,k d»t rticn »obot. MdtU in pramikot. ezeept 6»turday«, i7'a and Holidaj«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdniiki in upmvniftkl prostori: »067 S •C l.»wmlule Avc. Offic« of Publication: 2iU»7 South l.awmUlt Ave. Tvivphune, Km-kvu-ll 4'.»04 » n W VITI Cena ligta jo M.00 M mmmMam mmlUr Januar; I«. 1MI. at U« »oat-orfiM .VKAR XXVIII* J ^ at Chlaatfl. lil,.o«, u»*r tha Aet ot Coo.r. of Mareh ». 1B7«. .... CHICAGO, ILL., PKTKK. 8. MAIU'A (MAKi il K), 1M5. Subacription $<>.00 Y»ariy. STKV.—M,MIII:K IS Acceptanco for mailing at apeciai rate of postage provided for in auction 1108, Act of Oct. 3, 1917, authorised on Juno 14, Pripravlja se nov atentat na "delavski čarter" Zakonu NIRA obetajo smrt v prihodnjem juniju, ko poteče. Znamenja kažejo, 4* bo Roosevelt privolil v pokop. Namesto tega pričakujejo, da bo kongres sklenil nekaj drugega, kar bo dalo magnatom "samoupravo" v industrijah. Kapitalisti sami bodo potem "kodificirali" industrije in sprejemali "pravilnike," kakršne bodo pač sami hoteli ====== $100,000 v zlatu izginilo v Angliji Washington, 7. marca. — Ad- ministracijski voditelji v senatu so včeraj prišli do zaključka, da je najbolje, da se s 14. junijem, ko poteče zakon NIRA, pokoplje "nevv deal". In kakor poročajo iz administracijskih irogov, je tega mneja tudi jredsednik Roosevelt. Kdo bo bral zadušnico, še ni oficielno določeno. Vsekakor jo bo velebiznis, ki naj bi po novi skemi dobil toliko zaželjeno — "samoupravo". Vlada naj bi mu namreč dovolila — pra-vilnejse: sankcionirala, ker resnična vlada je in ostane velebiznis sam — da se vlada sam brez posebnega vladnega vmešavanja. ("Stari časi se nikdar več ne povrnejo!" — ali se še spominjate teh Rooseveltovih besed?) Po novem načrtu bi bilo vprašanje "kodificiranja" industrij popolnoma prepuščeno kapitalistom samim. V katerokoli izmed temeljnih industrij bi se večina podjetij izrekla za "samovlado", bi sestavili pravilnik, ki bi veljal za vso industrijo, in bilo bi vse "okej". Edipi . zahteva s strani vlade bi bila, da morajo taki pravilniki vsebovati določbe o minimalni plači in maksimalnem delovniku. Ker bi pa magnatje pravilnike sami sestavili in jih potrdili, bi bile te provizije dovolj elastične — fe bolj kakor so v sedanjih pravilnikih. Pod novim aranžmom bi bilo narekovanje cen prepovedano. Ampak ker bi bil glavni namen "samouprave" odstranitev "nepoštene konkurence", ni treba pose I j n«* sankcije glede določanja cen, ker bi kapitalisti pod "samoupravo" že gledali, da bi bilo narekovanje cen avtomatično. . Nad to "samoupravo" naj 'bi "poHrirata" zvezna obrtna ko-nuslJa- Njena glavna skrb bi '"k da udari po glavi "nepolno" konkurenco (vsaka kon-kurema jo "nepoštena", ker bi \ obratnem slučaju ne mogla '"ti konkurenca), kjerkoli bi se prikazala. - — ■Naj. ima l>esedo senator London, 7. marca. — Neznani zviti tatovi so v prejšnji noči neopaženo ukradli v skladišču na londonski letalski postaji tri zaboje zlata v yrednosti približno $100,000. V enem zaboju so bili ameriški zlatniki, v drugem angleški in v tretjem zlate palice. Vse to zlato je bilo last angleške vlade. Zaboji z zlatom so izginili kljub temu, da je bila v bližini policijska straža. Policija je doslej popolnoma v temi glede te predrzne tatvine. Ker je baš zdaj denarna kriza v Angliji s padanjem sterling-skega funta, so tatovi naredili velik dobiček, kajti od časa tatvine do danes zjutraj je vrednost zlata poskočila od $36.48 na $35.84. "Solnčna" C ali for-nija v relifni krizi San Francisco. —Ker ni državna afoornica preskrbela novih sredstev za podpiranje brezposelnih, je državna relifna ad-minft ^redila drastično znižanje relifa. Mesečni "bu-džet" za družino je znižala s $40 na $25 in sklenila, da bo v bodoče kupovala živila na debelo — nič več pri prekupčevalcih in malih trgovcih. Na relifu je 1,200,000 oseb. Od zvezne vlade je za marec dobila le devet milijonov; vprašala je za $15,000,000. In če do 1. aprila ne dobi novih sredstev iz državne blagajne, bo prisiljena ukiniti ves relif. Relif-nim uslužbencem in uradnikom je znižala plače za 25%. Zakaj Coughlin tolče po bankirjih 1 \ Katoliški bondi so padli Detrolt. — (FP) — Kakor i-ma vsak socialni dogodek svoje ekonomske vzroke, tako jih imajo tudi radijske "pridige" katoliškega župnika, "fathra" i/. Georgije, ki je po' Coughlina. O tem se bavi Les konferiranju s predsednikom'ter p- E,iot» ki Je v American reM: | Mercury objavil članek pod na- "Ta program pomeni povra- »lovom: "Težkoče ameriškega M k principu samovlade v biz- j katolicizma", '•'•u. iii sicer pod pogojem, da' Cankar pravi, da izvira '' , ti- ulovljen, čeprav bo predsednik snesti svoje naglašene besede. (»rl«anv 7. marca. — Na f-ieraln,m *odiščuinstitucij, na primer de- ^da včeraj izgubila tr?I^Aun«v^| f™™"' y 1 ko j, distriktni ^ je izdala za $2,- (i. Borah odklo-,6™'000 bondov1' ^ tni iTfT Hikcijo za enforsi-jn,tl » ™n> * •BotJ*/ n"k° o minimalni Pla>no ~ 80 ^ ™ malnem delovniku flj* KEm41 * mnde po iKjIovični ceni — celo bogatim katoliškim inventarjem se menda nebesa vidijo prcoddaJjena. "Ekonomija vpliva tudi na religijo," zaključuje člankar. "'"ika. *KA je na- rifkj družbi, ki iz- It "'nik H«.rah je od-1 Jnjunkcijo iz raz-*'rn iMiHtavko o mi-H maksimalnem kuje se, da bo vlada vzela priziv n' u*UvDo. priča-1 na vrhovno sodiAče. Domače vesti Nov grob v W. Virgin i ji Follansbee, W. Va. — Tu je umrla rojakinja Mary Rihel, o-možena Traxall, stara 28 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše in tri otroke. Nov grob v starem kraju VVaukegan, 111. — Joe in Fr. Podboj, oba člana društva 14 SNiPJ, sta prejela žalostno vest, da je na Planini pri Rakeku u-mrl njun oče Jernej Podboj v starosti 75 let. V Ameriki zapušča dva sinova, v starem kraju pa ženo in tri hčere. Zlata poroka v starem kraju Cleveland. — Mrs. Strekal je bila obveščena, da sta njena oče in mati Anton in Marjeta Jevec, stara 77 in 73 let, v Črni vasi pri Ljubljani obhajala 9. februarja t. 1. petdesetletnico svojega zakonskega življenja. Oba sta še zdrava in čila. Konzul pozvan domov Chicago. — Dr. Jurij Kolom-batoviČ, jugoslovanski generalni konzul, je bil pozvan iz Belgra-da, da se vrne v domovino. Njegove konzulske službe je konec. Nova Mehika ne mara hitlerizma Santa Fe, N. M. — Državni senat ni hotel slediti antideUiv-ski politiki nižje zbornice. Po vroči debati je zavrgel zakonski osnutek proti kriminalnemu sin-dikalizmu s 14 proti 9 glasovom. V vseh državah, ki imajo tak zakon, služi edino proti unij-skim organizatorjem in radikalnim elementom. Represivna zakonodaja te vrste je zopet na pohodu v mnogih državah. Vodja kubanske armade je za zdrobite v stavke Havana, 7. marca. — Fulgen-cio Batista, vrhovni poglavar kubanske armade, se je odločil, da ohrani sedanji režim Kube in zdrobi gilmnje generalne stavke. Odredil je, da se stavkarji v vladinih uradih takoj nadomestijo z novimi uradniki in dalje je odredil, da se stavkovna centrala na havanski univerzi zapre in vsi stavkujoči profesorji in dijaki vržejo v zapor. "Anarhista" zahtevata premestitev obravnave Marked Tree, Ark. — Zagovorniki VVarda Rogersa, ki je bil aretiran in obsojen radi "anarhije", in Luclena Kocha, direktorja (/ommonvvealth kolegija, so na tukajšnjem sodišču zahtevali, da se premesti obravnava obeh obtožencev v okraj Hama-burg, Ark. Razlog je, ker odvetniki ne vidijo prilike za pošteno obravnavo na tukajšnjem sodišču, Oba sta pred sodiščem radi organiziranja farmarjev. 5 tekstilnih delavcev omreženih na jugu Mooneyjev (lučaj it. 2 Burlington, N. C. — Pet tukajšnjih tekstilnih delavcev je postalo žrtev enega najgrših o-mreženj, ki v mnogih detajlih sliči omreženju Toma Mooneyja pred 19 leti. Žrtve so bile poslane v dolgoletno ječo s |H>močjo falsificirane in kupljene evidence. Slučaj izvira iz lanske splošne stavke tekstilnih delavcev. V tem kraju je bila stavka popolna, za kar so skrbeli "leteči ška-droni" stavkarjev. Do preklica stavke so bile vse tovarne zaprte. .Stavkarskih vrst ni mogla omajati niti državna milica, ki je bila poslana tudi v te kraje proti njim. Ker niti z vojaškim terozimom niso mogli delavcem do živega, so se po-služili — dinamita. Zvečer dne 14. septembra — zjutraj je bil večji napad na stavkarje — je na dvorišču to-' varne E. M. Holt Plaid Mili kompanije eksplodiralo nekaj kosov dinamita. Eksplozija ni napravila posebne škode — le nekaj šip je popokalo. Dasi je bila okrog tovarne nastavljena vojaška straža, ni bil nihče prijet. Družba je nato dobila več detektivov iz Uniontovvna, Pa., ki so izšli iz šole notorične Frick Coal kompanije. Napravili so skemo za omreženje, kar se jim je popolnoma posrečilo. Aretiranih je bilo osem delavcev, od katerih je bil eden vohun. Družba je med stavkarji dobila še tri druge izdajalce, od katerih je eden pri obnlvnavi priznal, da pričakuje $3f>0 za svoje delo, če bodo obtoženci spoznani krivim. Prosekucija jih je nastanila v najboljšem hotelu, jih gostila in napajala ter deset dni vadila, kako naj pričajo. Na drugi strani so pa detektivi dobili od enega od obtožencev, Hovvarda Overmana, na zvit način njegov podpis na polo praznega papirja, na katero so potem napravili — "izpoved",' nakar so sledile aretacije. Ta potvorjena "izpoved" in pa krivo pričanje kupljenih izdajalcev je bila vsa "evidenca" proti obtožencem. Porota je bila sestavljena iz samih ljudi, ki so izjavili, da ne gojc simpatij do unionizma. Da tudi sodnik Cranmer, ki je vodil obravnavo, ne goji simpatij do organiziranega delavstva, je pokazal s svojo pristranostjo in predsodki do obtožencev. Zaključek U ga omreženja je bil, da je bil John Anderson obsojen od osem do deset let za-ppra, Florence Blackloek od pet do sedem let, Howard Over-man in J. P. Hoggard od štiri do šest let, Tom Canip« In Avi-ry Kimrey pa po dve leti vsak _slednji je dobil suspendirano kazen. Obsojenci so se zdaj obrnili na Mednarodno delavsko o-brambo, ki Im> vzela priziv na višje * predsednik Koosevelt prisilil kongres na sprejetje re-lifnega programa, kakršen je, brez McCarranovega amend-menta o "običa jnih mezdah", toda propaganda, ki jo vodi Ameriška trgovska zbornica in druge organizirane grupe openša-parjev, ki zagovarjajo načelo nizkih mezd, ni še doslej omajala opozicije. Te grupe sedaj priporočajo predsedniku, naj se posluži drugačnih metod, da u-kloni opozicijo, ampak gotovo je, da bo Roosevelt poražen pri volitvah, če jo bo poslušal. Roosevelt je užival največjo popularnost pri ameriškem narodu ob nastopu svoje službe, ko je svečano izjavil, da bo pognal plutokrate iz templa. Takrat ni imel nobenih sitnosti s kongresom, ki je pokorno sledil navodilom Bele hiše. Roosevelt je naletel na pote ž koče, ko je krenil proti desnici, ko je prenehal govoriti o interesih "pozabljenega človeka" in pričel poveličevati "profitni motiv". Saj je celo Hoover podpisal Ba-con-Davisov zakonski načrt, ki določa običajno plačo pri vseh vladnih delih. Izgleda, (bi se bo zgodovina ponovila v Rooseveltovem slučaju. Predsednik Cleveland j« bil ponovno izvoljen I. 1K92, ker je ljudstvo zagotovil, da la> vodil vojno proti zagovornikom visoke carine, namesto tega pa je pričel izvajati program, katerega so mu narekovali vvall-streetski magnatje. Posledica tega je bilo skoro popolno uničenje demokratske stranke pri poznejših volitvah. VVoodrovv VVilson Je I. 1912 zmagal kot predsedniški kandidat, ker je proglasil "novo svobodi)". Organizirano delavstvo ga je podpiralo In štiri leta pozneje je bil ponovno izvoljen. V drugem terminu je dovolil reakciji glavno tiesedo, v demokratski stranki so vladali Palmer in drugi nazadnjakl in tako je stranka ponovno doživela sira hov it poraz. »Sličen |H»raz čaka tudi Koosevelta pri prihodnjih volitvah, če Im> še nadalje poslušal nasvote zagrizenih luoad njakov. Senat odobril preiskavo javnih del Relif je dosegel nov rekord z 22,375,000 "klienti" \\ ashington. 7. marca. — Včeraj je senat sprejel brez opozicije resolucijo burbonskega senatorja Byrda iz Virginije za preiskavo administracije javnih del. Zvezni zakladničar bo moral predložiti vse rekorde o finančnih transakcijah, ki so znašale tri milijarde 800 milijonov. Urad relif no administracije je pa sporočil, da je napravil nov rekord v številu "klientov", za katere mora skrbeti. Teh je 232,.T7ft,04K) ali nad en milijon vet ko pred enim mesecem. (M teh je 5,400,000 družin, ki imajo povprečno štiri člane, in 776,-(K)0 samskih oseb. Blagajno ima pa skoraj prazno. Harry L. Hopkins je naznanil, da ima na rokah samo še $17,481,89, kar naj dobi do 15. marca sedem držav, ostalih 41 držav je pa že dobilo svoje kvoto. Po tem datumu bo blagajna suha, če do takrat kongres ne dovoli novih apropria-clj.___ Načrt permanentne razstave v Chicagu Chicago. — Mestna uprava je odobrila projekt "stalne razstave" na mestu bivše svetovne razstave. V načrtu Je ogromno poslopje, ki se bo imenovalo "The Chicago Falr" In bo stalo na obrežju ob 2H. ulici na 200 akrih prostora; poslopje bo imelo prostora za 50,000 oseb in tam bodo vse lokalne razstave ter razna zborovanja. Otok bodo l>a spremenili v |>o!etno zabavišče s kopališčem. Projekt je preračunan na 20 milijonov dolarjev in to vsoto bo mesto iskalo pri federalni vladi kot posojilo za relifna dela. odeje; če mo se pritožili, so jih pretepli in jih tudi krmili — » plinskimi Immbami. Dinamita ho s« tekstilni rnag natje poMlužili v stavki zadnjo jei-en tudi v bližnjem Fayette vlllu, N. ('., a jim poteza ni u spela. Dobile so s«' namr««« pričeski «o izpovedale, da ho videle, da so dinamit vrgli s »Irehe tovarne kompanijski ljudje. flani nenalneo podod«efc« za me44rža»iH» i»*«vi no. leve na de*no; Nerlv, Moort m l>mi* W i s c o n s i n za eno-zbornično zakonodajo Madison. VVis. -_Nižja zbornica d (lave VVisconsln je sprejela resolucijo za ustanovitev e-notne zakonodajne zbornice;' Ca bo resolucija sprejeta še v senatu in |s»trjena na referendumu vol lice v, dobi VVisconsIn eno samo zbornico brez senata. Ta sistem je že Sprejet v državi Ne-braskl. Privatna trgovina izginila v Rusiji Prihodnji korak je direktna zamenjava blaga M.mkvs, 7. marca. Uradna vest sovjetske vlade se glasi, da ji* privatna trgovina v ttovjel ski uniji zdaj odpravljena* iz vzemši majhnih oblik kot p-branjevstvo na trgih. Kumi* še ni dosegla boljševlškega ideala direktni zamenjave produktov brat denarnega sredstva, ampak odprava privatne trgovine je ve-lik in važen korak v to »mer. I fttevilke, ki so objavljene, ka | žejo, da je privatna-trgoviriM v ! -tov jet»ki Kuni ji znašala milijon I rttbfjev v Mu MM, toda lansko I leto Je bila čisto pri ničli razen prt-J omenjenih izj«*m. Ta vest ' je bila obJavlJeFia v zvezi z naznanilom, d« »e mora promet dr-I za\ ne.trgovine na drobno pove« , čati H5 odstotkov v letu l!*Š6, Ideja direktne zamenjavi' brez denarja,^ katero priporoča levo ! krilo komunlNtične H run k« v l(o* siji. Je prišla na dnevni red /ad-njega »trankinegM kongresa, to da Jožef Stalin jo Je za\rgi*l t motivacijo, da Sovjetska unija še n| dozorel* za to radikslno uvfdbo. Rekel je, da sovjeti mo ' rajo prej zgraditi "idealno ko lektivno trgovinsko org*niz*ii* i >« '' , GRŠKA VLADA SE VEDNO POROČA 0 ZMAGAH Kljub temu se civilna vojna v Grčiji nadaljuje VELIKA ZMEŠNJAVA PO DEŽELI (ievgeli, na meji Grčije in Jugoslavije, 7. marca. — Kljub u-radnim poročilom iz Aten, da vojaške čete grške vlade neprestano zmagujejo v civilni vojni in da je vlada gos|H>dar položaja po vsej grški celini, Američani na (irškem smatrajo situacijo za zelo nevarno. Obsedno stanje prevladuje po vsej deželi in vse železniške, telegrafske in telefonske zveze so raztrgane; med ljudstvom sta silen strah in zmešnjava, ker nihče ni na jasnem, kako prav za prav stoji stvar. Vse kaže, da v z hod nI Maee-daniji, Kpirju in na otokih so u-pornlkl še vedno močni in tamkaj so krvavi spopadi na dnevnem redu. V dolini ob »Strunji so rebell včeraj z dlnamltom razdejali železniški most in s tem so pretrgali železniško zvezo med Solunom in Carigradom. Vsa brzojavna In telefonska služba Je ustavljena, ves promet parnlkov med grškimi in drugimi otoki ter grškimi pristanišči je prenehal In grška vlada je aaaugla- vse čistilnice In oljne zaloge Standard 011 Co. v Solunu. Atene, 7. marca. — Uradne vesti govore o krvavih bojih v starodavni Kavalljl, kjer vladna letala mtMVJo bombe na mace-don s k e revni ue I ona rji. .Letalci bombardirajo tudi Seres. Med tem ko dežujejo bombe Iz zraka. so se civilni prebivalci, ki so lojalni vladi, pridružili vojaštvu in napadli rebele, General Demetrlos Cammenos, poveljnik rebelnih čet v Mat'"-doniji, je včeraj brezžično pozval rebelne yršlte bojne ladje, naj mu pridejo na |N>moč. — Uradno poročita se tudi glasi, da slabo vreme zelo ovira prodiranja vladinih čet. l>o odločilne bitke med lojalnimi In rebelnlml bojniini ladjami še zdaj ni prišlo. Premier Tnaldari* je sino0 milijonov podpinov proti profitnemu n(ste mu, IN tičijo bo predlo/Ha k onim iji m predsedniku h prošnjo ali zahtevo za odpravo ohitojcec ga si«tema To gibanje ne Je Že močno rut. širilo po v ej Ameriki. Predstavlja slepo revollo proti obstoječim ii»/mcram Na eni kIimuI je močno patriot leno, na drugi pa propagira na svoj način odpra vo profil neg* iiistema. Bolj kritični opazoval«! vjdljo v tem gl« I banjo dober material za ameri-I a i*« aort e fašizem. Po men t* lila! I jfl "programu" je , stično "I« ngi/mo" in "kafllni/inu" (|»o l,ooy NM/nunll, d m odgovori ge< i J« brtnomi > radiu pi ihod-ndeljek zvečer. Johnnofi je /* fnji i»on. 4r4a»a 0«»aa Cfctoara) Is Kanado M M m M« |l M m pot Uta. II M m tatrt lota; ta OUa#.< ia ClMfu r u »a aal« Wt*. II 7» t« lata. m lao—atro SukacriptHMi ralaa l for lh» 1/nllaS £l*Ua (aiarpt C hkrati and Caaa4a !<. M i«r raar, U...«*o *u4 CIcm« |7.M pa/ »aa». foratga cuinUMi If M prr »«ar Cana ««tfeau« a« 4<«»uri«.- It"»uplai doplaov |a aaaarolaakli flaafca* aa aa viatajo. Kutfupitl liurarna >hUm Urita«. w>- • ratl dr a«., pa* i tul) aa vruajo po*ilJau>lju to » «lu«aju. da >a pniutil |m>4ibiimu ASvartiala* ralaa va ManuarripU of mmmuuk- • aUoua ar.d uoauitrifod srtKla« »lil not ba roiurnod UUiar 'naauatripu a«tar*. pumM. ate.. vili to rat^rna* to avnArr ..nl> ahan arrootpantatl bjr aalf a4dra».»d and atampad Na« I«« ta »aa. ka« Ima aUb ■ Imumm PKOKVKTA HIMI Ka laandala A,a.. I blra«a, llllnala MKMHKH OF TIIE H 0KSATED CMCJM Glasovi iz naselbin Kaj Američani vse prenaiajo a Neki čikaški list, ki toplo zagovarja "new dial", je pred nekaj dnevi pisal, da ameriško ljudstvo, ki je vseskozi demokratično, ne bo nikdar "»prejelo fašizma ne komunizma. Američani preveč ljubijo svobodo! Z besedo "ljudstvo" pisec vsekakor misli volllce, večino volilcev. Stara ameriška vera je, da vlada izvira iz večine volilcev. Včasi je to res, največkrat jhi ni ree. Navadno vlada izvira iz manjtine. Prej omenjeni pisec je to dejstvo enostavno prezrl. Lahko je to prezre-r ti, kajti manjšina ne pride odprto na dan kakor je prišla v fašistični Italiji in nacijski Nemčiji. Ameriška manjšina deluje indirekt-no, skrita za kulisami, zato je vsi oni Američani, ki "preveč ljubijo svobodo", ne vidijo! Manjšina navadno izbere kandidate, ki jih ve čina volilcev enostavno izvoli; manjšina pripravi zakone in večina v zbornicah jih enostavno sprejme. Tako deluje ameriška demo-' kracija. Nemogoče je povedati, kaj vse bodo Ameri čani sprejeli v bližnji bodočnosti. i«ahko pa (»ogledamo, kaj vse so že sprejeli v preteklosti in kaj imajo danes — kljub svoji ljubezni do svobode in demokracije. In če je preteklost kakšno merilo razumnosti večine ameriških volilcev, je malo upanja na bližnjo bodočnost! Američani, ki ljubijo svobodo in demokracijo, so dolga desetletja trj>eli Hoveiko *ui-nont, robstvo zamorcev, in potrebna je bila krvava, štiriletna civilna vojna, predno so se otresli te barbarske Institucije. Američani, ki ljubijo .svobodo in demokracijo. prenašajo že od začetka, odkar so se naselili na tem kontinentu, kolosalno butaro naj-grše superetieije ali praznoverja. V tem oziru ni razlike med bogatini in reveži — oboji so enako zabiti. Ce so v tem položaju ljudstva drugih dešel, ki nimajo toliko svobode, kak-šen razlog ta to imajo Američani, katerih nihče ne sili, da bi morali biti praznovernl? Američani, ki ljubijo svobodo in demokracijo, trpe že sto let najgrše ikovonmko ukori-Man je. To trpi večina volilcev, ki odloča pri volitvah — delavci in farmarji. Nikjer na svetu ni toliko pehanja in pojanja za denarjem. dobitki, za "something for nothing" kakor tukaj. In nobena šola nič ne pomaga. Osel gre le enkrat na led, toda povprečni Američan — večina! — gre desetkrat ali stokrat, dokler ne izgubi nog in glave. Američani, ki ljubijo svobodo in demokracijo, sprejmejo vsak humbug, samo če Je kaj materialnega dobička zraVen. Vsak organiziran, maskiran, našemljen, pisan križ-kraž, na glavo postavljen ali docela nag hunk Jim je dobrodošel. (Ku Klux Klan!) Vsaka propaganda, pa naj bo Še tako plitva in otrovna, ki jo tipajo časopisi, radio in filmi, jih zajame in /-aslepi, tU dero kakor slepi tjavendan, Američani, ki ljubi Jo svobodo in demokracijo, so ae dali potegniti v svetovno vojno za v*M\o demokracije", ki se je kaj hitro spi*-, menilo v roratro diktatorjev, Prefrigana manjšina finančnih i t* municijakih f a lotov je »vila milijonsko in milijonsko večino okoli malega prsta in se igrala z njo kakor maček z miško. Vse kr\ ne in denarne — zadnje ao ...........izgube Zdrušenib državyv tej vojni I>t S,- ,1*1,. odpustiti, ampak ignoranes ameriškega ljudstva, ki se je pustilo tako na lejami prebjufati, ne more biti nikdar odpuščena. A m, ričani, ki ljubijo svobodo in dem okra« cijo, trpi h' šesto leto »a/Več/o ti, /irratjo V zgodovini I 'danost in potrpežljivost, s katero Ameršaiu prenašajo to strašim krizo, nimata para pod solne*m.. Milijoni so izgubili vae. '"""J?. ,m« l»; milijoni so bre* msluftka; milijon. irjs pomanjkanje m sramotno miloščino — kljub ifmu vai ti milljoni mirno gledajo in upajo, upajo, da gospodarski red, ki jih j« pustil na škandalofiiem Cedilu. na neki mlstič-m na<"in še ondravl in jim povrne vse ugubc ter leteli rane Tu nam pa zmanika se,! — , ' « % lili sto v a i tiri gaua ■ ii vm- to dobro premislimo, vera. da Imdo Američani i **> kar Jim zatlači v g« Itai Ii •ripravlj eni ■»e nam nehote »prejeli Vse, či->•* * dobro orga* i dobro prefri- a n« •e na rat|*»| ju paraliaira in tmri da — nor da' ško demokra, i)o jo težko bole M* ti rik in t«slugah večine! mnogo takih manjšin, ki I Valed trga druga drj!tfo nogtk uje. Kdino u» te* mor-obvarovalo onemoglo ameri-n Ji |»omog|o, tla preimli svo- kih slučajih si znajo gospod pomagati iz zadrege. Hitro skočijo i na prižnico in začnejo kričat M , , ,, , da se bliža sodni dan in da bo Nekaj o eklezinatičnlh absurd- sam tja Iti, ker Kristus ni šel Bog razdelil ljudi v dve dolgi vr n<*llh a- !11,11 dun' ' Isti. Dobre, katerih bo prav ma l.emont, III. — Vaša vest v. Torej za naše "učenjake" ekle- \0i bo vzel k sebi v nebesa, vse ("Drobižu" v ProMveti o nekem ziustike bo najbrž še danes ve- ostale pa bo poslal v ognjeno Johnu Puckeringu v Londonu je Ijal tale "verz": "Kogar bogovi Švepleno jeze o.| tudi v meni zbudila spomine, ki skušajo uničiti, ga najprvo osle-1 Seveda tako napačno poučeni ho se "odigrali" nekako leto dni pe." Frank lleško. ljudje verujejo v take in podob- nazaj na Buskem, ko sta si dval v !ne izmišljotine in bajke, generala obljubila drug druge-| 'Fajt, kora.ža pa šnajtw | Pa ^ tole Tam ^ Notti mu, da kateri od njiju bo prej j Sharon, Pa. — Cujte in strmi- htfmu pri farj HV Kristine so umrl, bo prišel nazaj povedat, te, kaj se vsa godi tam v Clev > bo,j rt|tt|)J firani ka|ti e(J|na kje se nahaja. In res eden od teh landu, slovenski metropoli! U- krava ki jo imajo bo šla na jav je umrl in j> po preteku nekaj rednika A. I). Pire in Itebe.c no dražbo z vrel| Sevp. dni "prišel" nazaj poveoat svo-, sta zadnje čase imela več seja- ja kaj l>0 jjraVj| čc ni ^jka Ka-Jemu prijatelju, da "riekel rea stih sej uli skupščin v spodnjTi dgr, bodo pa Še bika dobili če jobitoji" in da je on v peklu. To prostorih uredništva. Videtl sta ie njmaj0f 0 tem No se je zgfjdilo v zgodnji jutranji bila silno razkačena. Debatira- ^ pozneje. Jack Vert uri, ko generali navadno sladko la sta predvsem, kako se bi da- j '_____' spijo radi poznega ponočevanja, lo lx)jkotiratj brezverske ča*o-ampak ta je prav hitro vstal in piše. bežal v samih spodnjih hlačah Končno sta sklenila, da se brin srajci precej dolgo (Hit do dru- zojavi vsem slovenskim kafoli-gega generala in mu javil celo Aklm duhovnom, da pridejo ne-stvar. Poročilo sici r ne pove ka- mudoma ni pomoč. Brzojavne ko čfate hlače je prinesel s se- žice so bile kur vroče. Brzojav-boj . . . ; • | ke duhovnom so se glasile neka- To sem čital v nekem našem ko takole: "Kličemo In prosimo strogo katoliškem listu. Avtor t vas, kot duše iz vic, da takoj tega poročila je bil "ekieziaatik", odredite ofenzivo proti brezver-ki je obenem potrdil kot resniČ- skim cajtngam. Kajti sila je. veno, da so nebesa, pekel in vice. lika, *oda' s silno brzino dere Na drugem mestu je imel ravno proti našim grlom!" Brzojavu se isti časflik sliko o — vicah: ka- je takoj odzval župnik Matija kih 12 glav se je motalo v "stra-' Jager. To se je zgodilo kar po-šnem ognju" — otroci, ženske, noči in Matija je v svoji razbur-devlce, mladeniči in starci, toda jenosti krenil naravnost v urei-nlsem nikogar opazil, da bi bil ništvo A. D. Cim je Matija za-od ognja poškodovan. Starci so gledal Ix>jzeta, je vkliknil: "Je-bili bradastl in z gostimi lasmi žesta, kaj se Je zgodilo, da me in kocinami poraSčeni; tako tudi kličete tako pozno ponoči?" otrokom in ženskam niso zgorele tančice, s katerimi so bile ogrn-jene. (Kavno isti Časnik poroča tudi o neki Reziki z Bavarske, Nemčija, da ni že 14 let nič jedla, kljub temu je pa zdrava in močna. Le vsak petek oboli in dobi "Kristusovo rano" na desni strani, iz katere teče kri. Ob petkih namreč da pride Kristus k nji "va-sovat" in se pusti pred njenim obličjem "mučiti in pretepati" — tako kakor so ga mučili in pretepali Judje prej, ko so ga pribili na križ. Seveda, kaj takega zamore biti deležen samo tisti, ki prepeva pesem . , ." molim te ponižno skriti Bog nebes" itd., a vsem drugim pa figo pod nos. Prav v istem časniku se tudi neki drugi "ekieziaatik" debelo huduje in poživlja Boga, naj iz-kuje meč iz "kerubinov" za o-brambo časti in vere. Ne pove pa natančno, če naj ga napravi iz "kerubinov" angeljev ali iz de-mantov. Iz obojih bi bilo pretežko delo, kajti angelji so premeh-ki za trdo jekleno reiivo, de-manti pa pretrdi; če bi slednje namreč skušali kovati, bi se razdrobili — izvzemil, če imajo v nebesih boljši varež kot ga I-marno mi . . . Mogoče me bo kdo imenoval za "a|M>krlpa". Svobodno mu, *aj je bil baje "apokripskl" e-vangellj sestavljen v drugem stoletju po Kristusu. In kaj je apokrip"? (Pravilno: "a-j>oc-ry-pha" Je pisanje dvomljive vrste (vsebine). Sploh se pa na nobeno biblijo ne moremo zanesti pravilno "blblijon", grška beseda, ki |mi naše pomeni knjiga, oziroma več knjig v enem zvezku. In če bi zamogll kaj verovati i« tega "biblljona", je to prvi in originalni blblijon, ki Je bil spisan s klinasto pisavo in brez vsakih znamenj kot jih poznamo danes, ker pisemska znamenja so si« začela šele v 15. stoletju, Torej Je to čtlvo težko aH pa sploh nemogoče prsvilno razumeti. Kristus sam Je rekel svo|im u-encem, ko se je poslavljal ml njih: Jaz grem k očetu In nlkdo ie more za menoj. In to so apo-1 toll prerokovali toliko časa, do-' o? Tedaj bo pokončal vse thr-j Ijenje In ga zopet obudil; tedaj lele bo armado sbiral ta nebesa n tisti, ki ne bomo "kv alificira-; t", bomo ontaII na semlji v ob-Ikl "duhov", ksterim ne ho tre-a ne joatj in ne delati, Naši gosp,»dje eklesis«ti pa duše" naših pokojnih vWije ie p va« | v nebesih, vicah in lk!u Kristus ni nikdar obijn ' razbojniku, da bo št- tisti dan v neUsih. kajti pravi" vangelij j»raVi, da je on *m, sitem ko je is grolka v stal. M vel e telih 11 dni jia reml|i Torej, je ratbojniK i nrUh nikdo Ivojze je Matiji iztožil, koliko mora trpeti v sanjah radi brez-verskega časopisja. "Ne boj se, Lojze!" ga je potolažil Matija; "le korajžo pa šnajt, pa bežati ko je cajt! Pomisli, Lojze, da duhovnikujem že osemnajst let in imam marsikatere iskušn^jti Delavnko obratovanje induatri. Milu uukce. Wi«^-Kdor hod za delom in vprašuje delcjdajal-cc, če imajo zanj kaj dela, lahko opazi njihove nakane. Kajti delu rc dajo nobenemu delavcu, no mlademu ne staremu, če ima količkaj radikalizma ali unioniz-ma v sebi, Bossie in industrije imajo najete za delodajalce pre-frigane osebe, ki prosilca na mah spoznajo, pri prvi besedi če je radikalen, če je prepojen z unionizmom ali če je nezaveden in pohleven ko ovčica. Seveda, radikalnim delo odklonijo s pripombo, da ne potre bujejo delavcev, temveč da še namerajo odsloviti kakih pet Mto. Za pohlevne ovčice pa imajo dovolj dela na razpolago vsak čas. Tu pa tam se pa pripeti da dobi delo tudi kakšen radika-lec zato, ker pozna nakane de-lodajulcev, pa ae je pri izpraševanju pazil, da ne bi izusti kaj nezaželjenoga, pa je delo dobil. Toda kaj pomaga, če tak delavec dobi delo, ko pa ne dela Kajti katoliška cerkev ima ve- dolgo. Industrijski bossje so liko duhovnov, ki so v vrstah svetnikov. Lojze, resnično, resnično ti povem, ako bo treba, bodo vsi svetniki stali ob strani A. D. I" Tako je dejal Matiju in se malo oddahnil, kajti lastne besede so ga kar utrudile. Ko je spet malo prišel k sebi, je nadaljeval: "Jaz sam sem že lani parkrat s prižnice — po zadnjem božiču pa že večkrat — odločno obsodil vse bresverske časopise. Sicer ni leno v cerkv i ka j takega govoriti, pa kaj me briga, saj pomagalo tako ali tako ni nič. Ampak hiznis je biznis. Namen duhovnov je bil in je, da so znali in tudi še rujejo proti naprednim listom. Zakaj pi tudi ne, saj imajo lepo in udobno življenje In jim ni trelia nositi krvavih žuljev na rokah. Do denarja pridejo čisto enostavno; ni jim treba skrbeti, kaj bodo jutri ali pojutršnjim jedli In pili; za to skrbijo pobožni In pohlevni backi. V slučaju jia, če se bi na kakšen način ovčice uprle ali ceh> zaštrajkale, da ne bi hotele več prispevati v fajmoštro-vo nikoli polno malho — v ta- proti takim delavcem dobro zavarovani s tem, da imajo v tovarnah številne špijone, ki hodijo okrog delavcev ter jih vprašujejo o njihovem privatnem življenju, če so bili v nedeljo v cerkvi, ali pa jih celo direktno nagovarjajo za sociali zem. Delavcem niti na misel ne pride, da imajo opraviti s špijo-nf, ki se navidez bahajo, da ne hodijo v cerkev in da verjamejo v socializem in unionizem. Delavci često takim nakanam na sedejo in povedo svoje mnenje ŠpIJonom, da so za unionizem in socializem. Pa nI dolgo, ko iz gube delo. Umevno je, da so taki radikalni delavci zabeleženi pri bossih In nikdar več ne morejo dobiti dela. h tega razloira je potrebno, da se nekaj ukrene, kajti radikalnih delavcev ni malo, le da potrebujejo še več poduka. Treba je. da se jih uposli. Ce bi imeli delavsko vlado, bi ona za to poskrbela, ker bi začela obratovati tovarne na svojo roko in bi uposlila Vse brezposelne delavce, ne ozji-aje se na njihovo privatno prepričanje. Toda še nobenega izgleda ni, da bi Amerika kmalu dobila delavsko vlado. Polagoma bi morala soc. stranka pričeti z obratovanjem tovarn. Vsaka stvar raste iz malega v veliko, tako bi tudi ta, pa nc bi vzelo dolgo, ko bi zapo. siila vse brezposelne delavce, ki jih ne marajo na delo radi njihovega radikalizma sedanji bos-ni. Gotovo bi vsi delavci tako zaposleni delali na vso m o i. da se bi sila spe. stranke pojačalp in njena industrija se bi razvila v nepremagljivega orjaka, Z obratovanjem tovarn bi soc. stranka imela veliki; korjsti, Rastla bi na članstvu in s tem se bi seveda hitro bližala svojemu cilju: delavski socialistični vladi in državi. Potem bi postala vedno večja gospodarica čez industrije in si bi osvojila moč vsega javnega aparata. Gotovo bo čitatelj rekel, kje bo soc. stranka dobila potreben denar za obrat industrij, ker ga nima. Seveda ga nima, ima pa v svoji sredi člane, ki ga imajo in delavci bi dali, ne dosti, ker nimajo posamezno, veliko pa bi štelo, če bi dala množica delavcev. Tu bi prišla v poštev le kolektivna pomoč, kajti posamezen delavec ne šteje. In delavci bi prispevali, ker se bi zavedali, da bo njim v korist, saj bi v povračilo dobili sigurno delo in zaslužek za pošten obstanek. Načrt se bi izvedel potom delnic. Tudi kapitalistična družba se ni razvila brez delavcev v orjaka, kakršen je danes. Križ je le v tem, da delavci od svojega dela dobijo le drobec od male drobti-ne, katero jim vrže kapitalist od svojih velikanskih nadprofitov. V socialističnih tovarnah bi bilo vse drugače, ker bi delavci producirali le za potreb«, ne za profit. Soc. stranka ima v svoji sredi mnogo mehanikov in raznih strokovnjakov, katerih je mnogo brez dela. Radi bi nudili stranki svoje sile in svoje zmožnosti. Zato ni dvoma, da se ne bi taka industrija mogla razvijati. Gotovo je tudi, da bi imela v kapitalističnih jiodjetni-kih velikega sovražnika. S tem bi morala računati, kajti skušal bi jo uničiti h konkurenco, če to ne bi nič izdalo, bi pa nanjo navalil tudi dejansko, s topovi in oboroženo šilo. Prav tako bi jo poskusili streti, kakor so navalili in uničili dolgoletno in vzorno delo dunajskih socialistov, na katere je navalil klerofašistični Dollfuss, ki je streljal na delavske domove in jih porušil. Toda tega se ni strašiti. Ce ima sovražnik pravico streljati, jo bi imeli tudi delavci. Seveda so to junaško storili dunajski sodrugi, ki so branili svoje domove, ampak velika premoč je bila na strani sovražnika. To sem napisal čitateljem, da presodijo, če je ta ideja izved-jiva. Meni se zdi, da je. Cim prej bo prišla delavska masa do tega zaključka, tem prej se bo otila dela. da ta ali sličen načrt i izvede. Joneph tile. Smrt in resoljstva^ Zdravniki so že davno ugotovili j. ni primeri ob nekih dnevih še nošah! * lo*il v zjbel, rojaki t»a so jo prihajali ogledovat. Prišla je tudi rojakinja In presenečeno vzkliknila: "Ali imate pri vaa bejliička* Oh. prt reja! In čisto očetu je podoben!" Rojakinja v svojem velikem presenečenju ni niti pogledala,1 kaj vendar je bilo v tibeli, kljub I temu pa je bila tako silno vzra- ! doščena. da je dala Jakatu vse priznanje |KNlobno*ti. Frank llarHf. .n V Ameriki so napravili nad vse zanimiv pe skus. Nekemu pacientu so razgalili operatiu slušni živec in so si pri tem domislili, e«a. r,1"'J. I v skladu 7. velikostjo svojega priti-ka ' drugo mesto na membrani in tako ruu»t*r' višji ali nižji toni. Seveda pa ne vemo. i»M se električni toki v možganih javijo t»»* jih "slišimo." * Lokal ka drži čez polja, ob gozdovih nekod tudi čez kakšen potoček. Hru*' g lik. zat/i se ji pa toliko manj mudi. k j vlskn prav gotovo ne bi umeknile, č* n* ( k I jač ogorčeno izpustil |>are nadnje. J stiljoni iz prejšnjega stoletja p<-četrt ure in Ae dalje v neznatnih viw nI go«tiln. . , ZHdnjjič 4e je |»eljal s to lokalkoJHl merisi Ko mu je jnutalo vendar?r*,,'k 1 p rep« »en* no, se je obrnil na vlakov*!) Vlakovodja ga je užaljeno zavrnil: "Ce se vam zdi, da gre-prepočasi, stopite in greste peš." Potnik je pa dobrodušno odkimši "O, ne — tako hudo se ml j»a spet ** ihk ivapje o avtni lVki je le poteza itavko v avtni indu-»triji je letos ze prepozno . (pi>) — Glasova- ,)ftr svet avtne Kje mogoče odredil stavke v sameznih tovarnah, kjer je fji stavkovni sentiment. V ta-izoliranih slučajih bi delav-ImoKoč«' izvojevali nekatere pdobitve, ampak glavno vpra-fije, zahteva Ameriške delav-l federacije za priznanje unije kolektivno pogajanje, bi osta-nedotaknjeno. To bo mogoče ojevati le '/. generalno stav- !nann je pa, da so nekateri ni glavnega odbora avtne u-tudi proti tej proceduri. V lira n ih stavkah namreč ne viti nobenega izhoda, 'pač pa atrajo, da bi več škodovale or koristile, ker bi po njih enju le oslabile organizacijo, voditelji so mnenja, da se je ba pripraviti na generalno vko oh pričetku nove sezone hodnje leto, nekako čez deset #m. In ker bodo prihodnje rpmiv^iniške volitve, vidijo i v tem večja možnost za Vt drugi so mnenja, da je »Ida sovanje odrejeno največ i tega, da bi Green dobil ne-t*n<> orožje, s katerim naj bi -Hi! avtne magnate na skupno rferenco, ki naj bi odprla lU kolektivnim pogajanjem. l»a malo upanja, da bo Green doHt-gcl mnogi so mnenja, n" priše] niti do prvega »riš< i(. *'jstvo je.da je federacija za-Hiala le|K) priliko, ker ni pri-' * intenzi\ no organizatorično »l*njo takoj ob pričetku se-'»' roma že prej. Ce bi bila K «>nla m že vnaprej sankcio-splošno stavko ter jo o-aa 1'red obnovitvijo avtne-pravilr.ikH februarja, bi bitni industriji drugačna, »torija nobenega koraka v tej smeri. Namesto agresivne organizatorične kampanje in priprav za efektivno generalno stavko, ki je edino sredstvo, pred katerim bodo klonili mogočni magnatje, sta se Green in Lewis po obnovitvi openšaparskega av-L nega pravilnika spravila nad Richberga in avtni "delavski" odbor. Avtni magnatje se za njuno grmenje naravno ne zmenijo in s pomočjo VVolmanovega "delavskega" odbora, ki vodi tovarniške, volitve, pa pridno utrjujejo svoje kompanijske unije. Sploh obstoji dvom, če je federacija zmožna organizirati avtno industrijo •—» ali pa katero drugo openšaparsko trdnjavo. Zadnja seja eksekutive ni niti najmanj tega pokazala. Radi njune kritike administracije sta bila Green in Lewis celo napadena po bolj burbonskih članih eksekutive. Se večji greh je ek-sekutiva napravila, ker ni novi avtni uniji dala popolne jurisdik-cije nad to industrijo, na drugi strani si je pa pridržala kontrolo nad to unijo, uključivši vprašanje generalne stavke. Kako nerealistično je delala, pokazuje dejstvo, da nima strojniška unija nobene postojanke v tej industriji, kljub temu ' je pa eksekutiva odredila, da si ta unija, nekdaj napredna, danes pa v rokah konservativcev, še vnaprej obdrži jurisdikcijo nad strojniki in ključavničarji, nekatere druge poklicne unije pa nad vzdrževalnimi (maintenan-ce) delavci. Kolikor je teh delavcev organiziranih, uključiv-ši strojnike in ključavničarje, spadajo k federalnim, to je k tovarniškim industrijskim unijam in pa k neodvisni Auto Mecha-nics Educational Society. Vsi ti zaključki eksekutive A. D. F. sigurno ne vodijo k efektivnemu unionizmu v avtni industriji, kar vse skupaj pokazuje, da se starokopitni unijski voditelji niso dosti naučili iz dogodkov zadnjih let. PB08VKTA Reformisti zahtevajo pravico do unije 20th Cen tur y fundacija priporoča nov "delavski čarter" Minnesota ustanovi državno banko? St. Paul, Minn. — V državni zbornici je bil predložen zakonski osnutek za ustanovitev državne banke. Za to ustanovo se je izrekel governer Olson ob svojem zadnjem ustoličenju. Banka bi bila fiskalni agent državne in občinskih vlad, to je, vse finančne transakcije bi morale izvršiti skozi to banko. Poslovala bi pa tudi s privatnim biznisom. Kontrolo nad banko bi imela država, ki bi lastnova-la dve tretjini delnic, eno tretjino pa privatne "state" banke. Banka bi smela investirati le v federalne in državne zadolžni-ce in tudi dajati posojila proti istim. Vodilo bi jo sedem direktorjev, od katerih bi tri imenovale privatne državne banke. Ta bančni sistem bi v dobršni meri sličil federalnemu rezervnemu sistemu. Rusija topi zlato rudo v Ameriki Tacoma, Wash. — Edini kraj, kjer se je zadnji mesec dobro delalo, je tukajšnja rudotopilni-ca, ki je prejela od sovjetov več ladij zlate rude za raztopiti. Drugi kraj v državi, ki je "bu-sy", je Grand Coulee, kjer federalna vlada gradi velik jez in elektrarno. V ostalem vlada v iržavi veliko mrtvilo, namreč sar se dela tiče. New York. — (FP) — Kljub temu, da je zvezni sodnik Nields proglasil točko 7a industrijskega zakona za neustavno in dal kompanijskemu unionizmu novo sankcijo, ni s tem rešeno "delavsko vprašanje". Tudi ga ne bo rešilo najvišje sodišče, če potrdi Nieldsor openšaparski odlok. Tweniieth Century Fund, organizacija, ki se pečp z modernimi industrijskimi in socialnimi problemi, je mnenja, da je "efektivno razvitje kolektivnega pogajanja najbolj pereče vprašanje, .tikajoče se zvezne vlade in njenih odnošajev do delavstva". Predsedniku Rooseveltu je za rešitev tega vprašanja poslala program štirih točk, ki bazira na šestmesečni študiji industrijskih odnošajev. V odboru, ki je izdelal ta program, vidimo VVilli-ama H. Davisa, bivšega direktorja oddelka za izvajanje NRA, E-vansa Clarka, upravitelja fundacije, A. L. Bernheima, ki je vodil raziskavo, Williama L. Che-neryja, urednika Collier's Week-ly, Henryja S. Dennisona, bivšega predsednika Industrial Ad-visory Boarda NRA, W. L. Lei-sersona, načelnika novega vladnega odbora za izravnavanje sporov, nadalje profesorja S. H. Slichterja z Harwarda in bivšega governerja New Ham-pshira Johna G. Winanta, načelnika Rooseveltove komisije, ki je izdelala priporočilo za končanje splošne tekstilne stavke zadnjo jesen. Sami "new-dealerji". Ta program se izreka za večinski princip in za kolektivno pogajanje. V bistvu stremi za reduciranje stavk in izporov, kar naj bi bilo dosegljivo s formiranjem nove vladne mašinerije za izravnavanje industrijskih sporov in ponovnim priznanjem pravice do organizacije . V ta namen fundacija sugesti-ra administraciji sledeči program: 1. Sprejetje nove zvezne delavske postave, ki naj bi bila se paratna od NRA in bi pokrivala vse industrije razen železnic. Delavcem naj bi jamčila pravi co do svobodne organizacije. 2. Ustanovitev stalne vladne delavslte komisije, ki bi imela jurisdikcijo nad vsemi industrijskimi spori in kršitvami novega zakona. Glede večinskega principa pravi poročilo: "Zastopniki, ki pri volitvah za kolektivno pogajanje dobe večino, postanejo eo Mirni naglotna raznesla vest o strašni nesreči, ki je doletela oglarja Janeza Lupanca in njegovo ženo. Njuna otroka, 4-let- STORITE TO KAKOR KITAJCI STORE! Mi pravimo "kako «« Imal*," itn l>ak KitaJrl no bolj modri. Oni upra-•iajo "Ali je vaA t«dixl«c v dobrem atanju?" Oni vedo, da doiskk 2f:m)!>fx; pomkni PKKFKKTNO ZDHAVJK in \aled trga tak potdrav, ki kafte ratum iivljrnja. In .Kltajri g rado Ar Ulje: Oni plalujejo tdmvnlkr, da jih drie pri dobrrm zdravju, n« le se njih f»o»lu>b»» kadar »o bolni. AMPAK Ml NK MOftr^MO ITI NA KITAJSKO ni prikladno, ampak mi lahko napravimo doma to, kar Kitajci »torr. Mi lahko plafom« xa TRI NCR«! EVO GRENKO VINO katero bo »bdrlalo nat ft*lod*c % dobrem itanjti in naa obvarovalo pr*d ! tr|il)*nj»m, ki gm povgrotajo uprt nt i ra. plini, nrpirtaviiiMt, alat« Irk do jrdil. glavobol, ftffuba •parna, rt*^l to»t kole in pomanjkanj* rnrrgije. fVmu trpoti tn iskati idravila * Ali ni ehko bolj modro |»rt*fkre#tti bol#a*ri Tnntfjrvlitt ifrMikim vinom oeipo- • Vrrnm «*f inr.- g h /'iiivihkov' H -nJi v *lu/a)u klonilo«- boiWirtf »r , oavetujie t adravnikom. V*aka oljk« l«-kaina ima Trln^r;«•-<» yr*-riko > ni Stanko in H-letna M1ci, sta postala žrtev požara, ki je bil Izbruhnil v koči. Janez Lupanc je oglar in žge že več mesecev" oglje v gozdu. Danes ob 5, je odšla njegova žena v gozd k možu, doma pa je pustila oba otroka brez nadzorstva. Ko se je z možem vrnila, je od koče oatal samo še kup ka-dečih se ruševin, otrok pa ni bilo nikjer, ker sta našla v plamenih strašno smrt. Kako je nastal v koči ogenj, ni znano. V kotu je stal majhen gašperček in je mogoče, da je padel ogorek na suha preperela tla, ki so se hipoma vžgala. Ni, pa tudi izključeno, da sta se o-t roka igrala in sama zanetila požar. Vsa obupana sta prihitela Lupančeva okrog 6. v Mirno, kj«r sta pripovedovala strašno nesrečo.' IS«g Iz življenja Krško, 10, feb. V nedeljo zvečer se je razširila vest, da leži v bližini postaje Videm-Krško neznano moško truplo z odrezano glavo ter po-rezanima rokama. Sprva se ni vedelo, dali se je pripetila nesreča ali samomor, takoj pa ao ugotovili identiteto nesrečneža, ki je našel smrt pod vlakom. Bil je to trgovski vajenec Troat Viljem, rojen 14. novembra 1!)15 v Kozjem, ki se je od 4. januarja lani v Krškem vadil za trgovski poklic. Bil je miren in priden vajenec ter zelo vesten učenec II. razreda trgovske nadaljevalne Anle. Ker ni nikdar katal makov potrtoatl, ni- 1857.:.» I.awndale Ave., Ckicaio, III. GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OD8KKi VINCENT CAJNKAK. predsednik... .mi S. l.awmlale Ave., Chicafo, III. FRKI) A. VIDER, gl. tajnik.........2057 S. Uwndale Ave., Chicago, lil. t*AWRENCE GRADINHEK. taj.bof.odd.MS? H. I.awmlale Ave., ChU-ago, III. JOHN VOCIRICH. gl. blngajnlk.......2(167 S. I.awndale Ave., Chlcaeo, lli. R1.1P GOI1INA, upravitelj glanila... .2«57 H. f.awndale Ave. Chleago, III. JOHN MOLEK, urednik tflaNila......2Sft7 S. Lawndale Ave., Chicago, III. OOAORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik., .906 E. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOKAR JR., drugi pudprvdaednik. I ll»H R. 170th St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK i MATU PETROVIČU, predsednik............6»S E. HOth St., Cleveland, O. ANTHONV GVETKOV1CII..............UKI1 Seneca Ave., Iti«>..klyn, N. V. JOHN O UP....................14U S. Proapert Ave., Clarendon Hill«, III, POROTNI ODSEK t JOHN GORdEK, preU»a na »ra4aa4nlllv*. VHB IIKNARNK pailljalva In •Ivnrt. kl a« ll#aja al. «»ratna«a a4aaka In ja4naU vaMa. naj aa »aillhU« na al. lajalllva^ Vaa lajava, tUa|a«a aa kalnlUa aai|M>«. na| aa paiUjaia na lwl. lajnlllaa. Vaa hO«, v ivnI . klaaajnllklml faall. naj aa aa«llja|a na MaaaJnUlaa. vaa raiTOtat ala4a aaala«anja » «1. naravna« Mikam naj aa »allljaja ^rank Sakn. araeaaenlka na4*araa«a nakar«. VSI Pauivi na al. aaralnl arfaak aa naj |»«ait*«ic na inkn darika. af^*a4nUia aaral naga agaaka. VBI UOI>iai In anial aalal. naananlla, aalaal. naralnlna In aalak vaa. kar h » »vaal a alaallam JaJnala. nal a« aalllja na "r«OiVBTO," VIIT N. U«n4alt Ava.. III. NOTI i t arraaaanrfanaa wllk Ika Se*rama Offlaa akaaM ka «*4raaaa4 aa falla«ai C ammunlcallana far Ika an«ra»a »raaia.nl .h.uM ka aMraaaM Ia kl«. Z■>«••» knalnaaa aanaarnlna Maaa a n* mamkara alkar tkan alrk eana/lt akaul4 ka a44raaaad ta aataaUrr'a ali It.. Mallara a( alak kanafti akanM ka aMraaaae ta tka aaalataal aaaratarr. •IU.rw« "aaaarar a afflaa akanM ka Ukan na . TT"1** wmfk kaaM akaaM ka a«Mra^«l U rrank Batla. fkalrman af tka IUar4 al Ba»ar«laara. ( karaaa. tamalalnU an4 aaaaala akanM ka a44raaaaa U Jatm Oa.t^, ckalrman, Ja4l.lai CaaamllUa. ti nI imel skrbi ljubt»zeuakega značaja, je gotovo šel v smrt v duševni zmedenosti. Ob 6. je bil še doma, potem pa se je s kolesom odpeljal proti kolodvoru, kjer mu ni bilo t«*-ko priti neopaženo na glavno progo, ki jo z jugozapadn« strani največkrat zakrivajo tovorni vagoni. Kolo Jo spravil pod skladišče, sam pa najbrž* počakal ugodnega trenotka za samomor v senci praznih vagonov. Truplo so po ugotovitvi identitete prepeljali v mrtvašnico na Vidmu. 4I.OVKNMKA NARODNA PODPOR NA JKDNOTA I »dala evoje publlkarlje In Ae poaeh no Hal Proaveta aa korletl, ter po trebao agitacijo avojlk druAtev In ^laaatva ia aa propagando avojlk 1* dej. ftikakor pa ae aa propagando drugih podpornik organlaarlj. Vaa-ka orgaaliaeija lata obl#ajao avaja glaallo. Toraj agltalorlfnl doplal Ia naaaaallB drugih podporalk organlva-dj Ia ajik druitev aaj aa ae poillja|a listu Proaveta. Pojasnilo naročnikom! Naročnikom, katerih naročnina Je plačana na ta način, da ao prišteti rasni ali več tednikov Ia ene družine bodi pojaMAjeno Bledeče? Ml UPO&TKVAMO In pri-itevamo poHamean« (adnlk* k eni naročnini v družini I* leda I In 8 A M O T K D A J, KADAR PLACATK SVOJO NAROTNI NO. nikakor pa ne kadar a« kdo zmlali. Treba Je računati, da ml mamo opravka a llnoče In tlaoče Imeni in naalovl in Je treba Imeti en alatem. Zato želim, da naj ae nikar ne poAlljajo Imena na u-prnvnIAtvo pripišite Ae lega in Ulta k moji nartičninl. To lahko atorlte aamo takrat kadar Vam naročnina poteče In kadar plačate ali ponovit« avojo naročnino. Proaim, da ae upoAleva 1». PHILIP (JOIMNA, upravitelj. Agiliraile m Proavelo! VELIKO PRIHRANJENO na KELVINATORJIH Drastično znižanje cen za predsezonsko razprodajo Omejena zaloga Pohitite takoj $10 m api.aCimi Ostanek *\s. AI m inasa^nlrn la^unom. MODE i« v lzr«dno $99.50 To Je lii.iiiia primarna danra |M,|i »ali novrga K»-U»natorja. MODEI. HA Prtfcraatti (M ni Ita MvintUri« 1'ra.jinja ««*na sa ia r«frig»rai mm4 nt->t tmth, m i.aial«! p mi n »hmmtj fm* mppirrnm.t • mtJmm m*frtr»4 pmpmmmn f ¥ I) F R Ta pit— ****** tm aa« m4r*ru*mrm* mm4 mmrM mm mmt «»"*« d„. i.kMM'^11% o «a mddrJ »m mttmmmi V md4*ifmml M« tm^tmm, C O M M O N W K A L T II IDIION Elcctric(JJ)Shops _ ____AilaJoTC^I »J * A I. lUumfum - 7i W, Adama •«. - I »i 1 l>eartMHn Hi, / tUpkm* K 4 * Nor, Immi 115 y m*mr:l HH IKK • l*Of O U P I) N 4**1 «»....•••» /fcia MiI.mIm A »a a*liioat Park M«4 «at< »•'. A»M«mialila, pa to M« da zradirati. Ž vajeno kretnjo ne je oauka-ia okrog do umivalnika in ni Ln/gnila mrile vode v Obraz. Odprla je M lončič, zajela iz njega trohico kreme ter Jo vdrgtula v onveAeno kožo —• če* u it nire je potegnila komaj vidno "plast rdečila. Nov obrat v tfvalu jo je zadovoljil, jo iia|H»lnil t novo energijo in aamotavrttjo Na> smejala ur je: "Kaj pravil,, Martin, kaj bi |Mn'ele me mod«*rne ftrn*ke brex takihle čudodelnih pripomočkov , , . brez dvoma bi postale fffodaj »tare in mmlre, kaj ne T" Martin se je tagledal v njen »mejoči olirac, ki ne skoro celo. desetletje re* ni mnogo apreme-lltt* ampak je t leti poMal pn\ iačnrjAi "Morda )e vae skupaj le do« SPREJEMA V8A V tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvitjjj slovaškem, čtškem. nemškem, anglelkem j«iku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLA S.N.PJ., DA TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI V«a pojasnila daje vodstvo tisk«"* C«bi smerne, aaijsko delo pire Pilite po informacij« na na«!"* 2657-59 SO. LAWNDALB A V EN VI Telefon Rorknell 4*0* CHICAGO, ILL. Tam «e S»Ke ne Ulte tudi m o« t men« I*