POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna kraška banka - št. 26359	Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S
Primorski
ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 2007
Št. 228 (19.011) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Bistvo je, da vrata ostajajo odprta
Dušan Udovič
Pri ocenjevanju, kako so se iztekle avdicije Paritetnega odbora z upravitelji narodno mešanih občin, želimo izpostaviti ugotovitev, da je bila izbira poti dialoga tudi ob tej priložnosti najboljša. Ni misliti, da bi se zaščitni zakon izvajal, če ga okolje ne bi razumelo in sprejemalo. In še tako ovir ne bo manjkalo, saj živimo v državi, ki je prislovična domovina izgovorov, birokratskih pasti, ovinkov in zapletov.
Vendar imamo več razlogov, da gledamo na to dogajanje z optimizmom. Med njimi izstopa položaj v videmski pokrajini, za katero se tudi ob avdiciji potrjuje vtis, da je bilo iz vidika manjšinskih pravic v zadnjih letih vendarle marsikaj uresničeno. Ponekod so za dvojezične napise že poskrbele same občine. Lahko rečemo, da je bil pri tem poleg obvezne politične volje pomemben zakon 482 o jezikovnih skupnostih, čigar izvajanje je zgladilo pot tudi našemu. Medtem se ni zrušila nobena občinska stavba, nikjer ni bilo nikake revolucije, pred katero poskušajo strašiti tudi danes. V Reziji, ki jo ob današnji razpravi v deželnem svetu nekateri označujejo kot tuj ek v zaščitnem zakonu za Slovence, je učenje domačega jezika prineslo samo koristi, materialne in kulturne. Tudi deželni zaščitni zakon v tem pogledu nikomur ne vsiljuje ničesar, dovolj je prebrati, kaj v njem piše. Soditi pod njegovo okrilje za neko občino ne pomeni nič drugega kot izkoristiti dane možnosti, zakon pa je tudi dovolj fleksibilen, da omogoča jezikovno zaščito na ravni dosežene stopnje zrelosti in ta očitno ni povsod enaka. V želji po njeni rasti pa mora zakon ohraniti to, kar je navsezadnje najpomembnejše: odprta vrata.
SLOVENSKA MANJŠINA - Danes v deželnem svetu
Zakon FJK za Slovence pred končnim ciljem
V levi sredini še nekaj nedorečenosti o Reziji
TRST - Deželni svet bo danes obravnaval in najbrž zvečer tudi odobril zakon za zaščito slovenske manjšine. V imenu leve sredine bo zakonski predlog predstavila Tamara Blažina (-LD), sta liš ča des ne sre di ne pa bo predstavil Roberto Molinaro (UDC). Zakon, ki sodi med predvolilne obveze Illyjevega političnega zavezništva, je pred lo žil od bor nik Ro ber to An to naz.
V levi sredini povzroča nekaj težav vprašanje Rezije, o kateri imajo Državljani za predsednika ločeno mnenje. Si no či so to vpra ša nje men da raz čis -ti li. V des ni sre di ni, zlas ti v For za Ita -lia, pa so prepričani, da je zakon napisan na koži Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zve ze.
Na 3. strani
Cosolini predstavil tehnološki okoliš za ladjarstvo in navtiko
Na 4. strani
S. Quirico e Giulitta: zanimanje za Devin-Nabrežino
Na 6. strani
Kraški sir na mednarodnem srečanju proizvajalcev
sira v Piemontu
Na 6. strani
Slovenski generalni konzul Šušmelj včeraj pri goriškem županu
Na 14. strani
£PAN££|HA-FPANC0£ČJMA-NEM££JNA-$L0 VENSKIMA
Drwwif in večerni jezikovni ttčoji tloptfíj
Fosetom ffrč Oí' zc pf&tt&tkv otroke, osnovnošolske otroke, treófljti&tHe (n*xtine
Arttertüyjlf frčGfl in kortvčiiocrro
Tečaji so podjetja
Piipravijatni tečaji za izpite umvefi<tyet ComtK^Ve
Pftttowteiji v mctffJifiídíW
^c-^líilí O r i r onlflj (.j. V? j j
TRINITY
COLLEGE: LONDON ' Cosfc upravni center in opata Trinity za Furianijo Julijsko krojinc prwfQvaiMfrfn ans^ürr»
L sedfrf izpitov Trinity Cöde^ö iöntfcvi
Jezikovni lečaji	-=
SCUOLA PEK TN TE RPR ETI T
Trst, Ul S, Francesco B - TeUFe* 040 371300 vnvvv.sceloperinl-erpre1i.il - E-mail, nlo-nsc^olcpe-r r-lersreli.il
cmfi
MJANMAR - Včeraj najmanj 4 mrtvi in 100 ranjenih
■ ■ • VI •	V«	I	v
Vojaški režim skusa s silo zatreti demokratični protest
Civilisti nudijo pomoč ranjenemu budističnemu menihu
ansa
YANGON - Položaj v Mjanmaru, kjer deseti dan potekajo protesti za demokratizacijo pod vodstvom budističnih menihov, se je včeraj resno zaostril. Prvič od začetka protestov so varnostne sile uporabile silo, pri čemer so bili v Yangonu po navedbah prič in oporečnikov ubiti naj-
manj štirje protestniki, ranjenih najmanj 100, od tega polovica menihov, kakih 200 menihov in aktivistov pa so aretirali. Dogodke v tej azijski državi budno spremljajo po svetu, na nujni seji pa se je sestal tudi Varnostni svet ZN.
Na 18. strani
2
Sobota, 29. septembra 2007
MNENJA, RUBRIKE	/
GLOSA

Trst do okolice od nekdaj mačehovs

Jo2e Pirjevec
Postojnski dekan Peter Hicinger je leta 1865 napisal za »Novice« zgodovinsko študijo o Trstu od najstarejših časov do sodobnosti. Med drugim je tudi poročal: »Vendar v mestnem svetu je okolica z malo odborniki zastopana; tržaško mesto voli samo iz svoje srede 48 odbornikov, po dvanajst iz vsakega izmed štirih volilnih razredov; okolica ali obmestje pa le šest odbornikov voli, po enem iz vsakega okraja (...) Koliko nepristojna razmera med mestom in ob-mestjem je v takem številu odbornikov, se kaže iz števila stanovalcev; mesto namreč šteje 65.000, obmestje pa 31.000 duš, torej skoraj polovico mimo mesta; odbornikov pa ima obmestje samo deveti del mimo mesta. To nepristojnost je hotela poravnati nova postava cesarska preteklega leta, ki je za mesto odločila samo štirideset, za obmestje pa štirinajst odbornikov. Res, da mestnjani imajo v primeri s svojim številom toliko večje premoženje, kakor stanovalci obmestja; pa v srenjskih in deželnih rečeh tudi glave nekaj veljajo, in ne samo zlati. Tedaj pa, kako se hočejo izteči razmere med mestom in obmestjem? Mestni odborniki skrbijo za mesto obilno, ker njihovo število premaguje; obmestje pri mnogih rečeh zastaja, in vendar mora z mestom vred pri davkih prikladati, in vrh tega še domačo vojaščino opravljati. Mesto je za velik del poitalijančeno, in čisla skoraj le italijansko narodnost; obmestje je slovensko, in slovenska narodnost in njene potrebe so v nevarnosti, da se ne bi puščale bolj in bolj, in po-slednjič popolnoma v nemar. Z radostnimi srci je v tedaj obmestje prejelo novo postavo, ki mu daje več odbornikov in zagovornikov; mesto pa, ali prav za prav neka stranka med njegovimi odborniki, je z nejevoljo sprejela tisto odločitev, ter jej išče s tem v okom priti, da hoče mestne meje razširiti, več kot za polovico okolice, zlasti Gvardijelo, Škorkolo in Rojan v svoj obsežek sprejeti, in tako moč slovenskega naroda prekreniti in oslabiti«.
V potrditev neuravnovešenemu odnosu
med mestom in okolico, kakor ga prikazuje dekan Hicinger, naj navedem še odlomek iz članka, ki ga je tri leta kasneje objavil češki publicist Franz Šuselka v dunajskem listu Reform. V prevodu je izšel naslednjega januarja v goriški »Domovini« pod naslovom Trst in okolica Tržaška. »Slovenci v okolici Tržaški tirjajo ločitev od mesta, za to, ker od njega ničesar upati in pričakovati ne morejo; kajti zdaj gospoduje v Trstu stranka, večidel iz tujih živelj sestavljena, ktera meri na to, da bi združila Trst z Italijo. Občine v okolici hočejo skrbeti same za duševne in telesne svoje potrebe, hočejo se oskrbovati same, nočejo, da bi jih kdo tlačil, ampak žele biti samosvoja, samostalna (avtonomna) občina. One pa so tudi zmožne, biti same za se, in po državnih postavah imajo pravico zahtevati avtonomijo; ali za mesto bi bila ločitev velika nesreča. Okolica je tisti okraj, iz kterega dobiva mesto živeža; okolica daje mestu delavce kterih neobhodno potrebuje. Okoličani imajo v svoji oblasti vse višave, s katerimi nad mestom gospodujejo, oni so monarhiji spredenja trdnjava proti naprej sileči italijanski deželolakomnosti«.
Ob opozorilu, da so se težnje po osamosvojitvi okoliških vasi od Trsta pojavile že leta 1848, se samo po sebi postavlja vprašanje, ali se je v zadnjem poldrugem stoletju na relaciji med tema dvema osebkoma kaj bistvenega spremenilo. Habsburška monarhija je zašla, Trst in okolico je Italija po prvi in po drugi svetovni vojni zajela v svoje meje, mačehovski odnos tržaške občine do Prosečanov, Kontovelcev, Križanov, Opencev in Bazovcev pa klubuje vsem političnim spremembam. V Trstu še vedno vlada stranka - pa naj se imenuje tako ali drugače -ki do Slovencev nima posluha ne simpatije. Če jim priznava pravico do obstoja na kraški planoti - toda, naj se tam nikar preveč ne šopirijo - jim odreka v mestnem jedru najbolj elementarne domovinske pravice. Ali je mogoče v takih pogojih misliti, da ima Trst kakšno bodočnost?
VREME OB KONCU TEDNA
Poslabšanje bo trajalo nekaj dni
Darko Bradassi
Naše kraje je podobno kot večji del severne Italije in Slovenije zajelo nekajdnevno vremensko poslabšanje. Do vključno sobote bo prevladovalo ciklonsko vreme z nestanovitnostjo in občasnimi, ponekod pogostimi in obilnimi, padavinami. Kot kaže, pa bo nedelja še najlepši dan v tem koncu tedna.
Glavnina poslabšanja bo nad nami od današnjega jutra do jutrišnjih opoldanskih ali kvečjemu popoldanskih ur. V tem času bo padlo največ padavin. Ker bodo pihali južni vetrovi, v glavnem južni do jugovzhodni veter, bodo količine dežja največje v predalpskih in alpskih predelih. Ponekod v gorah bodo padavine lahko zelo obilne. Najmanj dežja, četudi vseeno ga ne bo manjkalo, z občasnimi obdobji spremenljivosti in morebitnimi prehodnimi delnimi razjasnitvami, pa bo ob morju. Od sobote bo vpliv ciklona začel postopno slabeti, v nedeljo pa se bo okrepil anticiklon, ki nam bo kot kaže podaril nekaj lepih sončnih dni.
Včeraj dopoldne, medtem ko so ob vzhodnem vetru na Tržaškem še občasno sijali sončni žarki in je bilo v večjem delu naše dežele spremenljivo (padavine so se pojavljale le ponekod v zahodnih predelih), so močne nevihte zajele sosednji Veneto. V Mestrah je, denimo, v nekaj urah padlo preko 200 mm dežja in je prišlo do po plav.
Proti nam se je iznad skrajnega evropskega severa spustila hladna višinska dolina. Od nje se je odcepilo hladno višinsko jedro, ki se bo več dni zadrževalo nad severnim Sredozemljem in bo močno des-tabiliziralo ozračje. Prva vremenska fronta bo zapustila naše kraje v prihodnjih urah, druga pa bo naše kraje dosegla že nocoj.
V preteklih dneh so se po podatkih Deželne meteorološke opazovalnice AR-PA-Osmer predvsem dnevne temperature zadrževale nad dolgoletnim povprečjem. Zivosrebrni stolpec se je v nedeljo v Zgoniku dotaknil 26,6°C, v Koprivnem
27,5°C, na Trbižu pa je bodisi v nedeljo kot v ponedeljek presegel mejo 21°C. Noči pa so bile že razmeroma sveže. Prav tako so bili v začetku tedna razmeroma topli tudi višji sloji ozračja. Temperatura na višini okrog 1582 m je bila v nedeljo 12,6°C, kar je za okrog 3°C več od dolgoletnega povprečja, ničta izoterma pa se je zadrževala na okrog 3600 m, kar je za okrog400-500 m višje od dolgoletnih meritev. Od nedelje do včeraj opolnoči so se višinske plasti že ohladile v povprečju za 4 do 5°C. V prihodnjih dneh pa se bodo še dodatno ohladile za kake 4°C.
Danes in jutri bo povečini spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi zmernimi do močnimi padavinami, deloma nevihtami. Padavine bodo pogostejše in obilnejše v goratih predelih, ob morju bo vmes tudi nekaj spremenljivega vremena. Pihal bo šibak do zmeren južni do jugovzhodni veter. Jutri popoldne bodo padavine postopno oslabele. Nekoliko hladneje bo. V soboto bo spremenljivo, še bodo možne občasne šibke do zmerne padavine. V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Tu pa tam bo lahko še padla kakšna kaplja dežj a.
Na sliki: včeraj v opoldanskih urah so se padavine že bližale našim krajem.
PISMA UREDNIŠTVU
Vračanje poitalijančenih priimkov v izvirno obliko
V torkovem Primorskem dnevniku sem prebral poročilo o miljski predstavitvi knjige Marjetice Možina o vračanju poi-talijančenih priimkov. V njem je tudi navedba posega tržaškega predsednika SKGZ Igorja Gabrovca, ki je med drugim dejal, da »se je po sprejemu zaščitnega zakona leta 2001 marsikaj spremenilo na bolje. Postopek za povrnitev imena in priimka v izvirno obliko je bil namreč pred tem precej zapleten, nemalokrat pa je bilo treba seči tudi globoko v žep«.
Resnici na ljubo je zakon št.38 iz leta 2001 samo prevzel in potrdil to, kar je bilo o tej zadevi napisano v okvirnem zakonu za jezikovne manjšine št.482 iz leta 1999, le ta pa je v glavnem povzel vsebino zakona o vrnitvi poitalijančenih priimkov Slovencev na Primorskem, ki je bil odobren, če me spomin ne vara, leta 1991, na pobudo dveh senatorjev KPI - Spetiča in Battella. Mnogim je tedaj ostal v spominu moj poseg v Palači Madama, ko sem opisal svoj prvi dan šole in učiteljico, ki je klicala otroke z poitalijančenimi imeni, le-ti pa se niso odzivali, ker niso vedeli, da so to prav oni. Zato je potem vsakega vprašala, kako se resnično imenuje in s svinčnikom napisala v razrednico slovenska imena, s katerimi jih je klicala.
Ta zakon, ki je prvič priznal neko pravico pripadnikom slovenske manjšine po že leta 1961 uzakonjeni pravici do šolanja in leta 1963 o pravici dajanja slovenskih imen, je bil podlaga za poznejše rešitve, je pa že predvideval brezplačnost postopka, rešitev v 90 dneh in dolžnost oblasti, da same poiščejo dekret o spremembi priimkov. Kljub težavam, ki jih je prve čase povzročala birokracija, je ta naš prvi zakon omogočil marsikateremu primorskemu Slovencu, da si je dal vrniti izvirni priimek. V prijetnem spominu ohranjam izraze hvaležnosti, ki sem jih bil deležen ob srečanju z nekaterimi izmed njih. Posebne akcije vračanja priimkov so
priredili tudi bivši borci v Križu in nekaterih drugih vaseh.
Zakona iz let 1999 in 2001 sta torej le potrdila uveljavljen postopek in ga razširila tudi na imena. Upati je, da se ju bodo naši ljudje poslužili v največjem številu. Javnim delavcem je pobuda Primorskega, da njihova imena objavi v uradni obliki, dala priložnost, da so poskrbeli za spremembo.
Zal pa so tudi taki, ki so spremenjeni priimek trdno osvojili. Zgodilo se mi je, da sem srečal dekle z Opčin in jo poklical »Sosič«, ona pa mi je ponosno odvrnila: »Ne, jaz sem Sossi!«
Stojan Spetič
Deželni zaščitni zakon za Slovence
Oglašam se kot šolnica (v pokoju) in Šentjakobčanka po rodu, kot taka še posebno prizadeta.
Kot sem brala v Primorskem dnevniku, bo v deželnem svetu ta teden stekla razprava o zakonskem osnutku 205/06, ki naj bi udejanjil našo zaščito v deželi FJK. Zakonski osnutek je deželni odbor predložil pred letom dni, letos julija je o njem tekla razprava v VI. komisiji deželnega sveta. Sindikat slovenske šole je formuliral vrsto predlogov za slovensko šolstvo, ki pa so verjetno prišli prepozno v roke slovenskim deželnim svetovalcem in v večini niso vključeni v besedilo, ki ga je predlagala VI. komisija. Pričakovati je, da bo deželni svet sprejel nekatere obvezne popravke k zakonskemu osnutku, saj deželni zakon ne more omejevati državnih zakonov kot tudi ne mednarodnih sporazumov.
Naj povzamem nekatere teh predlogov, ki se mi zdijo najvažnejši.
Prvi člen se sklicuje na ustavne, statutarne, evropske listine in konvencije, ne omenja pa več mednarodnih pogodb kot sta Posebni statut in Osimska pogodba, na katerih slonita ustanovitev in delovanje slovenskih šol na Tržaškem. Drugi člen, ki govori o teritoriju, na katerem živi slo-
venska manjšina, je za slovensko šolo omejevalen, in ga je potrebno dopolniti z odlokom predsednika republike št. 478/1964, s katerim so bile uradno ustanovljene slovenske osnovne šole na Tržaškem.
V	tržaški mestni četrti sv. Jakoba imamo namreč slovenske državne šole kot so otroški vrtec, osnovna in srednja šola, slovensko sekcijo občinskih otroških jasli, morda še društvo Ivan Cankar (čeprav je izgubilo svoj prvotni sedež in zatem utihnilo). Na ulici Concordia ima sedež Šentjakobsko kulturno društvo; poleg slovenskih vernikov se ga redno poslužujeta Šentjakobski slovenski cerkveni pevski zbor in Glasbena matica. Redno slovensko bogoslužje poteka v cerkvah sv. Jakoba, pri Salezijancih na Istrski ulici, v Marijinem domu na ul. Risorta. V tem domu deluje Marijina družba, v njem je slovensko pastoralno središče, ki prireja razna srečanja in predavanja, tu imata sedež tržaška sekcija slovenske skavtske organizacije in slovenski cerkveni pevski zbor Novega sv. Antona.
V	središču mesta imamo, poleg drugih slovenskih ustanov, na ulici Donado-ni sedež slovenske osnovne šole Karel Širok, na ul. sv. Frančiška sedež slovenske osnovne šole Dragotin Kette, na ulici Pe-tronio gledališko šolo SSG, na ulici Gin-nastica slovenski dijaški dom, slovenske zasebne jasli, slovenski občinski otroški vrtec, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Redna slovenska bogoslužja z zborovskim petjem so tudi v cerkvah Novega sv. Antona in sv. Vincenci-ja. Naštete dejavnosti (in še druge) pričajo o živi slovenski prisotnosti marsikje v tržaškem mestu. Naj pristanemo na to, da smo od tam dokončno izbrisani in da izhi-ramo v demokratični ureditvi?
Z drugim členom se povezuje 22. člen, ki opredeljuje razdelitev deželnega sklada za slovensko manjšino, in ki zaenkrat zagotavlja njegovo koristenje samo šolam, ki imajo sedež na ozemlju, kjer je določeno, da živi slovenska manjšina. Izreden prispevek naj bo namenjen popravilu poslopij vrtca in osnovne šole pri sv. Ani, kjer je bil ogenj namerno podtaknjen (sod-
no ugotovljeno) in osnovne šole v Gropadi, ki jo je tudi poškodoval požar. Obe šoli ostajata nepopravljeni in nevseljivi.
Ta zakon je poleg drugega edinstvena prilika za zagotovitev priznanja na krajevni ravni Sindikatu slovenske šole, kar je potem predpogoj za vsedržavno priznanje in vlogo in tudi ponovno pridobitev osebe na sedežu, ki bi bila oproščena pouka za sindikalno delo. V ta namen je SSŠ predložil že lani odborniku Antona-zu in spet letos julija slovenskim deželnim svetovalcem ustrezen člen, ki ni bil še vključen v zakonski osnutek. Paritetni odbor je sicer pred nekaj leti priznal predstavniško vlogo SSŠ, kot določa zakon 38/2001, kljub temu pa je Rim zahtevo doslej vedno odbil. Tako že desetletje SSŠ životari, ker nima na sedežu nikogar, ki bi bil tam polno zaposlen (s prejšnjo zakonodajo sta na sedežu delovala dva šolnika) in se odbor uspe baviti le z najnujnejšimi zadevami.
Navedla sem samo nekatere popravke, ki jih je predložil SSŠ k zakonskemu osnutku 205, ostalih tu ne našte-vam.Nepojmljiv pa se mi zdi 13. člen (Zasebna uporaba slovenskega jezika), saj spominja kar na strahovlado prejšnjega stoletja ali na rezervat, ker dovoljuje oznake in navodila v javnosti in nalepke na kmetijskih, obrtniških in industrijskih izdelkih, tudi v slovenskem jeziku samo na ozemlju, kjer je določeno, da živi slovenska manjšina. V nasprotju, med drugim, z zakonom 38/2001.
Pravijo, da živimo v demokratični državi in da nam je deželna oblast prijazna: na cesti lahko vidimo kjerkoli nemške, angleške, kitajske itn. oznake - slovenskih, te manjvredne sodrge, pa ne bo med njimi! Sprašujem se, kdo si pri tem mane roke!
Živka Marc
MARIBOR - V soboto
Premiera komedije Tašča mi je c
MARIBOR - V Veliki dvorani mariborskega Narodnega doma bo v soboto premiera komedije Georgesa Feydeauja z naslovom Tašča mi je c..., ki je nastala v režiji Janje Glo-govac, igralsko zasedbo pa med drugim predstavljajo Ksenija Mišic, Srdjan Grahovac, Mateja Pucko in Viktor Meglič. Za sceno v predstavi je poskrbel Marko Japelj, za kostume Ksenija Mišic in Monika Lor-ber, avtor glasbe in zvočne kulise pa je Sebastijan Duh. Komedija enega najboljših francoskih komediografov, Georgesa Feydeauja, v prvotnem prevodu Pokojna gospejina mama, je nastala pred več kot 100 leti, a je zaradi izjemne situacijske komike vedno sveža in aktualna.
V tokratni uprizoritvi je predstava jezikovno posodobljena in umeščena v naš prostor in čas. Obstoječo komičnost poglablja tudi pogovorni jezik akterjev, prepleten s tujim jezikom, kar je posledica mešanega zakona med Slovenko in Črnogorcem. Ivona in Lucian sta namreč poročen par, a njuna nasprotna karakterja in različni pogledi na svet ju privedejo do nešteto drobnih konfliktov in nesporazumov, ki so ljudem zelo znani. Lucian je umetniška duša, človek z juga, ki se mu nikakor ne ljubi komplicirati glede vsakodnevnih opravil, odnosov, denarja in družinskih obveznosti, za kar dosledno skrbi natančna in tradicionalno usmerjena Ivona.
Tukaj je seveda tudi jezikava služkinja, ki vtakne svoj nos v vsako kočljivo zadevo in je nekakšen stalni posrednik v njunih prepirih. Sredi noči se pojavi še neznanec z novico o taščini smrti, kar komedijo pripelje v neslutene dimenzije, so zapisali ustvarjalci predstave. (STA)
/
MANJŠINA
Četrtek, 27. septembra 2007
3
SLOVENSKA MANJŠINA - Obveza Illyjeve Demokratske zaveze
Zakon za zaščito Slovencev danes v deželni skupščini
Tamara Blažina poročevalka leve sredine, Roberto Molinaro bo predstavil stališča opozicije
TRST - Deželni svet bo danes obravnaval zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine (uradni naziv zakona je Deželne norme za zaščito slovenske jezikovne skupnosti), ki ga je predložil deželni odbor. Večinska poročevalka zakona je Tamara Blažina (LD), stališča opozicijskih svetnikov pa bo predstavil Roberto Molinaro (UDC). Zakonski predlog ima v izvirni obliki 25 členov, če ne bo prišlo do zapletov naj bi ga deželni svetniki odobrili že danes zvečer.
Kot je v preambuli napisal odbornik Roberto Antonaz in kot v svojem poročilu poudarja Blažinova, sodi ta zakon med volilne obveze Demokratske zaveze Riccarda Illyja. Doslej se je deželna uprava z raznimi zakoni in upravnimi odloki že ukvarjala z zaščito Slovencev, ta zakon pa naj bi sis tem sko ure dil od no -se med De že lo in pi sa no manj šin sko stvarnostjo. Pravno gledano se zakonski predlog naslanja na deželni statut, na državni zaščitni zakon za
bah in uradih bodo dvojezični na območju, kjer živijo Slovenci.
Dvanajsti člen govori o vračanju poitalijančenih priimkov v izvirno obliko. Če to določajo statuti krajevnih uprav, bo Dežela v svojih uradnih publikacijah dosledno pisala imena krajev tudi v slovenski obliki, za kar bo posodobila tudi svoj pisalni računalniški sistem. Trinajsti člen omogoča dvojezične napise in izraze na vseh kmetijskih, industrijskih in obrtnih izdelkih.
Zastopanost Slovencev
Dežela (14. člen) bo zajamčila primerno zastopanost predstavnikov manjšine v deželnih komisijah in institucijah. 15. člen govori o vrednotenju kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine Slovencev, naslednji člen pa obvezuje Deželo k promociji slovenskega jezika na šolah v FJK. Na šolskem in univerzitetnem področju Dežela spodbuja sodelovanje
Tamara Blažina
kroma
Slovence (zakon 38), na okvirno zaščito jezikovnih manjšin (zakon 482) ter na evropske listine o tem vprašanju. Vsa ta načela so zaobjeta v prvem čle nu za kon ske ga os nut ka.
Kje se zakon izvaja
Načelno se bo deželni zakon izvajal na celotnem ozemlju FJK, kjer živi slovenska manjšina. To območje opredeljujeta zakon 482, posebno pa zaščitni zakon za Slovence (32 občin). Zakonodajalec je v zakon vključil tudi mednarodne odnose na relaciji FJK-Slovenija, Dežela pa se obvezuje, da bo spodbujala sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in obenem medmanjšinske odnose (3. in 4. člen).
■ I	«V* I	•	••
Manjsinske organizacije
Peti člen zakona ustanavlja deželni seznam manjšinskih organizacij, ki je obvezen za dostop do deželnih finančnih prispevkov. Pravilnik za seznam bo oblikovala deželna vlada. Šesti člen določa kriterije za priznanje najbolj reprezentativnih manjšinskih organizacij (pogoj je vsaj desetletna dejavnost). Dežela s tem zakonom uradno priznava Svet slovenskih organizacij in Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo. Sedmi člen ustanavlja Deželno posvetovalno komisijo za manjšino, nato zakon ureja odnose med Deželo in paritetnim odborom za slovensko manjšino, deveti člen ustanavlja Deželno konferenco za zaščito Slovencev, člen številka deset pa se glede na volilna pravila sklicuje na državni zaščitni zakon (olajšave za izvolitev Slovencev).
Raba slovenščine
Enajsti člen se glede odnosov med Deželo in pripadniki manjšine sklicuje na osmi člen zaščitnega zakona. Državljani lahko z Deželo komunicirajo v slovenščini in imajo pravico, da dobijo odgovore v slovenskem jeziku. Dežela bo aktivno sodelovala pri poslovanju t. i. okenc v Trstu, Gorici in Čedadu, za svoje uslužbence pa bo priredila tudi tečaje slovenščine. Napisi na deželnih stav-
Roberto Antonaz
Politični okvir
Deželni svet se bo danes ukvarjal z zakonom za zaščito slovenske jezikovne skupnosti
kroma
kroma
s Slovenijo. 17. in 18. člen obravnavata vprašanje radijskih in televizijskih programov ter prisotnost vsaj enega Slovenca v Deželnem odboru za komunikacije.
Finančna vprašanja
Zakon (19. in 20. člen) se sklicuje na dosedanjo deželno zakonodajo, ki med drugim ustanavlja Sklad FJK za Slovence, Dežela pa bo še dalje delila državna sredstva iz zaščitnega zakona. 21. člen govori o fondu za gorata območja na ozemlju gorskih skupnosti Kanalske doline, Rezije, Brd ter Nadiških in Terskih dolin.
22. člen omenja deželni proračun in možnost, da Dežela (tudi z državnimi sredstvi) financira gradnjo in obnovo stavb za dejavnost slovenske manjšine in tudi, kjer se poučuje slovenščina ter izvajajo ino-vativni načrti namenjeni mladim. Zadnji člen vsebuje predhodno določilo o seznamu (5. člen), v katerega bodo lahko v začetku pristopile organizacije, ki so v zadnjih treh letih vsaj enkrat bile deležne finančne podpore FJK.
Slovenska narečja
V primerjavi s prvim besedilom deželne vlade je pristojna komisija (na predlog odbornika Antonaza) sprejela nekaj dopolnil o vlogi oziroma priznanju slovenskih narečij v Beneški Sloveniji in v Reziji. Dolina pod Kaninom pa, kot poročamo na drugem mestu, povzroča kar nekaj preglavic in političnih glavobolov le-vosredinskemu zavezništvu.
DEZELA
Pred današnjo razpravo
Rezija problem za večino FI: To je zakon za SKGZ in SSO
TRST - Vprašanje Rezije in re-zijanščine ustvarja precejšnje probleme Demokratični zavezi. In to po »zaslugi« gibanja Državljani za predsednika (Riccardo Illy menda ne mara, da se gibanje omenja kot Illyje-vo občansko listo), ki pravijo, da mora deželni zakon za Slovence izrecno omenjati jezikovne in druge značilnosti doline pod Kaninom. Predlagajo tudi aktivno vlogo občin pri valorizaciji in tudi pri delitvi finančnih prispevkov za Rezijo in obenem tudi za občine Nadiških in Terskih dolin. Podobno razmišljajo tudi nekateri deželni svetniki Marjetice iz severne Furlanije.
V De mo krat ski za ve zi so gla ša -jo pri potrebi po priznanju in ovrednotenju rezijanščine in ostalih slovenskih narečij iz Benečije, ne pristajajo pa na odločitve, ki bi tudi zakonsko izločile Rezijo iz območja, kjer se govori slovensko in slovenska narečja. Sam župan Rezije Sergio
Barbarino je v pismu paritetnemu odboru za slovensko manjšino omenil rezijanščino kot odraz slovenščine.
Odbor za zaščito identitete Rezije bo današnjo sejo deželnega sveta izkoristil za to, da z avtobusom pripelje v Trst svoje pristaše, ki odklanjajo, da bi Rezijo in rezijanščino obravnavali v sklopu zakona za slovensko manjšino. Predstavniki društva Ta Rozajanski dom in Zveze slovenskih kulturnih društev pa zagovarjajo povsem drugačna stališča. Menijo, da Rezija in Rezijani sodijo v ta de žel ni za kon. To so v to rek jas -no povedali tudi vodji deželnih svetnikov Državljanov za predsednika Brunu Malattii, ki sicer pravi, da nima nič pro ti Slo ven cem, me ni pa, da morajo imeti lokalne skupnosti večjo be se do ta ko pri za ko nu za na šo, kot za fur lan sko na rod no skup nost.
Kaj pa desna sredina? Tržaškemu svetniku Forza Italia Pieru Cam-
berju se ne zdi prav, da se ta zakon naziva kot zaščitni zakon za Slovence, »saj gre dejansko za zakon, ki je popolnoma pisan na kožo SSO in SKGZ, vse ostalo ni nič«. Po njegovem bo ta za kon le okre pil do se da -nji »mo no pol« dveh manj šin skih krovnih organizacij in to v brk notranji demokraciji in pluralizmu.
Nacionalno zavezništvo že nekaj dni »strelja z velikim topom« na ta zakon, ki po mnenju skrajne desnice predstavlja »korak naprej na poti slovanizacije vzhodnega območja Furlanije-Julijske krajine«. Paolo Ci-ani glede tega celo primerja Riccar-da Il ly ja s po koj nim mar ša lom Ti -tom. Neverjetno.
Edina stranka iz opozicije, ki se je vsebinsko vključila v obravnavo za ko na, je bi la do slej Sre din ska uni -ja-UDC, ki je v komisiji volila proti. Severna liga zakonu najbrž ne bo nasprotovala, bolj kot zakon za Slovence pa jo za ni ma za kon za Fur la ne.
VIDNA DVOJEZIČNOST - Kritike paritetnemu odboru
SSk obžaluje izključitev goriške mestne četrti Sv. Gora-Placuta iz seznama
V komisiji so zakonski predlog podprli predstavniki Demokratske zaveze, proti je glasoval UDC, zastopniki Severne lige pa so se vzdržali. Svetniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia so po uvodni razpravi zapustili sejo komisije in niso sodelovali pri obravnavi zakona. Predlagali so odložitev obravnave zakona na kasnejši datum, njihov predlog je komisija zavrnila, zato so protestno zapustili zasedanje.
GORICA - Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti z zaskrbljenost'o jemlje na znanje oblikovanje prvega seznama občin, ki ga je odobril paritetni odbor. Gotovo je pozitiven aspekt, da se je celotna procedura le premaknila in da se je konkretno začelo udejanjati zakon 38. Po drugi strani goriško SSk skrbi izključitev mestne četrti Sv. Gora - Pla-cuta iz tega seznama.
Za Gorico je najbolj boleča ugotovitev, daje prevladalo stališče župana Romolija, ki na italijanskih časopisih slavi zmago, ob izključitvi mestne četrti Sveta Gora - Placuta. To gre ravno v nasprot'u z realnost'o. Če izvzamemo tri slovenske rajone, Štandrež, Pod-goro in Pevmo-Štmaver-Oslavje, je ravno sve-togorska četrt tista, ki ima največje število slovenskega prebivalstva v mestu. O tem pričajo številni dokazi. V rajonskem svetu so prisotni trije slovenski svetniki, ki so na volitvah tudi dobili precejšnje število preferenc.
V tem delu mesta delujejo številne pomembne slovenske organizacije, med katerimi lahko naštejemo Zavod Sv. Družine, Alojzevišče, Dijaški dom, šolski center v ul. Brolo, dekanijsko središče Sv. Ivan, Kulturni
Damjan Paulin
kroma
dom, Novi Glas itd. Na tem področju so tudi prisotni številni zgodovinsko pomembni objekti, ki pričajo o slovenski prisotnosti, med katerimi je hiša, v kateri je sklenil svoje življenje goriški slavček Simon Gregorčič. Ravno rajon Sv. Gora - Placuta je razvil pomembno čezmejno sodelovanje z bližnjo krajevno skupnos^o Solkan. Znaten del njegovega te-ritorja pa je istočasno tudi državna meja z republiko Slovenijo, oz. z občino Nova Gorica.
Zato so zares čudne izjave župana Romolija, daje ta predel mesta izrazito italijanski in furlanski. Ali je to sad nepoznavanja, ali česa drugega. Tudi zagotovilo, da bo ta četrt
prišla v poštev pozneje, za SSk ni nobene garancija, saj nas izkušnje več kot dovolj podučijo kaj veljajo take obljube.
SSk se sicer zaveda, da je pri glasovanju v paritetnem odboru prišlo do potrebe po odobritvi celotnega paketa občin. Ceni pa pogum Damjana Paulina, ki se je pri glasovanju vzdržal in na tak način opozoril na krivico, ki je nastal z izključitvijo svetogorske četrti. Pri tem si SSk postavlja vprašanje, ali je to odločitev v duhu realizma, ali pa gre za ponovno popuščanje političnim igricam tako na desni kot na levi. Pri tem je SSk pričakovala večji pogum s strani paritetnega odbora.
Slovenska skupnost upa in apelira, da bo predsednik FJK Riccardo Illy, to izključitev odpravil in vključil svetogorsko četrt v pravkar odobreni seznam. To lahko stori po svojih kompetencah, saj mora seznam podpisati prav on. SSk upa, da na to odločitev ne bo vplivalo dejstvo, da so deželne volitve tik pred vrati.
Po drugi strani pa bo SSk tudi poskrbela, da bodo o tem primerno obveščene tudi slovenski institucionalni in politični predstavniki.
4
Četrtek, 27. septembra 2007
GOSPODARSTVO
/
MORSKO GOSPODARSTVO - Napoved deželnega odbornika Roberta Cosolinija
Ladijsko-navtični tehnološki okoliš najpozneje do konca leta
Okoliš DITENAVE bo pomembno prispeval h gospodarski prihodnosti FJK
TRST - Najpozneje do konca leta bo uradno ustanovljen Tehnološki ladijsko-navtični okoliš (DITENAVE) Furlanije- Julijske krajine, operativno telo, ki se rojeva s ciljem podpirati pospeševanje tehnične in ekonomske konkurenčnosti na ladjedelniš-kem in navtičnem področju. Uresničevanje okoliša morja je včeraj vpletenim subjektom predstavil deželni odbornik za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini na srečanju v avditoriju AREA Science parka.
Okoliš DITENAVE bo ustanovil zelo širok in reprezentativen krog sodelujočih, med katerimi so Dežela FJK, lokalne uprave, delodajalske organizacije, družba Fincantieri, trgovinske zbornice, predstavniki sistema raziskovanja in inovativnosti, sistema usposabljanja in finančnega sistema, sindikalnih organizacij in podjetij. Okoliš bo svoje aktivnosti osredotočil na področja raziskovanja, inovativnosti, konkurenčne rasti ladjedelniške in navtične industrije in usposabljanja človeškega kapitala. Posledično bodo sestavni del misije okoliša gospodarske, predelovalne in storitvene dejavnosti, ki imajo ali načrtujejo pomemben delež svojega prometa v lad-jedelniško-navtični verigi.
»To bo kompleksna, a izredno dinamična struktura,« je napovedal Cosolini, za katerega so »potencialnosti tega sektorja izjemne in izredno pomembne za prihodnost Furlanije-Julijske krajine,« je dodal.
Organizacija vodenja okoliša predvideva strateški usmerjevalni odbor z devetimi člani, ki jih bodo imenovali Dežela FJK, Fincantieri, ladijska in navtična podjetja, sistem inovativnosti, lokalne uprave, Rina-ve in, ko bo ustanovljen, tudi Pol za usposabljanje. Po Cosolinijevih besedah bo imel ta pol večletno misijo (2007-2013, skladno z obdobjem Evropskega socialnega sklada) in se bo iz mreže razvil v enovit upravni subjekt s centralnimi možgani in sposobnostjo, da operira tam kjer se pojavijo potrebe.
Odbor za strateško usmerjevanje bo moral pripraviti strateški načrt, določiti bo moral kratkoročne in srednjeročne cilje, in preverjati dosežene rezultate, pri čemer bo moral sodelovati s splošno skupščino, ki bo ocenjevala delovanje v funkciji uravnovešenega družbeno-gospodarskega razvoja. Piramido okoliša bo dopolnjevala struktura za koordiniranje in operativni nadzor, ki bo morala biti prožna in učinkovita in bo delovala prek treh sinergičnih sistemov: raziskovanje, inovativnost in usposabljanje. Vsa organizacijska struktura DITENAVE pa bo seveda v celoti povezana z mrežo podjetij ladijsko-navtičnega sektorja.
Deželni odbornik Roberto Cosolini je predstavil potek ustanavljanja ladijsko-navtičnega tehnološkega okoliša DITENAVE
kroma
KMEČKI TURIZEM - Deželni svet FJK
Reforma z nekaterimi pomembnimi novostmi
TRST - Deželni svet FJK je včeraj dokončno odobril zakon o reformi agroturističnega področja, ki uvaja spremembe in dopolnitve v dosedanjo disciplino za kmečki turizem (deželni zakon št. 25 iz leta 1996). Deželna zakonodaja se tako prilagaja razvoju kmečkega turizma, ki je v enajstih letih doživel velik razmah, zraven pa uvaja nekatere pomembne novosti, kot je zakonska ureditev vinskih cest, didaktičnih in socialnih kmetij, spodbujanja uporabe tipičnih in tradicionalnih bioloških proizvodov v javni prehrani.
Reforma kmečkega turizma jasno razlikuje med agroturistično dejavnostjo na eni strani in hotelskimi in gostinskimi, ki so tipične komercialne dejavnosti, na drugi strani. Spodbudno je tudi dejstvo, da reformni zakon izpostavlja nekatera manj razvita območja, kjer bodo turistične kmetije deležne olajšav glede obveznega dela lastnih proizvodov, medtem ko agroturistično-lov-ska podjetja ne bodo zavezana k nočit-
venim zmogljivostim. Reforma sicer potrjuje pravilo, da se podjetjem, ki ne bodo ohranjala komplementarnosti med turistično in kmetijsko dejavnostjo, prekličejo občinska obratovalna dovoljenja.
Med včerajšnjo razpravo je bilo posebej opozorjeno na pomembno novost socialnih kmetij, kijih uvaja reforma kmečkega turizma. Te so v Furlani-ji-Julijski krajini novost in torej slabo poznane, medtem ko so v nekaterih drugih italijanskih deželah že leta v veliki ekspanziji in žanjejo zelo velik uspeh (in podporo) zaradi svoje dejavnosti.
Med razpravo v deželni skupščini je bilo pred odobritvijo reforme odobrenih še nekaj dopolnilnih predlogov, med katerimi je posebej pomemben tisti, ki se nanaša na pomoč živinorejskim podjetjem v težavah. Deželni odbor je namreč sprejel mnenje predlagateljev, da so kmetijska podjetja v FJK pod pritiskom zaradi konkurence držav, kjer so proizvodni stroški znatno nižji.
SEJMI - Na videmskem sejmu Casa moderna 2007
Pogled v okolju in človeku prijazno energetsko prihodnost
VIDEM - Na sejmu Casa moderna, ki do ponedeljka, 1. oktobra poteka na videmskem sejmišču, je tudi letos pomembne pozornosti deležna biološka hiša. Že šestič zapored ji je namenjen ves paviljon št. 8, kjer so letos v ospredju obnovljivi energetski viri in varčevanje z energijo. Casa Biologica 2007 se loteva teme energije ne le z inovativnimi predlogi specializiranih razstavljalcev, ampak tudi na posvetih in razpravah, ki interesentom omogočajo spoznavati nove ekološke pripomočke, zamišljene za boljšo in bolj zdravo prihodnost.
Jutri (ob 15.30) bo na sejmu okrogla miza z naslovom Kako priti do energetskega prihranka z obnovljivimi viri in brez investiranja. Prireja jo družba Idealservice Esco, ki ima večletne izkušnje pri dobavi integriranih energetskih storitev in ponuja uporabo obnovljivih energetskih virov z izrabo drevesnih nasadov oziroma lesa za proizvodnjo zelene energije. S tem se tudi pospešuje integracija med kmetijstvom in industrijo.
Tudi sonce ponuja realno priložnost
Obiskovalci med razstavnimi prizorišči na sejmu Casa moderna v Vidmu
za energetsko varčevanje, in to s fotovol-taičnimi napravami, ki omogočajo integracijo energetske oskrbe. Ni torej naključje, da se na sejmu predstavlja cela vrsta ponudnikov sončnih panelov in naprav za izrabo sončne energije. Sonce pa danes postaja tudi sinonim za zaslužek in za eko-
nomski prihranek, saj je mogoče do 31. decembra odbiti od davkov kar 55 odstotkov sredstev, vloženih v izrabo sončne energije. Ob tem velja omeniti še eno zanimivost s sejma, in sicer Solarspot, ponudnika nay-prave, ki projicira (sončno) svetlobo v vse dele stanovanja, torej tudi tja, kjer ni oken.
Družba Generali bo dobila finančnega direktorja
MILAN - Če verjamemo pisanju Financial Timesa, bodo v družbi Generali, prvič v njenih 176 letih življenja, imenovali prvega finančnega direktorja v zgodovini zavarovalnice. Vprašanje bi lahko bilo na dnevnem redu že na današnjem zasedanju upravnega sveta v Milanu, na katerem bodo upravitelji dopolnili industrijski načrt. Analitiki morebitno imenovanje novega menedžerja ocenjujejo kot prvi korak k reformi upravljanja družbe oziroma skupine, saj naj bi z revizijo industrijskega načrta predvideli izboljšanje finančnih rezultatov.
V	Trstu končali obisk albanski cariniki
TRST - Skupina funkcionarjev albanskih carin je včeraj končala večdnevni študijski obisk v Trstu, kjer si je v spremstvu direktorja deželne carinske agencije FJK Pao-la Pantaloneja ogledala prostoca-rinske strukture v tržaškem pristanišču in tovorni terminal na Fer-netičih. Namen obiska je bil spoznavanje operativnih funkcionalnosti carinskega sistema EU.
V	Vidmu končan obisk indijskih novinarjev
VIDEM - V okviru projekta za sodelovanje FJK z Indijo, ki ga je spodbudila Dežela FJK s sodelovanjem indijsko-italijanske trgovinske zbornice, se je včeraj končal obisk delegacije indijskih novinarje, ki so bili gostje videmske trgovinske zbornice. Že prihodnji ponedeljek pa jim bo sledil obisk delegacije indijskih podjetnikov s sektorja informatske tehnologije, ki se bodo 1. in 2. oktobra udeležili delavnic v Vidmu in Trstu.
Predstavitev poslovnega ključa v Vidmu in Trstu
VIDEM - Včeraj so ga v Vidmu, danes pa bodo v Trstu predstavili poslovni ključ, neke vrste digitalni passepartout, ki omogoča celo vrsto računalniških povezav in dostop do cele vrste storitev e-uprave. V Trstu bo Trgovinska zbornica prvi tak ključ danes slovesno podelila predsedniku Dežele FJK Riccardu Illyju, na predstavitvi pa bodo sodelovali predstavniki več kot 120 podjetij.
Evropska centralna banka
26. septembra 2007
evro
valute		povprečni tečaj 26.09 25.09	
	ameriški dolar	1,4127	1,4106
japonski jen		162,93	161,24
	kitajski juan	10,6164	10,5953
ruski rubel		35,2850	35,2610
	danska krona	7,4560	7,4561
britanski funt		0,70050	0,70035
	švedska krona	9,2095	9,2181
norveška krona		7,7710	7,8060
	češka krona	27,590	27,554
švicarski frank		1,6527	1,6488
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		250,94	250,64
	poljski zlot	3,7763	3,7710
kanadski dolar		1,4208	1,4137
	avstralski dolar	1,6153	1,6339
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lev	3,3801	3,3923
slovaška krona		34,083	34,151
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,7060	0,7058
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		87,87	88,14
	turška lira	1,7212	1,7405
hrvaška kuna		7,2871	7,2949
Zadružna Kraška banka			
		26. septembra 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,4323	1,4029
britanski funt		0,7097	0,6934
	švicarski frank	1,6761	1,6353
japonski jen		166,8187	158,6812
	švedska krona	9,4439	8,9922
avstralski dolar		1,6640	1,5938
	kanadski dolar	1,4523	1,3970
danska krona		7,5992	7,3129
	norveška krona	8,0011	7,6108
madžarski florint		256,9060	244,3740
	češka krona	28,24285	26,86515
slovaška krona		35,0047	33,2972
	hrvaška kuna	7,47727	7,11252
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
26. septembra 2007
	valute		evro	
			nakup	prodaja
	ameriški dolar		1,4339	1,3986
britanski funt			0,7109	0,6934
	danska krona		7,568	7,382
kanadski dolar			1,4448	1,4092
	japonski jen		164,93	160,87
švicarski frank			1,6768	1,6355
	norveška krona		7,915	7,720
švedska krona			9,353	9,123
	avstralski dolar		1,6453	1,6048
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J			
				
				
Milanski borzni trg 26. septembra 2007				
Indeks MIB 30: +0,97				
delnica			cena €	var. %
	AEM		2,645	+3,64
ALLEANZA			9,8	+1,98
	ATLANTIA		23,35	+0,91
BANCA ITALEASE			12,98	+4,56
	BANCO POPOLARE		16,42	-0,88
BPMS			4,35	-0,86
	BPM		10,38	+1,47
EDISON			2,3225	+2,58
	ENEL		8,005	+1,23
ENI			26,14	+0,97
	FIAT		21,43	+3,43
FINMECCANICA			20,14	+0,60
	FONDIARIA-SAI		32,37	+0,81
GENERALI			31,09	-0,06
	IFIL		7,475	+2,81
INTESA			5,4	+0,15
	LOTTOMATICA		24,95	-0,24
LUXOTTICA			24,03	-0,25
	MEDIASET		7,305	+0,22
MEDIBANCA			15,5	+1,33
	PARMALAT		2,4575	+0,10
PIRELLI			0,8615	+0,34
	SAIPEM		30,18	+0,87
SNAM			4,39	+0,23
	STMICROELEC		11,77	+0,13
TELECOM ITA			2,17	+1,17
	TENARIS		18,39	-0,28
TERNA			2,605	+2,76
	UBI BANCA		18,9	+1,11
UNICREDITO			5,99	+1,56
	Podružnica Trst	^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana		
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 27. septembra 2007
5
AVSTRIJA - Ob evropskem dnevu jezikov
Mladi koroški Slovenci pri podkanclerju Moltererju
Brez premika glede dvojezičnih krajevnih napisov, toda dialog se nadaljuje
CELOVEC/DUNAJ - Avstrijski podkancler in šef ljudske stranke (-ÖVP) Wilhelm Molterer je včeraj sprejel delegacijo predstavnikov mladinskih organizacij koroških Slovencev in z njimi razpravljal o številnih odprtih vprašanjih - od dvojezičnih krajevnih napisov do financiranja najrazličnejših ustanov in inštitucij slovenske manjšine.
Razgovor, pri katerem glede reševanja vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov ni prišlo do premikov, se za mlade Slovence kljub temu ni končal z razočaranjem, saj jih je Molterer pozval, naj pripravijo konkretne predloge, kot je na primer predlog za posodobitev učnega načrta z vsebinami, ki bi govorile o koroških Slovencih, potem ko so ga mladi opozorili na to, da se mladim Avstrijcem na avstrijskih šolah, predvsem izven Koroške, sploh ne posreduje natančnejša sli ka o ko roš kih Slo ven cih in tu di ne o drugih avtohtonih manjšinah, kot so to Hrvati, Madžari, Čehi, Slovaki in Romi.
Pobudnik razgovora so bile mladinske in študentske organizacije koroških Slovencev v Celovcu, Gradcu in na Dunaju. V pismu avstrijskemu podkanclerju so poudarili, da je viden izraz odnosa neke države do večjezič-nosti tudi način, kako rešuje vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Potre bo po raz go vo ru o tem in dru gih vprašanjih pa so utemeljili s tem, da so pogajanja povsem zastala, potem ko predlog zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja za rešitev topografskega vprašanja na Koroškem še pred parlamentarnimi počitnicami ni dobil potrebne podpore. Kot so še po-uda ri li, so si cer gle de te ga prob le ma sledile še izjave obrambnega ministra Norberta Daraboša in predsednice avstrijskega parlamenta Barbare Prammer, ki sta ob njunem nedavnem obisku na Koroškem izrazila upanje, da poglavje ne bo ostalo zakopano v predalu in se bo rešilo najkasneje leta 2008, toda zaznavnih premikov v pravo smer ni bilo.
Podpredsednik Kluba slovenskih štu den tov in štu dentk v Ce lov -cu Dejan Zwitter je po razgovoru z Moltererjem pristavil, da bodo mladinske organizacije v najkrajšem času iz de la le us tre zen do ku ment, ki ga bodo nato posredovali podkanclerju. Glede dvojezičnih krajevnih tabel pa so jasno poudarili, da ne soglašajo s
Avstrijski podkancler in šef ljudske stranke Wilhelm Molterer (v sredini) je včeraj sprejel delegacijo predstavnikov mladinskih organizacij koroških Slovencev
stališčem političnih organizacij ko-roš kih Slo ven cev, če bi se le-te od po -vedale t. i. razširitiveni klavzuli in pristali na število tabel iz Karnerjevega papirja ali celo še manj. V tem primeru - tako Zwitter - bi bil o boljše, da politika še počaka z rešitvijo do trenutka, ko bodo okoliščine na Koroškem bolj naklonjene uresničitvi manjšinskih pravic.
V Celovcu pa je ob včerajšnjem evropskem dnevu jezikov vodja poslanske skupine socialdemokratov v ko roš kem de žel nem zbo ru Pe ter Kai -ser opozoril, »da je jezikovna kompe-tenca ključ za boljšo bodočnost, ki odpira velike možnosti za Evropo«. Kaiser, hkrati tudi govornik za evropska vprašanja koroške SPÖ, je še dodal, da gradijo prav jeziki tudi mostove med ljudmi in zahteval, da se na ko roš kih šo lah raz ši ri po nu dba prav na področju jezikovne izobrazbe in se na ta način razvija tudi jezikovna raznolikost. »Na Koroškem, na stičišču treh kul tur in v do mo vi ni dveh na -rodnih skupnosti, pomenijo jeziki dodatno kvalifikacijo za poklicno življenje,« je opozoril Kaiser na pomen učenja jezikov.
Po njegovem naj bi bilo tudi Evropsko nogometno prvenstvo 2008 povod za to, da na Koroškem sprožijo jezikovno ofenzivo.
Ivan Lukan
POLITIKA - Demokratska stranka
Druga pritožba zoper izključitev treh list
VIDEM - Včeraj popoldne je bila na sedežu Odbora garantov Demokratske stranke predložena obsežna pritožba zoper izključitev kandidatnih list "Slovenci za Moret-tona" ki sta jo podpisala Walter Ban-delj, deželni referent in predlagatelj list, in Damijan Terpin, kandidat v goriškem okrožju. Svojo pritožbo je v torek vložil tudi deželni svetnik SSk Mirko Špacapan.
Ugovor formalnega značaja zoper odločbo, s katero so bile slovenske liste izključene, zadeva sestavo organa, ki je odločal o izključitvi. V njem sta bila namreč odločujoča glasova dveh članov, ki sta obenem tudi kandidata na konkurenčnih listah: Ferdinando Milano namreč kandidira na listi v podporo Brunu Zvechu, Franco Giuseppe Marzano pa na listi, ki podpira Francesca Russa. »Jasno je, da je bila odločitev o izključitvi pristranska, saj se je zgodilo, da sta dva igralca istočasno tudi sodila na
tekmovanju, kar je pravi absurd,« meni Terpin.
»Pritožba tudi navaja, da vsaj polovica kandidatov na listah "Slovenci za Morettona" niso ne člani, ne izvoljeni in niti v organih Slovenske Skupnosti. Zato jih nikakor ni mogoče enačiti s stranko, pač pa so izraz naše civilne družbe. Večina kandidatov, ki so tudi izvoljeni v raznih javnih upravah, pa je kandidirala na listah Oljke oz. Marjetice. Končno so vidni predstavniki SSk na listah obenem celo člani pokrajinskega ustanovnega odbora za Demokratsko stranko v Gorici.«
»Slo ven ska skup nost je to rej aktivno pristopila k procesu nastajanja DS in le kateri izmed kandidatov na konkurenčnih listah, ki se je zbal naše organizacijske moči, je lahko pre so dil, da takš nih list ni mo go če povezovati z ustanovnim procesom Oljke-Demokratske stranke,« zaključuje svojo izjavo Terpin.
Divje zasledovanje tihotapca ljudi po videmskih ulicah
VIDEM - Po divjem zasledovanju po ozkih ulicah videmskega mestnega središča so policisti včeraj zjutraj aretirali 42 letnega hrvaškega državljana Borisa Mra-kužica iz Zagreba, ki je v dostavnem vozilu fiat ducato v nečloveških pogojih prevažal 24 nezakonitih priseljencev iz Albanije. Od teh jih je bilo kar 18 mladoletnih, starih od 15 do 17 let. Policijska patrulja je včeraj okoli 6. ure zjutraj na cesti med Palmano-vo in Vidmom opazila dostavno vozilo s slovenskimi registrskimi tablicami, ki je vozilo izredno hitro. Tik pred Vidmom so policisti skušali vozilo ustaviti, toda voznik je s hitrostjo približno 100 km na uro drvel proti centru Vidma. Začelo se je zasledovanje, Mra-kužic pa je nekajkrat poskušal policijsko vozilo zriniti s ceste. Najbolj dramatičen je bil trenutek, ko je fiat ducato prehitel tovornjak s prikolico, ki je zavijal na levo. S prižganimi lučmi in vključeno sireno so tovornjak prehiteli tudi policisti, Hrvata pa so ujeli šele potem, ko je zapeljal v neko dvorišče brez izhoda. Toda tudi takrat je napadel policista, ki sta mu grozila s pištolama in skušal pobegniti. Vendar je na pomoč kolegoma priskočila še ena policijska patrulja in Hrvata so končno ukrotili. V vozilu so nato našli kot sardine natrpane nezakonite priseljence. Šest polnoletnih Albancev bodo izgnali, mladoletnike pa predali organizacijam, ki skrbijo za begunce.
Italijanski državljan v avtu skrival 231 ptic
OBREŽJE - Člani referata za zatiranje tihotapstva Brežice so pred dnevi na mejnem prehodu Obrežje pri pregledu avtomobila italijanskega državljana odkrili 231 ptic. Italijanski državljan za prevoz ptic ni imel ustreznega dovoljenja, zato bo zoper njega sprožen postopek o prekršku v skladu s carinsko zakonodajo, so včeraj sporočili iz Carinske uprave.
Italijanski državljan, ki je imel ptice skrite pod zadnjim sedežem in v dveh posebnih posodah, je carinikom povedal, da je ptice ulovil v Gradini na Hrvaškem, kjer so mu jih tudi očistili. Cariniki so agencijo za okolje zaprosili za identifikacijo ptic. Ker so ptice brez perja, kljunov in nog, je zelo težko določiti, za katere vrste gre, so sporočili z agencije za okolje.
PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA - Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec o obnovi
»Sanacija Franje bo dolgotrajna«
Vodna ujma ta pomnik človeški humanosti skoraj v celoti uničila - Za zdaj našli le desetino od skoraj 800 muzealij - Pričakujejo tudi strokovno pomoč
SOLIDARNOSTNA AKCIJA PD
Poziv ZSŠDI športnim društvom
CERKNO - V ruševinah partizanske bolnice Franja, ki jo je pred dobrim tednom skoraj povsem uničila vodna ujma, so zaenkrat našli le desetino od okoli 800 muzealij, katere sicer predstavljajo največjo vrednost tega pomnika človeški humanosti. "Delo poteka zelo počasi. Voda je odnesla skoraj vse bara ke, a po oce nah grad be ni kov hkra ti prinesla okoli 1000 kubičnih metrov peska, kamenja, blata in vejevja. Odstranjevanje posledic bo zelo dolgotrajno," je povedala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec.
Na Cerkljanskem je včeraj deževalo, zato na območju bolnice Franja ni delal nihče, saj bi bilo gibanje v soteski Pasice prenevarno. Sicer so že začeli z zelo zamudnim podiranjem ostankov barak, hkrati pa iščejo originalne predmete, a je izkupiček skromen, je pojasnila Leskovčeva.
Tako naj bi delavci idrijskega muzeja ob pomoči pripadnikov Slovenske vojske predvidoma v dveh tednih, če ne bo presenečenj, odstranili vrhnjo plast
Ivana Leskovec
kroma
streh in drugih ostankov barak, nato pa se bodo morali spopasti še z ogromnimi nanosi materiala. "Ne kaže nič dobrega, a upam, da bomo šele takrat prišli do pravih predmetov iz bolnice Franje," je dejala Leskovčeva.
Zaenkrat so iz poškodovane barake številka devet uspeli rešiti nekaj muzealij, kot so leseni zaboji za orožje, opor ni ce in mi za, naš li pa so tu di ne -kaj predmetov iz kuhinje. "Naša prva dolžnost je, da očistimo območje in najdemo čim več ostankov bolnice Franje," je poudarila direktorica idrijskega mu-
zeja. Da bo delo dolgotrajno, pričajo tudi ostanki bolnice, ki so jih opazili celo na Mostu na Soči.
Kot je povedal cerkljanski župan Jurij Kavčič, se trudijo v čim krajšem času popraviti most na cesti proti partizanski bolnici Franji, da bi lahko nato odvažali naneseni material. Pri odstranjevanju velikih kupov materiala bo dobrodošla tudi pomoč prostovoljcev, a je zanje zaenkrat soteska Pasice še prenevarna, je pojasnila Leskovčeva.
Pri obnovi Franje - slovenska vlada je prejšnji teden sprejela sklep, da popolnoma obnovi ta spomenik državne ga po me na v Do le njih No va kih - bo sicer zelo dobrodošla tudi strokovna pomoč drugih slovenskih muzejev, je še poudarila. Tako si je sotesko Pasice že včeraj ogledal arheolog Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Pri končnih odločitvah, katere ohranjene predmete uporabiti pri obnovi in kakšna naj bo, v idrijskem muzeju pričakujejo tudi mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. (STA)
K nabiralni akciji Primorskega dnevnika je pristopila tudi krovna športna organizacija ZSŠDI, kije vtem smislu naslovila poziv včlanjenim društvom.
V resoluciji, ki jo je na zadnji seji sprejel tržaški pokrajinski svet, ko je podprl solidarnostno akcijo Primorskega dnevnika za rekonstrukcijo bolnice Franje, je svetnik Massimo Veronese predlagal tudi koncert z zbiranje sredstev, ki ga bo pokrajinska uprava priredila v dogovoru z občinami. Včeraj se je za solidarnost s kraji, prizadetimi zaradi ujme, na predlog levosre-dinske opozicije opredelil tudi občinski svet Devina - Nabrežine.
6
Četrtek, 27. septembra 2007
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
»KRAŠKA OBČINA« - Srečanje v ezulskem naselju v Križu
S. Quirico e Giulitta: zanimanje za Devin-Nabrežino
Bolj kot nova samostojna občina jih mika združitev s sosednjo občino
Referendum za kaj? Za novo občino ali za priključitev naselja S. Quirico e Giulitta v Križu devinsko-na bre žin ski?
Koordinator delovne skupine za raz pis re fe ren du ma za sa mo stoj no kraško občino Dario Vremec je v torek zvečer v dvorani župnišča ezulske-ga naselja v Križu tri četrt ure zelo prepričevalno orisal ugodnosti, ki bi jih imeli krajani z ustanovitvijo nove ob či ne, pa je pr vo ude le žen ko v raz -pra vi in še mno ge za njo za ni ma lo pred vsem, ali bi bi lo mož no Križ zdru ži ti s so sed njo ob či no. Za ra di bli -ži ne, za to ker se že se daj Kri ža ni z ez -ulskega naselja nagibajo k Nabrežini, pa tu di za to, ker ne bi bi li več pe ri fe -rija, kot bi ostali tudi v novi kraški obči ni, so oce ni li.
Vre mec jim je od go vo ril, da raz -ume njihove želje, ustanovitev nove občine pa ostaja po njegovem edina pot, ki bi pozneje privedla do uresničitve teh želja. Saj: »dežela bi lahko uredila občinske meje, da ne bi bile nekatere vasi, kot na primer Križ razdeljene med tri občine.«
Po sestankih »za novo občino« v os mih pre tež no slo ven skih va seh vzhod ne ga in za hod ne ga Kra sa je bi -lo tokrat prvič na vrsti ezulsko naselje. Za srečanje so zaprosili sami krajani po večeru v kriškem Domu Alberta Sir ka, da bi bili tu di sa mi se zna nje -ni z »osamosvojitveno pobudo«. Zbralo se jih je 57 (vključno z desetimi udeleženci iz drugih vasi); pretežno starejših, »saj mladi zapuščajo "borgo" in jih je vse manj,« kot so potar na li ne ka te -ri prisotni.
Koordinator Vremec jim je ponovil to, kar so že sli ša li ude le žen ci vaš -kih sestankov pri Banih, v Gropadi, Trebčah, na Proseku, v Bazovici, Križu, Padričah in na Kontovelu. Delitev Križa in njegovega ezulskega naselja med tri ob či ne (tr žaš ko, de vin sko-na -brežinsko in zgoniško) je posebej izpostavil, in prav ta kriška posebnost je še najbolj spodbudila razpravo.
Za moškega bi bilo najbolje, ko bi sami vaščani odločali o morebitni združitvi s sosednjo občino. Tako bi se lahko Križ združil z Devinom-Nabre-žino, Prosek z Zgonikom, Opčine in
Udeleženci torkovega srečanja v naselju S. Quirico e Giulitta v Križu
os ta le va si vzhod ne ga Kra sa pa z Re -pentabrom. Ženska mu je odgovorila, da bi bilo bolj preprosto, ko bi preverili, h kateri občini pripada največ Kri-žanov, in nato k tej občini priključili vso vas in ezulsko naselje. Drugi moški je menil, da bi morali ves zahodni Kras priključiti Devinu-Nabrežini, ker gravitira na to občino.
Vremec je pojasnjeval, da »bodo meje določili deželni tehniki, ko bodo videli zemljevid, ki ga bomo predstavili z zahtevo o ustanovitvi nove občine«, in dodal, da »je treba zahtevati največ, če hočemo nato, s pogajanji na de že li, vsaj kaj do se či.«
Ob ugotovitvah, da je bil Križ dolgo let zapostavljen, je bilo tudi slišati, da je »Dipiazza storil več kot vsi komunisti«, največji aplavz pa je požel sicer osamljen protislovenski izliv.
Ob koncu se dolgo ni hotel nihče vključiti v delovno skupino, ki bi pripravila predloge naselja za novo občino. Naposled se je javilo pet ljudi (svojih imen pa niso hoteli posredovati), ki se bodo pridružili članom delovne skupine iz Križa, da bi skupno iznesli zahteve vasi in naselja.
potujoči trgovci - Že sedma izvedba
Od jutri do ponedeljka sejem Trg Evropa 2007
Od jutri do ponedeljka bodo tržaške ulice ponovno napolnile stojnice. Tržaško združenje trgovcev Conf-commercio prireja namreč v sodelovanju z Italijansko zvezo potujočih trgovcev Fiva že sedmo izvedbo priljubljenega sejma potujočih trgovcev Trg Evropa 2007. Svoje blago (obrtniške, prehrambene in tekstilne izdelke, razne predmete idr.) bo razstavljalo in prodajalo 180 trgovcev iz skoraj vseh evropskih držav. Uradno odprtje bo jutri popoldne ob 16. uri na Trgu Gi-annija Bartolija (kjer Veliki trg prehaja na Borzni trg). Drugače bo sejem odprt že od 9. ure zjutraj. Letošnjo izvedbo bodo dodatno obogatile pobude, kot sta npr. razstava Arte pro Arte s slikami tržaške umetnice Brune Daus in
kompozicijami članov konzorcija tržaških cvetličarjev združenja Conf-commercio in koncerti na Trgu sv. Antona v izvedbi skupine glasbenikov iz glasbene šole 55. Tudi letos bo posebna komisija izbrala najlepšo italijansko in evropsko stojnico ter najbolj izvirno evropsko stojnico. Na predvečer zaključka manifestacije, se pravi v nedeljo zvečer, pa bodo ob 21.30 pri pomolu Audace udeležencem postregli s predstavo ognjemeta. Sejem bo vsekakor odprt vsak dan od 9. do 23. ure. Udeležba na sejmu bo tudi priložnost za nabiranje prostovoljnih prispevkov za združenje Emergency, pri čemer bo izkupiček namenjen ohranjanju in razvijanju zdravstvenega centra in urgence v Angharamu v Afganistanu.
ZNANOST
Trst
bi gostil tehnološki inštitut EIT
Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Stras-bourgu v prvi obravnavi z veliko večino potrdil predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), mreže raziskovalnih ustanov. Parlament želi, da bi ime inštituta vsebovalo tudi besedo inovacije in predlaga, da bi ustanova začela delovati šele po uspešni pilotni fazi delovanja skupnosti znanja in inovacij.
Evropski poslanci se zavzemajo za več dopolnil k predlogu uredbe, ki ga je novembra lani predložila Evropska komisija in ki ima za cilj boljšo povezavo treh ključnih področij gospodarstva -izobraževanja, raziskovanja in inovacije. Med drugim želijo, da bi namesto predlaganega evropskega inštituta za tehnologijo ustanovili inštitut za inovacije in tehnologijo in da bi se Svet Evropske unije začel pogajati s parlamentom glede financiranja ustanove.
EIT bi sestavljali upravni odbor in skupnosti znanja ter inovacij. Upravni odbor bi izbral visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije in podjetja, ki bi se povezali v skupnosti znanja in inovacij. Za razliko od predloga komisije se parlament zavzema, da bi bile skupnosti ne le avtonomne, temveč tudi pravno neodvisne od EIT. Sedež EIT bi moral biti po mnenju poslancev blizu obstoječih centrov evropske odličnosti in akademskega ugleda, da bi lahko kar najbolje izkoristil obstoječo infrastrukturo.
Na tržaškem zasedanju Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju, ki se je odvijal 12. maja letos, so se o tej zadevi pogovarjali evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, italijanski minister za univerzo in raziskovanje Fabio Mussi ter predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy. Mussi in Illy sta takrat predlagala, naj bi eden izmed sedežev novega inštituta nastal na slovensko-italijan-skem čezmejnem območju, in sicer blizu sinhrotrona pri Bazovici.
KRAŠKI SIRARJI - Udeležba na mednarodnem srečanju proizvajalcev in ljubiteljev sira »Cheese« v Piemontu
Priznanje naravnemu pridelovanju
Združenje Slow food podelilo priznanje Promocijskemu odboru za ovrednotenje kraških sirov - Ohranjanje tradicije, zaščita teritorija in spoštovanje narave ter živali
Člani promocijskega odbora za ovrednotenje kraških sirov Moisir so se pretekli konec tedna mudili na mednarodnem srečanju proizvajalcev in ljubiteljev sira Cheese v občini Bra (Cuneo) v Piemontu, ki ga prireja združenje Slow food. Gre za izredno pomembno pri re di tev, ki že li ov red no ti ti si ra r ske pro iz -vode, predvsem manjših, pristnih kmetijskih realnosti. Pod geslom »Od Montaža do Mira-mara - ozemlje za okušanje« so tržaški sirar-ji skupaj s proizvajalci iz Karnije predstavljali mnogotere mlečne okuse dežele Furlanije-Julijske krajine.
Na priznani prireditvi so Dario Zidarič iz Praprota, Lenart Vidali iz Bazovice in Ivan Per-narčič ter Michela Prašelj iz Vižovelj italijanskim oziroma res številnim tujim izvedencem in radovednežem ponudili svoje mlečne proizvode, svoje naravne in zdrave sire iz svežega, domačega kravjega in kozjega mleka. Kot nam je po ve dal pred sed nik od bo ra Da ri o Zi -darič, se je dežela doslej predstavljala predvsem s sirom montaž, letos pa je v sklopu pobude veli ko po zor nost na me ni la tu di dru gim re al nos -tim, kot j e na primer tista kraška. »Na sejmu sira Cheese smo predstavljali celoten teritorij,
predvsem pa naš koncept oziroma način dela, ki je značilen za vse kraške proizvajalce,« je opozoril Zidarič. »Naša specifičnost je pomembna, saj ohranja tradicionalni način proizvodnje. Daleč torej od industrijske proizvodnje, v imenu kakovostne naravnosti; saj smo mala realnost, ki goji in ohranja stare tradicije, ščiti teritorij, spoštuje naravo in posledično tudi živali.« Daje tovrsten koncept potrebno ovrednotiti in spodbuditi, so prepričani tudi pri združenju Slow food, ki so članom konzorcija Moisir podelili pomembno priznanje Comunita del cibo (Skupnost za prehrano), kot edinim v deželi FJK (v Italiji se z njim lahko ponašajo samo trije). »Poudariti želim nezane-marljivo dejstvo, da smo bili priznanja deležni zaradi svojega naravnega načina pridelovanja: nikoli se nismo namreč namensko prilagajali kriterijem Slow fooda, ti so že tako in tako del naše tradicije.«
Tudi letošnja, šesta izvedba srečanja je bila ze lo do bro obis ka na. Po leg tra di ci o nal nih gostov je pravo novost letos predstavljala prisotnost sirarjev iz vzhodnoevropskih držav, ki so komaj pristopile k Evropski uniji, na primer iz Romunije, Bosne, Bolgarije in Poljske. (sas)
Pogled na stojnico z okusnimi kraškimi siri
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
7
DEVIN-NABREŽINA - Seja občinskega sveta
Izvajanje zaščitnega zakona je odvisno od politične volje
Občina bo skušala pomagati pri obnovi bolnice Franje
Izvajanje zaščitnega zakona je finan-sirano v vsakem členu. Občinske uprave, ki zakon izvajajo, dobijo v tem smislu vsa potrebna finančna sredstva. Zato je izvajanje zakona 38 odvisno od politične volje in ne od denarja, ki je na razpolago.
S temi besedami je občinski svetnik levosredinske opozicije Igor Gabrovec odgovoril na poročilo devinsko-nabrežinske-ga župana Giorgia Reta na začetku občinske seje, ki je bila včeraj dopoldne na devin-sko-nabrežinskem županstvu. Ret je namreč med uvodnim posegom med drugim poročal o avdicijah za izvajanje zakona št. 38. Povedal je, da namerava zaščitni zakon izvajati, a obenem poudaril, da so stroški visoki in da so finančna sredstva pomanjkljiva. Gabrovec je dodal, da je bila devinsko-nabrežinska uprava vsekakor dolžna spoštovati dvojezičnost že prej, zaščitni zakon pa zdaj celo prinaša več denarja.
Po ratifikaciji spremembe proračuna, odobrene s sklepom občinskega odbora št. 198 z dne 5. septembra letos, je nato občinski svet odobril več sklepov, vezanih med drugim na proračunske spremembe, na spremembe v klasifikaciji nekaterih zgradb in na mnenje glede vpliva na okolje splošnega pripravljalnega načrta za ureditev pristanišča v Ribiškem naselju. Razprava se je zapletla, ko se je moral občinski svet izreči glede koncesije zemljišča Športnemu rekreacijskemu društvu Bocciofila Duinese, na katerem bo društvo zgradilo manjši objekt. Opozicija je vprašala župana, ali je tisto zemljišče res občinska last ali je v lasti srenje. Po daljši prekinitvi in ustrezni kontroli je prišlo na dan, da je lastnica zemljišča res srenja, ki pa ni nasprotovala koncesiji.
V nadaljevanju je Gabrovec vložil tri vprašanja. Prvo je zadevalo t.i. javno »vabilo« Italijanske železniške mreže (RFI), ki je konec julija prek lepakov - izključno v italijanskem jeziku - pač vabila lastnike zemljišč, da na trasi elektrovoda požagajo drevesa, ki so preblizu visečim visokonapetostnim kabljem. Lepaki so vsebovali pravcato grožnjo, vrh vsega pa ni bilo na njih žiga, ki bi potrjeval plačilo ustrezne pristojbine. Odgovor družbe Rfi je bil hujši od dejanja, ker je med drugim zatrjevala, da ne razpolaga z osebjem, ki obvlada slovenščino. Zato je zaprosila Občino Devin-Nabrežina, da priskoči na pomoč. Kot bi občinska uprava bila prevajalska služba... Stvar je ožigosal tudi Ret, ki napoveduje hude posledice. V drugem vprašanju je Gabrovec zahteval od podžupana Massima Romite (Nacionalno zavezništvo) pojasnila v zvezi s pismom, ki ga je napisal septembra lani in v katerem je popačil in prikrojil uradna naziva Občine in Pokrajine, italijanska napisa pa sta bila vidno večja od slovenskih. Vse to je žaljivo tako za institucijo, ki jo predstavlja Občina, kot za slovensko narodno skupnost. Romita se je v zadregi skušal opravičiti, toda zaman, ker je v bistvu le potrdil svoje početje. Zadnje vprašanje je bilo vezano na kredit (211 tisoč evrov), ki ga ima Občina do Konzorcija za obrtno cono in ki ga po Ga-brovčevem mnenju ne skuša izterjati. Ret je odgovoril, da skušajo občinski uradi utemeljiti, ali obstaja pravna osnova za terjatev.
Opozicija je nazadnje predstavila dve resoluciji. V prvi je bila zahteva, da občinska uprava čimprej prouči traso petega transportnega koridorja in da s tem v zvezi udeleži tudi občane. Resolucijo so predstavili svetniki opozicije in desnosredinske Liste Ret. Dokument je podpisalo tudi NZ in so resolucijo odobrili soglasno. Drugo resolucijo je predstavil Veronese. V njej je bil predlog, da se občinski odbor pridruži kampanji za obnovo bolnice Franje, ki jo je sprožil naš dnevnik, in da sodeluje pri pobudi pokrajinske uprave za prireditev koncerta, na katerem bodo zbirali prispevke v ta namen. Župan je opozoril, da je to s formalnega vidika problem, ker predpostavlja ponudbo javnega denarja. S tem so soglašali mnogi svetniki iz obeh taborov, ki so se tako odločili za spremembo besedila. Na osnovi dokončno soglasno sprejetega dokumenta (podpisalo ga je nazadnje tudi NZ) bosta tako župan oz. občinski odbor »analizirala možnosti sodelovanja pri pobudah v prid prizadetim območjem«. (A.G.)
fernetiči - Ukinitev carinskega urada na openski železniški postaji
Težave za terminal
Jutri bo tovorni terminal na Fernetičih obiskal podtajnik za zunanjo trgovino Miloš Budin
Ukinitev carinskega urada za uvoz in izvoz blaga na openski železniški postaji bo prizadela kakih šest tisoč uvoznikov in izvoznikov iz vse države. Tako je ocenilo združenje špediterjev tržaškega pristanišča. Ukrep podjetja Trenitalia bo začel veljati v ponedeljek, 1. oktobra, imel pa bo učinke tudi na delovanje tovornega terminala na Fernetičih, kot sta včeraj poudarila predsednik podjetja Terminal Fernetti Spa Giorgio Maranzana in član upravnega sveta Emanuele Lonigro.
Storitev carinskega urada na železniški postaji na Opčinah se namreč poslužujejo tudi številni operaterji tovornega terminala, predvsem zaradi ugodnosti, ki ji nudi z ugodnim carinskim kreditom. Operaterji lahko sedaj plačujejo carinske dajatve ob uvozu po ugodni obrestni stopnji in s 180-dnev-nim plačilnim rokom. Z ukinitvijo carinskega urada bo teh ugodnosti kar čez noč konec.
Špediterji so opozorili tudi na dru-
ge težave. Na carinskih uradih imajo podjetja depozite številnih bančnih in drugih jamstev, ki so potrebna za jamčenje uvozov s carinskimi pravicami. Vsota teh jamstev presega več milijonov evrov. Uvozniki bodo morali sedaj zahtevati razveljavitev teh jamstev (z izgubo plačanih premij) in bodo morali vzpostaviti podobne depozite pri vsakem carinskem uradu v krajih, kamor je blago namenjeno. Kar pa pomeni dodatne težave. Na openski železniški postaji je carinski urad razcarinil uvoženo blago, kije bilo namenjeno uvoznikom iz vse Italije. Z Opčin je tovor romal neposredno do uvoznika. Po novem se bodo morali uvozniki posluževati carinskih uradov, ki so - z izjemo velikih mest - precej oddaljeni od krajev, kamor je tovor namenjen. To pomeni, da bo tovor potoval več dni, vsak dan zamude pa pomeni dodatno škodo za uvoznika.
Združenje špediterjev je omenilo še eno težavo, ki jo bo povzročil ukrep Trenitalia. Na openski železniški pos-
taji je - povezana s carinskim uradom - delovala zdravstvena in inšpekcijska služba. Pregledovala je živila in druge prehrambene proizvode, namenjene v državo, in jamčila, da ustrezajo zakonskim predpisom o prehrani. Sedaj se zastavlja vprašanje, kdo bo od ponedeljka opravljal to delo, in kje.
Lonigro je ponudil primer: pred časom je uvoznik uvozil prek Opčin »cel vlak sladkorja iz Srbije«, 23 vagonov. Na openski železniški postaji je carinski urad opravil vse carinske postopke in potrebne preglede in vlakovna kompozicija je nadaljevala pot do cilja. Od ponedeljka kaj takega ne bo več mogoče.
O vprašanju ukinjenega carinskega urada na openski železniški postaji bo gotovo govor med jutrišnjim obiskom podtajnika za zunanjo trgovino Miloša Budina na tovornem terminalu na Fernetičih, pred tem pa bo vladni predstavnik obiskal tudi zgoniško obrt-
Pester dan na univerzi
Danes se bodo na nekaterih tržaških fakultetah odvijala informativna srečanja za študente. Ob 11. uri bodo profesorji fakultete za književnost in filozofijo predstavili tečaje na univerzitetnem sedežu pri Sv. Andreju, ob 13. uri pa bo čas za podobno srečanje na glavnem sedežu univerze, ko bo govor o programu fakultete političnih ved. Pester akademski dan bo postregel še z dvema dogodkoma. V prostorih inženirske fakultete bo ob 15. uri potekal seminar, ki ga prireja oddelek za elektrotehniko, elektroniko in informatiko. Predstavili bodo didaktični projekt o nanosatelitu Atmocube. Ob 16. uri pa bo v stavbi H3 (glavni sedež univerze) čas za slovesnost ob zaključku druge izvedbe masterja »Project Manager« za upravljanje načrtov na gradbenem področju. Master prirejata Tržaška univerza in podjetje Rizzani de Eccher.
Dan čistilcev šip
Nekatera krajevna društva so za danes sklicala protestno akcijo z naslovom »Dan čistilcev šip« (Lavavetri Day), ki se bo odvijala po 17. uri na Trgu Dal-mazia »z vrči, gobami in vijolicami v rokah«. Prireditelji, med katerimi so društva Sinistra critica, Sportello degli invisibili, Humanistično gibanje, Center kultur in krožek Gramsci, so se odločili za manifestacijo, potem ko je županova odredba privedla do »aretacije dveh beračev in prodajalke vijolic, medtem pa se podobni ukrepi vrstijo po vsej Italiji«.
Seminar o ženskah in oblasti
Forum žensk prireja danes seminar z naslovom »Bilanca po spolu: vsakdanjost na oblasti«. Med srečanjem, ki bo potekalo od 18. ure dalje v tržaški poročni dvorani, bodo med drugim zbirali podpise za ljudski zakonski predlog o enakovredni politični zastopanosti za ženske in moške.
Zamenjava na čelu pristaniške kapitanije
Odhajajoči poveljnik tržaške pristaniške kapitanije Paolo Castellani in njegov naslednik Domenico Passera sta bila včeraj na obisku pri županu Robertu Dipiazzi. Castellani, ki zapušča mesto po 11 letih, se je županu zahvalil za »razpoložljivost in pametni pragmatizem«. Uradna slovesnost, na kateri bo Domenico Passera prejel poveljstvo kapitanije, bo v ponedeljek, 1. oktobra.
Zaprt občinski urad za sprejemanje aktov
Občina Trst sporoča, da bo urad za sprejemanje aktov, ki se nahaja v Ul. Punta del Forno, jutri zaprt med 8.30 in 11.15. Uslužbenci se bodo namreč udeležili sindikalnega zborovanja.
ZAHODNI KRAS - Delegacija rajonskega sveta
Obisk v Gregorettiju
Sem so preselili goste doma za ostarele Don Marzari - Zagotovila odbornika Grillija o strukturi v Naselju S. Nazario
Delegacija zahodnokraškega rajonskega sveta, ki jo je vodil predsednik Bruno Rupel, prisotna pa sta bila še svetnika Forze Italia Albino Debernar-di in Roberto Barnaba, si je včeraj v spremstvu tržaškega občinskega odbornika za socialne zadeve Carla Grillija ogledala prostore prenovljenega doma za ostarele Gregoretti na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice, kamor so pre se li li vseh 68 gos tov do ma Don Marzari po zaprtju te socio-zdrav-stvene strukture v Naselju S. Nazario.
Direktor centra Eugenio Pilutti je delegaciji predstavil lepo obnovljene prostore, predstavniki so se tudi srečali z gosti z zahodnega Krasa. Njihov prehod v novo strukturo ni bil travmatičen, ker je bilo sem preseljeno tudi osebje, ki jim je streglo v domu Don Mar za ri. Sre ča nje je po nu di lo tu di pri -ložnost za pogovor o bodočnosti zaprte strukture v Naselju S. Nazario. Odbornik Grilli je poudaril, da si prizadeva, da bi bila tudi v bodoče namenjena socialnim storitvam.
Direktor Eugenio Pilutti (prvi z desne) je predstavil delegaciji zahodnokraškega rajonskega sveta prenovljeni dom Gregoretti in njegove goste
kroma
no cono
8
Četrtek, 27. septembra 2007
TRST
/
ZCPZ - Glas naših zborov
Predstavili so zbornik
Predsinočnjim v Finžgarjevem domu na Opčinah
V Finžgarjevem domu na Opčinah so predsinočnjim predstavili že peto izdajo glasila Zveze cerkvenih pevskih zborov. Zbornik, ki sledi tistemu iz leta 2003, med cerkvene pevce in širše bralstvo prinaša pregled delovanja Zveze cerkvenih pevskih zborov v zadnjih nekaj letih. Predstavitev zbornika Glas naših zborov je popestril nastop dekliške skupine Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabj an (na sliki KROMA).
Predsednik ZCPZ Marko Tavčar je v začetku svojega posega poudaril, da je predstavitev zadnje številke glasila nekoliko neobičajna, saj so ji sklenili posvetiti poseben večer. Prejšnje izdaje so namreč predstavili ob drugih priložnostih. Samo vsebino glasila je nakazal Saša Martelanc, ki je povzel misel Zorka Hareja, ki jo je ta izrekel pred nekaj leti, in sicer da so cerkveni pevski zbori tostran meje nekakšne postojanke slovenstva in krščanskega duha, zato bi bilo veliko gorje, ko bi nji-
hovo delovanje nekega dne zamrlo.
Platnico glasila je oblikoval umetnik Edi Žerjal, brošura pa v celoti obsega kakih dvesto strani. V njej je moč najti veliko zanimivih podatkov, ki so sad dolgega in nesebičnega dela. Zbornik sta uredila Marko Tavčar in Berta Vremec s tajniško pomočjo Alenke Hrovatin. Pot od prvotne zamisli do končnega otipljivega izdelka je bila seveda zelo dolga. Vsega skupaj je pri sestavljanju glasila sodelovalo kakih petindvajset sodelavcev. Brošura je razdeljena na sedem sklopov, spremno besedo pa ji je pripisal predsednik ZCPZ Marko Tavčar. Nezanemarljivo delo je opravila tudi Marija Krže. Posebno poglavje je v Glasu naših zborov namenjeno spominu tistih, ki so bili kakorkoli povezani z našim cerkvenim zborovskim petjem in ki jih danes ni več med nami. Zbornik je večplasten, je kronika, a hkrati tudi spominska knjiga. Izšel je v nakladi petsto izvodov, ki jih bodo razdelili med cerkvene pevce. (ps)
RADIJSKI ODER - Deseta sezona Gledališkega vrtiljaka
Sedem predstav za otroke in starše
Prva bo že to nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
Deseto sezono Gledališkega vrtiljaka so orisali predstavniki Radijskega odra in Slovenske prosvete
Dva abonmaja za sedem predstav, animacijo in likovni natečaj. To je vsebina letošnjega Gledališkega vrtiljaka, ki je prispel do jubilejne desete abonmajske sezone, ki jo Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto in Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice namenja otrokom od 3. do 8. leta starosti ter njihovim staršem in ki predstavlja tudi pravi povezovalni trenutek med družinami. Tako se napoveduje še ena sezona, ko bodo malčki, pa tudi starejši, ob nedeljah popoldne v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu lahko prisostvovali lutkovnim in gledališkim predstavam. Pobudo, ki očitno postaja vedno bolj priljubljena, saj so lani zabeležili 20-odstotni porast obiskov, so včeraj popoldne na sedežu Slovenske prosvete predstavili predsednika Radijskega odra in Slovenske prosvete, Marjan Jevnikar in Marij Maver, ter predstavnici RO Lučka Susič in Alenka Hrovatin.
Prva predstava bo že to nedeljo ob 16. uri oz. 17.30, ko bodo udeleženci gledališke šole Radijskega odra za najmlajše v režiji znane slovenske igralke Alide Bevk uprizorili igro Pepelka. Drugo srečanje je napovedano za 21. oktober, ko bo nastopilo Gledališče na vrvici iz Nove Gorice s predstavo Stotisočnoga. 18. novembra bo na vrsti Mak iz Deskel s Sapramiško, 2. decembra pa Lutkovno gledališče Jože Pen-gov iz Ljubljane s predstavo Mali ribič (ob tej priložnosti bo tudi Miklavževa igrica). 13. januarja 2008 bo gostoval Mini te-
ater iz Ljubljane s predstavo na božično tematiko Osel nazarenski, 17. februarja pa bo Lutkovno gledališče iz Maribora gostovalo z Ostržkom. Zadnja predstava bo 9. marca, ko bo gledališka skupina Radijskega odra uprizorila igro Medvedek Pu. Pred vsako predstavo bo malčke zaposlila animacija v režiji članov Študijskega centra Melanie Klein, tudi letos pa bo možno sodelovati na likovnem natečaju za do-mišljisko risbo Moj najljubši gledališki junak. Novost letošnje sezone je tudi v tem, da so se starši otrok svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva ponudili za izvedbo predstave izven abonmaja.
Gledališki vrtiljak je namenjen v prvi vrsti družinam, ki bodo imele na razpolago dva abonmaja za dva časovna pasova. Abonma Sonček bo veljal za predstave ob 16. uri, abonma Zvezda pa za predstave ob 17.30. Pri tem bo samo prvi družinski član plačal polno ceno abonmaja (27 evrov): drugi bo odštel 23 evrov, ostali člani družine pa si bodo predstave ogledali zastonj .Drugače bo možno kupiti tudi posamezne vstopnice.
Projekt so finančno podprli Dežela FJK, Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zadružna kraška banka, ki bo prispevala nagrade za najbolje uvrščene na likovnem natečaju. Vse informacije o predstavah in abonmaju pa so natisnjene na letaku, ki so ga organizatorji tudi letos izdali in ki ga je grafično opremil Matej Susič. (iž)
KRIŽ - Oxis
»Poslovilni« koncerti
V Oxisu se nadaljuje poslovilni glasbeni festival, ki se bo zaključil konec oktobra. Do 29. septembra poteka bavarska veselica, v njenem okviru bosta tudi dva koncerta, in sicer drevi bo razveselila prisotne skupina 3 prašički, jutri pa bo na vrsti ansambel Domači veseljaki. V dobro znani skupini 3 prašički igrajo Aljo-ša Saksida (glas in kitara), Andrej Budin (bas), Igor Kante (harmonika) ter Marko Mattietti (bobni). Skupina, ki izvaja posebno zvrst narodnozabav-ne glasbe v trdorockovski preobleki, se trenutno ukvarja tudi s pripravljanjem avtorskega materiala za lasten CD. Tudi jutri bo v Oxisu pravo alpsko vzdušje, saj bo na odru zaigrala skupina Domači veseljaki. V zasedbi igrajo Egon Tavčar (harmonika), Tomas Velikonja (trobenta) ter Norman Bratoš (trobenta in bariton) na Oxi-sovem koncertu pa bodo s trojico zaigrali tudi nekateri gosti. Oba koncerta se bosta pričela ob 21.30 uri. (Pan)
DSI - Nova sezona
Prvi večer bo posvečen liku škofa Bellomija
Društvo slovenskih izobražencev bo novo sezono začelo v ponedeljek, 1. oktobra. Večer, ki ga prireja v sodelovanju z Duhovsko zvezo, bo posvečen spominu bivšega tržaškega škofa msgr. Lovrenca Bellomija, ki je dvajset let vodil tržaško škofijo. Doma je bil iz Verone, a si je nabral globoke pastoralne izkušnje v Livornu in med milanskimi vi-sokošolci, v Trst pa je prišel pripravljen, da posreduje na nelahkem področju me-detničnih odnosov in posledic drugega svetovnega spopada. Škof Bellomi je odigral pomemb no vlo go pri vzpostavlja -nju novega vzdušja v tržaški škofiji, slovenske vernike pa je še posebno vzljubil, ker je spoznal njihov ranljiv položaj. V Trstu se je izkazal z učinkovitim škofijskim zborovanjem »Kristjani iz oči v oči« in tudi z obiskom Janeza Pavla II. v naši škofiji. O tržaških letih škofa Bellomija bo govor na okrogli mizi, ki jo bo uvedel tržaški škof msgr. Evgen Ravig-nani, sodelovali pa bodo Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Večer bo v Peterlinovi dvorani ob 20.30.
ŠKEDENJ - Glavni pobudniki so člani SKP
Novi Ljudski dom bodo poimenovali po mladi antifašistki Zori Perello
Poslopje so lepo preuredili
kroma
V Škednju so v teh dneh v teku še zadnje priprave na nedeljsko odprtje novega Ljudskega doma, ki ga bodo poimenovali po mladi antifašistki Zori Perello. Dom stoji sredi vasi, na križišču med Ulico Soncini in Škedenjsko ulico, ter so ga skoraj izključno s prostovoljnim delom preuredili člani in simpatizerji Stranke komunistične prenove. V njem bodo poleg domačega strankinega krožka Jure Canciani našli svoj prostor tudi nestrankarske organizacije: vsedržavno združenje proti raku ANT, vsedržavno partizansko združenenje ANPI, kulturno društvo Pepi Falisca, društvo Promemoria in druge. V prvem nadstropju bosta tudi posebna »ženska soba«, ki jo bodo poimenovali po priljubljeni in prezgodaj preminuli Škedenj-ki Bianci Furlan, in društveni bar.
Nedeljska slovesnost bo potekala na križišču sredi Škednja, dostop z avtom bo nemogoč, zato prireditelji vabijo udeležence, naj se poslužujejo linijskega avtobusa številka 8. Pričetek je predviden ob 15.30: posegli bodo zgodovinar Sandi Volk, vsedržavni blagajnik Stranke komunistične prenove Sergio Bocca-dutri, slavnostna govornica pa bo senatorka Lidia Me-napace. S svojimi partizanskimi in revolucionarnimi pesmimi bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ob odprtju »sobe Bianca Furlan« pa tudi ženski zbor škedenjskega društva Grbec. (pd)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
SI Šolske vesti
LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije pet ur tedensko. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040568482.
LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije 18 ur tedensko, od 1. do 31. oktobra. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040-568482.
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040568233.
□ Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta sporoča vsem zainteresiranim, da je v mesecu septembru mogoča brezplačna lekcija yoge na sedežu društva v Trstu, Ul. Economo 2 (2. nadstropje) v sledečih dnevih in urnikih: od ponedeljka do četrtka: 18.00 - 19.30; ob torkih in četrtkih: 9.30 - 11.00 ali 20.00 - 21.30. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayoga-trieste.itToplo vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ameriških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana).
MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi!
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure.
OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800-002291), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 1417. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007.
PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša).
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu
začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete:
kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio.
SKD PRIMOREC - danes, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v sli-
kah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni!
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI
DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih.
KRUT:TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki
ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072.
KRUT NATURA - prijavi se na začetniški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062.
35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Rep-nu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure.
OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi otroke in mlade na družabnost v Mladinskem krožku vsak petek od 16. do 18. ure. Poskrbljena bo pomoč pri pisanju nalog, za igro in za zabavo.
MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 3476261773 (Katja).
ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kon-tovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666.
ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 3331755684.
AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000-20012002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA bo proslavila svojo 60. obletnico danes, 27. septembra, v domu šolskih sester pri sv. Ivanu, Ul. Delle doc-ce 34 v Trstu. Slovesnost bo vodil tržaški škof mons. Eugen Ravignani. Ob 16.30 bo zahvalna maša pri kateri bo pel OpZ Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, po maši pa bo krajši kulturni program in družabno srečanje. Prisrčno vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji te dobrodelne organizacije ter predstavniki sorodnih ustanov.
ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje danes, 27. septembra 2007, ob 20.30, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure).
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 334-1384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE
v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra, ob 18. uri, v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta 3, predaval ko-
prski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni!
V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Dubravka Tomšič Sre-botnjak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po barko-vljanskih klancih v soboto, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu - planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barkovljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita v nedeljo, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Ške-denjsko in Ul. Soncini). Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boccadutri in zgodovinar Sandi Volk.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 30. septembra 2007, ob 15.30, nastop v Škednju na otvoritvi ljudskega doma »Zora Perello«. V torek, 2. oktobra 2007, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravignani, o Bellomije-vem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. Začetek vadbe in informativni sestanek bo v torek, 2. oktobra, ob 14.40.
KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra.
MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah.
SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje danes, 27. septembra, ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLA-DINSKA pevska - glasbena skupina Vi-gred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580.
KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite
na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Bol-juncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa.
SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA -šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika).
SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040220680.
KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo dne 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi vo-lontariato), Ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih.
SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Pra-protu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest -srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 380-3584580.
ŠZ BOR - organizira tečaj predsmučar-ske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah.
AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 3488850427 (Lajris). Vabljene tudi nove od-bojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko.
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 340-4835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma).
USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih bi-serčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 3284559414; info@melanieklein.org.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za
9
www.teaterssg.it
vabilo k abonmaju IZTOK MLAKAR
končno v Trstu
v predstavi
DU0HTAR POD MUS
»Burka s petjem in streljanjem«
Iztok Mlakar
po Molierovih motivih režiser: Vito Taufer
petek, 28. septembra
20.30, SSG
za abonente 07/08 vstopnina samo 2€!
vpisujemo abonma 07/08
info brezplačna tel.št. 800 214302
glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje.
TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 -predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -
ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«.
JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«.
PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva).
Id Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040299442.
OSMICA je odprta pri Davidu, v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
OSMICO je odprl Boris Škerk v Prapro-tu 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876.
stran pripravila
oglaševalska agencija
Tmedia
www.tmedia.it
M D©M1
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
PAR NASVETOV ZA LEPŠE STANOVANJE
Vrzite stran brez slabe vesti
V desetih korakih do poenostavljenega čiščenja stanovanja
Pride trenutek, ko ugotovite, da v stanovanju ni več nič tam, kjer bi sicer moralo biti. Čas je za temeljito pospravlajnje pri katerem ne bo odveč, če se nepotrebnih stvari, ki so se nabrale v predalih, na omaricah in policah lotite na bolj organiziran način...
1.	Vzemite blokec s svinčnikom in obidite vse prostore v hiši ali stanovanju. Zabeležite si predele, kjer vlada največji nered, pa naj bo to v kotu, kjer so shranjeni stari časopisi ali na polici z nepotrebnimi drobnarijami. Potem si zapišite vrstni red najbolj razmetanih predelov.
2.	Začnite s pospravljanjem manjših površin, kot so predali, omare, prostori za vrati ... Ko pospravite celo sobo, jo prečrtajte s spiska v bloku. Nadaljujte z zadanim ritmom, glede na razpoloženje lahko vse skupaj uredite v nekaj urah ali pa se dela lotite po korakih v nasledenjih dneh.
3.	Iz sob odnesite in vrzite stran vse drobnarije, ki jih ne potrebujete več, še posebej tiste za katere menite, da so nekakšni spominki iz preteklosti. Ne domišljajte si, da je škoda odvreči v smeti stare vstopnice, avionske karte in podobno nepotrebno šaro na kateri se nabira prah.
4.	Pri metanju v smeti bodite odločni. Ne oklevajte s pospravljanjem nepotrebnih reči, če pa se nečemu ne morete odreči, mu poiščite nov prostor.
5.	Vrzite stran vse kar niste uporabili v zadnjih dveh letih.
6.	Oblek, ki jih ne nosite še iz časov, ko ste imeli precej kil manj, se znebite. Četudi ste na shujševalni kuri.
7.	Pomembno je da ste pri pospravljanju mirni in
potrpežljivi. Več časa kot je poteklo od zadnje čistilne akcije, več dela boste imeli. Včasih mine celo leto preden se dokončno zavemo, da nečesa dejansko ne potrebujemo več in da bo tako tudi vprihodnje.
8.	Manjše stvari sortirajte v
škatle. Tako boste naslednjič potrebovali manj časa, da jih najdete.
9.	V omari naj bodo obleke sortirane glede na njihovo dejansko uporabo. Kar ne nosite, naj bo zaščiteno v najlonskih vrečah.
10.	Sproti pospravljajte malenkosti, ki ste jih čez dan uporabljali. To ni težko, stanovanje pa bo vedno pospravljeno oziroma boste pospravljanju posvetili veliko manj časa.
Takih metel kot v Disneyevem filmu "Fantazija" na žalost niso še izumili...
SR.mir
KLEPARSTVO
montaža iiebov
ulica S. Michcli? 95
Štandrež
Gorica
(el. 04&1B2 0B92 faks 0461 52 54 £1 tel. 0<fC 21 29 04
iflyssi^i
Ki it«i \i Tvm kSh-ahi
PKKV* Eh
Amvuk,
SvJWfV, 1HT-3
phavq
Luu HLmlnPGOI
Gum h, tfLN.«INkl IWEHINCMI
NA
razpolago
barve
HASSA
VS£ ZA GRADNJO IN WfcNOVO liKl

proizvodnja in instalacija
MU Ikleparstva
MARIO MUCCI & C. sne
Ulica A. Gregorčič 20/2 - 34170 GORICA Tel btfiaiaii - Fax 04BI/5M6S7 irrfb@mucdlattcxieine.com»www.mucrikttonerieioiTi
Z majhnimi posegi do lepše kopalnice
Ko bi vas nekdo vprašal, da naštejete nekaj prostorov, ki so v vašem stanovanju ali hiši namenjeni zabavi, mu veijetno ne bi omenili kopalnice.
Prav kopalnica je lahko vaš prostor lepote, sprostitve in občutka miru. Tudi samo preurejanje kopalniških prostorov je lahko eden od enostavnejših načinov za povečanje vrednosti in udobnosti vašega doma.
Kopalnice ponavadi ne spadajo med večje prostore v stanovanju, zato je njihova preureditev lahko dokaj enostavna. Poleg tega so včasih potrebne le majhne spremembe, kot
, jjfiifldty* J ^gA Dbnm» 1 "jaH -(v
iiKi urilnhlh hiindiHlmskih
' ■ - wadb ilh-TERT
3 Bizjak Boris
tkj*f irnj< - nil nje ■ (ieimi ■ pldhli dtll - (lidkilkj deti
Njbftilna K.3Tir»lorri-s-t. GJ/a 24DU NJbrefliu [T5) Tri. 040/20010J - faj 0402024145 - mtfr. 315«39592
lmpfeubliJiiiPipin.il
je recimo menjava umivalnika, da dosežemo kar očitne spremembe videza prostora.
Ali si morda silno želite spremembe dolgočasnega okolja vaše kopalnice pa ste morda brez idej?
Živite na deželi ali pa bi radi imeli rustikalno kopalniško okolje? -Pobelite zidove v nežno rumeno barvo in dodajte posamezne lesene dodatke.
Če pa želite modernejši videz, ne tratite denarja za popolno obnovo. Uporabite več steklenih in kromiranih elementov, prostor osvetlite s halogensko razsvetljavo, ki bo lepo zasijala v kromu, prostoru pa dala prijeten,bolj intimen značaj.
V primeru, ko vam družinski proračun to dovoljuje, si dajte duška. Preuredite kopalnico v svoj mali wellness center. Tuš kabino naj zamenja parna kopel z masažnimi curki, talno gretje naj vas razvaja v
zimskih dneh, če si pa želite nekaj posebnega, povečajte blišč s stereofonskim sistemom in LCD televizijo.
Seveda si življenje v intimnih kopalniških prostorih lahko popestrite tudi z obnovo, ki ne zahteva velikih finančnih odrekanj. V tem primeru vam podajamo nekaj nasvetov:
-	poskrbite, da bo zamenjan ali obnovljen pomembnejši detajl v prostoru. Pobelite prostor z novo barvo, postavite ploščice ali zamejnjajte staro kad;
-	še enostavneje boste dosegli novo svežino z menjavo brisač, zaves ali dodatkov na okenskih policah.
Ne pozabite, majhni detajli lahko lepo dopolnjujejo izgled kopalnice. Včasih je dovolj že kakšen inovativen način obešanja in sušenj a brisač...
TRST, Ul. Cosulich 9 (industrijska coria) tel, 0039/040/827045 ■ 830A88
EDIL - PORFIDI TRENTINA
Skradifiče in urad f\a Proseku [nasproti avtobusne garaže ACT)
Tel. 040/251044; faks 040/251145
VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE PQVR&INE
poflirj- * peščenjaki * prane cementne
ploščo • kamnite kocke in obloge • Jiarnnhi robniki • material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline...
VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA
opeke * železne in lesene konstrukcije * izolacipski maieriali * Šeftezne PVC cevi * ograje...
NUOVA EDlLCOMEliC
vi Otqo 5i iMO.iSJJIA Stdtli Ui.	VI Ti^i Ttl/fAX 040.fi
GRADBENI IN INC [ROJI IN OPREMA * JAJEM ■ SERVIS • R
/
TRST
Četrtek, 27. septembra 2007
1 1
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 27. septembra 2007
DAMJAN Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.54 - Dolžina dneva 11.57. Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 7.38
Jutri, PETEK, 28. septembra 2007
VENČESLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,0 stopinj C, zračni tlak 1008 mb pada, veter 15 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 59-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C.
[13 Lekarne
U Kino
film«; Dvorana 2: 17.00, 18.30 »Shrek terzo«; 20.10, 22.10 »Sapori e dissa-pori«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Suxbad - Tre menti so-pra il pelo«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.10 »L'ultima legione«.
¿i Čestitke
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (040 764441).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Ob zlatem jubileju IVANKE in IVANA (Nendotovih) iskreno čestitamo in želimo še tako naprej v zdravju, sreči in veselju. Karlo, Lidija in Danjel.
Dolina tiha res je ta, naš tati rojstni dan ima. Bodi takšen kot doslej, z nami se igraj naprej. Po deset poljubčkov prejmi ti: 10 Patrik, 10 Petra, 10 Paula in 10 Mariza pošiljamo ti.
Danes praznuje prvih 70 let ZDRAVKO (Valentin). Ob tej priliki mu čestitamo in voščimo dosti zdravja in razumevanja v življenju. Žena Sabina, sin Evald, snaha Silvia in predraga vnuka Jan in Lara.
S Izleti
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »II dolce e 1'amaro«.
AMBASCIATORI - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«.
ARISTON - 18.05, 20.15, 22.15 »Transylvania«.
CINECITY - 16.30, 19.45, 22.05 »Espia-zione«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; 16.30, 19.50, 22.10 »Subax - Tre menti sopra il pelo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Funeral party«; 16.00, 18.00 »Shrek terzo«; 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«; 20.00 »Sapori e dissapori«; 22.05 »Grindhouse: Planet terror«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«.
EXCELSIOR AZZURRA -
15.45 »Io non sono qui«; 18.15, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30 »Sapori e dissapori«; 22.15 »Sicko«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ra-gazza del lago«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piano, solo«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Gasilca pred oltarjem«; 17.20, 19.20, 21.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bournou ultimat«; 21.00 »Planet terorja«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »I Simpson - Il film«; 22.20 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 2: 16.30, 20.30, 22.20 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; 18.20 »Le vite degli altri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Shrek terzo«; 22.15 »Grindhouse: Planet terror«.
SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il
SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala danes, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka).
ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ V. Ščeka v Nabrežini prireja v nedeljo, 30. septembra, izlet na Sv. Lenart. Zbirališče bo ob 11. uri na trgu v Na-brežini.
NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto, 6. oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu animatorjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povratek ob 18.30. informacije in prijave do 30. septembra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040-368094 ali po mailu krozek.galeb@libero.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Cistercijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040228924 (Sergij Mahnič), 040-228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Šte-fančič).
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi.
SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bas-sano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni!
POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in
podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693.
0 Prireditve
SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig.
ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet - Spomini na očeta«. O Lojzetu Spa-calu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Premrova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva.
»SLOVENEC SEM«, SELNICA OB DRAVI v organizaciji KD Urbas bo v soboto, 29. septembra 2007. Na programu: ob 10. uri otvoritev slovesnosti s predstavitev zamejskih Slovencev z razstavo, ob 13. uri nastopi gostujočih skupin med katerimi so tudi MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Pa-drič (dir. Herman Antonič) in MoVS Sraka iz Štandreža (dir. Bogdan Kralj). Predstavljeni bosta razstavi Pesniki dveh manjšin in Barve otroštva v črno-belem.
KOCERT MARTINE FERI - ob spremljavi Iztoka Cergola, v soboto, 29. septembra 2007, ob 20.30, pri društvu Igo Gruden v Nabrežini.
SSG IN SLOVENSKI KLUB prirejata v soboto, 29. septembra 2007, literarni večer z naslovom »8 pesnikov za Revijo v reviji«. Nastope pesnikov iz Slovenije, Mehike, Velike Britanije, Slovaške in Madžarske bosta ob recitaciji Nikle P. Panizon in Romea Gre-benška povezovala Janko Petrovec in Darja Betocchi. Začetek ob 19.30 v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Vabljeni!
RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040-370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo.
V GALERIJI VELI JOŽE V GROŽNJA-NU (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Marušič. Istočasno bo v Galeriji All'Angolo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago.
SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Am-brožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Del-mestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas!
SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Na-vihanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z
organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure.
KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furla-ni, mezzo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodno-zabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 0402529063.
ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Cit-ta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), asso-ciazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45.
0 Mali oglasi
FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 349-4963779.
GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765.
IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728.
IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 .
IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 333-9612822.
KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 328-3625499.
NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. m) s parkiriščem in balkonom. Tel. 040225320 ali 333-1129574.
NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 3491603488.
NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja -vestno natakarico in spretno čistilko. Tel. na št.: 333-5342832.
PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509.
POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi šti-kam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 3355409251.
PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361.
PRODAM malo rabljen bicikel Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 335-5409251.
PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630.
PRODAM nove gume michelin št. 195/65 R15 91T. Tel. št. 334-9580949.
V NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi
IŠČEMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo frizerskih, kozmetičnih proizvodov in opreme, ter izkušenega skladiščnika. Tel. Roberto 040-390319.
preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 3402620400.
Prispevki
V	spomin na dragega strica Zdenka Corbattija daruje Boža z družino 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Zdenka Hrva-tiča darujeta Lorena in Cvetka Vato-vac 15,00 evrov za Z.M.P. Zbor Sla-vec-Slovenec.
V	spomin na Zdenka Hrvatiča darujeta Ida in Milan Pregarc 20,00 evrov za Z.M.P. Zbor Slavec-Slovenec.
V	spomin na nepozabnega Zdenka Hrvatiča - »Žega« darujejo Maksi, Rosana, Jasna in Živa 20,00 evrov za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob prijatelja Zden-kota darujejo Emiljo in Edi Kuret 20,00 evrov za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob pokojnega Zdenota Hrvatiča darujeta Nadja in Nevja z družinama 40,00 evrov za SKD Slavec.
Ob smrti dragega moža Mirka Calzija darujeta žena Julka in družina Strnad iz Celja 50,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Mirka Calzija daruje se-strična Ivanka iz Gropade 30,00 evrov za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Mirka Calzija darujejo: Bruno in Verica (Repen 29) 20,00 evrov, družina Milič (Repen 49) 20,00 evrov ter Olga in Janko Guštin 15,00 evrov za repentabrsko cerkev.
^ Zapustil nas je naš dragi
Giovanni Auber (Janko)


Žalostno vest sporočajo
žena Vera, hči Nadia z Ivom, sin Walter, vnukinji Veronika z Albertom in Nataša ter ostali sorodniki.
Pogreb bo jutri, v petek, 28. septembra ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costa-lunga v devinsko cerkev.
Devin, 27. septembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Ob izgubi dragega očeta Janka izrekamo občuteno sožalje prof. Wal-terju Avberju in svojcem
vsi na liceju F. Prešerna
27.9.2003
27.9.2007
Edi Prašelj
Za vedno boš v naših srcih.
Vsi tvoji
Dolina, 27. septembra 2007
26.9.1997
26.9.2007
Marjo Kozina
Z ljubeznijo se te vedno spominjajo
hčerki Neva in Ada ter vnuki Katja, Martina in Robert
Žavlje, Barkovlje, 27. septembra 2007
1 2 Četrtek, 27. septembra
2007
KULTURA
OPERNO GLEDALIŠČE VERDI - Simfonična sezona
Po zaslugi dirigenta Stefana Antona Recka tudi drugi koncert kakovosten
Francoski čelist Cyrille Lacrouts na tržaškem koncertu
/
Elisa praznovala desetletnico uspešnega nastopanja na »domačih« tleh
Simfonična sezona v tržaškem opernem gledališču Verdi je s prvim koncertom zaplula na visok nivo predvsem po zaslugi mladega dirigenta Dana Ettingerja, ki je domači orkester, zbor in gostujoči solistki znal primerno izkoristiti in ovrednotiti, drugi koncert pa je vo dil že star zna nec tr žaš ke -ga občinstva, sicer še vedno mlad dirigent Stefan Anton Reck. Mojster j e v preteklosti večkrat dokazal svoje sposobnosti v poznoromantičnem repertoarju, tokrat pa se je pomeril z dunajskimi klasiki. Franz Joseph Haydn, ki upravičeno velja za začetnika klasične simfonične oblike, je koncert odprl s Simfonijo v D-duru Hoboken I:104,
imenovano »London«. Skladba sodi v niz londonskih simfonij, s katerimi je skladatelj navdušil angleško občinstvo; v sodelovanju s producentom Solomonom je v Lon do nu izpeljal ze lo us peš -ne abon maj ske sezo ne in kot svo bod-ni umetnik požel obilo priznanj, vključno s častnim doktoratom oxfordske univerze. Haydn je v Londonu svoje simfonične izkušnje obogatil z novimi prijemi, vsaka simfonija ima izviren značaj ter razvija zvočno bogastvo or-ke stra, ki je znatno okrep ljen s tro bi li, pihali in tolkali v primerjavi z zasedbo, s katero je Haydn razpolagal v svojih desetletjih na dvorcu plemiške družine Esterhazy. Lepa vaja za tržaški ansam-
bel, kije pod jasnim vodstvom Stefana Antona Recka složno in prožno oblikoval klasično mojstrovino: dirigent je svojo interpretacijo začrtal v romantičnem duhu, ne glede na filološke poglede, ki v zadnjih desetletjih iščejo originalno zvočnost, rezultat pa je bil dopad-ljiv in prepričljiv, še posebno v zadnjem stavku Allegro spiritoso. Manj prepričljiv je bil nastop solista, ki je nastopil v Koncertu št.2 v D-duru Hob.VIIb:2: francoski čelist Cyrille Lacrouts je sicer igral uglajeno, tehnika je bila na dobrem nivoju, igri pa je manjkala solistična samozavest, dialog z orkestrom ni bil vedno neoporečno sinhroniziran in ni vseboval pravega dialektičnega naboja. Solist je vsekakor požel tople aplavze, do dodatka pa ni prišlo.
Drugi del koncerta se je odvijal na odločno višjem nivoju: dirigent je 2.simfoniji v D-duru op.36 Ludwiga van Beethovna očitno posvetil večjo pozornost, verjetno je tudi po značaju bližji klenemu oblikovanju glasbenih idej, v katerem Beethoven nima tekmeca. Vedno znova nas prevzamejo genialni postopki, s katerimi skladatelj pripravlja in razvija svoje zamisli: uvodni Adagio se nasiči z energijo, ki se nato sprosti kot radostna eksplozija. Struktura je dosledno zgrajena na sonatni obliki, toda fantazija presega vse dotlej začrtane okvire. Beetho ven ubi ra svo -jo lastno pot, na kateri se še vedno spogleduje z modeli rokoko in bidermajer, presnavlja pa jih v nove zametke, ki br-stijo z originalno močjo in se razbohotijo v drzne, čeprav še vedno prepoznavne oblike. Dirigent je simfonijo izvrstno obvladal, njegovo vodstvo je bilo vseskozi naelektreno, bogato z eks-presivnimi in dinamičnimi niansami. Posredoval je tako samozavestno silovitost kot ljubko ironijo, pa tudi bolj intimne občutke, ki zaživijo v toplem La-rghettu, v zadnjem stavku pa se je or-ke ster do dob ra raz igral in potr dil odlični vtis s prvega koncerta. Dolgi in navdušeni aplavzi, med katerimi je Reck pohvalil tako celotni ansambel kot posamezne oddelke, orkester pa s topotanjem izrazil svojo privrženost odličnemu vodji, so zaključili prijeten, v drugem delu pa zelo kakovosten koncert, katerega izid vabi na prihodnje srečanje, tokrat izjemoma v soboto in nedeljo (v petek gostuje orkester v Pordeno-nu), z 2. simfonijo Jeana Sibeliusa in veliko kantato Sergeja Prokofjeva Aleksander Nevski.
Katja Kralj
VILA MANIN - Koncert
Elisa je ob desetletnici zapela v vili Manin
Okolje podarja dogodku čar, ko sta tako eden kot drugi na nivoju, je spojitev v vrhunsko kakovost neizbežno. Prostrano dvorišče vile Manin je velik, zaokrožen prostor, ki je kot nalašč za množične prireditve so letos posebej uredili tudi s tribunami, tako da lahko sprejme do 8.000 ljudi. Poseg deželne uprave, kije v vili Manin poleg razstavnega prostora sodobne umetnosti in središča vseh turističnih dejavnosti uredila tudi idealen prostor za koncerte in množične prireditve, gre seveda pohvaliti. Svoje so pripomogli tudi mojstri tonske tehnike, ki so poskrbeli za odlično ozvočenje.
Najbolj popularna predstavnica moderne glasbe naše dežele si je močno želela zaključiti letošnjo poletno turnejo blizu doma, v kraju, kamor je kot trinajstletna smkrlja pospremila mamo in teto na enega med »zgodovinskimi« koncerti, ki jih je naša dežela gostila, nastopu ponovno združenih Velvet
aws
Underground. Izbrala je tudi poseben datum, točno deset let po predstavitvenem koncertu v klubu Propaganda v Milanu, bleščeča kariera pa mlado Eli-so Toffoli iz Štarancana ni bistveno spremenila. Ostala je preprosto odprto dekle, ni zatajila začetnih sopotnikov, nasprotno: (domačina) kitarist Andrea Rigonat in basist Max Gelsi ji sledita od samega začetka, rada se sprehaja po domačih tleh, ko piše nove skladbe, se navdihuje v domačem okolju, priredbe novih skladb vadi v bližini, lani se je npr. za deset dni »zaprla« v goriški Kulturni dom... na odru pa je 100% profesionalka.
Zelo lepa scenografija je spominjala na trsje v Laškem, Elilsa se je, kot večina sedemnajstih glabenikov, prikazala v belem z dolgimi dodanimi kitami in za splošni uvodni užitek zapela prve note hita A beautiful life. Prve vrste so že pred tedni (velika večina sedežev je bila oštevilčena) rezervirali članice in člani Elisinih fan clubov, ki so jo sprejeli z balončki in napisi, kričali in peli skozi dve uri dolgi koncert. Vsi ostali (gledalcev zares vseh starosti je bilo skoraj 8.000) so jim seveda sledili, s stotinami telefončkov, ki so snemali in slikali nepozabne trenutke. Koncert je bil - kot napovedano - sprehod po notah njene kariere, od Broken do Stay, od Heaven out of hell do Gift, od sanremske Luce (Tramonti a Nord Est) do novih italijanskih hitov Eppure Sentire, Qualcosa che non c'e in zelo nežno Una poesia anche per te. Potrdila je vse svoje glasovne sposobnosti. Odlična pevka uporablja glas kot redko katera druga italijanska pevka, vrh vsega si piše pesmi, ki so včasih prava poezija.
Na odru so jo poleg običajnih glasbenikov in dveh pevcev spremljal tudi godalni ansambel Edodea, ki so dodali poseben čar nekaterim Elisinim skladbam. Večer je bil najavljen kot posebni datum, saj je treba desetletnico tudi praznovati. Tako se je v zaključnem delu Elisi pridružil kitarist Corrado Rus-tici, ki ji je sledil v prvim izpopolnjeval-nim letih v Kaliforniji, pravi »uau!!!« pa je zadonel, ko se je na kiticah zadnjega hita Gli ostacoli del cuore prikazal Li-gabue, ki je skladbo tudi napisal. Glasbenika sta dobra prijatelja in tudi skupni nas top na odru je zares posre čen. Eli -sa pa je, vidno zadovoljna in pod lepim, belim ognjemetom vse pozdravila s svojim prvim hitom, Labyrinth. (AW)
sodobna literatura - Cristina Ali Fatah na predstavitvi svojega prvenca
»Somalci smo kot ogrlica, ki so jo pretrgali: njeni biseri so razpršeni po vsem svetu«
Somalski diaspori in somalski skupnosti v Italiji, ki skuša obdržati stike s sorodniki v domovini, je posvečen literarni prvenec Cristine Ali Farah, štiri-intridesetletne avtorice italijanskega in somalskega rodu. Knjigo so prejšnji teden predstavili v tržaški knjigarni Feltrinelli na zanimivem srečanju, ki ga je vodil novinar prve vsedržavne mreže Rai Paolo Di Gi-anantonio. Cristina se je rodila v Veroni italijanski mami in somalskemu očetu, otroštvo in najstništvo pa je preživela v Mogadišu. Somalijo je zapustila leta 1991 po izbruhu državljanske vojne, danes živi v Rimu, kjer je diplomirala iz leposlovja in bila med ustanoviteljicami revije za izseljeniško literaturo El-Ghibli. Ukvarja la se je s kratko pro zo in poe zijo, Ma dre pic cola pa je njen prvi roman; dvojezična avtorica ga je napisala v italijanskem jeziku. Cristina Ali Farah je v Trst prišla na vabilo tukajšnjega italijansko-somalskega kulturnega združenja Sagal, v sklopu projekta »Intercul-tural forum«, ki ga financira dežela FJK.
Roman Cristine Ali Farah je koralno delo, v katerem se prepletajo predvsem zgodbe treh junakov, ki so vsak na svoj način okusili diasporo. »Somalci smo kot ogrlica, ki so jo pretrgali: njeni biseri so razpršeni po vsem svetu,« je dejala avtorica in poudarila, da je vezna nit med njimi največkrat ...telefon. »Telefon nas druži, utrjuje vezi, nas povezuje tudi v vsakodnev-
nih opravilih: medtem ko kuhaš ali paziš na dojenčka, se lahko pogovarjaš s komerkoli in z njim deliš svoj vsakdan. Telefon je del naše diaspore in zato tudi mojega romana.«
Kot je poudarila Sergia Adamo, profesorica primerjalne književnosti na tržaški univerzi, je Cristi-nin roman napisan v »čudoviti in rafinirani italijanščini«, ki je najbrž tudi posledica bogatega in večkrat poetskega načina izražanja, značilnega za Somalce. »Izplača se prisluhniti njihovim pogovorom, poskusite lahko tudi tu v Trstu,« jo je dopolnil novinar Paolo Di Gianantonio, »in prav gotovo boste odkrili bogato realnost in zanimivo skupnost.« Skupnost, ki jo večina Tržačank in Tržačanov ne pozna, tako kot ne pozna situacije v Somaliji. Za to nosijo svoj delež krivde tudi mediji: Di Gianantonio je priznal, da o določenih argumentih TG1 ne poroča več, saj privedejo do upada gledanosti. Italijanski gledalci so naveličani tistih realnosti, ki se ne izboljšujejo, na primer zasvojenost z mamili, ali Afrika, kjer ostajajo konflikti na dnevnem redu. Kljub temu občutku in dejstvu, da se v okolici Mogadiša tudi šestnajst let po državljanski vojni bojujejo, pa je bil v Somaliji, po mnenju profesorja afriških socialnih in političnih sistemov Federica Battere, narejen marsikateri korak naprej. Tudi o njih je govor v romanu Madre piccola ... (pd)
Cristina Ali Farah na tržaški predstavitvi knjige kroma
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
13
POLITIKA - Včeraj je osnutek predstavila krajevnim upravam in družbenim silam
Vlada se pripravlja na jutrišnjo odobritev finančnega zakona
Sinočnji vrh vladne večine se je zavlekel pozno v noč, na njem pa ni bilo Mastelle
RIM - Proračunski manever, ki ga bo vseboval finančni zakon za leto 2008, bo znašal 10,7 milijarde evrov. Približno 6 milijard evrov namerava vlada črpati iz presežka v letošnjem davčnem prilivu, ostalo pa naj bi pridobila s krčenjem javnih izdatkov. Za znižanje davčnega pritiska namerava vlada nameniti 3 milijarde evrov: 2 milijardi za znižanje davka na nepremičnine ICI, 1 milijardo pa za davčne olajšave podjetjem.
To so nekateri izmed podatkov, ki so pronicnili v javnost včeraj iz vrste srečanj, namenjenih pripravi novega finančnega zakona. Vlada namerava osnutek zakona odobriti na svoji jutrišnji seji, včeraj pa ga je v temeljnih obrisih predstavila krajevnim upravam in družbenim silam. Zadeva je bila v središču pozornosti tudi na vrhu vladne večine, ki se je zavlekel pozno v noč. A pojdimo o vrsti.
Včerajšnji dan se je za vlado začel pozitivno. Uspela je namreč skleniti pakt stabilnosti s predstavniki združenja občin. Po oceni vlade se je prav tako ugodno izteklo popoldansko soočenje s predstavniki sindikatov, industrijcev, trgovcev in drugih družbenih sil. Resnici na ljubo so sindikati izrazili več pripomb oz. priporočil, med drugim to, da bi morali zvišati obdavčitev finančnih donosov. Predsednik industrijcev Luca Cordero di Montezemolo pa je ob koncu sestanka dejal, da se »vzdrži sodbe«.
Kot vse kaže, je bil od včerajšnjih sestankov najzahtevnejši vrh vladne večine, ki se je pričel ob 21. uri. Negativno j e bilo že dejstvo, da se ga ni udeležil voditelj sredincev UDEUR elemente Mastella, sicer pravosodni minister. Nadomeščal ga je načelnik strankine skupine v senatu Tommaso Barbato, uradno zato, ker naj bi Mastella zbolel, v resnici pa najbrž tudi zato, ker mu ni v vladni večini nihče izrazil solidarnost po ostrih napadih, ki jih je bil deležen na torkovi televizijski oddaji Ballaro. Zadeva je dokaj huda, saj j e bil prav Mastella eden izmed protagonistov razbitja vladne večine, do katerega je prišlo minuli četrtek med razpravo o ustanovi RAI v senatu.
Sicer pa so na vrhu spet prišla do izraza razhajanja med t. i. radikalno levico in ostalimi silami vladne večine, bodisi v zvezi s finančnim zakonom kot z dru gi mi za de va mi. Pro di se v tej fa zi osre do to čil na fi nanč ni za kon. Ko bo ta pod stre ho, bo mo go če raz miš -ljati tudi o drugih zadevah, kot sta reforma volilnega zakona, pa tudi pre-struk tu rira nje vla de.
Predstavniki vlade na srečanju z družbenimi silami
ansa
10-LETNICA POTRESA - Napolitano na spominski slovesnosti
Uspešna popotresna obnova v Umbriji in Markah
PERUGIA - Včeraj je minilo okroglih 10 let, odkar je potres hudo prizadel Umbrijo in Marke ter dobršen del srednje Italije. Ob tej priložnosti je predsednik republike Giorgio Napolitano včeraj obiskal kraj Colfiorito pri Perugii, kjer so 26. septembra 1997 zabeležili epicenter prvih sunkov.
Državnega poglavarja je na spominski slovesnosti sprejelo veliko krajanov, na čelu katerih sta bila predsednika deželnih uprav Umbrije Maria Rita Lorenzetti ter Mark Gian Mario Spacca. Govorniki so poudarili, kako so v teh desetih letih v glavnem popravili ogromno gmotno škodo, ki jo je prizadela naravna ujma. Tedaj je ostalo brez strehe približno 25 tisoč ljudi, danes pa je okrog 90 odstotkov le-teh spet v svojih hišah. V tem času so tudi popravili številne kulturne spomenike, ki jih je prizadel potres. Spomnimo naj le, da so se zrušili oboki gornje bazilike v Assisiju.
»Uspešna prizadevanja za popotresno obnovo je treba prav gotovo pripisati tesnemu sodelovanju med demokratičnimi inštitucijami in prizadetim prebivalstvom,»« je dejal Napolitano v svojem priložnostnem nagovoru.
Predsednik republike je na slovesnosti podelil zlato medaljo za civilne zasluge državni organizaciji civilne zaščite, ki jo je zastopal njen načelnik Guido Bertolaso. »Italija je čudovita država, a hkrati izredno krhka,« je ob prejemu priznanja dejal Bertolaso. »Dovolj je nekoliko hujši naliv, pa nastanejo že velike težave,« je pristavil, nanašajoč se na poplave, kr so jrh včeraj zabelezrh v Venetu.	Napolitano pripenja zlato medaljo na prapor civilne zaščite
Ranjena italijanska vojaka se vračata v domovino
RIM - Od sinoči je spet na italijanskih tleh podčastnik vojaških tajnih služb Sismi, ki je bil huje ranjen v ponedeljek v bliskoviti akciji pripadnikov posebnih enot Isafa proti ugrabiteljem obeh italijanskih vojakov v Afganistanu. Prispel je na krovu falcona vojaškega letalstva na rimsko letališče Ciampino. Podčastnik (njegovo ime je še vedno tajno) se bori s smrtjo, saj ga pri življenju drži umetno dihanje. Po vsej verjetnosti se bo danes vrnil v domovino drugi ugrabljeni podčastnik Sismija, ki je bil med osvoboditvijo lažje ranjen. Z njim bo tudi ranjeni afganistanski spremljevalec italijanske dvojice, ki je padla vroke ugrabiteljev minulo soboto.
Afera Unipol: prisluškovanje Fassinu se lahko uporabi
RIM - Posnetki prisluškovanj telefonskih pogovorov tajnika Levih demokratov Piera Fassina in poslanca For-za Italia Salvatoreja Cicuja z Giovan-nijem Consortejem v okviru afere Unipol bodo lahko na voljo tožilki Clementini Forleo. Tako je včeraj sklenil odbor poslanske zbornice, ki je pristojen za izdajanje tovrstnih dovoljenj. Odbor pa je zavrnil zahtevo Forleove po izročitvi gradiva, ki zadeva zunanjega ministra Massima DAlemo, saj je bil slednji v obravnavanem obdobju evropski poslanec in zato poslanska zbornica naj bi v tem primeru ne imela pristojnosti, je menil odbor.
Tornatore se bo potegoval za oscarja
RIM - Italija pošilja v boj za oskarja film »La sconosciuta« (Neznanka), ki ga je zrežiral Giuseppe Tornatore. Odločitev je včeraj v Rimu sprejela posebna žirija. Tornatore v svojem zadnjem filmu pripoveduje o ilegalnih prebežnikih, tihotapcih mamil in brezsrčnih trgovcih z ljudmi. Film se dogaja v Trstu.
Pet let po svojem prejšnjem filmu Ma-lena z Monico Bellucci v glavni vlogi se je Tornatore zdaj vrnil k žanru srhljivke. Film govori o Ireni, mladi Ukrajinki, ki v iskanju resnice o svoji preteklosti potuje v Italijo. Njeno življenje zaznamujejo nasilje, prostitucija in nezakonita trgovina z otroki. Irena je rojevala otroke, ki so jih nato prodajali bogatim italijanskim družinam. Kljub temu se bori za to, da bi našla družino svoje najmlajše hčere Tee, prodane posvojiteljem. Film se naslanja na resnično zgodbo. V filmu je zaigral tudi Michele Placido, glasbo je napisal Ennio Morricone. Tornatore, doma s Sicilije, je oskarja za najboljši tujejezični film osvojil že leta 1990 z nepozabnim delom Cinema Paradiso.
SLABO VREME - Težave v železniškem in letalskem prometu
V Venetu se je utrgal oblak: 173 milimetrov padavin v 3 urah
BENETKE - Italijo je zajela fronta deževnega in hladnega vremena. Posebno hude nalive so zabeležili včeraj zjutraj v Venetu. Od 3. do 6. ure po polnoči so namerili 173 milimetrov padavin. V Mestrah je voda poplavila številne ulice, da ne govorimo o podvozih in podhodih. Na železniški postaji je prišlo do električne okvare, zaradi česar je veliko vlakov potovalo z zamudo. Težave so imeli tudi na beneškem letališču Marco Polo, zaradi česar so morali več letal preusmeriti na letališči v Veroni in v Ronkah. Krajevne oblasti so odredile, naj bo do v Mes trah in v Mar ghe ri danes šole zaprte, da bi preverili, ali so stavbe varne.
Si cer pa je sla bo vre me pri za de lo tudi druge kraje. Nalivi so povzročili poplave zlasti v Milanu, pred La Spe-zio pa se je v razburkanem morju potopila jahta. O težavah poročajo tudi s Sicilije, kjer so zaradi vremenskih razmer morali prekiniti pomorske povezave z manjšimi otoki. V Dolomitih pa se je nad 1.800 metri pojavil sneg.
Poplavljen podhod na železniški postaji v Mestrah
ansa
PROMET - Zaskrbljujoči podatki
Smrt na dveh kolesih vse bolj pogost pojav
Italijanski motoristi najbolj podvrženi smrtnim nesrečam
Splošno mnenje je, da se proizvajalci motornih koles še niso prilagodili varnostnim ukrepom po zgledu industrije štirikolesnih vozil. Temu gre vse ka kor do da ti mno žič no na ku po -vanje motorjev z visoko kubaturo, ki zlahka dosegajo »nadzvočne« hitrosti, sto kilometrov na uro pa dosežejo v treh-štirih sekundah.
Za oboževalce Valentina Ros-sija in Ivana Pedrose (Italija in Španija sta na vrhu lestvice glede nakupovanja motorjev) so podobna vozila prave poslastice, včasih pa se ne zavedajo nevarnosti hitre vožnje. Z zastarelimi cestišči in obcestnimi ograjami je lahko najmanjša napaka usodna. V Španiji, kjer se soočajo z enakimi problemi, je medtem prišlo do zanimivega predloga, ki bi se lahko razvil v zakon: kdor dobi vozniško dovoljenje za motor (v Italiji je to dovoljenje »A«), naj v prvih šestih letih ne vozi motorjev z veliko kubaturo.
RIM - Italija se že od leta 2003 uvršča na vrh evropske lestvice o smrtnih nesrečah na dveh kolesih. Če je res, da kar petina evropskih motornih koles vozi po italijanskih cestah, je nadvse zaskrbljujoč podatek, po katerem pride na istih cestah do več kot četrtine (26 odstotkov) smrti na motorjih. Statistike postanejo v koncu tedna naravnost grozljive: Italija je takrat prizorišče več kot polovice smrti na dveh kolesih.
Državni svet za prometno varnost predvideva, da bodo italijanske žrtve teh nesreč leta 2010 znašale 30-odstotni delež v Evropi. Motorji so vpleteni v nesreče povečini v mestih, kjer obleži 52 odstotkov mrtvih in 88 odstotkov ranjenih. Pojav smrtnih nesreč z motorji je vsekakor v vzponu po vsej celini, medtem ko število nesreč z avtomobili redno upada. Ljudje sicer kupujejo vse več motorjev, a tudi avtomobilov.
Zakaj pride do teh razlik?
1 4 Četrtek, 27. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Župan Romoli prvič uradno sprejel generalnega konzula Šušmelja
Za praznik ob padcu meje je bolj primeren prehod na Škabrijelovi
Poudarek na zaščiti, čistilni napravi, Kornu in gospodarskem potencialu povezanih Goric
Slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in župan Ettore Romoli sta se včeraj prvič uradno sestala. V ospredju pogovora v županovi pisarni je bila slovenska zaščita, saj je bil le dan prej sestavljen seznam občin, kjer bodo postavili dvojezične napise in table. Romoli je gostu povedal, da sta po njegovi oceni zmagala zdrava pamet in zmernost, o čemer priča okoliščina - je pojasnil -, da desnica ni vzrojila in da ni beležil protestnih reakcij. »Posvetovanja pred paritetnim odborom so bila konstruktivna - tako Romoli -, ker so slonela na iskanju soglasja, ne pa na kontrapoziciji, ter na istočasni skrbi za večinsko in manjšinsko skupnost. Paritetni odbor je zato sprejel mojo zahtevo, da se iz seznama izključi severni mestni predel. Prepričan sem, da bi drugače tvegali obuditev napetosti.« V odgovor na njegovo stališče je slovenski konzul pripomnil, da se je začela pot konkretnega izvajanja zaščite, da pa ostaja vprašanje četrti Svetogorska-Placuta odprto.
Poseben poudarek zasluži Šušmeljeva trditev, da je mejni prehod primeren kraj za obeleževanje padca schengenske meje, da pa bolj kot Rdeča hiša je takšnemu dogodku pisan na kožo prehod na Škabrijelovi. »O tem se lahko pogovarjamo,« je izjavil Romoli in osvojil konzulov nasvet, naj se o tem dogovarja tudi z novogoriškim županom. V nadaljevanju je Šušmelj potrdil, da je dokončno propadel načrt skupne čistilne naprave pri Štandrežu. Nova Gorica bo v navezi z občino Šempeter-Vrtojba prišla do lastne naprave predvidoma do leta 2011; poleg stroškov so takšno odločitev narekovale tudi tehnične težave. S tem v zvezi je Romoli navedel namen, da bodo potencirali goriško napravo. Glede potoka Koren pa je župan spraševal tudi o slovenskem sistemu za preprečevanje poplav v primeru obilnega dežja, ki je pogoj, da se bo Gorica z deželnim denarjem lotila urejanja struge in bregov. Soglašala sta, daje potrebno okrepiti sodelovanje med Goricama. Romoli je predlagal, naj goriška Trgovinska zbornica in novogoriška Gospodarska zbornica skupaj priredita simpozij o vlogi mest na gospodarskem področju. Napovedal pa je tudi, da je v Gorico povabil predsednika družb DARS in Autovie Venete. »Zato da bo italijanska družba začutila mednarodni pritisk in da bo poskrbela za obnovo odseka Gorica-Vileš. Drugače se bo slovenska hitra cesta in za nas življenjsko pomembna prometnica prekinila na meji,« je ugotavljal župan. (ide)
Slovenskega konzula sta ob županu pričakala še odbornika za kulturo in občinske finance, Antonio Devetag in Guido Germano Pettarin
bumbaca
GORICA - Pokrajina nasprotuje gradnji jezu pri Pevmi
»Prenagljena odločitev«
Černičeva napovedala študijo o utemeljenosti posega - »Problemi rešljivi na podlagi dobrih sosedskih odnosov«
»Odločitev deželnega odbornika za kmetijstvo Enza Marsilia se nam zdi prenagljena, obenem pa ne izključujemo možnosti, da bi do primerne rešitve prišlo na podlagi dogovora s slo ven ski mi so se di.« Ta ko je vest, da je dežela Furlanija-Julijska krajina prižgala zeleno luč za gradnjo novega jezu na Soči pri Pevmi, komentirala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic.
Marsilio je namen, da bo prišlo do uresničitve jezu z naložbo 18 milijonov evrov, izrazil v torkovem odgovoru na interpelacijo deželnega svetnika Nacionalnega zavezništva
Adriana Ritosse, odločitev pa je deželni odbor sprejel v minulih tednih. Illyjeva deželna vlada je ocenila, da je gradnja jezu v neposredni bližini državne meje na območju Pevme nujen odgovor na potrebe goriškega kmetijstva. Le-to je namreč oškodovano zaradi nenadnega višanja in nižanja pretoka vode, ki jo spušča solkanski jez, kar škoduje tudi ribji favni na italijanski strani meje. Dežela je na potrebo po izgradnji jezu opozorila italijansko ministrstvo za kmetijstvo, saj je za tovrstne posege in njihovo financiranje pristojna le država.
»Menim, da za tovrstno odloči-
tev ni na razpolago dovolj podatkov, ki bi zagotavljali, da je gradnja jezu na tistem območju varna. Upoštevati je tudi treba, da je Soča pri pevmskem mostu najlepši del reke na italijanski strani meje,« je še povedala pokrajinska odbornica in dodala: »Ne nazadnje moramo tudi preveriti, ali ima odvisnost od Slovenije res tako hude posledice za goriško kmetijstvo. Goriška pokrajina namerava odgovoriti na vsa ta bistvena vprašanja s poglobljeno analizo, obenem pa je prepričana, da bomo do primernih rešitev prišli na pod la gi dob rih so sed skih od no -sov.« (Ale)
GORICA - Pokrajina
Stavijo na Kras
Nasprotujejo CPT-ju
Pravi muzej pod milim nebom, v katerem si bodo obiskovalci ogledovali in bolje razumevali evropsko preteklost ter obenem uživali ob naravnih lepotah Krasa. To je cilj projekta Kras, ki ga bodo na osnovi protokola o sodelovanju uresničile pokrajina in druge javne ustanove na ozemlju goriškega Krasa.
Sklep z osnutkom dogovora o sodelovanju sta ostalim članom Gherghettovega odbora včeraj predstavili podpredsednica pokrajine in hkrati odbornica za kulturo Roberta Demartin ter odbornica za okolje Mara Černic. Projekt izvira iz spoznanja, da je Kras kljub svojim zakladomše vedno zanemarjeno območje, ki potrebuje turistično ovrednotenje. Pri projektu računajo na privlačnost in sporočilnost jarkov, nekdanjih bojišč in ostankov orožja iz vojnega časa, ki pa bodo zanimivi za obiskovalce le, če bodo ponudbo povezali v sistem. Goriška pokrajina je na zaščito in promocijo Krasa občutljiva - pravijo v Gherghettovem odboru -, zato pa se zavzemajo za uresničitev projekta Kras, h kateremu so pritegnili italijansko obrambno ministrstvo, deželo FJK, goriško Trgovinsko zbornico, tržaško pokrajino ter občine Doberdob, Foljan-Redipulja, Tržič, Zagraj, So-vodnje in Ronke; občine bodo morale priti do namenskih finančnih virov. Protokol predvideva tudi sodelovanje s Slovenijo, ki bo potekalo na ravni koordinacije skupaj določenih posegov. Na pokrajini so prepričani, da gre za edinstveno razvojno priložnost, ki je ne gre zamuditi, saj je spoštljiva do okolja in njegove preteklosti. V okviru kraškega muzeja na odprtem nameravajo namreč urediti turistične poti in strukture za dokumentirano odkrivanje prostora.
Goriška pokrajinska uprava je ponovno izrazila odločno nasprotovanje centru CPT. Na torkovi seji pokrajinskega sveta je večina namreč soglasno odobrila resolucijo, prvi podpisnik katere je Marko Marinčič. Dokument izhaja iz podatka o večkratnih pobegih, policijske reakcije s solzilci, vpletenosti celo 9-mesečnega dekletca in spoznanja, da takšni centri ogrožajo temeljne človeške pravice. Na tej osnovi izražajo nasprotovanje nadaljnjemu delovanju CPT-ja, kot tudi odprtju dodatne sekcije sprejemnega centra in v isti strukturi še zadrževanju oseb, ki so potrebne pomoči, kot na primer prosilci azila. Takšno odklonilno držo je odločno utemeljil tudi sam predsednik pokrajine Enrico Gherghetta.
NOVA GORICA - Prijeli nasilneža
Mladoletnici grozil pred šolo
Novogoriški policisti so v ponedeljek zaradi groženj in nasilja odvzeli prostost 24-letnemu slovenskemu državljanu in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
24-letni osumljenec, doma iz okolice Bovca, je v ponedeljek prišel do ene izmed srednjih šol v Novi Gorici, kjer je pristopil do mladoletne dijakinje, ki jo je poznal že iz preteklosti. Od nje je zahteval, da naj gre z njim malo na stran, da ji bo nekaj povedal. Ker je bil dekletu poznan kot nasilnež, se je zaradi strahu poskušala izgovoriti, da mora v šolo, nakar ji je zagrozil, da, če ne gre z njim, ne bo prišla živa do šole. Grožnje je podkrepil s tem, da ji je povedal, da ima pri sebi nož, v avtomobilu pa še pištolo. Grožnje je slišala sošolka, ki se je umaknila in nemudoma obvestila policiste, saj se je bala, da bo osumljenec udejanjil besede. Mladenič je od dekleta še zahteval, da mu pove novo telefonsko številko, ki jo je pred kratkim zamenjala, saj ji je osumljeni večkrat pošiljal grozilna kratka sporočila. Dekletu je še naročil, da mora med glavnim odmorom priti do njega, da se bosta nekaj pogovorila. Ko je odšla v šolo, ji je poslal SMS sporočilo z grozilno vsebino.
Policisti so ga prijeli, ko je pred šolo čakal na dekle. Pri varnostnem pregledu so pri njem našli dva noža, ki ju je nosil v toku za pasom. Policisti so na podlagi odredbe okrožnega sodišča opravili tudi preiskavo osumljenčevega vozila, kjer so našli še dva lovska noža in kij za baseball. Med zbiranjem obvestil so ugotovili, daje mladenič osumljen tudi storitve več podobnih kaznivih dejanj na Bovškem.
GORICA - SDZPI
Večerni
tečaji
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vpisuje na večerne tečaje, ki sodijo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani iz zakona 236/93. V kratkem se bodo začeli tečaji slovenščine (osnovna in nadaljevalna stopnja, 80 ur), angleščine (A2,72 ur), informatike (priprava na ECDL, 72 oz. 48 ur) in nemščine (osnovna oz. nadaljevalna stopnja, 80 ur). Vpišejo se lahko zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v FJK. Tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju, pa tudi delavcem, ki imajo več kot 45 let starosti ali ki so zaključili samo osnovno šolo oz. obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša en evro za vsako uro tečaja; plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti.
Tečaji bodo potekali enkrat ali dvakrat tedensko v večernih urah na goriškem sedežu SDZPI (KB Center, korzo Verdi 51). Informacije nudi tajništvo zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na tel. 0481-81826 ali na naslov go@sdzpi-irsip.it.
NOVA GORICA - Projekt piramide oprijemljivejši
Gradnja julija 2009
Pet potencialnih lokacij za Aeronavtični muzej - Ne izključujejo sodelovanja z Italijani
Silvester Vončina
foto k. m.
Zavod Aeronavtični muzej zahodnoevropske unije, bolj znan kot projekt piramida, je tik pred ustanovitvijo. Devetnajst ustanoviteljev - med njimi so podjetja iz vse Slovenije, kot so HIT, finančna družba KD Group, celjska podružnica avstrijskega Alpine Mayr-ederja, ajdovsko Primorje, Gospodarska zbornica Slovenije, Salonit Anhovo in drugi - namreč pričakuje, da bo ustanovitve zavoda prišlo najkasneje konec oktobra. Predstavniki podjetij so zato včeraj predstavili zasnove predštudije izvedljivosti projekta, saj želijo zadevo v javnosti ponuditi na transparenten način. »Projekt je kompleksen, vendar uresničljiv, seveda z vključenostjo lokalnih skupnosti in države,« je povedal direktor zavoda Silvester Vončina in poudaril, da gre za projekt, ki prinaša več sto visokokakovostnih delovnih mest.
Predštudija projekta bo veljala 150 tisoč evrov. Z njeno pomočjo bodo poiskali najustreznejšo lokacijo piramide s stranicami 250 metrov in preko 148 metri višine. Naslednji korak je izdelava študije, ki se bo osredotočila le na eno ali dve lokaciji in ponudila podrobnejše odgovore. Potencialnih lokacij je zaenkrat pet: gre za širše ob-
močje ajdovskega letališča, Vogrščka, mejnega prehoda Vrtojba, kjer pripravljala projekta vključujejo tudi italijansko območje, Vrtojbensko-miren-skega polja in Okroglice. »S pripravljalci projekta dopuščamo možnost tudi sodelovanja z italijansko stranjo,« pojasnjuje Darko Likar, vodja upravljanja projektov na HIT-u. Temeljni kamen za piramido naj bi bil postavljen v juliju 2009, objekt pa naj bi stal v dveh letih.
Poleg evropskega aeronavtičnega muzeja bo piramida ponudila tudi druge vsebine, od fotovoltaične elektrarne, ki bi objekt napajala, do doživljajskega dela Aero-land, ki bi obiskovalcem omogočil, da zgodovino letalstva tudi doživijo. Računajo na milijon gostov letno iz Evrope in vsega sveta. Goriški se tako, poleg velezabavišča, obeta še en velik projekt, za katerega so zeleno luč dali že skoraj vsi občinski oziroma mestni sveti goriških lokalnih skupnosti. Ob tem ni odveč opozoriti še na razmišljanje župana občine Renče-Vogrsko, ki se sprašuje, ali bo tudi ta projekt povzročil porast cen zemljišč na Goriškem, kot se je zgodilo zaradi načrtovanega velezabavišča. (km)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
15
GORICA - Prireditev so včeraj predstavili na Gradu Dobrovo
Mesto bodo razdelili na deset »okusnih« četrti
V ospredju Francozi, pa tudi briška vinoteka in konzorcij
OKUSI OB MEJI
Središče zaprto
Zaradi tridnevne prireditve Okusi ob meji, ki se bo v Gorici začela jutri, je mestno središče zaprto prometu. Center se je spremenil v obsežno peš cono, po kateri se bodo gostje lahko mirno sprehajali ter uživali ob ponudbi jedi, vin in tudi obrtniških izdelkov. Prisotnost pričakovane množice ljudi nameravajo izkoristiti tudi trgovci, ki so napovedali nedeljsko odprtje trgovin. Prepoved vožnje po centru mesta, ki bo veljala vključno do ponedeljka, pa že povzroča težave. Nastajajo dolge kolone avtomobilov, ki silijo v center, še največ preglavic pa je povezanih s pomanjkanjem parkirišč. Redarji priporočajo uporabo stranskih parkirišč, kot sta brezplačni parkirišči pri predoru Bombi in na drevoredu Virgilio; dostopno je tudi parkirišče na trgu Battisti. Z jutrišnjim dnem in do nedelje pa bo brezplačno tudi parkiranje na modrih conah, sicer le tam, kjer ulic niso zasedle stojnice.
»Pričakujemo te v povečani in delno prenovljeni obleki za sladko uživanje raznovrstnih okusov.« Tako bi lahko strnili vabilo na letošnjo, že četrto izvedbo goriške najbolj množične prireditve - festivala okusov in dobrot Okusi ob meji. Uspešna pobuda Brancatijeve uprave je z novo upravo v pristojnem odborniku Antoniu Deve-tagu dobila tudi dobrega poznavalca tega za naše kraje tako značilnega področja. De-vetag je prevetril pobudo z nekaterimi novostmi, ki jih je z odgovornim za tiskovni urad goriške občine Stefanom Cosmo - odličnim poznavalcem vinskega in vinarskega sveta - predstavil v torek v vili Manin za širšo italijansko javnost, včeraj pa v vino-teki Gradu Dobrovo za lokalne in slovenske medije. Predvsem slednjo gre posebej pozdraviti, čeprav bi lahko nanjo povabili tudi novinarje iz osrednje Slovenije.
Kot smo uvodoma napisali, bo ponudba letošnjih Okusov povečana in delno prenovljena. Kar dvajset odstotkov več ponudnikov, ki bo več deset tisočim obiskovalcem - če bo seveda Jupiter organizatorjem naklonjen - od poznega jutrišnjega popoldneva do nedelje predstavilo in ponudilo hrane in pijače iz ducata držav. Staro mestno jedro bodo v ta namen razdelili na deset četrti, za vsako pa bo značilna ponudba iz ene ali več držav. Posebna pozornost bo letos namenjena Franciji in vsemu temu, kar ta kraljica vinarsko-kulinarične ponudbe pomeni. Ostrigam, pravim šampanjcem, sirom in ostalim dob-
Antonio Devetag
bumbaca
rotam bosta namenjena trga Cavour in Sv. Antona; od tod proti korzu bomo lahko srkali tokaj, slastili se z rezinami ogrske salame in omamljali v vonjavah začinjenih madžarskih mesnih jedi, zaustavljali se pri slovenskih dobrotah in odlični ponudbi gostiteljev vinoteke Brda z Dobrovega in konzorcija Brda; njegov predsednik Aleš Kristančič je na včerajšnji predstavitvi pozdravil prisotne in poudaril pomen pobud, na katerih sodelujejo vsi akterji nekega ozemlja oz. v tem primeru »terroira«. Preden bomo prišli do »avstrijskega« Travnika, se bomo lahko pomudili pri stojnicah iz držav balkanskega polotoka, ki bodo po zaslugi festivala V zvokih krajev tudi glasbeno obogatile goriške mednarodne Okuse. Na ploščadi za pokrito tržnico bo sredozemska četrt, v ulici Oberdan in na korzu pa še številne dobrote iz raznih krajev dežele FJK, seveda s pomembno prisotnostjo domače goriške ponudbe, o kateri se bomo še razpisali. (aw)
GORICA - Vhod v mesto ima lepši videz ■ • I	vtv v
Sredi krozišča odkrili grb
Del Sordi: »V načrtu tudi razsvetljava«
Krožišče z grbom in mestnimi upravitelji
bumbaca
Sredi krožišča pri ločniškem mostu čez Sočo so župan Ettore Romoli ter odbornika Francesco Del Sordi in Silvana Romano včeraj odkrili mestni grb, ki bo odslej krasil južni vhod v Gorico. Na njem z modrega ozadja izstopa goriški grad s tremi stolpi, ročno pa je bil izdelan iz naravnega kamna. »Načrt je pripravila sedanja občinska uprava, ki je za uresničitev grba potrošila 13 tisoč evrov. Posadili smo tudi rastline, nameravamo pa poskrbeti še za razsvetljavo,« je povedal Del Sordi. »Tudi grb sodi v načrt izboljšanja mestnega videza, ki se ga dosledno držimo,« je pristavil Romoli. (Ale)
/	GORIŠKI PROSTOR

GORICA-NOVA GORICA - Ozaveščanje šolske mladine
Poučevanje sosedovega jezika sodi v šole
Poznavanje tujih jezikov je v novi Evropi prednost
Novogoriški sejem pred občinsko stavbo
bumbaca
RAZSTAVA - Fundacija Goriške hranilnice
Od Južne železnice do Bohinjske proge
Gradnja solkanskega mostu, upodobljena v grafični tehniki
Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi je naslov razstave, ki jo bo Fundacija Goriške hranilnice odprla v svojem prenovljenem sedežu v ulici Carducci v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri. Tako želi goriška ustanova obeležiti 150. obletnico Južne železnice, prve pomembne železniške povezave med Trstom in Dunajem, ki so jo oktobra 1860 preko Na-brežine povezali še z Gorico. Razstava, ki bo na ogled od 5. oktobra do 6. januarja 2008, je obenem posvečena Bohinjski progi, ki je lani praznovala stoletnico odprtja. Razstavo redkih slik, litografij, panoram, načrtov, lepakov, knjig, razglednic, predmetov in vodnikov je uredil študijski center Valussi. Gradivo so črpali iz italijanskih, avstrijskih in slovenskih arhivov ter zasebnih zbirk, večji del eksponatov pa ni bil še nikoli razstavljen. Razstava bo opremljena z besedili v italijanščini, nemščini in slovenščini, trijezičen pa bo tudi katalog. »Razstava želi ovrednotiti zgodovino obeh železnic in prikazati njun vpliv na razvoj Gorice,« je poudaril predsednik Fundacije Franco Obizzi. (Ale)
Nedelja, 30. septembra 2007 1 1
Novo Gorico in Gorico je znova povezal skupni dogodek, tokrat včerajšnji Evropski dan jezikov. Goriški program se je začel s posvetom na pokrajini. Kljub temu da je angleščina dominantni jezik v mnogih predvsem gospodarskih dejavnostih Evropske unije, nikakor ne gre zanemarjati učenja in poznavanja drugih evropskih jezikov. Pri tem odigravajo pomembno vlogo vsa obmejna in narodnostno mešana območja, kamor spada tudi Goriška. Težiti moramo zato k temu, da bo vsakdo poleg materinščine poznal in po možnosti tudi uporabljal jezik soseda, za kar si morajo prizadevati predvsem šole. Tako lahko povzamemo vsebino posveta, ki se ga je udeležilo lepo število višješolcev, med katerimi tudi peti razredi zavodov Cankar, Zois in Vega ter študentje evropskega oddelka novogoriške gimnazije.
Pokrajinski odbornik Marko Marin-čič je uvodoma opozoril, da po statističnih podatkih zaseda Italija še vedno zadnja mesta v poznavanju tujih jezikov. Besedo je predal predavateljem, in sicer funkcionarki generalne direkcije za prevajanje pri predstavništvu Evropske komisije v Italiji Claudi-i De Stefanis, predstavniku službe za tolmačenje in konference v Bruslju Antoniu Tor-coliju ter Renati Londero, ki je zastopala fakulteto za tuje jezike in književnosti univerze v Vidmu. Dijake so seznanili predvsem s pravico, ki jo ima posamezni državljan, da se lahko v svojem jeziku obrne do evropskih institucij, hkrati pa obvezo le-teh, da sprejeto zakonodajo objavljajo v vseh triindvajsetih uradnih jezikih. Govorniki so mladim poslušalcem orisali zaposlitvene možnosti, ki jim jih znanje jezikov odpira predvsem v prevajalskih agencijah v Bruslju, in poudarili, da poleg poznavanja jezikov, kot so angleščina, francoščina, španščina in nemščina, je po vstopu novih držav članic vse več povpraševanja po znanju manj razširjenih vzhodnoevropskih jezikov.
V novogoriški program je dopoldne uvedel sejem jezikov pred občinsko stavbo, udeležili pa so se ga šolarji iz obeh Goric, ki sta ju pozdravila tudi župan Mirko Bru-lc in direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske Črtomir Špacapan. Dan se je nadaljeval s kvizom Lepo je biti Evropejec, predstavo svetovnih prvakovvmetanju frizbija in akrobatske padalske skupine EU. Poleg tega so mlade na posebnih stojnicah založili še z informativnim gradivom o evropskih jezikih. Popoldan je novogoriški del prireditve obiskala glasbena skupina študentov mednarodne visoke šole iz Devina, v novi telovadnici na Rejčevi ulici pa so pripravili okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Jana Valant iz območne enote za večjezičnost na PEK v Ljubljani, že omenjeni Torcoli, Peter Brown iz tržaškega inštituta British School ter profesorji in dijaki mednarodne visoke šole iz Devina in novogoriške gimnazije.
Evropski dan na Goriškem so priredili urad Europe Direct Nova Gorica v sodelovanju s sorodnim uradom iz Trsta, no-vogoriško mestno občino, goriško pokrajino in novogoriško gimnazijo. (vas, km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034.
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -
20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-
gazza del lago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sux-
bad - 3 menti sopra il pelo«. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -
20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 »Shrek Terzo«;
20.10 - 22.10 »Sapori e dissapori«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Scri-vilo sui muri«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'ul-tima legione«.
H Šolske vesti
GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Lu-
ciano) ali 335-6478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se bo pouk na podružnici na Plešivem začel v oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v petek, 28. septembra, ob 18. uri v osnovni šoli Zorzut. Obenem sprejemajo nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio.
Otrok lažje ranjen
V	torek ob 18.55 na križišču med ulicama Kociancic in D'Ischia v goriških Stražcah je bil v prometno nesrečo vpleten osemletni kolesar. Mali A.B. iz Gorice se je s svojim kolesom vozil po ulici D'Ischia, po ulici Kocian-cic pa se je z avtomobilom znamke fiat stilo v smeri proti ulici Brigata Pavia pripeljal 45-letni C.C., ravno tako iz Gorice; ob vozniku je sedela 42-letna žena F.Z. Na križišču med omenjenima ulicama je iz razlogov, ki jih prometna policija še preučuje, prišlo do trčenja med avtomobilom in kolesarjem. Dečka je osebje rešilne službe 118 odpeljalo v goriško bolnišnico, hudih poškodb pa ni utrpel.
Mladi orgelski upi
V	cerkvi v Rupi se je letos začel orgelski tečaj za otroke, katerega pobudnika sta župnik Viljem Žerjal in voditelj tečaja Mirko Butkovič. Namen pobude, ki jo podpira Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, je spodbujati otroke, da osvojijo osnove glasbe in orgelske tehnike v upanju, da bodo nato s študijem tudi nadaljevali. Na tečaj se je vpisalo pet otrok, ki so se naučili branja not, jih najprej zaigrali z eno samo roko in nato z obema; spoprijeli so se tudi z osnovami teorije. Z novim šolskim letom, ki se je pravkar začelo, se bo tečaj nadaljeval. Možni so dodatni vpisi; informacije nudijo v uradu Združenja cerkvenih pevskih zborov (tel. 0481-31817) od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Nocoj ob 20. uri bodo gojenci tečaja prikazali pridobljeno znanje v cerkvi v Rupi; pridružili se jim bodo tudi sovrstniki iz Mirna. Ob koncu bosta zaigrala še Butkovič in flavtist Fabrizio Nardi iz Štarancana.
Bratina in Tomizza
Film »ET(h)NOS Anche noi Tudi mi« se nocoj ob 20.50 ponavlja; televizijska premiera na Slovenskem programu RAI za deželo FJK je bila minulo nedeljo. Gre za križni portret dveh akterjev sožitja na meji, Fulvia Tomizze in Darka Bratine, in deluje kot manifest prizadevanj goriškega Kinoateljeja. Spomin na srečanje med Darkom Bratino in Fulviom To-mizzo na drugem Film Video Monitorju leta 1987 v Gorici je vzpodbudil producenta Aleša Doktoriča, da je z nasveti Franca Jurija oblikoval projekt »Bratina-Tomizza: dialog med dvema manjšinama«, ki je pridobil evropsko sofinanciranje Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. Scenarij Jožeta Dolmarka in Borisa Palčiča je v par mesecih realiziral Palčič sam. Konec novembra bo predstavljena tudi DVD izdaja. Nocojšnja ponovitev na Slovenskem programu RAI za deželo FJK se bo začela ob 20.50.
SSk o novi stranki
Goriško tajništvo stranke Slovenske skupnosti sklicuje za danes sejo pokrajinskega sveta, ki bo namenjena Demokratski stranki; potekala bo na goriškem sedežu stranke v drevoredu 20. septembra z začetkom ob 20. uri.
H Čestitke
ŠZ Soča čestita neutrudlji-vemu odborniku in dolgoletnemu pokrovitelju UŠTILIJU DE-VETAKU in ženi GABRIELLI ob 25. obletnici poroke in mu želi še naprej veliko sreče in zadoščenja.
S Izleti
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod z Opčin pri Prosvetnem domu ob 7. uri, iz Gorice pri Rdeči hiši ob 8. uri; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040-635626) oziroma goriškem uradu ZSKD (tel.0481-531495).

□ Obvestila
BAKLADA V DOBERDOBU v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 29. septembra, ob 20. uri po vaških ulicah; izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale« pri Onkološkem centru v Avia-nu.
GORIŠKO POKRAJINSKO TAJNIŠTVO Slovenske skupnosti sklicuje za danes, 27. septembra, ob 20. uri na sedežu stranke pokrajinski svet, na katerem bo predstavljeno ustanavljanje Demokratske stranke, vloga SSk in priprava na primarne volitve.
ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt KD Oton Zupančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo začela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štandrežu, danes, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219 ali e-mail: tanjagaeta@libero.it).
SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 bo v nedeljo, 30. septembra, in bo tokrat cilj Robotnica; zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri goriškem sejmišču; informacije na tel. 328-8292397 (Robert).
TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843).
ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam).
0 Prireditve
GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 28. septembra, ob 20.30 gledališka skupina Del Pierrot iz Neaplja, »Taxi a due piazze« Raya Coo-neya; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212).
GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in preprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288).
NA SEDEŽU ČEDAJSKE BANKE Kmečke banke v Gorici (Verdijev korzo 40) bo danes, 27. septembra, ob 18. uri odprtje samostojne razstave goriškega slikarja Andreja Ko-siča.
GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja srečanje z ameriškim plezalcem Ji-mom Bridwellom v torek, 2. oktobra, ob 21. uri v dvorani 1 Kinemaxa na Travniku v Gorici. Vstop prost.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra 85 v Gorici, bo v petek, 28. septembra, ob 20.30 klavirski recital Dubravke Tomšič. Organizirajo ga v okviru koncertne sezone 2007-08 in Kogojevih dnevov; predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445, podrobnejše informacije na spletni strani www.kclbratuz.org.
Pogrebi
DANES NA VRHU: 11.00, Valeria Gril vd. Beccia (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Natalina Alt vd. Papais iz bolnišnice na pokopališče.
DANES V BEGLIANU: 11.00, Alfredo Paronitti v kapeli pokopališča in v Spineo za upepelitev.
Ob izgubi drage mame Valerije izreka Oskarju in ostalim sorodnikom iskreno sožalje
Dijaški dom Simon Gregorčič
ps ",l Vabimo na odprtje razstave goriškega slikarja
■v
ANDREJA KOSICA
Danes; 27. septembra 2007, ob 18. uri na
sedežu zavoda Banca d i Cividale Kmečka banka v Gorici, Verdijev korzo 40.
/—
GLEDALIŠČE

GORICA - Center Bratuž
Jutri bo nastopila Dubravka Tomšič
Za koncertno sezono 2007- 08 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž jutri ob 20.30, v okviru mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2007 nastopila znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, ki je ni tre ba posebej predstavlja ti, saj je že vrsto let na samen vrhu slovenske klavirske galsbe in je z vzstrajnostjo in umetniško zrelostjo postala eden svetovno znanih interpretov.
Dubravka Tomšič je častna članica Slovenske filharmonije in članica žirij na naj bolj pomemb nih med -narodnih klavirskih tekmovanjih. Prejela je Zupančičevo in Prešernovo nagrado, zlato plaketo Univerze v Ljubljani in leta 2005 je prejela nagrado Orlando na Festivalu v Dubrovniku ter maja istega leta je postala častna meščanka Ljubljane. Kon-certirala je v prestižnih dvoranih in igrala je tudi z vodilnimi svetovnimi orkestri, kot so npr. Dunajski sinfo-niki, londonski Kraljevi filharmonič-ni orkester, Češka filharmonija, Muenchenski filharmoniki idr. Posnela je več kot 80 plošč in njena bogata solistična kariera obsega več kot 4.000 koncertov.
Njen spored v Kulturnem centru Lojze Bratuž je prerez klavirske igre skozi čas, ki se sicer ne po kronološkem redu, ampak po zanimivi mešanici pretaka od Scarlattija do Srebotnjaka (Mozart, Scarlatti, Beethoven, Srebotnjak in Chopin), kar nam kaže pazljivost na svetovno in domačo produkcijo. Vstopnice lahko rezervirate v Kulturnem centru Lojze Bratuž na tel. 0481-531445.
LJUBLJANA - Mesto žensk
Smej se glasno!
13. mednarodni festival sodobne umetnosti bo med 2. in 13.oktobrom
Smej se glasno! je letošnji moto 13. mednarodnega festivala sodobne umetnosti Mesto žensk, ki ga pripravlja Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk v producentskem sodelovanju s Cankarjevim domom. Na transdisciplinar-nem festivalu, na katerem sicer sodelujejo le ženske, namenjen pa je vsem, tako ženskam kot moškim, se bo veliko smejalo, saj se je po besedah ene od pro gram -skih kuratork Dunje Kukovec velikih tem mogoče lotevati tudi skozi prizmo humorja. Festival bo na različnih ljubljanskih lokacijah potekal med 2. in 13. oktobrom. Kot sta na včerajšnji novinarski konferenci povedali programski kuratorki, poleg Kukovčeve je to še Katja Kobolt, je festival, ki bo obsegal 48 dogodkov 45 umetnic, razdeljen na programske sklope, ki uo-kvirjajo specifične vrste humorja. Vseh dogodkov na festivalu ni mogoče našteti, organizatorke so zato navedle le najbolj zanimive ali provokativne.
V	sklop Do konca in naprej, ki tema-tizira tehniko ponavljanja, največkrat neumnosti, sodi otvoritveni dogodek, kabaret Ura burleske avstralske skupine Finu-cane & Smith. V ta sklop sodita tudi koncerta bosanske popularne glasbe in sevda-link Hanke Paldum in Kristin Erickson aka Kevin Blechdom, ki muzicira na harmoniki, banju in klaviaturah.
V	sklopu Jasno kot včerajšnji dan, ki temelji na suspenzih in nepričakovanih obratih, velja omeniti plesno predstavo Sne-guljčica Ann Liv Young, predstavnice newyorške underground umetniške scene. Predstava je dekonstrukcija pravljice, ki problematizira patriarhalne in religiozne matrice.
Sklop, ki tematizira performativnost teles in identitet, z imenom Saj ni res, pa je bo soustvarjala tudi slovenska plesalka in koreografinja Maja Delak. Njen novi projekt nosi naslov Drage drage in problematizira kvazi institucionalni status sodobnega plesa, hkrati pa je v ospredju vprašanje, kako živeti svojo željo in pustiti živeti željo drugega.
Daša Lakner je predstavila spletno platformo COWeb, ki združuje online časopis, ki bo kritiško reflektiral festival, spletno glasbeno založbo in celo radio, ki bo prenašal intervjuje, okrogle mize in predavanja.
Mednarodni projekt, ki sega čez časovni termin festivala, saj se seli po različnih evropskih mestih, se imenuje Humor dela. Razstave, predavanja, filmi in predstave osvetljujejo pozitivne in negativne posledice prekernih delovnih pogojev zlasti v kontekstu Vzhodne Evrope.
Na Mestu žensk bo čas tudi za izobraževanje in otroški program, ki naj vsak na svoj način opozorita, da ženske tudi v polju umetnosti še vedno nimajo enakovrednega položaja, kar je poudaril tudi direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Ta je prepričan, da smisel festivala ni le v desetih programskih dneh, temveč da se ideja o moči ženske ustvarjalnosti širi in da je vse bolj vplivna.
Po besedah ene od organizatork Mesta žensk Sabine Potočki se društvo sooča s precejšnjo finančno podhranjenostjo; za vsebine, ki ne zajemajo le festivala, je ministrstvo za kulturo namenilo približno 58 tisoč evrov, mestna občina Ljubljana 61 tisoč evrov, 25 tisoč evrov pa je Mesto žensk črpalo iz evropskih skladov. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
La Contrada
Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«.
Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni dom
Jutri, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja.
_SLOVENIJA_
GORJANSKO Kulturni dom
V	nedeljo, 30. septembra ob 19.30 /
Gledališka skupina KD »Brce« iz Ga-brovice pri Komnu gostuje z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Ser-geja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč. Izvirna glasba: Tom Hmeljak. Izkupiček predstave bo šel v korist po-plavljencem v Železnikih in obnovitvi kulturnega spomenika »Bolnica Fran-ja«.
POSTOJNA
Danes, 27. septembra ob 19.30 / J.
Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje.
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Srečko Fišer: »Prihodnje, odhodnje«,
v nedeljo, 30. septembra ob 19.00, režija Jaša Jamnik, brezplačne vstopnice. / Po predstavi otvoritev razstave - Ljubo Bizjak: »Deske, ki pomenijo življenje«.
Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«.
Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v torek, 2. oktobra ob 18.00, v sredo, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: danes, 27. ob 17.00 in jutri, 28. septembra ob 19.30.
V	soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
Mala drama
Jutri, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost.
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	ponedeljek, 1. oktobra - 20.0022.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«.
V	soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«.
Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder
Jutri, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	torek, 2. in v sredo, 3. ob 19.30 ter v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
V	petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
Mala scena MGL
Danes, 27. septembra ob 20.00 / James
Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče
Jutri, 28. septembra ob 19.30 / D. Gog-gin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 29. septembra ob 20.30 in v
nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30 in v so-
boto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini.
■	Note Timave
V	ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir.
V	soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
Jutri, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle
V	ponedeljek, 1. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Nastop pevk stolnega zbora pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Giorgio Marcossi - flauta, Manuel Tomadin - orgle.
V	ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
Jutri, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Cerkev sv. Martina
V	soboto, 29. septembra ob 20.00 /
Koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave. Zborovodja: Matjaž Šček. NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Danes, 27. septembra ob 20.00 / G.
Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. Predstava je razprodana.
Kulturni dom - mala dvorana
V	sredo, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok.
LJUBLJANA
Letno gledališče Križank
Danes, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine.
RAZSTAVE
■	RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov.
Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton.
Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost.
Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. OPČINE
Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00.
Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
PRIREDITVE
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. Trenutno je na ogled fotografska razstava Sergija Fer-rarija »Ljudje - Gente« in sicer do 28. septembra.
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
V	Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra.
V	Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
V	razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah.
ŠMARTNO
V	galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: od danes, 27. septembra (otvoritev ob 17.30) do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor.
Kosovelov dom, Mala galerija: v ponedeljek, 1. oktobra ob 18.00, odprtje fotografske razstave Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL
Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V	Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo.
Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Ziga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Zarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586.
Četrtek, 27. septembra 2007
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12):
do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Zerjala. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
GLASBA
18
Četrtek, 27. septembra 2007
SVET
/
MJANMAR - Potem ko je v torek uvedel policijsko uro in prepovedal zborovanja ■ f • VI •	vt	v	•
Vojaški režim včeraj z nasiljem odgovoril na demokratične proteste
Najmanj 4 protestniki ubiti, 100 ranjenih, 200 aretiranih - EU in ZDA obsodile nasilje
YANGON - Položaj v Mjanmaru, kjer deseti dan potekajo protesti za demokratizacijo pod vodstvom budističnih menihov, se je včeraj resno zaostril. Prvič od začetka protestov so varnostne sile uporabile silo, pri čemer so bili v Yangonu po navedbah prič in oporečnikov ubiti najmanj štirje protestniki, ranjenih najmanj 100, od tega polovica menihov, kakih 200 menihov in aktivistov pa so aretirali.
Dogodke v tej azijski državi budno spremljajo po svetu, na nujni seji pa se je sestal tudi Varnostni svet ZN. Podatki o žrtvah in ranjenih ter aretiranih, ki jih tuje tiskovne agencije povzemajo po podatkih prič, oporečniških predstavnikov in mjanmarske vlade v izgnanstvu, so različne, govorijo pa o najmanj štirih in največ šest mrtvih in med 100 in 150 ranjenih. Število aretiranih pa se giblje med 200 in 300. Mjanmarska vladajoča hunta je v sporočilu, ki sta ga objavili državna televizija in radio, potrdila, da so varnostne sile skušale prekiniti protest s streli v zrak in da je bil pri tem ubit en človek, trije pa so bili ranjeni.
Opozicijska radijska postaja Demokratični glas Burme s sedežem v Oslu je poročala, daje bilo v Yangonu ubitih pet menihov in en civilist, 150 je ranjenih. »Nekatere so pretepli, na nekatere so streljali, proti nekaterim pa so uporabili solzivec,« je povedal urednik radia Moe Aye. Drugi viri so poročali o drugih številkah. Razmere v Yangonu so po poročanju radia zelo napete, medtem ko naj bi protesti v Mandalayju, kjer se je zbralo kakih 800 protestnikov, potekali brez nasilja. Varnostne sile so v Yangonu posredovale, potem ko so v torek, osmi dan protestov pod vodstvom menihov, oblasti za 60 dni prepovedale zborovanja in ponoči uvedle policijsko uro.
Na protestu v Yangonu, kjer se je kljub prepovedi včeraj zbralo 100.000 ljudi, so varnostne sile najprej izstrelile opozorilne strele in solzivec v množico protestnikov, jih pretepali, medtem ko so menihe vlekli v bližnje tovornjake. Vojaki so s puškami pred tem zaprli vse štiri glavne dostope do glavnega vhoda v pagodo Švedagon, kjer so protestniki vsak dan molili pred odhodom na protestni sprehod po mestu. Tako so raz-gnali protestnike, ki pa so se nato večkrat zbirali v manjših skupinah po tisoč in več.
Hunta je močno poostrila nadzor nad prostori glavne opozicijske Nacionalne zveze za demokracijo (NLD) v Yangonu, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je že enajst let v hišnem priporu, njeni privrženci pa so se pridružili množičnim protestom. Iz stranke so ob nasilju sporočili, daje vojaška hunta s tem, ko je pretepla budistične menihe zagrešila naj-
Vojaki se pripravljajo na poseg proti protestnikom
ansa
večjo napako v zgodovini. Evropska unija in ZDA sta v skupnem pozivu obsodila nasilje in pozvala tamkajšnje oblasti, naj prenehajo z nasiljem proti mirnim protestnikom v Yangonu in začnejo proces dialoga s prodemokratičnimi voditelji, vključno z opozicijsko voditeljico Aung Sun Suu Kyi in predstavniki etničnih manjšin. Pri tem sta pozvala Kitajsko, Indijo, Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean) in druge države v regiji, da uporabijo svoj vpliv in podprejo prebivalstvo v Mjanmaru. Pozvala sta tudi VS ZN, naj »razmisli o nadaljnjih korakih, vključno s sankcijami«.
Portugalski državni sekretar za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes je v Strasbourgu napovedal, da bodo stalni predstavniki 27 držav članic povezave danes v Bruslju razpravljali o morebitni zaostritvi sankcij EU proti Mjanmaru. Italijanski premier Romano Prodi pa je napovedal, da bo predsedujočo EU, Portugalsko, pozval k sklicu nujnega srečanja EU zaradi razmer v Mjanmaru. Rusija, tako kot Kitajska zaveznica režima v Yangonu, pa je ocenila, da gre za notranjo zadevo Mjan-mara in obe strani pozvala k mirni rešitvi razmer.
Protesti v Mjanmaru so se 15. avgusta začeli zaradi povišanja cen goriva, a po nekaj tednih zamrli. Nove proteste so nato začeli menihi minuli torek, potem ko se vojaški režim ni opravičil zaradi grobega ravnanja z menihi med protesti 5. septembra v kraju Pakokku. (STA)
GS ZN - Prodi za moratorij za smrtno kazen
Al Maliki prosil za mednarodno pomoč
NEW YORK - Iraški premier Nuri al Maliki je v nastopu na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku včeraj prosil mednarodno skupnost, naj Iraku pomaga pri spravi in obnovi. Ob tem je zagotovil, da je iraškim oblastem uspelo sektaš-ko nasilje v večji meri obvladati. »Naš narod bo vedno spoštoval in cenil države in vlade, ki podpirajo politični proces in sodelujejo v procesu obnove,« je dejal al Maliki v govoru v generalni skupščini.
Sicer je priznal, da Irak čaka še veliko dela v boju proti upornikom in sektaškemu nasilju med suniti in šii-ti, vendar pa gre po njegovih besedah za težavo na obrobju družbe. »Dejanja sektaškega nasilja v Iraku niso sestavni del družbe, temveč skrajnežev in fanatikov,« je dejal in zagotovil, da so oblasti v večji meri zajezile ta problem.
Al Maliki je navedel, da je danes v Iraku več sto delujočih političnih strank znotraj 20 zavezništev, 6000
družbenih organizacij, na stotine časopisov in revij ter 40 lokalnih in satelitskih televizijskih postaj. Toda ta »novi Irak« je tarča teroristov, je dejal. »Terorizem ubija civiliste, novinarje, igralce, mislece in strokovnjake. Napada univerze, tržnice in knjižnice. Razstreljuje mošeje in cerkve ter uničuje infrastrukturo državnih institucij,« je dejal.
Že v torek zvečer (po polnoči po srednjeevropskem času) je na zasedanju Generalne skupščine ZN nastopil italijanski ministrski predsednik Romano Prodi. V svojem govoru se je posebno zavzel za to, da bi skupščina odobrila svetovni moratorij za smrtno kazen. Italija bo v ta namen predstavila resolucijo. »Človeštvo naj dokaže, da je zmožno napredovati ne samo na znanstvenem, ampak tudi na etičnem področju,« je dejal.
Zasedanja Generalne skupščine ZN se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša. Nastopil bo danes.
Bush in Karzaj hvalila napredek Afganistana
NEW YORK - Ob robu splošne razprave 62. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sta se sestala ameriški predsednik George Bush in njegov afganistanski kolega Hamid Karzaj. Voditelja sta na ves glas hvalila politični in gospodarski napredek Afganistana, medtem ko perečega vprašanja nasilja talibanskih upornikov vsaj v javnosti raje nista načenjala.
EU enotna pri sladkorju in žitu, pri vinu ne
BRUSELJ - Kmetijski ministri EU so v sredo na celodnevnem zasedanju v Bruslju podprli predlog Evropske komisije, da se obvezna stopnja pra-he zniža na nič odstotkov, da bi tako spodbudili proizvodnjo žit in pritisnili na vedno višje cene žitaric. Podprli so tudi sladkorno reformo, EU pa ostaja razdeljena - na predvsem Severno in Srednjo na eni ter Južno Evropo na drugi - pri vprašanju vina.
Zaradi državnih pomoči Boeingu Airbus ob 19 milijard
ŽENEVA - Evropska unija je pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) obtožila ZDA, da so namerno subvencionirale ameriškega proizvajalca letal Boeing, da bi oslabile evropskega proizvajalca Airbus. Slednji naj bi zato v dveh letih izgubil 19 milijard evrov, trdi Bruselj. V Ženevi se je sicer medtem za zaprtimi vrati začelo prvo zaslišanje posebne skupine WTO, ki preučuje pritožbo EU zaradi ameriških subvencij Bo-eingu.
Japonski premier zaprisegel
TOKIO - Novoizvoljeni japonski premier Jasuo Fukuda je zaprisegel kot predsednik vlade in tudi že uradno prevzel naloge. Zavzel se je, da si bo prizadeval znova pridobiti zaupanje javnosti do vlade in izrazil podporo nadaljevanju misije za podporo ameriškim silam v Afganistanu. Fu-kuda se je z ministri že sestal na prvi seji vlade, na kateri so razpravljali o prihodnjih prednostnih nalogah, o čemer naj bi prihodnji teden v parlamentu spregovoril tudi Fukuda.
52 mrtvih v zrušenju mostu
HANOI - V zrušenju še nedokončanega mostu na jugu Vietnama je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 52 ljudi, več deset jih je bilo ranjenih. Reševalne ekipe ob pomoči vojske medtem še vedno iščejo morebitne preživele, ki so ostali ujeti pod ruševinami. V času nesreče je na mostu delalo okoli 250 delavcev. (STA)
EVROPSKA UNIJA - Nastopila sta portugalski državni sekretar Manuel Lobo Antunes in evropski komisar Franco Frattini
Evropski parlament za skupno ureditev vprašanja zakonitih in nezakonitih migracij
STRASBOURG - Portugalski državni sekretar za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes in evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini sta evropskim poslancem na zasedanju v Strasbourgu včeraj predstavila stališča in ukrepe za boj proti nezakonitemu priseljevanju v Evropo. Evropski parlament je o tej temi včeraj obravnaval tudi dve poročili. Poslanci so se strinjali, da je za zajezitev ne zako ni tega pri selje vanja tre ba opre -de li ti poli ti ko zako ni tih mi gra cij in podprli idejo t.i. krožnih migracij. Krožne migracije bi omogočala načrtovana modra karta, dovoljenje za bivanje v Evropski uniji, s katerim želi povezava privabiti visoko usposobljene delavce iz tretjih držav. Kot je na osrednji razpravi tokratnega plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu pojasnil Frattini, bi modra karta priseljen cem omo go čala, da dve le ti de la -jo v posa mez ni čla ni ci EU, mož no pa bi jo bilo tudi podaljšati oziroma bi oseba lahko šla delat tudi v katero drugo
članico, kar je zdaj praktično nemogoče.
Italijanska poslanka Lili Gruber (PES), kije parlamentu predstavila svoje poročilo o predlogih za usmerjanje zako ni tega pri selje vanja, je gle de mod -re izkaznice opozorila, daje večina, 85 odstotkov, priseljencev še vedno neizobraženih, ta dokument pa ureja le status visoko usposobljenih imigrantov, zato podpira namero komisije, da opredeli pogoje vstopa in bivanja za iz-bra ne katego rije eko nom skih mi gran -tov, tudi nekvalificiranih ali slabo kvalificiranih.
»Da bi se lahko borili proti ilegalnim migracijam, moramo urediti ekonomske migracije,« je poudaril Frattini. Pri tem v svojem poročilu vztraja tudi Gruberjeva, ki meni, da nezakonitega priseljevanja ne bo moč uspešno zajeziti, do kler EU ne bo dru gače opre -delila svoje politike zakonitega priseljevanja, saj sta pojava tesno povezana. Ugotavlja tudi, da prestrogi kriteriji za zako ni to vstopanje v EU posredno
spodbujajo nedovoljeno priseljevanje, zato bi nove možnosti zakonitega pri-selje vanja pri spe vale k boju pro ti ne zakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi. Stališče Frattinija in Gruberjeve je kasneje v razpravi podprlo več evropskih poslancev različnih skupin.
Lobo Antunes kot predstavnik Sveta EU je govoril predvsem o nezakonitem priseljevanju in povedal, daje na tem področju nuj no potrebno spre -jeti ukrepe, ki bi pomenili okrepitev že obstoječih ukrepov. Pri tem je poudaril potre bo po sode lo vanju med dr ža-vami, ki bi omogočilo vprašanje oseb in sprejemanje prosilcev za azil, pa tudi po tesnem sodelovanju z organizacijami, kot sta Mednarodna organizacija dela (ILO) in Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Izrazil je tudi željo po okrepitvi agencije za nadzor nad zunanjimi mejami EU (Frontex), v okviru katere poteka več operacij v Sredozemlju in Atlantiku in izpostavil pomen aktivacije evropske patruljne mreže maja letos.
Španski poslanec Javier Moreno Sanchez (PES) je v včeraj predstavljenem poročilu o ukrepih za zmanjšanje nezakonitih migracij izpostavil, da mora Frontex prejeti potrebna sredstva za svoje delovanje in obžaloval dejstvo, da nekatere države članice v nasprotju s svojimi obljubami niso podprle agencije z logističnimi sredstvi in kadri.
Fratti ni je ome nil, da Evropa zaradi upada števila prebivalcev potrebuje priseljence. Ob tem je poudaril, da je Evropa lahko prostor za mobilnost de la, ven dar pa je naj prej tre ba pos -krbeti za mobilnost znotraj unije. »Vsaka država ima pravico sama določiti, koliko delavcev potrebuje, ne sme pa pre pre čevati zako ni tih mi gra cij, obe -nem pa zami žati na obe oče si ob ne zakonitem priseljevanju,« je poudaril Frattini in dodal, da unija zato potrebuje ustrezno zakonodajo. Tudi predstavnik odbora Evrop ske ga par la men -ta za razvoj je poudaril, da je napočil čas za oblikovanje skupne imigracijske poli ti ke za vse dr žave čla ni ce.
Frattini je kot ključni element imi-gracijskih politik izpostavil integracijo, ki mora po njegovih besedah temeljiti tako na spoštovanju tradicije, kulture in spola priseljencev kot tudi tradicije, kulture in vrednot države, ki jih je sprejela. Zato je za integracijo pomembna izobrazba, je dejal Frattini, pritrdilo pa mu je več poslan cev in predstavni ca parlamentarnega odbora za kulturo.
Mo reno San chez v poroči lu še opozarja na nujnost izboljšanja kako-vos ti in sklad nos ti sta tis tič nih podat -kov, saj glede števila državljanov tretjih dr žav, ki ne zako ni to živijo v EU, ob -stajajo različne ocene, po katerih je takih ne zako ni tih pri seljen cev od 4,5 do 8 milijonov.
Poslanci so v razpravi med drugim tudi opo zo rili na vpra ša nje člo ve -kovih pravic pri ravnanju z nezakoniti mi pri seljen ci, predvsem s tis ti mi, ki na poti v Evropo do živijo bro do lom na prenatrpanih čolnih, ter na problem re-patriacije oz. vračanja nezakonitih priseljencev. (STA)
w
/	TRST	Četrtek, 27. septembra 2007	591 1
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - s. krog v A-ligi
Inter je na vrhu lestvice dohitel Romo
Od velikih moštev je krajši konec (nezasluženo) potegnil le Milan v Palermu
UDINESE
Borriello preprečil tretjo zmago
Genoa - Udinese 3:2 (1:0)
STRELCI: Borriello v 20., 47. in 73. (11-m), Asamoah v 50., Mesto v 77. min.
GENOA (4-4-2): Rubinho; Konko, De Rosa, Lucarelli, Bovo; Sculli (14. dp Bega), Paro, Juric, Danilo; Leon (3' dp Scarpi), Borriello (39' dp Papa Waigo) Trener: Gasperini.
UDINESE (3-4-3): Handa-novič; Zapotočny (9' dp Pepe) , Coda, Zapata; Mesto, Inler, DAgosti-no, Dossena: Di Natale, Asamoah (15' dp Floro Flores), Quagliarella. Trener: Marino.
GENOVA - Udineseju ni uspelo zmagati še tretjič zapored. Sinoči je Marinovim varovancem prekrižala račune Genoa, ki je tako dosegla prvo prvenstveno zmago v A ligi po dvanajstih letih. Junak tekme je bil nekdanji Milanov napadalec Borriello, ki je kar trikrat zatresel mrežo slovenskega vratarja Samirja Handanoviča (pri prvem golu je Ljubljančan slabo posredoval) in še dvakrat zadel prečko.
V prvem polčasu so Vi-demčani igrali nezbrano in v napadu so bili zelo sterilni. Zbudili so se šele na začetku drugega polčasa, potem ko je sodnik Ciampi - po drugem zadetku Borriella - izključil brazilskega vratarja Rubinha (z rokami je posredoval zunaj kazenskega prostora). Številčna premoč je očitno opogumila črno-be-le, ki so zmanjšali zaostanek z Asa-moaho. Tekma je bila znova odprta, čeprav je Genoa kmalu še tretjič zatresla Udinesejevo mrežo. Tokrat je bil kriv branilec Zapata, ki je nerodno podrl v kazenskem prostoru Borriella. Sodnik je pokazal na belo točko in nekdanji Milanov napadalec je dosegel svoj prvi prvenstveni »hat-trick« (tri gole). Tekme pa ni bilo še konec. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom je za Udinese zadel v polno še Mesto.
Na val kritik in celo na prve zahteve po odstavitvi trenerja Mancinija je Inter v 5. krogu A-lige reagiral z gladko zmago proti Sampdorii. Junak tekme je bil Zla-tan Ibrahimovic (6 golov v petih tekmah), kije dosegel dva gola. Oba v velikem slogu, tretjega pa je prispeval veteran Figo, ki je bil poleti tik pred upokojitvijo. Uspeh proti konec koncev povprečnemu nasprotniku je Inter »zabelil« z odličnim nastopom, ki bo kritike odpihnil. Do prvega poraza seveda. Z osvojenimi točkami so Milančani pred sobotnim direktnim dvobojem na vrhu lestvice dohiteli Romo, ki je na težkem gostovanju v Firencah brez Tottija iztržila dragoceno točko, lahko pa bi tri. Vratar Fiorentine Frey je bil med boljšimi na igrišču. Tik pod vrhom so tudi Napoli, Juventus in Palermo. Zlasti presenetljiv je položaj sicilskega moštva, kije k predaji prisilil nič manj kot Milan z golom, ki ga je Miccoli dosegel v sodnikovem podaljšku. Vendar je treba povedati, da je poraz Ancelottijevega moštva povsem nezaslužen, saj je bil precej boljši tekmec, vodil je z 1:0, priigral si je veliko
Zlatan ibrahimovic pomeni za inter pravo dodano vrednost. Lani ob tem času je po petih kolih le enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo, letos pa je dosegel že šest zadetkov (trikrat po dva). Drugi gol proti Sampdorii je bil pravi
koncentrat fizične moči in tehnike.
ansa
število priložnosti, zadel je tudi prečko in to dvakrat. Prvi gol Palerma povrhu ni bil regularen. Kakorkoli že, Milan je igral neodločeno že četrtič zapored, njegova obramba pa tudi tokrat ni blestela.
Juventus je odpor res skromne Reg-gine strl šele v drugem polčasu, toda mrežo gostov je zatresel kar štirikrat, tokrat pa je bila njegova obramba (prvič) na mestu. Zadel je celo »izgubljeni« Legrottagli-e, ki ga Ranieri vrača na raven, ko se je dokopal celo do reprezentančnega dresa.
Napoli je pepelko Livorno odpravil z golom »Pampe» Sose po napaki vratarja gostov Amelie. Moštvo trenerja Edyja Reje pa z igro sploh ni zadovoljilo.
Poleg dveh vodilnih sta brez poraza še Fiorentina in Atalanta, poleg Milana pa je prvega sinoči doživel še Torino v Parmi. Veliko je ekip, ki so na prvi nočni preizkušnji sezone prvič slalvili zmago. To so Lazio, Parma, Genoa in Catania. Lestvica je zaradi tega bolj zgoščena. Na vrhu lestvice se je ustvarila prava gneča, kar dobro obeta, slika pa verjetno še ni realna.
100. tekma Edyja Reje na klopi Napolija
Slovenski strokovnjak iz Ločnika je sinoči na zmagovitem srečanju proti Livor-nu praznoval svojo stoto tekmo na klopi Napolija, kar resnično ni od muh glede na to, kakšna so pričakovanja tamkajšnje javnosti do ekipe in kolikšen je pritisk, ki ga mora trener prestati v vročem okolju pod Vezuvom.
93
- Minuta, v kateri je zdaj že večni up Fabrizio Miccoli,
drugič zatresel Kalačevo mrežo in s tem zadal Milanu prvi letošnji poraz. Ob treh neodločenih izidih je Milan od velikih klubov tisti, ki je prvenstvo pričel daleč najslabše, vendar je treba poudariti, da je bil poraz v Palermu nezaslužen. Milan je dobrih 70 minut gospodaril na igrišču, dobrih 60 vodil, dvakrat je zadel prečko, prav tolikokrat pa so igralci Pa-lerma strel odbil od golove črte.
STRELCI -
6 golov: Ibrahimovic (Inter); Trezeguet (Juventus) na sliki; 4:
Mutu (Fiorentina); Borriello (Genoa); Totti (Roma); 3: Doni, Zampagna (Atalanta); Fog-gia (Cagliari); Rocchi (Lazio); Kaka (Milan); Zalayeta (Napoli); Iaquinta (Juventus); Miccoli (Palermo); Di Natale (Udinese).
ODBOJKA - Žensko EP v Belgiji in Luksemburgu
Italija sedmič v polfinalu
»Azzurre« v naslendjo fazo po lahki zmagi proti Turčiji - Danes jih čaka Rusija
RIM - Italijanske odbojkarice so si na EP v Belgiji in Luksemburgu že zagotovile uvrstitev v polfinalno fazo. Proti Turčiji so dosegle svoj že peti zaporedni uspeh, hkrati pa je Rusija odpravila Nemčijo in jo s tem dokončno izločila iz boja za medalje. Z Rusinjami se bodo »azzurre« danes udarile v nepomembni tekmi za prvo mesto v skupini, ki ne prinese avtomatičnega polfinal-nega dvoboja z drugo iz druge skupine, ker bosta polfinala para izžrebana (le zmagovalca skupine se med sabo ne smeta pomeriti). Z Rusijo ima Italija negativno blianco (9 zmag, kar 36 porazov), a razmerje sil se je v zadnjih letih uravnovesilo. V polfinale se je uvrstila tudi že Poljska iz skupine F.
Proti Turčiji je trener Barbolini poslal na igrišče postavo, ki je v drugem tekme nadigrala nevarno Francijo, to se pravi, da je Ortolanijeva na krilu zamenjala Fiorino-vo. Nekaj težav so imele Italijanke le v prvem setu, ko so vodile 24:20, nato pa le še 24:23, toda česa več reakcija Turčije ni obrodila.
To je že sedmič v zgodovini EP, da se Italijanke uvrstijo v polfinale, dvakrat - leta
2003 in na zadnji izvedbi leta2005, pa so bile tudi evropske podprvakinje. Naslova jin doslej še ni uspelo osvojiti, čeprav so bile leta 2004 celo svetovne prvakinje.
IZIDI
Skupina E (Charleroi): Italija - Turčija 3:0 (25:23, 25:14, 25:22), Rusija - Nemčija 3:0 (25:12, 25:23, 25:23), Azerbajdžan - Francija 13 (14:25, 25:23, 17:25, 21:25). Vrstni red: Rusija in Italija 8, Nemčija in Francija 4, Turčija in Azerbajdžan 0. Danes: Italija - Rusija (ob 15. uri po raidue2), Nemčija - Francija, Azerbajdžan - Turčija.
Skupina F (Hasselt): Bolgarija - Srbija 1:3 (25:20, 16:25, 19:25, 28:30), Češka - Nizozemska 0:3 (18:25, 17:25, 22:25), Poljska - Belgija 3:0 (25:18, 25:20, 25:19). Vrstni red: Poljska 8, Nizozemska in Srbija 6, Belgija in Češka 2, Bolgarija 0.
Košarka: »azzurre« naprej
CHIETI - Italijanska ženska košarkarska reprezentanca je v 3. krogu evropskega prvenstva izgubila proti Franciji (48:64). Kljub temu pa so se »azzurre«
uvrstile v drugo fazo in bodo v soboto igrale proti Španiji (zatem ji čakajo še Beloru-sija in Srbija).
Včeraj v Sloveniji
OLIMPIJI SLOVENSKI SUPERPOKAL - Košarkarji Uniona Olimpija so zmagovalci slovenskega superpokala, potem ko so premagali igralce domžalskega Heliosa (zmagovalec državnega in pokalnega naslova) z 90:71 (15:17, 40:31, 70:52). Za Olim-pijo sta največ točk zbrala Dončič (18 točk, 5 trojk) in Taylorja (20), pri Heliosu je bil »top scorer« Igram (17 točk).
KOPER KOT VALJAR - Izidi 10. kroga 1. SNL: Livar - Koper 1:6, Maribor -Drava 1:3, Primorje - Mik CM Celje 0:2, Nafta - Interblock 1:3, Domžale - Hit Gorica 2:3. Vrstni red: Celje in Koper 21,in Nafta 13, Interblock 11, Drava 10, Livar 3.
ZMAGA HRPELJ - Izida 4. kroga 1. SRL: Trimo Trebnje - Gold Club 24:26, Celje PL - Rudar Trbovlje 35:24, Gorenje - Grosuplje 31:27; v soboto (19.00) Cimos KP -Nova Gorica.
APrimorski
~	dnevnik
Izidi in strelci 5. kroga
Catania - Empoli 1:0 (0:0)
STRELEC: Martinez v 48.
Fiorentina - Roma 2:2 (1:1)
STRELCI: Mancini (R) v 19., Gamberini v 24., Giuly (R) v 37. in Mutu (11-m) v 80.
Inter - Sampdoria 3:0 (1:0)
STRELCA: Ibrahimovic v 23. in 49., Figo v 58.
Juventus - Reggina 4:0
(0:0)
STRELCI: Legrottaglie v 48., Sa-lihamidžic v 50., Trezeguet v 76. in Pal-ladino v 91.
Lazio - Cagliari 3:1 (0:0)
STRELCI: Rocchi (L) v 48. in 84., Pandev (L) v 60., AcquafTesca v 70.
Napoli - Livorno 1:0 (0:0)
STRELEC: Sosa v 85.
Palermo - Milan 2:1 (0:1)
STRELCI: Seedorf v 10., Diana v 73. in Miccoli v 93.
Parma - Torino 2:0 (0:0)
STRELCA: Reginaldo v 61. in Corradi v 63.
Siena - Atalanta 1:1 (1:0)
STRELCA: Loria (S) v 31., Doni v 61. (11-m)
Lestvica A lige						
Roma		s	3	2	0	11:4 11
Inter		s	3	2	0	10:3 11
Juventus		s	3	1	1	14:6 10
Napoli		s	3	1	1	8:2 10
Palermo		s	3	1	1	7:s 10
Atalanta		s	2	3	0	85 9
Fiorentina		s	2	3	0	9:6 9
Udinese		s	2	i	2	6:9 7
Milan		s	1	3	1	7:s 6
Lazio		s	1	3	1	6:s 6
Parma		s	1	3	1	6:6 6
Genoa		s	1	3	1	4:6 6
Catania		s	1	2	2	3:s s
Sampdoria		s	1	2	2	2:6 s
Cagliari		s	1	1	3	6:8 4
Torino		s	0	4	1	6:8 4
Siena		s	0	3	2	4:8 3
Reggina		s	0	2	3	3:11 2
Empoli		s	0	2	3	1:6 2
Livorno		s	0	2	3	6:13 2
PRIHODNJI KROG 29.			9 ob 18.00 Roma - Inter,			
ob 20.30 Livorno		- Fiorentina; 30.				9 ob 1s.00
Cagliari - Siena,		Empoli		Palermo, Milan -		
Catania, Napoli		- Genoa,		Reggina - Lazio,		
Sampdoria -	Atalanta		, Udinese -			Parma, ob
20.30 Torino	- Juventus.					
Goriški NPG boljši od Acegasa
GORICA - Goriški košarkarski B2 ligaš NPG je na sinočnji pokalni tekmi premagal tržaški Acegas, ki je tako izpadel iz tekmovanja. Končni rezultat je bil 106:93 (34:16, 56:40, 83:72) za Goričane, ki bodo v soboto igrali proti tržiškemu Ali-keju (zmagovalec bo napredoval v drugi del državnega pokala). Pri Tržačanih je bil najboljši Lo Savio, pri NPG-ju pa sta dobro igrala Gio-vanato ter Salis.
Kolesarsko SP: Nizozemec prvak
STUTTGART - V Stuttgartu se je začelo svetovno kolesarsko prvenstvo. Prva disciplina je bil krono-meter mlajših članov, v katerem je bil najboljši Nizozemec Lars Boom, ki je 38,1 kilometra dolgo progo prevozil v 48 minutah in 57 sekundah (povprečna hitrost 46,86 km/h). Slovenec Grega Bole je zaostal dve minuti in 12 sekund in zasedel 19. mesto, Kristjan Koren pa je bil 27., zaostal je dve minuti in 39 sekund.
Anand bližji naslovu
CIUDAD DE MEXICO - Indijski šahist Viswanathan Anand je na SP v Ciudad de mexicu v 11. krogu premagal Rusa Aleksandra Moroze-viča, na lestvici pa je trdno na prvem mestu s 7,5 točke. Prednost pred zasledovalci je celo povečal na 1,5 točke, saj sta njegova najbližja tekmeca Izraelec Boris Gelfand in Rus Peter Svidler le remizirala. Do konca tekmovanja so še trije krogi. Za svetovnega prvaka Rusa Vladi-mirja Kramnika pa bo ubranitev lovorike zelo težka naloga. Za vodilnim zaostaja dve točki
20
Četrtek, 27. septembra 2007
ŠPORT
/
NAŠ POGOVOR - Cino Ricci, komentator in jadralec
ODBOJKA
Barcolana je praznik jadralcev, ne pa mogotcev in velikih jadrnic
Velikanke so le želje organizatorjev, da se Barcolano lažje in bolje reklamizira
Cino Ricci, znani televizijski komentator in legenda italijanskega jadranja, bo prisoten tudi na letošnji 39. Barcolani. Prvič je s svojo jadrnico Verdone nastopil na 19. izvedbi leta 1987, najlepši spomini pa ga vežejo na izvedbo, ko ni nastopil v vlogi krmarja, a je na manjši jadrnici le užival ob množici jadrnic. S prijaznim jadralcem, ki je tudi avtor zamisli italijanskega jadralnega »Gira«, smo se pogovorili na včerajšnji predstavitvi jadrnice italijanske vojske »South Georgia«, kjer bo naš sogovornik Ricci letos krmar.
Komentirali ste tudi Barcolano: ali se komentiranje take množične regate v čem razlikuje od drugih regat?
V	bistvu ne. V svoje komentiranje namreč vedno vključim nekaj ironije, saj menim, da je komentiranje izključno s tehničnega vidika za poslušalce zelo suhoparno.
Približuje se Barcolana. Katero vlogo ima tržaški jadralni spektakel na italijanski jadralni sceni?
Menim, da Barcolana ni prava regata, ampak gre predvsem za praznik. Nekateri jo res jemljejo kot pravcato regato, kjer potem največkrat pride do razpravljanj, saj manjše jadrnice ovirajo večje, ki so zato oškodovane pri štartu. Organizatorji dajejo preveč poudarka »prvim damam«, pozabljajo pa, da je Barcolana praznik ljudi, navadnih jadralcev, ne pa praznik lastnikov in velikih jadrnic. Barcolana je torej regata tisočih nepoznanih jadrnic in jadralcev.
Vsako leto se debate in predstavitve vijejo okrog velikank. Je to torej le biz-nis?
Gre v bistvu za ambicije organizatorjev, ki s tem da privabijo velikanke, lahko lažje in bolje reklamizirajo Barcolano. To v bistvu privablja medije, ki o tem poročajo. Za medije jadralci, ki se Barcolane udeležijo s kozarčkom pristnega vina, niso zanimivi. To namreč ni več novica.
V	Italiji se je tudi z Luno Rosso in Ameriškim pokalom jadranje posebno
Cino Ricci
BARCOLANA - Tudi italijanska vojska
»South Georgia« proti velikankam
kroma
razmahnilo in postalo dobro prodan produkt.
Ameriški pokal je dobro prodan produkt, ne pa jadranje. Italijansko jadranje je jadranje potovalnih jadrnic in je povsem v lasti lastnikov, mogotcev, ki kupujejo jadrnice. Pravo jadranje pa je tisto, ko si mladi sami pripravijo jadrnico in se z vrstniki pomerijo na različnih koncih sveta. To pa za medije ni zanimivo, saj take regate nimajo pravih protagonistov. Vsak dan je poln jadralskih preizkušenj, a nihče ne poroča o tem. Novica, ki prodre v medije, je tista o nesreči, ne pa o jadralnem dosežku. Dobičkonosen za medije je torej samo Ameriški pokal, ker ima svoje protagoniste, velike mogotce, kot so Onorato, Bertelli, Ber-tarelli ...
Ravno v sklopu Ameriškega pokala se vije veliko diskusij. Luna Rossa je odpovedala, tako tudi Oracle.
Glede nastopa Lune Rosse ne verjamem, da gre za dokončno odločitev. Mogoče bo spet pristopila na to sceno. Kar se tiče pravil pa tako: Bertarelli (šef Alingija, op. ur) si je polastil celoten Ameriški pokal, sam naj bi odločil o sodnikih, o pravilih, o gledalcih ... torej o vsem. Temu pa se sedaj upirajo, češ da to ne gre za »Bertarellijev Ameriški pokal«, ampak le za »Ameriški pokal«. Oracle je to »polastitev« prinesel tudi pred sodišče. Prepričan pa sem, da se bo vse razšlo v najboljšem redu.
Veronika Sossa
Deželni pokal: Dober odpor mlajših slogašev
Sloga - Sloga Tabor 1:3 (26:24, 21:25, 14:25, 26:28)
SLOGA: Cettolo, Iozza, Košuta, Rauber (libero), Romano, Rožac, Strain, Šček, Štrajn, Taučer. Trener Igor Štrajn
SLOGA TABOR: Bertali, Mirko in Vasilij Kante, Paganini, Peterlin, Privileggi (libero), Riolino, Slavec, Sorgo, Igor in Vanja Veljak. Trener Edi Božič
Tudi povratno srečanje se je končalo s predvideno zmago Sloge Tabor, vendar je bila ta tekma veliko bolj izenačena od prve, predvsem po zaslugi mlajših slogašev, ki so zaigrali zelo borbeno in bili, z izjemo tretjega seta po prikazani igri povsem enakovredni svojim klubskim tovarišem. Sloga Tabor je zaigrala nekoliko nepovezano, veliko je bilo nepotrebnih napak, Sloga pa se je boljšemu nasprotniku upirala predvsem z dobro obrambo in veliko srčnostjo.
SINOČI: moški: Olympia - Val Im-sa 3:0 (25:16, 27:25, 25:17); ženske Sloga -Virtus 1:3 (25:20, 14:25, 18:25, 21:25).
□ Obvestila
Drugič zapored bo tudi italijanska vojska s svojo jadrnico in logotipom nastopila na Barcolani. Na krovu jadrnice »South Georgia«, ki so jo včeraj predstavili v krožku oficirjev, bo znani Cino Ricci. Po lanski premieri si je vojska izbrala letos večjo jadrnico, ki bo v tržaškem zalivu merila moči z velikankami: jadrnica meri 24 m, široka je 6,20 m, površina jader pa meri 700 kvadratnih metrov. Ekipo jadralcev sestavljajo poleg Ric-cija še en generalpodpolkovnik, ge-neralmajorja Vladimiro Alexitch in Umberto Caparro, brigadir Andrea Caso in profesor Gino Gerosa ter ofi-
cirji in podoficirji.
Predstavitev je vodil brigadir Caso, ki se je predvsem zahvalil številnim pokroviteljem, ki so vojski omogočili, da so zamisli dobile konkretno obliko. Med temi je tudi Hranilnica Furlanije Julijske - krajine, ki pa še ne obratuje, saj bo uradno začela z dejavnostjo šele 22. oktobra.
Krmar Cino Ricci je ocenil, da gre vsekakor za dobro jadrnico: »Primerjava z ostalimi velikankami pa ni mogoča, saj imajo druge profesionalno opremo. Kljub temu pa je cilj premagati Maura Pelaschiera, ki bo tekmoval z jadrnico, ki je enaka naši.«
ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah).
ŠZ BOR organizira predsmučarsko vadbo ob torkih od 20.30 do 22.00 na stadionu 1. maja. Začetek vadbe 9. oktobra. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah).
ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter).
AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 - 2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Na-brežini.Vabljeni vsi otroci.
ŠOLSKI ŠPORT - Državni finale Dijaških iger v Lignanu
Pekoč poraz rokometašev »Zoisa« po visokem vodstvu z 18:13
Rokometaši tržaškega trgovskega zavoda Žige Zoisa so v Lignanu, kljub odličnemu nastopu, po porazu proti Astiju s tesnim 19:20 zamudili veliko priložnost, da bi si zagotovili uvrstitev v polfinalno fazo štirih najboljših ekip. Tekma med v svoji skupini še nepremaganima Zoisom in Astijem je bila zelo zanimiva, dijaki iz Piemonta pa so si zmago zagotovili šele štiri sekunde pred koncem, potem ko je Zois vodil praktično od začetka tekme.
Varovanci prof. Sonje Milič in Ivana Kerpana so začeli zelo dobro, sodnika pa nasprotnikom nista dovolila, da bi uveljavili svojo grobo igro. Tako so dijaki šole Zois končali prvi polčas s tremi zadetki prednosti, z dobro igro nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa, trinajst minut pred koncem pa zanesljivo vodili s petimi zadetki prednosti (18:13). Ta prednost bi lahko bila še večja, če bi zadeli tudi takrat, ko so zaradi začasne izključitve nasprotnikov (skupno 5) igrali z igralcem več. V zadnjem delu tekme je prednost »Zoisa« začela kopneti. Naši dijaki so izgubili nekaj žog, nekaj njihovih strelov je ubranil vratar in Asti se jim je nevarno približal. Dve minuti pred koncem je »Zois« še vodil z 19:17, vendar je ključni del tekme odigral z možem manj zaradi izključitve Gregorja Regenta. Opogumljeni igralci Astija so 40 sekund pred koncem izenačili, po neuspelem napadu »Zoisa« pa tik pred koncem tudi prvič po-vedli. Prav v zadnji sekundi je sicer Ivo Ilič dosegel gol, vendar pa po mnenju sodnikov že po izteku tekme. Strelci za Zois: Hrovatin 1, Kerpan 4, Regent 3, Ilič 5, Martini 3, Kuret 2, Žužek 1.
Danes čaka naše dijake še zadnja tekm v skupini.
Ana Bržan
kroma
NAMIZNI TENIS - Turnir 2. kategorije
Povprečen nastop Krasovk Ana Bržan na tretjem mestu
Med najboljših osem le Martina Milič in Jasmin Kralj
Prejš nji ko nec ted na so se v Coc cagli u pri Bre sci -i zbra li na miz ni teni sa či s celot ne -ga Ape nin ske ga polo toka, ki so nastopali na državnih turnirjih prve in druge kategorije. Na turnirju druge kategorije so tekmovale tudi Kra sove igral ke: Mar ti na Milič, Katja Milič, Mateja Crisman cich, Eva Car li, Jas min Kralj, Gi u li a Bu tazzo ni in Tja ša Kralj. V obeh katego rijah pa je nas topi la tudi tr žaš ka Slo ven ka Ana Br žan, ki tekmuje za klub Libertas iz Sie-ne. Br žano va je v dru gi katego riji osvojila solidno tretje mesto. V pol fina lu je s 3:0 izgubi la pro ti Cris ti ni Semen zi, ki je zatem sla -vila v 2. kategoriji. Slednja je v če-trtfinalu premagala Matejo Cris-mancich (3:1). V četrtfinalu je izpad la še ena kra sov ka, Mar ti na Mi lič, ki je s 3:0 ne ko li ko ne pri ča-kovano izgubila proti Chiari Mian. Do osmine finala sta se prebili Katja Milič (poraz s 3:1 proti Di Mei) in Jas mi na Kralj, ki je mo ra la pri -znati premoč Ane Bržan (3:0). Gi-u li -
i Butazzoni, Tjaši Kralj in Evi Car-li pa se ni us pelo pre bi ti v osmi no
Martina Milič
kroma
finala. Izpadle so v kvalifikacijah. V 1. katego riji je zma gala Ki taj ka Sandonateseja Zhang Xiaowu.
LISA RIDOLFI - Slovenska na-mizno-teniška igralka Sandonate-seja je na odprtem turnirju v Sofiji v Bolgariji nastopila z italijansko reprezentanco in sklenila svojo pot med šestnajsterico. Premagala jo je tekmovalka iz Ukrajine. Ekipno so bile Italijanske osme (zmagala je Srbija).
NOVA KNJIGA - Izšla je pri ZTT
Nogometni priročnik za trenerje in igralce
Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel Nogometni priročnik. Knjigo, z besedili Andreja Furlana in Iztoka Furlaniča, je uredil Andrej Furlan, ilustracije so delo Jana Sedmaka, oblikovanje pa je podpisal Studio Link iz Trsta. Priročnik, ki vsebuje osnovna pravila nogometne igre, primer tekme in slovensko-italijanski ter itali-jansko-slovenski slovarček, bo pripomogel k spoznavanju in utrjevanju nogometnega besedišča v slovenšči-
ni. V pomoč bo trenerjem, igralcem in vsem ljubiteljem športa, še posebno mladim, ki bodo lahko bogatili znanje slovenščine tudi na športnem področju. Predsednik ZSŠDI Jure Kufersin je v uvodu, med drugim, poudaril, da bodo »na tak način (...) tudi športniki postavili svoj kamenček v mozaik skupnih prizadevanj vseh manjšinskih organizacij, ki se v zadnjem času, v čedalje večji meri spopadajo s problemom jezika.«
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
21
KOŠARKA - Bor Radenska pred sobotnim pričetkom C1 -lige
Popolnost ekipe adut na poti do končnice
»Mladi pri nas ne grejejo klopi« - Homogenost ekipe z igralci, ki so začeli pri Boru
Bor Radenska bo prvo tekmo proti Vatovčevim Caorlam odigral na domačem igrišču v soboto ob 20.30. Pred začetkom prvega kroga prvenstva državne C-lige smo nekatere igralce, pomočnika trenerja Mure, predsednika košarkarske sekcije in spremljevalca »pluse«, »minuse« in pričakovanja letošnje sezone.
Niko Štokelj, kapetan, branilec PLUS: Nedvomno je »plus« dejstvo, da imamo štiri mlade igralce, ki smo jih vzgojili v društvu, in vsi lahko igrajo v ekipi z določeno vlogo. Večina mladincev v drugih ekipah enostavno greje klop, tako da sloni igra na 6 ali 7 igralcih. V naši ekipi pa igramo v desetih, in to predstavlja prej pravilo kot izjemo.
MINUS: Po odhodu Luce Celege in vse do povratka Štefana Samca smo nekoliko »lažji« in manj agresivni pod košem.
PRIČAKOVANJA: V prvi vrsti si želim, da bi obdržali ligo, saj smo edina ekipa v goriški in tržaški pokrajini, ki igra v državni C-ligi. Pričakujem veselo vzdušje na tekmah in treningih in si želim, da bo tudi nam, igralcem, v zadovoljstvo igranje v članski ekipi. Upam, da bo tudi letos odziv publike pozitiven. Miran Bole,
mladinec (1987), branilec
PLUS: Nedvomno je naša točka »plus« hitra igra. Tudi dobra »klapa« je poglavitna.
MINUS: Zaradi hitre igre v napadu, smo manj konstantni v obrambi. V prejšnjih sezonah smo s počasnejšo igro igrali bolje v obrambi in se tako uvrščali med najboljše obrambe v prvenstvu.
PRIČAKOVANJA: Upam, da se bomo dokopali do končnice. Želim si, da bomo imeli vsi igralci priložnost, da se izkažemo na igrišču.
Giancarlo Visciano, po dveh sezonah spet pri Boru, center PLUS: Velik »plus« je celotno okolje pri Boru, v katerega sem se po dveh sezonah spet zelo lepo vključil. S tehničnega vidika imamo dobre branilce, organizator igre Krizman je bistven, saj ima veliko izkušenj. S kape-tanom Nikom Štokljem in Burnijem ter ostalimi igralci smo res popolna ekipa. MINUS: Nič!
PRIČAKOVANJA: Mislim, da je končnica dosegljiv cilj. Upam, da ne bo poškodb.
Alan Burni, prvo leto pri Boru Radenski, krilo PLUS: Hitro in zelo lepo sem se
PLANINSKI SVET
Izlet SPDT-ja v Val Vecia (Bassano)
SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, avtobusni izlet v Veneto - Val Vecia (Bassano del Grappa). V spremstvu članov tamkajšnjega društva se bomo podali na krajši pohod, primeren za vse in si ogledati več zanimivosti iz prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec.
Podrobnejše informacije vam bomo posredovali prihodnji četrtek. Ker je izlet avtobusni naj se člani prijavijo čimprej na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni!
SPDT - Tečaj plezanja 2007 Danes 27 .septembra bo v Gregorčičevi dvorani v ulici sv.Frančiška ob 20.30 uvodni večer tečaja plezanja v organizaciji alpinističnega odseka SPDT. Program tečaja je sličen lanskemu, vseboval bo le nekaj novosti. Tečajniki bodo večinoma plezali ob nedeljah, ob četrtkih in sredah pa bodo na vrsti predavanja o tehniki, opremi, vremenoslovju, o pripravi ture itd. Kot že lani bo tudi letos tečaj potekal v okviru programa Interreg IIIA Italia-Slovenija 2006 "Monti - Gore za vse'. S sodelovanjem tržaških sekcij CAI in društva plezalcev Koper bo letošnji tečaj bogatejši. Primeren je za vsakega dobrega ljubitelja gora, ki si želi
Daniel Crevatin (na sliki), Miran Bole, Ivan Kralj in Miko Madonia najmlajši, ki dopolnjujejo ekipo, ki bo v prvenstvu bržkone odigrala vlogo protagonista
kroma
vključil v ekipo. Iz tekme v tekmo se izboljšujemo in obenem popravljamo svoje napake.
MINUS: Nikoli nisem bil vajen take atletske priprave, ampak verjamem, da je vse le v naš prid.
PRIČAKOVANJA: Želim si, da bi res sestavili dobro skupino, ki bo dobro trenirala. Verjamem, da bomo dosegli zastavljene cilje. Saša Krčalic, odgovoren za statistiko PLUS: Fizično in tehnično smo tudi dobro pripravljeni. Imamo obenem tri napadalce, Kralja, Burnija in Babicha, ki jih bo zelo težko zaustaviti.
MINUS: Pogosto pade koncentracija ravno v ključnih trenutkih. Obrambo bo treba okrepiti: mogoče smo nekoliko počasnejši, saj imamo v naših vrstah veliko visokih igralcev.
PRIČAKOVANJA: Pred začetkom priprav, bi napovedal le miren obstanek. Po prvih srečanjih in dobri predstavi na Memorialu verjamem, da lahko dosežemo uvrstitev v končnico in mogoče še kaj več. Bruno Kniepp, predsednik KK Bor PLUS: Velik »plus« predstavlja dejstvo, da je veliko igralcev začelo prav pri našem društvu. Veliko okrepitev predstavljata vrnitvi Kralja in Visciana, obenem pa upam, da se bo Samec mogoče vrnil pred januarjem. MINUS: Nič!
PRIČAKOVANJA: Upam, da ne
bo poškodb. S tehničnega vidika smo dobri, zato pričakujem, da se bomo uvrstili v play off, torej od 1. do 8. mesta.
Martin Kralj, spremljevalec
PLUS: Igralski kader je nedvomno dober, saj ekipi nič ne manjka. V vseh položajih imamo dobre igralce in tudi dobre menjave, ekipa je torej zelo homogena.
MINUS: Pričakovano je, da ekipi manjka nekaj uigranosti. Mogoče so edini minus padci koncentracije.
PRIČAKOVANJA: Bojim se, da bo zelo dobro ... Resnično mislim, da lahko premagamo vse nasprotnike. (V.S.)
PREDSTAVITEV
Radenska in NLB še vedno zvesta Boru
Bor Radenska bo edina ekipa v tržaški in goriški pokrajini, ki bo v letošnji sezoni igrala v državni C-ligi. To nedvomno predstavlja priznanje slovenskemu mestnemu društvu in obenem tudi nalaga ekipi poglavitno vlogo na tržaški košarkarski sceni, saj je po ekipi Pallacanestro Trieste Bor druga mestna ekipa.
Ekipo, ki bo tretje leto zapored nastopala v državni C-ligi, so predstavili na Stadionu Prvega maja. »Gre za velik organizacijski zalogaj, ki ga brez športnih delavcev ne bi zmogli,« seje zaustavil predsednik Kneipp, ki je obenem na kratko predstavil trenerski kader. Ob Muri, kije eden najmlajših trenerjev v državni ligi, bo na klopi sedel še dolgoletni trener mladinskih in članskih ekip Lucio Martini in mladi Saša Krčalic, ki bo letos zadolžen za statistiko. Tudi v letošnji sezoni bosta glavna pokrovitelja Radenska in Nova ljubljanska banka, ki bo obenem tudi glavni sponzor mladinskih ekip. Ob njih bodo ekipo podpirali še manjši sponzorji. Radensko je včeraj predstavljal Boris Siega, Novo ljubljansko banko pa Igor Kobal. Spodbudne besede je podal tudi predstavnik deželne košarkarske zveze Andrea Cecotti.
Bor Radenska 2007/2008
BABICH Stefano	1979	194	branilec
BOLE Miran	1987	190	branilec
BURNI Alan	1976	194	krilo
CREVATIN Daniel	1987	182	play
KRALJ Ivan	1985	192	krilo
KRIZMAN Marzio	1976	184	play
MADONIA Domenico	1985	200	krilo
NADLIŠEK Matej	1987	182	play
SAMEC Stefano	1975	200	center
ŠTOKELJ Niko	1982	190	branilec
VISCIANO Giancarlo	1976	200	center
ZERIALI Sandi	1984	200	center
TRENER: MURA Andrea			
POMOČNIKA: MARTINI Lucio in KRČALIČ Saša			
KONDICIJSKI TRENER: VALENTE Riccardo			
izpopolniti znanje vozlov in nasplošno varnega premikanja v goratem svetu.
Prav tako kot lani bo letos potekal tudi krajši tečaj namenjen najmlajšim in to v drugi polovici novembra. Primeren bo za otroke od 8. do 14.leta Ker so mesta za oba tečaja omejena, vabimo vse zainteresirane naj čimprej pokličejo na št. 3498742101 (David) ali naj pišejo na email ao@spdt.org .
Vabilo na vsakoletno družabnost ob kostanju Planinci vabijo na vsakoletno družabnost ob kostanju, 14. oktobra pri Štekarju v Števerjanu. Vabilo seveda velja za vse številne člane društva in prijatelje SPDG, ne glede na leta. Posebej so dobrodošle družine. Člani odseka za gorsko kolesarjenje že pregledujejo progo, ljubitelji peš hoje pa se bodo do Valerišča lahko podali peš.
Družabnost bo, tako kakor lani in prejšnja leta, od 12. ure do mraka. Ob kozarcu sladke rebule in pečenem kostanju, morda pa se bo našla še kakšna druga dobrota, bo dovolj priložnosti za sproščen klepet med prijatelji in znanci. Priložnost, ki spričo hitrega ritma življenja, takih in drugačnih opravil, postaja vse bolj redka. In prav zato jo velja izkoristiti.
Z oktobrom spet rekreacijska
telovadba SPDG
Poletje je naokoli, prihaja čas za drugačne oblike društvene dejavnosti. V okviru SPDG se obnavlja rekreacijska telovadba, dejavnost, za katero pri društvu skrbijo že skoraj štiri desetletja.
Tudi v novi sezoni bo potekala v telovadnici Kulturnega doma in sicer ob sredah zvečer. Za organizacijo skrbi Aldo Bau-zon (tel. 3387995474). Prvo srečanje bo že v sredo, 3. oktobra ob 21. uri.
Ob stoletnici
rojstva dr. Miha Potočnika
Življenjska pot dr. Miha Potočnika je bila že od srednješolskih let vseskozi tesno povezana s planinstvom in alpinizmom. Kot odličen plezalec v takratnih zlatih časih alpinizma si je ustvaril ugled in spoštovanje doma in v tujini. V času njegovega pred-sednikovanja so slovenski gorniki začeli uspešno osvajati himalajske vrhove in druga tuja gorstva, sam pa je uspešno vodil, v začetku šestdesetih let odpravo na Kavkaz.
Imel je izreden posluh za dogajanje med planinci v zamejstvu, kamor je rad, kljub številnim poklicnim obveznostim in aktivnostim na družbenopolitičnem področju zahajal. Miha Potočnik se je rodil 29. septembra 1907 na Belci v
Zgornjesavski dolini. Ob stoletnici rojstva bo jutri ob 18. uri v sejni sobi Državnega sveta v Ljubljani spominski večer, pred tem pa bo delegacija PZS obiskala njegov grob.
29. Spominski pohod na Slavnik In 50 let Tumove Koče Tradicionalni spominski pohod na Slavnik, letos že 29. po vrsti, ki ga pripravlja Obalno planinsko društvo Koper (OPD) v nedeljo 7. oktobra 2007, bo letos še posebej slovesen, ker Tumova koča na Slavniku praznuje 50 let. Program počastitve, ki so ga skupaj pripravili Obalno planinsko društvo Koper in Turistično društvo Slavnik Podgorje (TD Podgorje), se je začel že 7.julija s filatelističnimi dogodki: pošta 6216 Podgorje je pri odpre-mi pošte uporabila spominski priložnostni žig, izdana sta bila spominska kuverta in znamka, na glavni pošti pa so postavili fi-latelistično razstavo »Primorska v letih 1918 - 1938«. Hkrati je OPD izdalo spominsko razglednico 50 let Tumove koče na Slavniku. Počastitev jubileja se nadaljuje v času tradicionalnega pohoda. V soboto, 6. oktobra ob 18. uri bo v Podgorju v prostorih KS Podgorje otvoritev razstave Slavnik v besedi in sliki, avtorica je Patri-cije Morato Rojc. Vsebuje arhivske doku-
KOŠARKA
K2 Sport-Mark: Dom se je dobro upiral Goriziani
Dom - Goriziana 68:96 (16:27, 38:52, 58:78)
DOM: Vončina 6, Cej 16, Franco 16, Pahor 7, Kristančič 7; Dornik n.v., Belli 11, Čotar, Zava-dlav 2, Campanello 3, trener Bru-men. TRI TOČKE: Cej 4, Pahor in Campanello.
Na uvodni tekmi turnirja K2 Sport - Mark je goriški Dom, ki je tudi glavni organizator turnirja, izgubil proti solidni Goriziani, ki bo v letošnji D ligi eden glavnih kandidatov za napredovanje v C2 ligo. Pravzaprav so odborniki goriškega društva zgradili moštvo za igranje v C2 ligi. Upali so, da jih bo zveza zadnji trenutek vključila v višjo ligo, kar pa se ni zgodilo. Pro Gori-ziani igrajo solidni Samsa, Carcich (ex Jadran), Furlan (tudi v B1 z Gorico), Novogoričan Močnik, Bevi-tori (lani Muggia v C1) in Sokano-vič (izpisnica je last Jadrana). Kljub temu so se domovci trdoživo upirali in držali korak z močnejšo Go-riziano vse do zadnje četrtine, ko so varovanci Petra Brumna fizično popustili. Kljub temu so bili v Do-movem taboru zelo zadovoljni. Pozitivno so presenetili predvsem mladi košarkarji.
V jutrišnjem polfinalu se bosta ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pomerila Jadran in Goriziana. Ob 21. uri bo še na vrsti tekma Ajdovščina - Ardita. Finale turnirja bo v soboto ob 20. uri (tekmo za tretje mesto bodo igrali ob 18.30).
Ü] Obvestila
SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvigred.org.
SK DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13, 20, 27. oktobra in 3/. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja)
SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335 6123484.
mente, fotografije, časopisne članke..., pri zbiranju gradiva pa so ji pomagali mnogi drugi člani TD Podgorje. Sledilo bo družabno srečanje na vaškem »placu«. Pred tem bo v Podgorju svečana seja upravnih odborov OPD Koper in TD Podgorje.
Na dan 29. spominskega pohoda na Slavnik v nedeljo, 7. oktobra2007 bo ob 11. uri proslava, posvečena 50 letnici Tumo-ve koče. Kot običajno bo vzpon na Slav-nik potekal iz Podgorja (kjer si bo moč ogledati tudi razstavo o Slavniku; 1 ura), iz Prešnice (2 uri) in iz Skadanščine po transverzalni poti (2 uri). Na vrhu je vpisovanje. Tisti, ki so prvič, prejmejo izkaznico, za 3-kratni pohod bronasto značko, za 6-krat-ni srebrno, za 9-kratni pa zlato značko. V zahvalo za vztrajnost za 10 in 20 kratni pohod društvo podeli posebno priznanje. V oktobru bo izšla knjižica o Tumovi koči in njenih 50 letih.
22
Četrtek, 27. septembra 2007
AVTOMOBILI
/
NISSAN - 171 konjskih moči in 403 Nm navora
Pathfinder se lahko kosa z najprestižnejšimi tekmeci
Počutje med vožnjo na visoki ravni in veliko udobja v notranjosti
Nissan ima dolgo tradicijo pri velikih terencih, pomislimo samo na uspeh, ki ga je imel njegov patrol. Že nekaj let pa je prevzel vlogo največje ga te ren ca te ja pon ske to var ne pathfinder, ki s svojimi 4,7 m in dvema tonama mase sodi res med največja vozila te kategorije. Z izjemno prostorno notranjostjo, sedmimi sedeži, obsežnim paketom serijske opreme in zelo učinkovitim 2,5-litr-skim turbodizelskim motorjem nudi pathfinder kombinacijo enoprostor-ca, di na mič nos ti oseb ne ga vo zi la ter terenskih zmogljivosti.
Z vidika visoke oddaljenost od tal, štirikolesnega pogona, reduktorja, zapore diferenciala (pa tudi voznih lastnosti) in zaščitnih obrob karoserije je pathfinder pravi terenec. A ko se vanj usedemo, vsa zunanja terenska robustnost izgine, notranjost pa postreže s pravim razkošjem. V opremi LE so sedeži usnjeni, prednja dva tudi ogrevana in električno pomična ter navigacijski sistem. Kamera za vzvratno vožnjo se je izkazala za zelo dobrodošlo, saj se zaradi pathfin-derjevih velikanskih mer kakšen stebriček hitro skrije za avtomobilom. Celotno počutje je torej na zelo visoki ravni, sedi se dobro in predvsem prostorno. Zadnja dva sedeža se zložita v dno, pri čemer dobimo zajeten prtljažnik, tudi potniki v drugi sedežni vrs ti ( na treh lo če nih se de žih) se nad pro stor sko stis ko ni ka kor ne bo do pritoževali. Celo temperaturo si bodo lahko nastavljali povsem ločeno...
Pathfinder je pravi terenec in mestne ulice niso njegov idealni teren. Bolje se znajde na brezpotju, pa tudi na avtocesti. Ko podlaga postane prestrma za zadnji pogon, preko stikala lahko vklopimo avtomatski način pogona vseh štirih koles ali pa stalnega, ki je razdeljen v razmerju 50:50 med prednjo in zadnjo osjo. Če to ni dovolj, je na voljo še reduktor, 24-centimetrska oddaljenost od tal in pre cej šen vstop ni kot pa po ma ga ta premagati še tako zahtevno strmino. Le na dolg previs zadaj je pri izstopu iz strmi ne tre ba mal ce po pa zi ti.
2,5-litrski štirivaljni motor s 171 konjskimi močmi in 403 Nm navora se brez težav spopada s težo avtomobila, zaradi petstopenjskega samodejnega menjalnika pa zmogljivosti praktično niso nič slabše kot z ročnim menjalnikom in eno stopnjo več. Zelo dober je sistem nadzora spusta (le v kombinaciji s samodejnim menjalnikom), ki učinkovito preprečuje, da bi avto nenadzorovano zdrsel. Minus je pravzaprav le poraba goriva, ki je tokrat za skoraj tri litre in pol višja, kot med testom pathfinderja z ročnim menjalnikom oziroma več kot štiri višja, kot pri testu navare (enak motor).
Glede na terensko poreklo in se-demsedežno notranjost je potrebno pathfinderju tekmece iskati med toy-oto landcruiserjem, land rover disco-veryjem in mitsubishi pajerom. Do se daj je bil pathfin der od ome nje nih tekmecev manj prestižen predvsem v notranjosti, a v paketu LE tega ne moremo več trditi. S ceno slabih 54.000 evrov ostaja pathfinder še vedno nekoliko cenejši od večine tekmecev, a nič manj prestižen. Bogata oprema in zanimive barve kar kričijo po prestižu, tudi počutje v notranjosti je na zelo visokem nivoju.
Stran pripravil Ivan Fischer
NOVOST - Obuditev legendarne znamke
Grande punto tudi abarth
Pod pokrovom športnika se skriva kar 155 konjskih moči
Po večletnem premoru so se vodilni možje v turinskem Fiatu odločili, da Abarth ne bo več le oznaka njihovih športnih modelov, ampak da bodo to legendarno znamko zopet obudili k življenju. Prvi model, kateremu so namesto Fiatove značke namestili tisto s škorpijonom je Fi-atov model grande punto.
Abarth grande punto poganja 1.4 litrski turbo motor s 155 konjskimi močmi pri 5500 obratih/min, medtem ko bo najvišji navor dosežen 500 obratov nižje, ga pa bo za 206 Nm ali pa 230 Nm pri 3000 obratih zaradi funkcije »overboost«. 100 km/h doseže grande punto abarth v 8,2 sek.
So pa pri Abarthu sprejeli zanimivo odločitev. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je »Abarth grande punto avto za mlade, kjer je varnost na prvem mestu, zato se ESP sistema ne bo dalo izklopiti.« Ljubitelji športne vožnje so si ob tej novici verjetno že premislili glede nakupa.
OPREMA
Vse
igrače
niso
potrebne
(3)
Dragih, a včasih res nepotrebnih igrač je še veliko. Poglejmo še nekatere.
Senzorji oziroma tipala za dež, ki samodejno vklapljajo brisalnika vetro-branskega stekla, ko nanj padejo dežne kaplje, se v zadnjih letih sicer selijo s seznamov doplačljive opreme na sezname serijske opreme, a zato niso nič manj odvečni. Ker brisalnike v večini primerov vklapljamo z ročico ob volanu, do katere sežemo s prsti, to ni kakšno hudo naporno opravilo, ki nas utrudi. Prav tako se ne more zgoditi, da na brisalnike pozabimo: če je na vetrobranskem steklu voda, skozenj slabše vidimo in pač vklopimo brisalnike. Potrebujemo za to elektroniko in tipala? Med drugim ta tipala delujejo na dokaj samosvoj način. Včasih sprožijo brisalce ob najmanjši kaplji dežja, drugič pa jih ne vklopijo, ko bi bilo res potrebno.
Da je klimatska naprava v avtu nadvse koristen in udoben pripomoček, se verjetno strinjamo vsi. Pri tem sploh ni tako pomembno, če je klimatska naprava nadzorljiva ročno ali elektronsko; tudi z ročno nastavljivo klimo lahko učinkovito ohladimo notranjost in če nam je prehladno, enostavno nastavimo ustrezno temperaturo - nič slabše ali počasneje od elektronike. Upal bi se trditi, da je ročno uravnavanje temperature bolj učinkovito kot samodejno. A še bolj nesmiselne so klimatske naprave z ločenimi območji hlajenja (ali gretja). Ker je potniški prostor v avtomobilu sorazmerno majhne prostornine (tudi v velikih avtomobilih) in ker posamezna območja niso prav nič ločena med seboj, tudi ločeno hlajenje ne more učinkovito temperaturno ločiti notranjosti. Poskusite sami in izmerite temperaturo levo in desno - če boste dosegli razliko več kot eno stopinjo, je to že uspeh. Takšno razliko pa lahko dosežemo tudi s pravilno usmeritvijo in prepustnostjo hladilnih šob.
Kaj pa kompas v avtu? Da, če se slučajno vozite po Sahari, ste žejni in vas bo le pravilna smer vožnje pripeljala do najbližje oaze. V ostalih primerih je kompas seveda povsem odveč; na srečo ga vgrajujejo le v nekatere terenske avtomobile, verjetno zato, da bi poudarili avanturistični, pustolovski značaj avtomobila (in voznika).
Se nadaljuje
VW - Prav nič ljudske cene nemškega SUV
Novi touareg poslej zmogljivejši
Novi bencinski osemvaljni motor FSI zmore 257 kW - Dizelska paleta motorjev ni doživela sprememb
Pred štirimi leti je bil VW touareg neznanka, danes 300 tisoč touaregov potem, je nemški SUV postal gotovost.
Ljubitelji zmogljivih motorjev bodo veseli novega bencinskega V8 osem-valjnika z neposrednim vbrizgom goriva (FSI) in 257 kW, kakršnega poznamo iz zmogljivih audijev. Z enako tehnologijo neposrednega vbrizga je opremljen tudi 3,6-litrski V6 FSI z 206 kW, najmočnejši motor, 6-litrski dvanajstvaljnik z valji v postavitvi črke W in 331 kW, pa je zdaj na voljo le v ekskluzivnem Volkswagnovem programu VW Individual. Dizelska motorna paleta je ostala nespremenjena in sega od 2,5-litrskega TDI petvaljnika s 128 kW prek 3-litrskega V6 TDI s 165 kW do zmogljivega 5-litrskega V10 TDI motorja z 230 kW. Cene niso prav »ljudske«: gredo od 45 do čez 80 tisoč evrov.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2007
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Tapravi faloti
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Dok.: Et(h)nos tudi mi, Bratina -
Tomizza (pon.) 22.30 Lynx
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
14.45
15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10
23.10 23.15
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije in vreme
Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik Gremo v kino
Aktualna odd. z nasveti za dobre
nakupe: Occhio alla spesa
Vreme in dnevnik
Variete o kuharski spretnosti: La
prova del cuoco
Dnevnik
Gospodarstvo
Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament
Dnevnik in vremenska napoved
Kviz: L' eredita'
Dnevnik
Kviz: Affari tuoi
TV film: Giuseppe Moscati (biog., It., '06, r. G. Campiotti, i. Beppe Fio-rello, Ettore Bassi, Kasia Smutniak) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta
^ Rai Due
6.00 Replay show 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33,
Potovanja 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Reality: Otok slavnih 19.40 Nan.: Piloti, 19.50 7 vite (i. Luca Seta, Elena Barolo) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik
21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi
Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2
23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.30 Scorie
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24
8.05 Mi smo zgodovina
9.05 Film: Toto' tuttofare (kom., It., '67,
i. Toto', Gisella Sofio, A. Steni) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 SP v kolesarstvu 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija "Očistimo svet',
15.05 59. Prix Italia 15.15 SP v kolesarstvu 17.00 Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La tela dell' assassino - Twisted (thriller, ZDA, '04, i. Ashley Judd, Andy Garcia)
22.50 Dnevnik, deželne vesti 23.05 Tg3 Primo Piano 23.25 Dok.: Blob - Pregled avtorja - Mau-rizio Costanzo
u Rete 4
6.00 Pregled tiska
6.25 Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson)
9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-
gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze
16.20 Film: Il principe coraggioso (pust., ZDA, '54,r. H. Hathaway, i. James Mason, Janet Leigh, R. Wagner) 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: L' antipatico, 19.50 Zanimivosti Tg4 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: D' Artagnan (pust., ZDA-Nem.-Luks., '01, r. P. Hyams, i. Justin Chambers, Mena Suvari) 23.30 Film: Sfera (fant., ZDA, '98, i. Dustin Hoffman, Sharon Stone)
Canale S
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Vaše mnenje
TV film: L' orchestra di Sandy Bottom (dram., ZDA, '00, i. Tom Irwin)
9.40 Tg borza flash/Meteo5 10.55 Nan.: Supermarket, 11.25 Detektiv
v bolnici - Vstajenje 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine
14.45 Aktualna odd.: Moški in ženske 16.15 Nan.: 5 zvezdic - Nove ljubezni (i.
Susanna Knetchl, Ralf Bauer) 16.55 Tg5 minut5
17.05 TV film: Rosamunde Pilcher: sanje nekega poletja (dram., Avstr.-Nem., '04, r. Dieter Kehler, i. Antje Schmdt, Sigmar Solbach, Stephan Schwart) 18.50 Kviz: 1 proti 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.20 Nan.: Distretto di polizia 7 - Policijska izpostava 7 (i. Massimo Dap-porto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilacqua, Raffaella Rea) 23.25 Variete: maurizio Costanzo Show
O Italia 1
6.05 Odprti studio
6.15 Nan.: Zanzibar
6.35 Variete za najmlajše
9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P.
I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke
15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Hannah Montana 16.50 Risanke
18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Dnevnik, vreme
19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball Z 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.05 Variete: Mai dire Candid 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu)
Tele 4
8.05	12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik
9.00	Aktualna odd. v živo
10.35	Nad.: Marina
11.30	Nan.: Don Matteo 4
13.30	Kviz v živo
14.00	Vprašanja Illyju
15.10	Dok. o naravi
17.00	Risanke
19.55	Športne vesti
20.05	Potovanje v Kenijo
20.55	Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood)
22.35	Karnija, navade in družba
23.40	Srečanja v kavarni "La Versiliana"
LA
6.00 7.00 9.20 9.30
14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.30
23.30
La l
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik - The man upstairs (i. Della Reese), 13.00 Na sodišču z Lynn Film: Professore a tutto gas (kom., ZDA, '65) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG
Aktualno: Osem in pol Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) Aktualno: Avere ventanni
(t Slovenija 1
6.20	Kultura/Odmevi
7.00	8.00 Poročila
7.10	8.10 Dobor jutro
9.00	Poročila
9.05	Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu
9.25	Kviz: Male sive celice
10.10	Nad.: Novi jutri
10.35	Dok.: Koža, dlaka, perje
10.45	Z vami
11.40	Omizje: Sveto in svet
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Piramida
15.00	Poročila, promet
15.10	Mostovi - hidak
15.45	Ris.: Srebrnoglavi konjič
16.05	Kratki igrani film EBU: Emigrant
(Poljska)
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, kronika, šport
17.30	Kontaktna odd.: Jasno in glasno -
Kotracepcija
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje Deteljice
18.40	Risanka
18.55	Vreme, dnevnik
19.35	Vreme, šport
19.55	Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič)
20.55	Tednik
22.00	Odmevi. Kultura. Šport. Vreme
23.00	Osmi dan
23.30	Knjiga mene briga. Pogovori z Mi-chkom Assayasom: Bono o Bonu
23.55	Film: Skrivnost Malaterre
|r Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 TV prodaja 7.30 Globus 8.00 Hri-bar 9.00 Seja državnega zbora 15.30 SP v kolesarstvu: koronometer (člani)
17.00 Otr. nad.: Zvesti prijatelji 17.30 Aktualno 18.00 Poročila 18.05 Lynx magazin 18.35 Evropski magazin 19.10 Z glasbo in s plesom... Koncert FS Tine Rožanc z gosti: Lepo leto hitro mine
19.45 Dok.: Pesem kamna: Iz nedrij zemlje
20.00 Film: Kavarna Astoria (dram., Slo, '89, r. Jože Pogačnik, i. Janez Hočevar, Lidija Kozlovič) 21.40 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.25 Film: Gardelovo inzgnanstvo
(dram./muzikal, Fr.-Arg., '85, r. Fernando E. Solanas, i. Marie La-foret, Miguel Angel Sola, L. Murua)
Koper
13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.10 22.30
22.50 23.25
10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi Odmev
Glasovi Dalmacije Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Izostritev Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok.: Rim Avtomobilizem Film: Zadnji kondor (pust.) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Izostritev Primorski mozaik
Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani lepet na kvadrat Napoved dnevnika Avto za vas Nanovo
Videospot meseca Rally magazin 15 Mladi o mladih EPP
Dnevnik, vreme Kultura
Gornje Posočje Estrada Odbojka Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni v al z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč, r. B. Trekman); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Nepozabni operni liki: Luciano Pavarotti; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razgldenica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti ; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00
Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.00 SP v judu; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adlescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Me-digra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Medigra; 16.30 Trojna spirala - Alenka Rebula: Moč učiteljeve besede; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 27. septembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
^NAPOVED ZA DANES
Oblačno in deževno bo, vmes bodo tudi nevihte. Popoldne bodo padavine prehodno oslabele in se v noči na petek spet okrepile. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 11 do 17, na Primorskem do 19 stopinj C.
Nad osrednjo Evropo je ciklonsko območje, ki bo v četrtek in petek, tudi pri nas občutno povečalo nestanovitnost.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.54.
Dolžina dneva 11.57.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 18.57 in zatone ob 7.38.
A
Nad severnim Sredozemljem je ciklonsko območje, ki sega tudi nad naše kraje. Prva hladna fronta bo ponoči zajela Slovenijo. Z jugozahodnimi višinskimi vetrovi doteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje močno razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.40 najnižje -58 cm, ob 11.01 najvišje 63 cm, ob 17.14
najnižje -54 cm, ob 23.14 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.08 najnižje -50 cm, ob 11.30 najvišje 61 cm, ob 17.49 najnižje -53 cm, ob 23.53 najvišje 33 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............13 2000 m .
1000 m ............ 9 2500 m .
1500 m............7 2864 m
. .3 . .1 . .-1
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
O 4/10 KRANJSKA G.
6Ä
KRANJSKA G
VIDEM O
10/19 O PORDENON
11/18
ČEDAD O,
11/18
13/19
CELOVEC
O 8/13
O1^ TRŽIČ
7/14 O
KRANJ
o
GRADEC
9/17
"O 7/15 S. GRADEC
MARIBOR
O 9/17
M. SOBOTA O 9/17
CELJE 8/17 O
O N. GORICA
11/17
O
LJUBLJANA
9/15 N. MESTO 9/17
ZAGREB 11/18 O
O 8/13
KOČEVJE
V Č O J
ČRNOMELJ

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale obilne padavine, deloma nevihte. Meja sneženja bo nad okrog 1500 m. Čez dan bo v vzhodnih predelih in gorah oblačno s poslednjimi padavinami in nevihtami, v zahodnih bo več spremenljivosti.
(NAPOVED ZA JUTRf
\
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine bodo v vzhodni Sloveniji dopoldne ponehale, drugod pa bodo še nastajale krajevne plohe ali nevihte. V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bodo popoldne še posamezne plohe ali nevihte.



NOVA GORICA SEŽANA	KOPER
Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
ITALIJA - Po oceni nekaterih naj bi popačila lepotne ideale najstnic RAZISKAVA - Materinstvo včeraj in danes
Protesti zaradi presuhe
nove italijanske miss
RIM - Izbor nove lepotne kraljice je na Apeninskem polotoku letos zanetil žolčne razprave. Nova miss, 18-let-na dijakinja Silvia Battisti, je po prepričanju mnogih namreč presuha in daje slab zgled mladim dekletom. Letošnja najlepša Italijanka je doma v deželi Veneto, visoka je 180 cm, tehta pa zgolj 51 kilogramov.
»Na izboru za miss Italije, ki ga je prenašal prvi program državne televizije RAI 1, je zmagalo dekle, ki je zelo suho. Na modnih revijah in televiziji je nevarno kazati presuha dekleta, ker lahko popačijo lepotne ideale najstnic,« je menila Fabiola De Clerq, predsednica društva, ki se bojuje proti motnjam v hranjenju.
Kritično se je o novi lepotici izrekel tudi slavni fotograf Oliviero Toscani, ki je sicer v ponedeljek predstavil šokantno akcijo proti anoreksiji. »Silvia Battisti je presuha. Miss je zaradi izkrivljenih predstav o lepoti na žalost izvolilo nekaj idiotov,« je izbiro komentiral fotograf, znan iz oglaševalskih kampanj modne hiše Benetton.
Toscanijeva fotografija gole ženske, težke le 31 kilogramov, ki že od 13. leta trpi za anoreksijo, se je pojavila v italijanskem časniku La Repubblica in na jumbo plakatih v mnogih italijanskih mestih. Mnoge Italijane je razburila, modni kreatorji in italijanska vlada pa so jo pozdravili, saj v podnaslovu nosi slogan »NE anoreksiji«.
»Končno nekdo, ki kaže resnico: da za anoreksijo ni kriva modna industrija, temveč da gre za psihološki problem,« sta menila modna kreatorja Domenico Dolce in Stefano Gabbana. Giorgio Armani je ob koncu svoje modne revije v Milanu dodal: »Prepričan sem, da so takšne akcije, s tako srhljivimi posnetki, upravičene in dobro tempirane.«
Emilia Costa, ki vodi center za motnje hranjenja v Rimu, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sicer izrazila bojazen, da Toscani »bolnike izrablja za oglaševanje«. Endokrinolog Fabrizio Jacoangeli pa je izrazil strah, da bi utegnila fotografija med anoreksičnimi ženska mi spod bu di ti »tek mo va nje«, ka te ra bo bolj po dob na ženski na posnetku.
Na omenjeni fotografiji je sicer francoska igralka Isabelle Caro, ki je želela s tem, kot je povedala v torek v Parizu, opozoriti dekleta na nevarnost anoreksije. »Suhost vodi v smrt in je vse prej kot lepa,« je za RTL povedala 27-letnica. Caro ima trenutno 32 kg, visoka je 165 cm. Kot je povedala, se je od fotografiranja do danes malce zredila. V
minulih 15 letih je bila že večkrat v bolnišnici. (STA) si|via Battisti na |epotnem tekmovanju
Današnje mamice spijo manj od svojih mam
LONDON - Mlade mamice danes, verjetno preveč v strahu za svoje otroke, spijo precej manj, kot so spale njihove matere in babice; prve štiri mesece otrokovega življenja spijo tako v povprečju tri ure in pol, kar je polovico manj, kot so spale njihove mame. V prvem letu in pol otrokovega življenja pa spijo povprečno pet ur na noč, kažejo rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je opravila specializirana britanska revija Mati in dojenček (Mother and Baby). V raziskavi je sodelovalo 3000 mladih staršev, ki so med drugim razkrili, da vzrok za nespanje ni le v skrbi za otroka, temveč tudi v napravicah, ki jih uporabljajo, da slišijo vsak šum, ki ga povzroči otrok, in prav ti aparati zbujajo starše, predvsem mame. Ob uporabi nekaterih aparatov, predvsem senzorjev dihanja, ki sprožijo alarm ob najmanjši spremembi dihanja, se mlada mamica, precej manj kot oče, zbuja ob najmanjšem šumu, tudi takrat, ko posredovanje pri otroku ni potrebno.
Po mnenju urednice revije Elene Darlymple bi bilo za današnje mame bolje, če bi upoštevale nasvete svojih babic, ki so otroka položile v zibelko in ga pustile, če je bil sit, jokati, dokler ni zaspal. Čeprav danes nihče ne priporoča, naj starši otroka pustijo jokati do onemoglost, bi morala mamica otroka položiti v posteljico budnega in ga pustiti, da zaspi. »Če otrok zaspi med dojenjem, ali če ga pestujejo pred spanjem, se ponoči, ko se zbudi in ugotovi, da ni v naročju, prestraši«, je dodala.
Darlymplejeva je kritizirala tudi današnje očete, ki so v skrbi za otroke manj prizadevni od mater in ne vstanejo, če otrok joka. 55 odstotkov vprašanih očetov tako ponoči nikoli ali skoraj nikoli ne vstane, kadar joka otrok, 23 odstotkov pa se jih sploh ne zbudi. Očetje bi morali skrb z otroki deliti z materami, je prepričana Elena Darlymple.
Večjezične krajevne table za Linz - EPK 2009?
LINZ - Linz naj bi kot Evropska prestolnica kulture (EPK) 2009 dobil večjezične krajevne table. Zamisel za ta projekt je nastala v umetniški skupini »Social Impact«, včeraj, na evropski dan jezikov, poroča lokalni časnik Neue Volksblatt. Dodatne table nameravajo postaviti neposredno ob obstoječih tablah na mestnih vpadnicah. Projekt pa še ni dobil dokončnega potrdila, saj deželne zgornjeavstrijske oblasti trenutno preverjajo pravne temelje. Namen projekta je preizkusiti, »koliko mednarodna in koliko odprta je dejansko prestolnica kulture«, je pojasnila omenjena umetniška skupina.
Dodatne table naj bi opozorile tudi na »različne kulturne sisteme in pisave prebivalcev v Linzu«. Po podatkih iz leta 2006 namreč v Linzu živi približno 25.000 tujcev, ki pripadajo najmanj 40 narodom - večina jih je z območja nekdanje Jugoslavije, Turčije in Nemčije.
Umetniki bi radi z akcijo vzbudili pozornost, morda pa celo vznemirjenje pri organizatorjih dejavnosti v sklopu EPK 2009. Dvojezične table na Koroškem, sicer iz povsem drugih razlogov, že več desetletij netijo razprave in spore, zato »Social Impact« pred izvedbo akcije načrtuje spremljevalne dogodke za vzpostavitev »družbenopolitičnega diskurza« s prebivalci Linza. (STA)
ansa