-va, je or prijavne pristoji »i ne in-nega učitelja-voditelja enorazrednice v Nem- Vetika množica, ki je bila zbrana izven dvoran^, je pobila vse šipe in je vsprejela lesolucijo vladi v prilog. Ge »rg°sn so preoblečenega kakor poHcijsta spravili oa varen XXKXKXXXXXXXXXKX K X K X K X X X X X X X X n x X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom * v" naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slov, zalogo poliva X x X X X X iz odlikovanih in svetovnoznanih to- V vam v Solkanu in Gorici jg Antona Černigoj-a Katera se nahaja ^^ v Trata, Via Piazza vecchia JJ (Rosario) št. 1. 4na des«i strant «erk*e sv. Petra). y Konkurenca nemogoča, ker je blago X X X iz prve rok«». XXXXXXXKXn'XXXXXX Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobtitva Rudolf Ezner Trst. — Via S^ucro nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovauje \>ake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eeuah. NaU'a-danje in prevažanje jM>liištva jw> železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vel-kimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se jKfšiljatve vsake vrste in kamor si ln>di. f Fodpua.ni smatra ti v doiinoct javiti, da •• ▼INA is VISA, K A.-TELO V pn SPLITU, ISTRB fe BELA VINA iz VISA, ki — prodajajo v njegovi Hlnfi, aaallzovana in «t«vljen» pod stalno k on trata NMrit za kemično anal<20vanja, ovlaideaega od c. kr, ■vitrijgkega ■iaisterstva. Zato m »tavlja na vse »odi ki boMljke kontrolna in garancijska znamka it. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mmi-ataratTo radi pregontega kvnrjanja vina, ki stavlja v tesno nevarnost ljudstvo. Kfdor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, je rov, da »e t njem ne csiiaja drugih snovi j, je vino čisto in naravno, da so smo Z miri Sejati bolnikom in koavaleacsstsm, kor analizacij se rod » a»lja pod svoje varstvo samo ona vina, M so ćau iD imajo vso potrebno vsebino, ki jo montl Itoeri najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 nov^ Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 , Fino vino iz Viaa... m 34 „ Vin® Opollo...... 38 „ Balo vmo iz Vioa ... „ 40 a Zahtevajte vselej jamstveno znamko Bratje Buj Iz Splita. ulica Legna štev. »i (Dvorišče) Vaš'*j)Mi v r*v. Križu, okolice tržaške, naznanjaj«* s t**in pre-žalosiuo ve-1. da je njihov tiobri dušni pastir, veleč, gospod Ivan Grcibiša sinoči ob 1 1'/v ti vi* po dolgi bolezni, previden s sv. zakrameuti za umirajoče iu udan v božjo voljo K"gu izročil svojo dušo. Pojjn b z**iu-ikih < Stankov nepozabnega nam pokojnika bo v soboto pred pol udne ob 10. uri in se sv. mašo. II' ■ g i pt.ki»jnik bodi priporočen v spomin in pfbožno molitev. Njegove ovčice hočejo moliti z« mir in pokoj duše njegove. Y sv. Križu, dne ll'. decembra 15*01. Loterija za ogrevalne sobe Albert Brosch Trst. — Via S. Autonio 5 — Trst. —a* Mar in izdelovalec kap - Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhov inc iu kap za civilne in vstjaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhoviue in obleke za zimo z jamstvom proti molcm in ognju. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Itlborso st. 25 in v Skednju (Ščedna) st. :$ss (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravl janje. Bog i narod ! Peter Rehar, Čevljarski mojster. XXXXXXXXUXXXXXXX 16. januvarja 1902. Srečke po 1 krono. vrednosti. priporočajo : Josip Ho la IU o, Mami 1 & C.o, Mereurio Triestino. lir. Neiimann, Henrik Seliift'-mann. Josip Zohlau. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih klelij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp kramarjem iu restavraterjem. Simeon Pavlinovič, ul. Chiozza 11. Anton Breščak v Gorici. < iosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima t zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh •logov 7n veefc stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in -ipe, ogledala, žime dzai Tno, rame tapeearije itd- T>*je tudi na obrok. Nova čevljarnica Fran Benčiea v Trstu ulica Giulla H. 3. Velika zaloga obuvala vsake vr*te lastnega izdelka za mo^ke, ženske in otroke. Blago kakor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naroebo po meri in najnovej-i modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu Cene brez koukurence. Kože v vseh barvah. Prodaja vina „Ai Maestri" t ulici Valdirivo -t. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-cacja. »la se od dane* naprej točijo sledeča vina: refošk ćrn po novč., lnela rebula iz Brd po novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po novč Za obilen obisK se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vshk z^niore moja vina ^nalizovati in ako jih vdihi ponarejena« vdobi 1ette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan »vež hnili in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodici testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. AdIio (le Fraz" Julij Redersen i" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska na miljone dam črna istrska rabi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni Istrski refošk . ..Feeolin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Nai- „ ta 1 9rši obraz in najostudnejše roke zadol»e takoj aristo- Qb hrilČPP Vina U Ac „Feolina" popolnoma debelo in drobno. Iranko na dom po najugoduej ih in odpravijo gube na obrazu, kožni crvi, ogorenja. rude- konkureučnih cenah. ' ćice na nosu itd. ..Feeolin- je najboljše sredstvo za izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — W.\ z«lra vlji v. Šumeli ie v ušesih. ol uvjua, neprelotuljivi »mer;kančki glavniki. J *» ■eglrike Metke za'z .oovje čistita specijalitete preneha takoj. Op&ti Vaš slučaj. Prtisko-za pa rtu tn« »vanj c angleškega in domačega j vanja in navodila brezplačna. Vsaki se za- Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča preeast. duhovščini za izdelo- »zdelka po ja ..o znižan i ii cenah. IVAN KRŽE Trst — Pia/.za S. Oioranni št. — Trst Trgovina s kuhinjsko podnio v»ake vrste iz zemlje, jiorcelaca, železa, k osi ta rja in stekla; velik izl>or pletenin in le»*ene^a hlaga Lesene pij* iz uajix>ljšega tisovegu lesa z g al druge zU»te. Ste li gluhi?? Vsaka vr,t sh.hosti in slabega sluha! ™nJe cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. sgopod naročevalec sam lahko določi. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. SV" DELAVNICA za DozlačBvanje in dekoracije more z nia'irni tr-ški doma sam ozdraviti. Iiileriiatiocaliii imi za zira?ljeiije ušes. 596 I«a Salle A ve., Chicago. 111. kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsa- ^ . ____.__» ^^^ v kovrstne najnavadnejSe do najfinejše iidelke. | bprejema VSe V tO stroko ^paaajOCe Priporoča so ilavn občinstvu za vsa- kovrstne napisne ploiče in nagrobne spomenike. Sprejema naroebe zu stavi»inske in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. 'Vi poprave, toliko za cerkve kolikor za j zasebnike. Velika in izbrana zaloga : latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev ifilemti tiuin. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120, 2 — in 3 60. Vdobiva se sjtnio v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza delia Stazione Stv. 3. Poštne pošiljat ve s povzetjem. V najem se odda hiša in krčma z velikim hvevom, ležeča v Lokvi ol> skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri uprav »Edinosti c.