GLASMIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 25. AVGUSTA 1959
mammmammsammmKmatmsMsatD
LETO VI., ŠTEV. r>6
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
i.	podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni
in , OJ. št- 13/56), v zvezi z 1° *'------------------' L~'—1!
okrajnih ljudskih odborov
v zvezi z 19. členom zakona o pristojnosti občinskih in njihovih organov (Uradni list FLRJ,
...	.	’	Il-l-l- — ir--*	0^„
zli * ‘Jln,SKI ouuor L.JUUIJUU«-v iv ua seji uijeinsivegu zuuru 111 uu seji
°ta proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel
v -».ajiim i j u u sk ui oauoruv m njinoviii organov luraoui lisi tl Čin v:6W57) *u t°čike 26. člena statuta občine Ljubljana-Vič je ,i,	' ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana-Vič za leto 1959 1. člen
obs(>r0račun °kč*nc Ljubljana-Vič za leto 1959 s posebnimi prilogami 1. Občinski proračun
z dohodki v znesku	253,089.000
? izdatki v znesku	239,000.000
m 6»/, obvezno proračunsko rezervo	14,039.000	253,089.000
II. Predračune finančno samostojnih zavodov z lastnimi dohodki v znesku z izdatki v znesku 8 Presežkom izdatkov v znesku
127.812.009 142.599 000 14,787.000
lil. Predračune proračunskih skladov z lastnimi dohodki v znesku z izdatki v znesku 8 Presežkom izdatkov v znesku
7.386.000 23.986 000
16.600.000
2.	člen
n primanjkljaji v predračunih fi-s, ačno samostojnih zavodov v j^u.Pneni znesku 14,787.000 din se l),,arač> Z d°tac'iam' *z občinskega
3.	člen
/''panjkliaji v predračunih pro-jon^"s, *' skladov v znesku 16 mili-cijQ v. ^?°-P00 din se krijejo z dota-11 iz občinskega proračuna.
Svet
4. člen
jc . za družbeni plan in finance Mnj-i^laščen. da finančno samo-Zakl;,,« ZRvodom, ki bodo po svoiem šeKij l<npm računu za leto 1959 doki, (|0^r(.‘.s°žek dohodkov nnd izdnt-<le del "1' vt>lučajo v svoje skln-PreS(,=i ooseženega presežka ter del Vnn■' *ti 80 K" dosegli po pri-z Usn0v" delovnega kolektiva ali njen, sn?. organiziranim izvrševa-3*°tek 1 "alog ter da določi od-■Vplaji.. lea dela presežka ki se Za naU .Posamezne sklade. V sklad *'®jstjn !U'e se steka največ ena dvn-S° Lih j r<,dnih osebnih izdatkov ki l*8 Up .JP -čani v letu 1959. vendar j6<fka k°l 50 V« tistega dela prc-?riiŽb'pniQ , nterega dovoli svet za ^ v n ' Plnn in finance, da sc ste-. T0 h *an]PZne sklade.
^fUŽben |vo,ienjc lahko izda svet za Pregla, Plnii in finance šele po |*t>nčti() 7,‘ključnega računa fi-G*° 1959 Slllnoslojoega zavoda za
tj	dohodkov nad Izdatki,
<d|'«vstv,!'l‘.zcJ° finančno samostojni >i8lu ,Vavodi. se porazdeli v l °Vflni„ , u 0 finansiranju in po-i18« FtJn, zdravstvenih zavodov (Ur. oI)rcrnemL|,'.UfV”l >' odredbe o 8kladji 1 ,m dopolnitvah odredbe 6tn°Sloii.i z<*r.nvstvcnih zavodov I "ni finansiranjem (Ur. I
a
list
LRS, št. 16-74/56) v soglasju s svetom za družbeni plan in finance.
5.	člen
Predračune občinskih skladov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance.
6.	člen
Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, zu katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, sc ln li ko izvršijo le po prejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance.
7.	člen
Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne izdatke, se smejo virinirati le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plnn in finance.
8.	člen
Sredstva, ki jih zavodi za socialno zavarovanje vračajo po 24. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev predvidenih za kritje osebnih izdatkov, se smejo uporabiti le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance.
9.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru.
10. člen *
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja, 1959.
Štev.: 06-31-4/1-1959.
Datum: 13. marca 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Ignac Voljč 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH
A. Občinski proračun:
Dohodki
1.	del — Dohodki iz gospodarstva in od
prebivalstva
2.	del — Dohodki državnih organov in za-
'	vodov
3.	del — Ostali dohodki
4.	del — Sredstva iz nosojil
5.	del — Presežek dohodkov po proraču-
nu iz preteklega leta
6.	del — Sredstva 6°/o proračunske rezer-
ve iz leta 1958
Izdatki
1.	del — Prosveta in kultura
2.	del — Socialno skrbstvo
5. del — Zdravstvena zaščita
5.	del — Državna uprava
6.	del —l Komunalna dejavnost
8.	del — Dotacije
Zavodom s samostojnim finansiranjem
Proračunskim skladom Družbenim organizacijam
9.	del — Obveznosti iz posojil
10.	del — Proračunska rezerva
11.	del — 6 "/o obvezna proračunska re-
zerva
228.109.000
1.986.000
4.720.000
1.300.000
6.718.000
10.256.000 Skupaj 253,089.000
66.542.000
26.248.000
7.550.000
52.548.000
17.800.000
39.742.000
14.787.000
16.600.000 8,355.000
16.237.000
12.335.000
14.089.000
B.	Finančno samostojni zavodi:		Skupaj	253.089.000
1.	Lastni 2.	Dotacije		Dohodki		127,812.000 14,787.000
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki		Izdatki	Skupaj	142,599.000 67.511.000 75.089.000
C. Proračunski skladi: D o h o d k i	Skupaj	142.599.000
1 I.astni		7.386.000
2. Dotacije		16.600.000
	Skupaj	23,986.000
I z
1	Blokacija
2	Osebni izdatki
3	Materialni izdatki
366,
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. I9-8R/52), v zvezi z določbami zveznega dt žbenega plana za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št. 50-846/58), družbenega piano LRS za leto 1959 (Ur. 1. LRS, št. 44-213/581 in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 ter 3. točke 26. člena statuta občine Ljubljana-Vič je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959
DRUZHKIN1 PLAN
občine Ljubljana-Vič za leto 1959
a t k i
2,958.000
21.028.000 Skupaj 23,986.000
PRVI DEL
TEMELJNE NALOGE IN SMERNICE
ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBČINE ZA LETO 1959
1. poglavje
Na podlagi osnovnih smernic L:' nalog, ki jih nalagata družbeni plan LRS in družbeni plan okraja Ljubljana, se postavljajo za leto 1959 na območju občine Ljubljana-Vič naslednjo naloge:
t. povečanje proizvodnje v vseli gospodarskih panogah, s čimer so bo povečal skupili družbeni proiz-
yod za 14,7 °/o in narodni dohodek za 22% v primerjavi z letom 1958,
2.	povečanje obsega proizvodnje je treba doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti v vseh go: spodarskih panogah, zlasti pa v industriji in gradbeništvu. Povečanje delovne storilnosti je glavni pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj in za zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Treba je skrbeti za racionalno zaposlitev delovne sile ter izboljšati organizacijo delo. Tudi nove investicije je treba usmerjati tako, da bodo vplivale na racionalno zaposlitev delovne sile. V gospodarskih organizacijah je treba izkoriščati prednosti sistema delitve dohodka ter na tej podlagi dosledno uvajati nagrajevanje po delovnem učinku;
3.	izvajati je treba vse ukrepe, da se bodo izboljšali življenjski pogoji prebivalstva, predvsem v mestnem predelu občine. Vsako poveča-
nje osebne potrošnje mora biti od- V letu 1939 bodo z novimi in-visno od razvoja proizvodnje in de- vestieijumi in rekonstrukcijami ruz-lovne storilnosti. Treba je razvijati širjene kapacitete nekaterih tovarn, trgovsko mrežo na drobno, izkori- tako da se bo fizični obseg profz-ščoti in večati obstoječe kapacitete vodnje v celoti povečal za okoli za družbeno prehrano in razširjati 5%. Omeniti je treba, da bo na-obstoječc obrtne obrate ter servise mesto tovarne testenin Pekatete, ki zn gospodinjstva. Prav tako je treba se je pripojila k trgovskemu pod-poleg stanovanjske gradnje posmj- jetju »Žito«, začelo delovati pod-ševati gradnjo komunalnih, šolskih jetje »Modna oblačila«, ki bo s svo-in zdravstvenih objektov;	jo proizvodnjo konfekcije občutno
4.	treba je pospeševati izvoz in- vplivalo na porast celotne proizvod-
dustrijskih in kmetijskih proizvo- nje v občini. Da bi zagotovila svoj dovo, uvažati pa samo najnujneši nadaljnji razvoj, bodo industrijska material;	,	podjetja pristopila k izdelavi inve-
5.	razpoložljiva	investicijska sticijskih programov zn rekonstruk-
sredstva je razporediti tako, da cije svojih obratov in jilt čimprej bodo v čimvečji meri služila hitre- predložila pristojnim revizijskim mu razvoju gospodarstva in družbe, komisijam zaradi pregleda in odo-Za investicije v družbeni standard britve. To velja predvsem za To-je pritegniti tudi sredstva gospodar- bačno tovarno, Ilirijo, Žičnico, loških organizacij in zasebnikov. Za varno vijakov in Vinocet, za obrat pospešen razvoj gospodarstva je Plutal pa kolikor pride v poštev treba pristopiti k združevanju sred- preselitev celotnega podjetja na ob-stev gospodarskih organizacij.	močje občine.
Podjetje »Žičnica« ima namen, da se bo v letu 1959 lotilo delne r®' konstrukcije posameznih obratov. Podjetje ima odobren investicijski program v višini 21,3 milijone di< narjev. Adaptiralo bo objekte, % katerih bo organiziralo proizvodnjo strojev in drugih naprav. Te adap* tacije bo podjetje finansiralo 1* lastnih sredstev. Za nabavo oprem® predvideva podjetje kredit iz republiškega investicijskega sklada V višini 6 milijonov dinarjev in iz občinskega družbenega investicijskega sklada v višini 2,5 milijonov dinarjev. V letošnjem letu bo pričelo podjetje s proizvodnjo dveh novih tipov strojev za obdelavo lesa tel modernizacijo visokoturnih kopit' nih rezkarjev. S, pripojitvijo Livarja si bo podjetje uredilo lastno livarno in razširilo mehanično delavnico.
II. poglavje
Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na temelju proizvodnje ter materialnih in družbenih pogojev doseženih v letu 1959 se predvideva v letu 1959 naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka.
Indeks
.	195?	1958	1959	58/57	59/58
Družbeni bruto proizvod	9,713.019	10,416.287	11,945.654	107,2	114,7
Narodni dohodek	4,022.666	4,484.175	5,471.165	111,5	122
Pričakovano povečanje skupnega družbenega proizvoda temelji na naslednjem povečanju proizvodnje in storitev po posameznih gospodarskih panogah:
Indeks
Predvideva se naslednji razvoj proizvodnje in delovne sile:
1957
Bruto proizvod	125,223
Delovna sila	83
Količino ton
»Tovarna Vijakov« namerava v letošnjem letu ukiniti proizvodnjo v treh izmenah. Izdelala bo dve udarni stiskalnici za izdelavo vijakov 0 5 do 6 mm in uvedla nove stroje zn valjanje navojev in rezkanje
Indeks
1938	1939	1958/37	1939/58
179,084	294,213	143	164
91	140	105	154
140	179
utorov. S tem se Bo kvaliteta izdelkov izboljšala. Podjetje izdeluj® predvsem vijake manjših dimenzij-Podjetje pripravlja nov plan rekonstrukcije, ki predvideva povečanje vse proizvodnje.
1957	1958	1959	58/57	59/58
9,713.019	10,416.287	11,945.654	107,2	114,7
7,260.943	7,498.279	8,742.541	103,2	116,6
212.629	233.645	242.983	109,8	103,8
374.000	485.000	615.000	130	126,8
191.338	258.194	270.480	133	104
131.307	145.442	154.450	110	106
1,312.165	1.470.889	1,567.885	112,1	106,4
150.000	166.574	183.152	111,3	110
80.637	158.264	169.163	182.7	106,9
Število zaposlenih			Indeks	
1957	1958	1959	58/57	59/58
2.859	3.216	3.264	112	101,4
1.639	1.772	1.727	108,1	98
381	510	562	130	110
80	90	90	112,5	100
241	281	301	113	107
369	398	417	107,8	104,5
72	84	83	116	101
77	81	82	105	101
Gospodarske skupnosti Industrija Kmetijstvo Gradbenišl vo T rgovj na Gostinstvo Obrt
Komunala
KZ in Poslovne zveze
Pričakovano povečanje celotne proizvodnje se mora doseči predvsem na podlagi povečanja produktivnosti dela v vseh gospodarskih dejavnostih Na tej podlagi bi se smelo število zaposlenih delavcev v družbenem sektorju 'gibati v naslednjih razmerjih:
Gospodarstvo skupaj Industrija Gradbeništvo Kmetijstvo*
IT go vina Obrt
Gostinstvo Komunala
Svet z.u delo bo spremljal med letom gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih organizacijah ter predlagal občinskemu zboru proizvajalcev ukrepe v primerih neutemeljenega naraščanja zaposlenih delavcev oziroma nezadovoljivega naraščanja delovne storilnosti.
Da bi se zagotovil potreben priliv strokovne delovne sile, je treba povečati število vajencev od 320 na okoli 390 oziroma za 21% več in sicer predvsem v obrti. pa.tudi v trgovini in industriji.
111. poglavje Industrija
Fizični obseg proizvodnje nekaterih važnejših proizvodov se bo gibal v primerjavi z letom 1958 takole:
Količina
N o z I t proizvoda	ton
Delovni stroji zn obdelavo kovin
in drugo	t
železne konstrukcije in naprave zn
ventilacijo	t
Vijačno blago	t
Milo	t
Kozmetični preparati	t
Krema za obutev in parket	t
Svečo	t
Sredstva zn pranje in čiščenje	t
Gumijasta galenterijska sredstva	t
Mrtso. mesni izdelki, konzerve, mast	t
Kozervirana povrtnina	t
Kis	h 1/1000
Testenine	t
Cigarete, cigare	t
Opckn, zidaki	kom	(
Opeka, strešniki	kom
Kartonnžni proizvodi	t
Bruto proizvod Delovna sila Količina ton
19'7
200,000
76
175
1958
220,000
87
210
1959
230,000
95
220
Indeks
1938/37	1959/58
110	104,5
114	109
Tovarno »Ilirija« se bo lotila manjših adaptacij in nadomestitev raznih zastarelih strojev s sodobnejšimi stroji. Podjetje ima potrjen investicijski program za delno preureditev strojnih in drugih naprav. Te investicije bo podjetje finansira-
lo iz lastnih sredstev.
Bruto oroizvod se iz leta v let® veča, vendar se mora podjetje lotili širših rekonstrukcij proizvodnje-upoštevajoč pri tepi potrVbe trga i® potrošnikov. Gibanje proizvodnje
naslednje!
Bruto proizvod Delovna sila Količina ton
750,000
145
1959
990,000
ISO
1,262
1959
1,000,000
176
1,275
Indeks
1956/57	1959/58
132	101
124	98
. »Tovarna konzerv Vič« je začela vejega mesa, ki ga bo izvažala: izdelovati nov proizvod: zmes go-
Gibnnje proizvodnje bo naslednje:
Bruto proizvod Delovna sila Količina ton
1957
356.724 • 102 1,250 •
1958
403,000
105
1,410
1959
403,000
105
1,410
Indeks
1956/57	1959/58
114	100
104	100
»Modna oblačila«. Podjetje se je vselilo v prostore, ki jih je izpraznilo podjetje Pekatete. Po izvršeni adaptaciji prostorov bo začelo s proizvodnjo konfekcije. Zn ureditev in adaptacijo prostorov določa okrajni družbeni plan znesek 33 milijonov dinarjev. V letu 1959 bo zna-
šala vrednost proizvodnjo okoli ^ milijonov dinarjev.
»Vinocet« pričakuje, da bo z 1®S j nimi sredstvi kupilo in uredilo str®i za proizvodnjo kisa (acetator). * tem strojem se bo proizvodnja kis* povečala zn 500.000 litrov.
Realizacije 1958	Plan 1959	Bruto proizvod	1957	1958	1959	Indeks 1956/57	1959/58	
			102,578	101,666	101.666	100	100
85,9	76,5	Delovna sila Količina ton	58	58 —	404	58 404	100	100
75	102,5	HI/1000	-	16,5/10%	16,5/10%	—	—
210 3 125 680 160 60 6
1.410
404
16.5/10 % 780
1.968
10,927.315
819.529
400
220
5
136
700
160
55
7
1.410
404
16.5/10%
2.060
9.135.000
1.320.000 600
»Tobačna tovarna« ima zastarele - dinarjev. Denarna sredstva bo p°£
stroje. Izrabljenost strojev je okoli 70%. Podjetje ima namen, da bo glede na že odobreni investicijski program nabavilo 6 novih strojev za izdelavo cigaret in da bo izmenjalo najbolj kritično opremo. Zn investicije je določen znesek 105 milijonov
jetje črpalo iz luštnih sredstev posojil. Z izvedeno rekonstrukcij, se bo v podjetju povečala proizvo ' nja. zmanjšalo pa se bo število poslenih delavcev in povečala s* rilnost dela.
Gibanje bruto proizvoda je naslednje:
Bruto proizvod Delovna 8ila Količina v- tonah
1957
4,252,631
713
1,793
1958
4,354,500
717
1,968
1959
5,265,459
660
2,060
Indeks
1958/57	1959/5*
102,2	120,»
102	$3
se
V industrijskih obratih, ki imajo sedele podjetja Izven nale občine, predvideva naslednje gibanje proizvodnje:
v ooo
Ljubljanske opekarne SKIP-livarna Laboratorij 1EV Silvaprodukt Plutal
Kartonažna tovarna Kvasarna Union Kolinska-2ika Zito-mlin Vič Modna oblačila
Skupaj
Indeks
1937	1938	1939	«938/37	1959/38
130,022	160,643	171,050	123	91
23,088	30,206	35,206	130	116,6
25,000	79,000	120,841	316	153,1
79,386	79,386	100,400	100	126,5
299,160	100,850	133,890	33,8	132,6
308,000	245,874	370,895	79	150,4
70,902	69,800	74,800	98	107,1
131,616	181,766	207,779'	133	114,3
90,054	90,054	92,504	100	103,3
—	—	357,094	—	—
1,157,228	1,037,579	1,664,459	89,6	160,1
, Ljubljanske opekarne bodo v letošnjem letu dovršile rekonstrukcijo i ',ru,u Opeka. Z umetno sušilnico bo omogočeno nepretrgano delo med t0m. kur bo vplivalo na povečanje proizvodnje opečnih izdelkov.
IV poglavje Gradbeništvo
Pri podjetju Stavbenik se predvideva naslednji razvoj:
Indeks
1957	1936	1959	1933/37	1939/58
Bruto proizvod	75,000	.90,000	100,000	120	111
Delovna sila,	91	107	107	114	100
<] .Bruto proizvod bo presežen za 11% v primerjavi z letom 1958, število lovne sile pa bo ostalo nespremenjeno.
Podjetje bo moralo uvesti nagrajevanje po učinku dela.
P podjetju Objekt se predvideva naslednji razvoj.:
1937
155,000
173
Bruto proizvod Delovna sila
Stoni,i°Lel‘ P0t*jctjih je treba pri-ra'£- • K. povečanju mehanizacije in Jsiritvj obrtnih obratov. V to nacij? Dai »porabljata del amortiza-snn J0r odstopljena sredstvu iz priliv v 8 *z dohodka. Zaradi racional-lz,Tedbe gradbenih del, boljšega °riščanja mehanizacije in znižp-
1938
230,000
290
Indck«
1938/37	1959/38
345,000
340
150
168
150
117
vanja stroškov naj pristojni organi občine skupno z delavskimi sveti proučijo možnost spojitve obeh gradbenih podjetij in skrbijo, da se ustanovi remontna gradbena delavnica ustrezne oblike za manjša storitvena gradbena dela.
' podjetju Elektroprojekt se predvideva naslednji razvoj: -
Indeks
1937	1938	1939	1938/37	1959/38
Bruto proizvod	117,000	145,200	149,600	124	103
Delovna sila	lit	113	115	100	101
o.	..letošnjem letu bo pretežni del daenc dejavnosti odpadel na zi-Z(, 1° stanovanjskih, šolskih in trJi.Vstv'l'nih objektov. Zaradi hi-in boljšega izvajanja del ii, f^dhena podjetja organizirajo tej, 8z?'r*jo obrtne obrate, kajti le nft .plfr‘m«njkuje in je zato gradbe-f'ani | Vn°st močno ovirana. Pove-Bcnih rul° proizvod vseh treh grad-Qdst(,ii*)0<li,;tij v povprečju za 26,8 W.ka., ‘er povečano število de-Qk0r,i S|*e z.n l0°/s bo z sistemom tet n„?es^a dela dvignilo storilnost Voj '‘/'alo kapacitete za hiter rnz-°dnof c' oene dejavnosti. Ljudski hištVil l'" 1’osvečal razvoju gradbe-Posvbno pozornost in usmer-
jal lastna sredstva v koordinaciji s sredstvi gospodarskih organizacij k dosegi posameznih nalog.
V.	poglavje Kmetijstvo
V letu 1959 se pričakuje povečanje proizvodnje za 5,2*/«. V polje-deljstvu se na temelju izkušenj in gnojilnih poizkusov pričakuje večja in smotrnejša poraba gnojil, kakovostnega semena in smotrnejša obdelava. Ti nkrepi bodo ob ugodnih vremenskih pogojih vplivali na povečanje pridelkov. V primerjavi z lansko proizvodnjo se pričakujejo naslednji pridelki na ha:

Ae6|>ich
DVCS
5°ruzn
jj 0,l'pir
Bitn-k1 P<‘sa ^en0
Vri ncktor)!	Družbeni sektor	Privatni lektor
Reali*.	Plan	RcalU.	Plan	Renliz.	Plan
1978	1939	1938	1959	1978	1939
19	15.2	2?	25	17.3	15
18	17.7	24	27	17,6	15
16	14,8	16	14	16	24
16	18	16	18	16	—
149	158,8	152	.190	148	150
218	231	260	230	225	230
232	265,8	270	300	315	200
25	28	24.3	29	26	28
‘959
*«■
da se bodo v loti važnejši agrotehničn
Sn,°Pi _ ■>'1111 važnejši agrotehniči j*, ha it„vam . obsegu: posejano L , cnic0 ‘-'■nnskih in domačih soi :,»6nr;.i_ hn Jofmenn in 30 hn
t?v Se 1,, ,7'ni 1' agrotehničnih ukre ' an,ran?l° f.ndp,lkl žit Povečali n nn' hektarski pridelek. Zame
njava sortnega semena bo izvršena tudi pri koruzi. Hibridne koruze vi-skonzin bo pose jano okoli 80 hn. Se bolj kot pri žitih bo dvignila hektarski pridelek zamenjava semenskega krompirja, katerega .saditev se predvideva v kooperaciji na površini 25 hn. Važen ukrep zn povečanje rastlinske proizvodnje je vsekakor pravilno gnojenje s hlevskim
gnojem in umetnimi gnojili. Z uvajanjem agrotehnike in s sodelovanjem KZ v proizvodnji, se bo poraba gnojil v letošnjem letu povečala na 600 ton. Važno nalogo pri izvedbi perspektivnega plana razvoja kmetijstva bo vsekakor pomenila mehanizacija. Računa se, da bodo posestva mehanizirala delo do primerne mere, zadružni sektor pa bo v stanju zagotoviti s kooperacijo strojno obdelavo. Zboljšana bo organizacija zaščitne službe rastlin pred karantenskimi boleznimi in škodljivci. Uporaba kemičnih sredstev se bo v letošnjem letu povečala za najmanj 10 °/o. Prav tako se bo še bolj razširilo škropljenje s herbicidi. Ze izvršene melioracije v minulih letih in še nadaljnja izvajanja melioracijskih del bodo vplivala na povečanje hektarskih pridelkov. Glede na obstoječo krinsko osnovo se številčno stanje goveda, razen na posestvih, ne bo povečalo. Zaradi vedno večje vloge kmetijske mehanizacije se pričakuje zmanjšanje števila konjev in povečanje goveda na kmetijskih posestvih za 10 do 20°/e. Za zbol jšanje mlečnosti in prirastka v živinoreji je potrebno predvsem realizirati povečanje rastlinske proizvodnje in krmske osnove. Za zboljšanje in povečanje krmske baze se v letošnjem letu pričakuje proizvodnja travinjc v kooperaciji na travniški površini 450 ha. Glede nn odlok o pavšalni skočnini bo onemogočeno pripuščonje pleme-nic k zakotnim bikom, kar bo usodno vplivalo na zboljšanje kvalitete goveje živine.
Veterinarska postaja bo pripomogla k izboljšanju veterinarske službe, kar bo vsekakor imelo za posledice zmanjšanje števila obolelih živali. V zadružni dejavnosti bo važna naloga zadružnih organizacij, da se poveča članstvo in utrdi organizacijska dejavnost KZ. V mejah možnosti, ki jih daje specifičnost zemljišč, nalaga perspektivni plan K7. pomembno nalogo povečati proizvodnjo do največje meje. V načrtu je da bo v letošnjem letu osemenjenih 1100 plemenic nli 27 °/o več kakor lani.
Kmetijska proizvodnja posestev Jesenkovo in Bokalce se bo, kakor sc pričakuje, vrednostno povečala za 12 °/o nnsproti letu 1958. Do konca leta se bodo arondirnln. kakor je v načrtu vsa zemljišča SLP v k. o. Brezovica in sicer v dva kompleksa v velikosti 250 in 300 ha. Na novo urejenih obratih bodo posestva zgradila odprte hleve in uredila čredne pašnike. Kmetijska posestva imajo v načrtu, da bodo v letošnjem letu izvršila kompleksno melioracijo svojih zemljišč. V letu 1959 bodo združena kmetijska posestva na Barju v večjo gospodarsko enoto K tej gospodarski enoti se bo priključila tudi gozdna uprava Bistra. V naslednjih letih se bo za ureditev posestev, nekako do leta 1961. vložil znesek okoli 1 milijardo dinarjev. V letu 1959 bo iz zveznih in republiških sredstev zn gradnjo hlevov, za nabavo 400 glav plemenic in zn nujne stanovanjske gradnje, ki jili lin financiral 01.0 Linblinna iz svojih skladov na območin občine. vloženo skupno 162 milijonov dinarjev. 30"/« od tega zneska pa bodo vložila še posestva s posojili iz okrajnih skladov. Tako bo vloženo za zgraditev hlevov 30 milijonov, za gospodarske zgradbe 13 milijonov, za opremo 17 milijonov, zn melioracije 87 milijonov in za nnkim živine 52 milijonov dinarjev itd. V letošnjem letu se bo melioriraln površina okoli 500 lin nn območju Vnanjih goric, na območju Brezovice 200 ha, v Notranjih goricah okoli
100 ha. Vsa denarna sredstva bo Vodna skupnost zagotovila za melioracijo ljubljanskega barja.
VI.	poglavje
Trgovina, gostinstvo in turizem
Blagovni promet v trgovini se je med letom 1938 večal zelo različno, in sicer zaradi mnogih organizacijskih sprememb, pa tudi zaradi povečanja cen moki, sladkorju, tobaku itd. Trenutno deluje v občini grosistično podjetje Hrana, ter obrati drugih trgovskih podjetij. Čeprav je blagovni promet v letu 1958 močno presegel realizacijo prometa v letu 1957, je planirani promet v letu 1959 manjši za 4,6 °/o od dosežene realizacije v letu 1958, ki je znašala 4 milijarde 474 milijonov dinarjev. Razliko od 150 milijonov dinarjev je planiralo podjetje Mercator, ki pričakuje manjši uvoz, nekaj pa tudi zato, ker odpadajo naročila KZ. Plan blagovnega prometa trgovine na debelo je 4 milijarde dinarjev, trgovine na drobno pa 468 milijonov dinarjev. Taka realizacija se pričakuje brez povečanja števila delavcev in glede nn povečano kupno moč prebivalcev. V letošnjem letu se pričakuje tudi gradnja trgovskega centra na Opekarski cesti ter trgovskega centra v Rožni dolini. Pri oben gradnjah je kot investitor občina. Za začetek del trgovskega centra na Opekarski cesti bo najela občina dolgoročno posojilo iz občinskega družbenega investicijskega sklada v višini 2,5 milijonov dinarjev, za gradnjo trgovskega centra v Rožni dolini pa se predvideva sredstva iz okrajnega investicijskega sklada in drugih virov.
Trgovsko podjetje Mercator ima namen zgraditi skladišča v Tobačni ulici. Investicijska sredstva za te gradnje bo podjetje črpalo iz lastnih virov ter iz kreditov. Občinski ljudski odbor bo usmerjal organizacijo novih trgovskih in preskrbovalnih objektov v skladu z urbanistično ureditvijo mestnega dela občine. Pri tem bo moral upoštevati potrebe prebivalcev po sodobnejši in boljši ureditvi trgovin, ki bodo ustrezale povečani kupni moči in poboljšanju življenjskih razmer. V začetku leta 1959 je začel delovati novozgrajeni trgovski in gostinski obrat na Brdu. Zaradi boljšega koriščenja poslovnih prostorov naj svet za blagovni promet pregleda smotrnost uporabe obstoječih lokalov ter zagotovi njihovo uporabo za tiste namene, la katere najbolj ustrezajo.
Realizacija gostinskih storitev se je v letu 1958 gibala v višini 143 milijonov dinarjev. Plan za lefo 1959 predvideva pa 154 milijonov dinarjev, kar je zn 66/o več. Omeniti je treba, da bodo morala gostišča začeti s preurejanjem lokalov, tako da bodo imela kulfnrneiši in bolj sodoben zunanji videz. Tista gostišča, ki nimajo vpeljanih oziroma urejenih kuhinj, morajo urediti ku-li in je in nuditi gostom toplo hrano. Posebno se bodo morala v tem smislu potruditi gostišča, ki so ob prometnih cestah kot n. or. gostilna Križišče. Clinco. Otok Vis. Vrhničan. gostilna Podrožnik in še nekatera gostišča. Gostišča bodo morala pripraviti investicijske programe za preureditve Kolektivi bodo morali skrbeti za knlturnejšo postrežbo gostov. Občinske inšpekcije bodo morale dosledno izvajati ukrepe za kulturno delovanje.
VII.	poglavje
Obrt
Povečanje osebne potrošnje prebivalstva terja tudi od obrtne dejav-
Dosti povečano proizvodnjo in sto- storitev za 6,9% v primerjavi z le-ritve. V letu 1939 sc pričakuje pove- toni 1958. Razvoj bruto proizvoda je Čanje obrtne proizvodnje in obrtnih naslednji:
Indeks
1917	1916	1959	1958/57	1959/58
Obrt
Skupaj 1,462.165	1,637,463	1,751,03?	112	106,9
V primerjavi z letom 1958 je družbeni proizvod v celotni obrti povečan za 6,9%.
Večina delavnic ima premajhne prostore in pomanjkljivo strojno opremo, luko da ne morejo razvijati svoj,: obrtne dejavnosti v polni meri, kot lo zahtevajo potrošniki. Edina pot, ki nuj tako stanje zboljša, je ta, da • sestavijo podjetja in delavnice investicijske programe za adaptacije in rekonstrukcije prostorov oziroma za novogradnje. Pri tem se morajo obrtna podjetja in delavnice poslužiti olajšav določenih za talce obrate ter brez odlašanja začeti z najnujnejšimi investicijami, ki bodo neposredno povečale osebno potrošnjo prebivalstva. Ljudski odbor bo predvsem skrbel za razvoj storitvene dejavnosti obrti. Zn ta namen je v načrtu gradnja obrtnih storitvenih delavnic v okviru obrtnega centra v Rožni dolini s kleparsko ter elektroiinstnlatersko delavnico. Zn začetna dela bo uporabljeno 8 milijonov dinarjev iz občinskega investicijskega sklada. Za nakup opreme bo uporabljeno 1,300.000 dinarjev. Ta obrtni center bo nasproti trgovskega preskrbovalnega centra v Rožni dolini, kar bo za ta del občine velika pridobitev glede na potrebe prebivalstva. ki je sedaj od takih obratov precej oddaljeno. Posebno skrb je treba posvetiti vzgoji novih kadrov v obrtništvu. Primanjkuje vajencev za nekatere obrti, kot so: kolarji, kovači, krojači, mesarji, peki itd. Krivda za to je deloma na podjetjih in delavnicah ki ne skrbijo zadosti za vajence in z nepravilnim ravnanjem odvračajo vajence od poklica, ki so si ga izbrali. Deloma pa vpliva na to vprašanje tudi pomanjkanje stanovanj za vajence. Fluktnacija delavstva bo zmanjšana, če bodo podjetja bolj skrbela za svoje delavce in to bo gotovo pozitivno vplivalo na večjo storilnost dela.
Občinski ljudski odbor bo vodil skrbno in pravilno politiko pri odmeri pavšalnih obveznosti zn vsako delavnico posebej, tako da bo upoštevano stimulativno nagrajevanje po učinku dela. 'Odredbe novega zakona o nacionalizaciji poslovnih prostorov »or zemljišč za gradnjo stanovanj bodo nedvomno veliko pripomogle, da se bo obrtništvo razvijalo v korist skupnosti ter tako vplivalo na zboljšanje življenjske ravni državljanov.
Vlil. poglavje
Osebna potrošnja in družbeni standard
Razvoj osebne potrošnje je odvisen od izvršitve osnovnih nalog, ki šo postavljene s tem družbenim planom in sicer glede povečanja proizvodnje in narodnega dohodka, naraščanja storilnosti dela, politike zaposlovanja, organizacije tržišča ter razvoja obrtniških in gostinskih zmogljivosti.
Poleg ukrepov ki so določeni v prejšnjih poglavjih, bo potrebno storiti zlasti še naslednje:
—	dosledno bo treba izvajati kontrolo glede formiranja maloprodajnih cen in preprečevali njiliovo neupravičeno naraščanje;
—	vsklajevnti politiko cen zn ko-munnlnč storitve in glede najemnin ter lokalnih davščin;
— z ureditvijo trga in povečanim odkupom tržnih presežkov omogočiti boljšo preskrbo mestnega prebivalstva s kmetijskimi pridelki.
Pri razporejanju razpoložljivih investicijskih sredstev bo ljudski odbor, upošteval zlasti potrebe glede razširitve trgovske mreže na drobno, smotrno izkoriščanje kapacitet zn družbeno prehrano in glede razširitve obrtnih obratov ter servisov zn gospodinjske storitve.
Za uspešen in hiter razvoj družbenega standarda so v načrtu za območje občine v letu 1959 naslednje investicijske naložbe:
1.	razpoložljiva sredstva kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala v letu 1959 skupno okoli 194,4 milijonov dinarjev, kar je za okoli 50 milijonov več kot v letu 1958. Iz teh sredstev se bodo dajala posojila gospodarskim organizacijam in zavodom ter stanovanjskim zadrugam. Za nadaljevanje gradnje občinske stanovanjske stavbe bo uporabljeno 42 milijonov dinarjev, za gradnjo osnovnih šol na območju mesta Ljubljana 28 milijonov, zn gradnjo posameznih stanovanjskih hiš delavcev in za posojila hišnim svetom bo uporabljeno okoli 10 milijonov dinarjev:
2.	nadaljevalo sc bo z gradnjo občinskega zdravstvenega doma, za katerega bo potrebno zagotoviti v letošnjem letu okoli 80 milijonov dinarjev. Ta sredstva Se bodo zagotovila nekaj iz združenih sredstev gospodarskih organizacij, nekaj iz prispevkov zasebnih obrtnikov ter nekaj iz sredstev, ki so določena v okrajnem družbenem planu;
3.	na področju komunalne dejavnosti se pričakuje:
ureditev kolesarske steze ob Tržaški cesti, ki se bo finansirala v višini 25 milijonov dinarjev iz sredstev republiške uprave zn ceste;
iz istih virov se bo pričelo z rekonstrukcijo ceste ob Dolgem mostu, za kor je predvideno 40 milijonov dinarjev;
ob Cesti dveh cesarjev se bo pričelo z gradnjo vodovodne napeljave do industrijskih in kmetijskih obratov. Denarna sredstva v višini 11 milijonov dinarjev ho zagotovila Vodna skupnost za ljubljanski okraj z uvedbo izrednega prispevka za prizadeta podjetja (Plutal, Karto-nažnn tovarna. Objekt. Surovina in Jesenkovo);
v Notranjih goricah se bo nadaljevalo z nnpelinvo vodovoda, denarna sredstva bo deloma dala ob-čin/i. deloma Vodna skupnost ter prebivalci iz tistega kraja, ki so zainteresirani. da dobe vodovod;
zn boljšo preskrbo potrošnikov z električno energijo se bo dogradilo več trafo postaj, za kar bo uporabljenih iz občinskega stanovanjskega sklada okoli 12 milijonov dinarjev. Poleg tega se bo zn potrebe celotnega mesta, kakor tildi zn potrebe naše občine gradil daljnovod Kleče Mirje. Močnejši potrošniki električne energije z območja občine bodo morali z združevanjem denarnih sredstev in njihovih sklndov zbrati okoli 10,5 milijona dinarjev, da sc bo ta investicija lahko tudi
izvedla. Enake naloge imajo tudi dru^e mestne občine. Podjetje za PTT promet predvideva na območju naše občine razširitev telefonskega omrežja, s čimer bomo pridobili 300 novih telefonskih številk;
za postopno ureditev živalskega vrta bo vloženih 6 milijonov dinarjev iz sredstev OLO Ljubljana. Z deli pri ureditvi kopališča Kolezija se bo nadaljevalo in sicer iz sredstev, zbranih v skladu za zatiranje alkoholizma.
V	letošnjem letu se bo moralo pričeti s pripravami zn gradnjo nove osnovne šole v Trnovem;
4.	za zboljšanje preskrbe je pričel delovati v letošnjem letu dograjeni potrošniški center na Br'du. Poleg toga se bo pričelo z gradnjo potrošniških centrov v Rožni dolini in na Opekarski cesti. Denarna sredstva bodo zagotovljena deloma iz okrajnega, deloma iz občinskega investicijskega sklada. V Rožni dolini se bo pričelo z gradnjo obrtniškega centra, za katerega je predvideno iz občinskega investicijskega sklada 9,3 milijona dinarjev;
5.	v letošnjem letu je treba pričeti z intenzivnim delom za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti. V načrtu je ustanovitev stanovanjske skupnosti na terenu Tobačne tovarne. S pripravami za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti ter za gradnje ustreznih storitvenih obratov je treba pričeti oziroma nadaljevati tudi na drugih območjih občine. Terenske organizacije in občinski organi naj pripravijo pregled potrebnih sredstev ter ugotovijo možnosti kritja teh potreb iz sredstev občine in prebivalstva.
V	zvezi s poboljšnnjem življenjskih razmer, prebivalstva bo ljudski odbor posebno podpiral razvoj stanovanjskih skupnosti s tem, da bo nudil ustrezno strokovno pomoč, poslovne prostore, v mejah možnosti pa tudi finančna sredstva.
Poskrbeti je treba, da se v okviru razpoložljivih sredstev izboljša stanje in vzdrževanje cest. V ta namen naj sc predvidi tudi sodelovanje prizadetega prebivalstva s prostovoljnim delom.
Pričakuje se. da bodo sredstva zn gradnjo objektov družbenega standarda v čimvečji meri prispevale tudi gospodarske organizacije. Večji učinek bo pri tem mogoče doseči tudi z udeležbo neposredno zainteresiranega prebivalstva, bodisi s prostovoljnim delom ali s krajevnim samoprispevkom,
DRUG! DEL
PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH IX. poglavje Amortizacija
Vse gospodarske organizacije bodo plačevale v letu 1939 amortizacijo po stopnjah, ki je določena z zveznimi "predpisi.
X poglavje
Obrestna mera za sredstvo gospodarskih organizacij
Obrestna mera pa kateri se plačujejo obresti od sklada osnovnih
sredstev, znašajo za leto 1959:
a)	za Trgovsko podjetje »Hra-n.0< 2°/o. le obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev podjetja »Hrana«;
1>) za obrtna podjetja 2%. Te obresti gredo v občinski družbeni investicijski sklad.
Vsa ostala manjša obrtna podjetja in delavnice, komunalna obrt 1 ekarija na Brezovici in gostišča, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno, po domena h zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev, sklada obratnih sredstev.
zneska <lrin° V m^ah PQVŠnlnC^a
c)	zn splošno kmetijsko zadrugo Vnanje gorice 2%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev te kmetijske zadruge.
XI.	poglavje
Zemljnrina
Kmetijska posestva, splošna kmetijska zadruga in Gospodarska poslovim zveza ter Gozdarska poslovna zveza vlagajo od skupnega zneska zcmljarino 20 % v občinski družbeni investicijski sklad. Ostali del zeml jarine sc deli tako. kakor to določa družbeni plan okraj® Ljubljana.
Del zeml jarine, ki pripada občini od ostalih gospodarskih organizacij, se plačuje v proračun občine.
XII.	poglavje
Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij
Kmetijske organizacije in splošna kmetijska zadruga Vnanje gorice, vlagajo prispevek iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev.
XIII.	poglavje
Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo v letu. 1959 tiste gospodarske organizacije, ki jih določa občinski odlo» o dopolnilnem proračunskem Prl' spevku iz osebnega dohodka delavcev, ki je objavljen v Glasnik*1 okraja Ljubljana št. 98 z dne 23. dc' ceni b ra 1938.
XIV.	poglavje Občinska doklado
Občinska doklada od dohodke* od kmetijstva in od samostojnih P°' klicev bo glede nu določbo t. čleo* tretjega odstavka zakona o spr6' mtimbah in dopolnitvah temeljne?" zakona o občinski dokladi in o P°' sobnem krajevnem prispevku <T*r list FLRJ št. 52-892 z dne 31 decembra 19581 določil Mestni svet Ljl,“ ljanc.
XV.	poglavje Občinski prometni davek
Občinski prometni davek od Pr°' daje alkoholnih pijač in od prome* . na drobno se pobira in plačuje P. posebnih odlokih ObLO Ljubije11? Vič oziroma Mestnega sveta LiuD Ijana.
XVI.	-poglavje OBČINSKI SKLADI
I.
Občinski družbeni Investicijski sklad	. f
Sredstva občinskega družbenega investicijskega skladu so nnlo?eI1 pri Komunalni banki 600-704 v Ljubljani.
,ooo <f>e
Skupna sredstva tega sklada, ki se v letu 1959 lahko po-
rabilo, znašajo Ta sredstva bodo uporabljena v tele namene: za investicije v gospodarstvu za obratna sredstvu v gospodarstvu
Skupaj
41.53?
34.589
7.165
41.75?
Znesek, določen za investicije v gospodarstvu, se bo uporabil takole«
c) za udeležbo pri posojilu iz okrajnega, republiškega ali splošnega investicijskega sklada
b)	za razširitev družbenih delavnic v obrtništvu
c)	razširitev trgovske mreže č) za razvoj kmetijstva
d)	za posojilo proračunu ObLO Ljubljana-Vič
17.600 12.300 2.500 888 1.300
Skupaj 34.588
, Pri odobravanju posojil iz tega razdelka mora Komunalna banka do-P11! poprej mnenje pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. Ban-*Ja odobrava posojila, če dokaže posojilojemalec, da so investicije iz Naslova teh posojil rentabilne.
Posojila, ki jih odobrava banka iz tega sklada, zapadejo dne 31. de-C(?nibra 1939.
Znesek ki je določen za obratne namene, se bo dodeljeval tistim gospodarskim organizacijam, 'ki bodo dokazale, da so sposobne vračati Posojilo za obratna sredstva.
2.
Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš
Sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hi5> 0 naložena pri Komunalni banki 600-704 v Ljubljani.
« Skupna sredstva tega sklada, ki se v letu 1959 lahko porabijo, znanje 194,430.000 din in sicer:
?) ?0% od prispevkov v letu 1959 b) deblokirana sredstva iz leta 1958 o) vplačane anuitete o) vloge in posojila v kreditni sklad
Skupaj
96.163
24.940
28.325
45.000
194.430
k Razdelitev sredstev sklada izvrši upravni odbor. Uporabljala pa se yH‘o zQ gradnjo stanovanj, šol in drugih komunalnih naprav v občini.
y za , _______v _____-
nnčrtu je, da se bodo ta sredstva uporabila takole:
®) posojila gospodarskim organizacijam in zavodom h posojila politično-teritorinlnim enotam 9 Posojila stanovanjskim zadrugam c) posojila posameznikom posojila hišnim svetom
84.430
70.000
30.000
7.000
3.000
Skupaj 194.430
Občinski cestni sklad
baV,btv„ občmskega cestnega sklada so naložena pri Komunalni
6n ^upna sredstva tega sklada, ki se v letu 1959 lahko porabijo, zna-eJo 19,362.000 din in sicer:
" 40 °/o od priliva v letu 1939 prenosi iz leta 1958
" dotacija iz proračuna za vzdrževanje cest
^Porabljena pa bodo takole:
?! Za rekonstrukcijo in vzdrževanje ulic in cest ! ZQ vzdrževanje mostov za druga nepredvidena dela
1.972
2.103
15.300
Skupaj 19.375
Skupaj
16.375 1.500 1.500
19.375
XVII.	poglavje OBČINSKI PRORAČUN
na^tva občinskega proračuna v letu 1959 bodo znašala 253.098.000 Jtv ter bodo razporejena takole:
2' administrntivni proračun
3.	zft n,ctt°spodarske investicije dom • QCI-*e 7nv°dom, družbenim organizacijam, skln-
4.	za"!!. n druge obveznosti
5.	■'["računsko rezervo a obvezno 6 "/o rezervo
t 000 din
170.688
55.979 12 333 14 089
Skupaj 233.089
TRETJI DEL
DENARNA SREDSTVA OBČINE V LETU 1959 XVIII. poglavje
I.
Doh-,,.	Proračunska sredstva
^ ,lk' Proračuna:
2 Prebi>a'lstv ^ružkenega gospodarstva in dohodki od
^ ostn^^j državnih organov in zavodov 4 srla \ dohodki 5. prr,’slvnL 'z Posojil
^ 8redsiv„ dohodkov po proračunu iz preteklega leta a b /« proračunske rezerve iz leta 1958
Skupaj
» 000 din
228.109
1.986
4.720
1.300
6.718
10.256
253.089
II.
Sredstva skladov 1. Občinski družbeni investicijski sklad.
V letu 1959 se bodo natekla v ta sklad sredstva iz naslednjih virovi
v 000 din
a)	13 % občinske doklade od kmetijstva	3.133
b)	45% taks na priprave za proizvodno in hibridno
koruzo	176
c)	20% zemljarine od kmetijstva in kmetijske zadruge	400
č) 25 % prispevek od dohodkov gospodarskih organizacij 17.491
d)	prispevek od dohodkov ostalih gospodarskih organizacij 25.023
e)	obresti od sklada osnovnih sredstev, gostinskih, obrtnih
in komunalnih podjetij in delavnic	403
f)	obresti od skladov obratnih sredstev gostinskih, obrtnih
in komunalnih podjetij in delavnic	153
g)	obresti od kreditov na osnovna in obratna sredstva	2033
Skupaj 48.832
Sredstva, ki se stekajo v ta sklad v letošnjem letu, lahko uporablja banka za dajanje posojil gospodarskim organizacijam za njihove obrat-, ne sklade po poprejšnjem odobrenju ustreznega sveta občine.
Rok za vrnitev posojil traja lahko le do konca leta 1959.
2. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. . Predvidevamo, da se bodo v letu 1939 zbrala v ta sklad sredstva iz naslednjih virov:
v 000 din
a)	del prispevka iz gospodarstva in izven gospodarstva 159.205
b)	dohodek od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš	2.000
Skupaj 161.205
15% odvod v republiški stanovanjski sklad od zneska 158,847.000	23.827
Ostane v občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš	137.379
c)	deblokirana sredstva iz leta 1959.	24.940
č) vplačane anuitete	28.325
- d) vloge in posojila v kreditni sklad	.	45.000
*	Skupaj 235.643
Od tega zneska odpade na:
30% blokncijn (od zneska 137,378.000 din)	41.213
za uporabo v letu 1939	194.430
3. Občinski cestni sklad.
Pričakuje se, da se bodo v letu 1959 zbrala v ta sklad sredstva iz naslednjih virov:
• 000 din
a) prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastni-
kov cestnih vozil	3.620
b)	30 % tnksc^od vprežnih vozil	500
c)	občinska taksa od motornih vozil	gio
č) neizčrpana sredstva iz leta 1958	224
d)	sproščena blokacija iz leta 1958	1,579
e)	dotacija iz proračuna občine	15.300
Od tega meška je,	Sk“Pai ®1”5
60% blokirano od priliva v letu 1959 (a + b + c)	2.958
XIX. poglavje
Svet za družbeni plan in finance občine je pooblaščen, da daje tolmačenje za izvršitev tega družbenega plana.
XX. poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1959.
Štev. 06/7-30-3/2-1959.
Datum: 27. marca 1959.	.	Predsednik
občinskega ljudskega odboraf
Ignac Voljč 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
367.
Na podlagi 12. člena, 1. odstavka 15. člena in 2: točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) in 25. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 19^p sprejel
ODI.OR
0 obveznem zbiranju in odvozu smeti in odpadkov in o uporabi javnih odlagolišč v občini Ljnbljnno-Riidnik
I. Splošne določbe 1. člen
Na mestnem območju občine Ljubljana-Rudnik so uvede splošno
obvezno zbiranje in odvoz smeti io’ odpadkov iz gospodinjstev in poslovnih prostorov in odpadkov iz drugih virov ter obvezna uporaba javnih odlagališč.
2.	člen
Mestno območje občine Ljubljana Rudnik v smislu tega odloka določi svet, ki je pristojen zn občo upravo, na sporazumen predlog sanitarne inšpekcije in komunalnega podjetja »Snaga< v Ljubljani.
3.	člen
V sestav smeti ter odpadkov spadajo:
1.	iz gospodinjstev, od snnž.enjtf poslovnih in upravnih prostorov:
n) odpadki, ki nastanejo v zvezi s pripravo jedil;
b)	pepel iz štedilnikov, lončenih, železnih in podobnih peči;
c)	odpadne konservc, porcelan, steklenice, keramika in drugo steklo, razen večjih in trdih predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali prevozne naprave;
d)	odpadki od čiščenja dimnikov In štedilnikov;
c) odpadki vseh vrst kovin, tekstilnega blaga ipd., ki se nabirajo v gospodinjstvu;
f) prepisno sežgani, fakultativno kužni odpadni material zdravstvenih zavodov, ustanov in gospodarskih organizacij.
2. iz drugih virov:
h), odpadni gradbeni material (strešna opeka, zidarski odpadki), ostr.nki ometov in drugi odpadki, ki Izvirajo iz popravil in remontov;
b)	kamenje, pesek, blato, odpadno listje, plevel, slama ipd.;
c)	ogorki iz centralnih kurjav za ogrevanje stanovanjskih, poslovnih oziroma upravnih prostorov;
d)	odpadni premog in dvoriščne Smeti;
e)	ostali odpadni material s kvarnim kemijskim učinkom, ki je zdravju nevaren in se ga zbira na posebnih mestih, odobrenih po pristojni sanitarni inšpekciji.
4.	člen
Glede na izvor in obseg oziroma vrsto smeti ter odpadkov in na njihovo epidemiološko nevarnost, je razlikovati smeti ter odpadke:
n) iz gospodinjstev,
b)	iz poslovnih oz. upravnih prostorov negospodarskega značaja in
c)	iz poslovnih oz. upravnih prostorov gospodarskega značaja.
5.	člen
Kot poslovni prostor po tem predpisu se smatra vsak poljubno zgrajen prostor, namenjen za kakršnokoli javno dejavnost in ne služi izključno v stanovanjske namene, pri čemer se upošteva tudi površina hodnikov, stopnišč, drvarnic, hlevov in drugih prostorov, ki spadajo v sklop poslovnega prostora. Elementi, ki sestavljajo stanovanjske prostore so razvidni iz predpisov o točkovanju iz 1 1934 in se ugotovijo v skladu z načeli in po evidenci pristojnega stanovanjskega organa.
Za novo zgrajene stanovanjske in poslovne prostore pošilja upravni prgdn ki je pristojen zn gradbeništvo. gospodarski organizaciji, ki izvršuje po tem odloku predpisano dejavnost, v prepisu zadevna uporabna dovoljenja.
II. Zbiranje smeti ter odpadkov
6.	člen
Hišni sveti zasebni lastniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni zbirati smeti ter odpadke, navedene v 'i. točki 3. člena tega odloka, v zato določene tipske smetnjake.
Smetnjaki so nameščeni praviloma v pritličju zgradbe, blizu vhoda in v zaprtem prostoru, ki leži po možnosti v nivoju pločnika ter ob cestni strani zgradbe, tako da so čim laže dostopni zn naložitev.
Le izjemoma se lahko premesti smetnjake na manj dostopna mesta, vendar sporazumno med stranko in podjetjem. Polog redne tarife mora stranka nlnčnfi tudi stroške. nastale zaradi zamudneišega
VSEBINA
J63 Odlok o prorafunu zn Irto 1959 nbfinr
LJuMjnnn-Vič
366 Družbeni plim za telo 1919 obfine Ljubljana-Vič
$67 Odlok o obveznem zbiranja In odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi javnih odlngnlitf občine Ljubljana Rudnik Ravni, delovnih mest v upravi obJinj - Ljubljana Moite
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1918,
ali težjega dostopa do smetnjakov, kot dodatno plačilo, ki ga določita pogodbeni stranki sami.
7.	člen
Pri zbiranju smeti ter odpadkov so hišni sveti, lastniki hiš in stanovalci oziroma uporabniki prostorov ali od njih pooblaščene osebe dolžne odlagati po možnosti gorljive odpadke v sežganem stanju, skrbno odpirati in zapirati smetnjake, ki morajo biti stalno zaprti in paziti, da se ne onesnaži okolica smetnjaka.
8.	člen
Upravni organi in lastniki hiš morajo uporabljati tipske smetnjake.
Uporabniki proslovnih oziroma upravnih prostorov morajo nabaviti sami smetnjake za svojo uporabo.
Za stanovanjske zgradbe, ki so v družbenem upravljanju in so oproščene dajatev po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi najemnin in skladih, odločajo o prošnji njihovih upravnih organov za sodelovanje pri nabavi smetnjakov pristojni organi.
9.	člen
Svet za gradbene in komunalne zadeve in sanitarni inšpektorat ObLO Ljubljana-Rudnik se pooblaščata, da pripravita pravilnik za izvajanje tega odloka, upoštevajoč estetske, funkcionalne in sanitarno-higienske vidike.
10.	člen
Gospodarska organizacija, ki obrtoma opravlja dejavnost po tem odloku, kakor tudi stranke, katere v lastnem delokrogu odvažajo zbrane smeti in odpadke, in imajo v to svrho predpisana sredstva in osebje s potrebno zaščitno opremo no razpolago, so obvezne priskrbeti napravo za čiščenje in pranje smetnjakov.
11.	člen
Smeti in odpadke iz 2. točke 3. člena lega. odloka je treba zbirati In pripraviti za odvoz na krajih, ki ne kvarijo zunanjega izgloda mesta.
Odložene smeti ter odpadke na pločnikih ali na cesti (ulici) se mora odstraniti najkasneje v dvanajstih urah po odložitvi.
III.	Način odvažanja
12.	člen
Smeti ter odpadke iz smetnjakov ali lesenih zabojev se mora odpeljati 3-krat tedensko. 2-krnt nn teden pa le tam, kjer to dovoljujejo krajevne potrebe in ne nasprotuje sanitarnim predpisom.
Odpadke iz 2. točke 3. člena se mora odpeljati v sporazumno določenih rokih s hišno upravo za koristnike stanovanjskih in poslovnih prostorov, uporabnikom poslovnega prostora ali s hišnim lastnikom.
Cc ni tozadevnega sporazuma, se morajo smeti in odpadki odstraniti najkasneje v oseminštiridesetih urah po prejetem nalogu.
13.	člen
Odpadke ki nastajajo pri proizvodnji. predelavi in gradbeni dejavnosti. lahko odpelje stranka, proizvajalec sam v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi če tn material zaradi procesa razkrajanja ne mn-vzrnčn zdravju škodljivega vpliva.
Cena za naročeni odvoz odpadnega materiala iz prvega odstavka tega člena se določa sporazumno med pogodbenima strankama.
Odpadni material se mora odlagati v javnih odlagališčih.
14.	člen
Odvoz mora ustrezati funkcionalno higienskim pogojem.
IV Javna odlagališča
15.	člen
Javna odlagališča (deponije) določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, sporazumno s sanitarnim inšpektoratom, vzdržuje in upravlja jih komunalno podjetje »Snaga«. Ta skrbi za pravilno in redno izravnavanje terena, za zasipavanje organskih odpadkov z nc-organskirrr materialom, za desinfek-ciio, desinsekcijo in deratizacijo na odlagališčih.
Javna odlagališča sp splošno obvezna za deponiranje vseh vrst odpadkov po 3. in 13. členu.
Pri izbiri zemljišč za odlagališča se mora uporabiti sanitarno-higicn-ske predpise za zaščito ljudi in okolice.
V. Tarife
Za nakladanje, odvoz in deponiranje smeti ter odpadkov, kakor tudi odpadkov iz drugih virov po
2.	točki 3. člena in za deponiranje odpadnega proizvodnega materiala iz 13. člena velja tarifa, ki jo za komunalna podjetje »Snaga« predpiše občinski ljudski odbor Ljub-ijana-Center.
17.	člen
Tarife za odvoz in deponiranje smeti ter odpadkov so dolžni plačati:
a)	hišna uprava v breme stanovalcev, lokalov in organizacij v zgradbah, ki jih upravljajo hišni sveti;
b)	gospodarske organizacije, ustanove, zavodi in druge organizacije za zgradbe, ki jih uporabljajo in
c)	zasebni lastniki zgradb, katere niso vključene v stanovanjsko skupnost.
VI. Nadzor
18.	člen
Nadzor nad smetnjaki in lesenimi zaboji ter nad odlaganjem, odvozom in deponiranjem smeti ter odpadkov iz 3. člena, odpadnim proizvodnim materialom iz 13. člena ter nad njihovo vsebino, opravlja sanitarni inšpektorat.
Vil. Kazni
19.	člen
Kršilci določb 6. do 15. člena tega odloka se kaznujejo za prekrške po 6.. 10. in 11. členu odloka 01.0 Ljubljana o javnem r.edu in miru za okraj Ljubljana (»Glasnik« št. 14/56).
Za uvedbo upravno kazenskega postopka in zn izrekanje kazni po
tem členu je pristojen sodnik za prekrške ObLO Ljubljana-Rudnik
VIII.	Končne In prehodne določbe
20.	člen
Dovoljenje za izvrševanje dejav* nosti po tein odloku izdaja na predlog’ sanitarnega inšpektorata pristoj-ni organ.
Dejavnost zbiranja, odvoza in odlaganja smeti na območju občin® Ljubljana-Rudnik vrši komunalno podjetje »Snaga« v Ljubljani.
21.	člen
V predelih, kjer še ni nameščenih predpisanih smetnjakov, zbira* jo upravni organi in lastniki zgradb smeti in odpadke začasno na do sedaj dovoljen način.
22.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka pr®' neha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov iz gospodinjstev in drugih V1T rov, ki je bil sprejet na seji ObLv Ljubljana-Rudnik dne 13. dccembf8 1958. leta.
23.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dne®1 objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Stcv.: 01/1-2274/1-59.
Ljubljana, 30. junija 1959._ Predsednik
občinskega ljudskega odbora1 Anton Zupančič 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Razpis
Komisija za uslužbenske zadev® občinskega ljudskega odbora Ljub' Ijuna-Moste razpisuje sledeča da* lovna rhestn:
1.	načelnika oddelka za narod;1®
obrambo — višja strokovna lZ' obrazba;	■ j
2.	referenta v oddelku zn narod* no obrambo — srednja strokov’1® izobrazba.
Plača s položajno plačo po d®j ločbnli zakona o javnih uslužbence in občinskega odloka o položaj111 plačah.	,
Prošnjo vložite na občinski Uu£ ski odbor Ljubi jana-Moste 0 10. septembra 1959.
Komisija
za uslužbenske zadev® !
Zaključni račun -ČREVARNE«, Ljubljana, Poljanska 95
Povprečno te bilo v letu 1938 zaposlenih 42 oseb. Realizacija Je 135.000.000. Pod,etl Izvaža v Nemčijo. Italijo, Avstrijo in Francijo.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra I95R	PA^
Zrno Naziv postavke	Znesek v	d-1 n	Zap Na» v postavke	Zlit* - • v oooj
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	23.46*
1 Osnovna sredstva	20.082	l. Sklad osnovnih sredstev	
2. Denarna sredstva osnov-		2. Drugi viri osnovnih sredstev	-
nlh sredstev	223		
		B Viri sredstev skupno	
B. sredstva skupne		porabe 3. Sklad skupne porabe	1.11*
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne	-	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe		C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	-
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	ta.iil
0. Skupna obratna sredstva	2.460 -	sredstev	
D izločena sredstva		D. Rezervni sklad	
		in drugi sklatil	
6 Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad In drugi	1.269
nega sklada In drugih		skladi	
skladov	4.59)	8 Viri nerazporejenih	«55
T Denarna sredstva neraz-		sredstev	
porejen Itj sredstev	-	E Vlil sredstev	
E. sredstva v obračunu		v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti	- 4.05*
In druga aktiva		za obratna sredstva	
6. Kupci In druge terjatve	14.331	10. Dobavitelji ln druge	8.03’
6 Druga aktiva	10.774	obveznosti tl. Druga naslva	
Skupni .	32 497	Skopal:	
Računovodja.	Predsednik UO:	i> rok tor.
Žnidarič Danica	Krč Draga	Boh Stanc
Zaključni račun podjetja za projektiranje »AGROBIRO«, Ljubljana dejavnost podjetja je: izdelava investlc. programov, ureditvenih načrtov, projektov visokih in nizkih gradenj itd,
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1958	PASIVA
Zap
št.
Naziv postavke
A.	Osnovna sredstva k Osnovna sredstva *• denarna sredstva osnovah sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
T Sodstva skupne porabe *• Denarna sredstva skupne Porabe
C.	Obratna sredstva
• Skupna obratna sredstva
O Izločena sredstva
■	Denarna sredstva rezerv-P,e8a sklada in drugih
I skladov
■	Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
>redstvn v obračunu in druga aktiva 1 Kupci in druge terjatve 1 Druga aktiva
^	S k u p a i
Znesek v 000 din	Zap Naziv postavke	Znesek v 000 din
S.S24	A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	6.730
	2. Drugi viri osnovnih sredstev	m
	B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe	e
e	4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev	
	5. Sklad obratnih sredstev	243
2,034	6. Drugi viri obratnih sredstev	1.078
	D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi	156
116	8 Viri nerazporejenih sredstev	2.051
61	E Viri sredstev	
	v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva	4.000
18.424	10. Dobavitelji ln druge	7.700
	obveznosti	
3	11 Druga pasiva	4.536
26 506	Skupni	26.506
Zaključni račun BIROJA ZA LESNO INDUSTRIJO, Ljubljana
Podjetje projektira za potrebe lesnoindustrijskih podjetij. Finančni plan Je bil presežen za 14 % z minimalnim, povečanjem delovne sile. Fluktuacije ni bilo.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
	Znesek	Z it p	..	,	Znesek
st	Naziv postavke	v 000 din	Nazi v postavke	v 000 din
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
L Osnovna sredstva	1.573	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Drugi viri osnovnih	2.097
8. Denarna sredstva osnov-	689	sredstev	66
nth sredstev		B. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne porabe		porabe 3.	Sklad skupne porabe 4.	Drugi viri sredstev	40
9. Sredstva -skupne porabe		skupne porabe	
1. Denarna sredstva skupne porabe	81	C. Viri obratnih sredstev 3. Sklad obratnih sredstev	500
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
6. Skupna obratna sredstva	1.370	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		in drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad ln drugi	43
nega sklada in drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz-	66	skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev	1.052
porejenih sredstev	e	E. Viri sredstev	
		v obračunu in druga pasiva	
E. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
in druga aktiva		za obratna sredstva	
8. Kupci In druge terjatve	1,365	10. Dobavitelji ln druge obveznosti	201
0. Druga aktiva	377	11. Druga pasiva	1.364
Skupaj:	5.362	Skupaj	5.362
Računovodja:
RrmiaS It
Piedsednlk UO.
Ing. Smole Bogdan
D. rektor:
Brrnot Živko
Računovodja.
Lampič Anica
Predsednik UO:
ing. Henrik Maganja
Direktor:
Ing. Oskar Jug
Zaključni račun trg. podjetja z živili »ROŽNIK«, Ljubljana, Titova 18
vbdjetje je bilo ustanovljeno 1. marca 1952 ter ima 18 poslovalnic. Promet je znašal ‘etu 1958 317.291 014 din. Povprečno je bilo zaposlenih 57 delavcev in uslužbencev.
ARTIVa	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
Zap
št
Naziv postavke
Znesek v 00(. di n
t A. Osnovna sredstva j Duhovna sredstva
enarna sredstva osnov-
nlh sredstev
B" sredstva skupne
I. Dfvf'stVa skupne porabe Po"abea 8redstva sKuPne
I D. Obratna sredstva
’ “kupna obratna sredstva
6 D izločena sredstva
Dcnnrna sredstva rezervna sklada ln drugih
I ttadov
cnarna sredstva nerazkrojenih sredstev
sredstva v obračunu t. !() ‘n druga aktiva
t.	ln druge terjatve
0ru8a aktiva
S k u n a 1
porabe
8.946
1.871
121
33.347
1.536
154
5.228
<34
51.737
Zap
št
Na/, v postavke
A. Viri osnovnih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
3.	Sklad skupne porabe
4.	Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
5 Sklad obratnih sredstev
6.	Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad in drugi skladi
7.	Rezervni sklad ln drugi skladi
8	Viri nerazporejenih sredstev
E V’lrl sredstev
v obračunu in druga pasiva
9	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10.	Dobavltelli In druge obveznosti
11.	Druen pasiva
Skopal-
Znesek v 000 din
8.701
4.116
220
1.650
1.285
20.608
16.353
28
51.737
Računovodja.
Lavrač Vera
Pieclsedmk UO:
Sušnik Jože
D rektor:
Dolničar Janez
Kedn'*U(n* rač«n ateljeja za arhitekturo »AZA«, Ljubljana, Cankarjeva 5
Sevi . 0 1F K< 1 _	_	.	...	...	.	.	.	...
8o<Seigv|® bito zaposlenih 14 uslužbencev, poleg tega pa še povprečno 30% zunanjih v-strokovnjakov. S to delovno silo smo dosegu 30,664.019 din realizacije
BILANCA na dan 31 decembra 1959	PASIVA
zšp
Ni,z
'v postavke
1 0sn°Vr1?H ,U ,redstva"
Denar^ sred*tva nih 8reclstevdStVa osnov"
t 6 ‘re^tva 'kupne
i' Sred«. Doral>e
bo?ar,'>a vet??* P01-®11* Porabe” sredstva skupne
8 SkuCn^atn« sredstva
8 Ohpat>.
sredstva skupne
ikucna"!'tl!n ,redstva
D obratna sredstva
1 {Sara!**"* ,rFd»tva
sg.srpdstva rezerv-
f. K IftdAa.	ln rtninlh
• h Uv	VUU^Ul
neraz-
Nra ^8e ,erlatve
s k u p a j i
^afrunovočUa:
UvK Marija
Znesek v 000 din	Zap Naz v postavke	Znesek v 000 din
1,706 1	A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	2.072
	L Drugi viri osnovnih * sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe	26
16	4. Drug! viri sredstev skupne porabe	
	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	657
2.260	6. Drugi viri obratnih sredstev	
	I) Rezervni sklad	
	In drugi skladi 1. Rezervni sklad ln drugi skladi	-	160
177	8. Viri nerazporejenih	
	sredstev	535
2.271	E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 0. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge	
e 6.561	obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj:	”1 6.361
Predsednik UO:
Ing. Paškull® Ivo
Direktor:
Ing. Medved Ivo
Zaključni račun trg. podjetja »PLANINA«, Domžale
Podjetje je v primerjavi z letom 1957 v letu 1958 povečalo realizacijo za lotni dohodek pa za 36 % ln čisti dohodek za 12 %.
AKTIVA
BILANCA na dan 31 decembra 1958
25%, cen PASIVA
r-)v	Naziv postavke	Znesek v OOC din	Z>‘t'	Naz v postavke	Znesek v 000 ctii^
A Osnovna sredstva	12.832	A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	11,453
2. Denarna sredstva osnov-		2. Drugi viri osnovnih sredstev	2.10T
nlh sredstev	817	B. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe 3. Sklad skupne porabe	<8
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva		4.	Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5.	Sklad obratnih sredstev 6.	Drugi viri obratnih	2,148
5. Skupna obratna sredstva	43.427	sredstev	
D izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezerv-		D. Rezervni sklad in drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada ln" drugih		skladi	1.587
skladov	1.481	8. Viri nerazporejenih	
t Denarna sredstva neraz-		sredstev	205
porejenih sredstev E. sredstva v obračunu In druga aktiva		E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva	23.474
6. Kupci in druge terjatve	3.830	10. Dobavitelji ln druge obveznosti	22.700
9 Druga aktiva	894	11. Druga pasiva	1.441
Skupaj:	65.261	Skupaj:	65.261
Računovodja
Kmetič Stefan
Predsednik UO:
Zevnik Franc
D. rektor:
Zabnlkar Metod
Zaključni račun »MOTO UNION«, Ljubljana, Vošnjakova 14
V letu 1958 le pri povprečnem številu 27 zaposlenih podietje doseglo promet v višini
210.275.504 din.
AKTIVA
II11. A N C A na dan 31 decembra 1938
PASIVA
'V1,1 Naz v postavke
A Osnovna sredstvo 1 Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
I. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
l. Skupna obratna sredstva
D Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov
t. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
B. sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 0. Druga aktiva
Skupaj:
Znesek v 000 din	Zap Naz v postavke	Znesek. , v 000 din
13.816	A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	14.969
	2. Drugi viri osnovnih sredstev	2.638
3.040	B Viri sredstev skupne	
	porabo 2. Sklad skupne porabe	785
T54	4.	Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5.	Sklad obratnih sredstev	151
12.364	6. Drugi viri obratnih sredstev	3.064
	D. Rezervni sklad ln drugi skladi 1 Rezervni sklad til drugi skladi	2.729
2465	8 Viri nerazporejenih	
	sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 0 Kratkoročni krediti za obratna sredstva	13.680
24.523	10. Dobavitelji ln druge	
7.159	obveznosti	25.320
	11. Druga pasiva	785
64 121	Skupaj:	64.121
Računovodja:
- Simona Tomšič
Pi edsedaiik UO:
Evgen Mahorčlč
Drektor:
Nande Sinkove«
Zaključni račun »VRVARNE«, Ljubljana, Trubarjeva 29
•odjetje posluje od 1. julija 1954 in se bavl s prodajo žime, volne ln trave (morske 1 jezers ce) na debelo ter s prodajo vrvarskih. izdelkov ln raznega tapetniškega
blaga na drobno.
^.KTIVA	BILA	N C A na dan 31 decembra 1958		PASIVA
	Znese*		Znesek
Mb/ - tn »M ji v ki	v Ane d’i	Nhz v pos-tavke	v ono d* n
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	2.716	L. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih	3.539
1. Denar na sredstva osnovnih sredstev	826	1	sredstev B Viri sredstev skupne	
B sredstva skupne		porabe	
porabe		3. Sklad skupne porabe	1
1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne		skupne porgbe	-
porabe	i	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	2.408
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
B. Skupna obratna sredstva	20.195	sredstev	12.104
		D Rezervni sklad	
O Izločena sredstva		In drugi skladi	
6 Denarna sredstva rezerv		1. Rezervni sklad ln drug!	
nega sklada in drugih		skladi	1.262
	1.212	H Viri nerazporejenih	
f Denarna sredstva ne raz-		sredstev	1.000
porejenih sredstev		E Viri sredstev	
		v obračunu in druga pasiva ,	
E. sredstva v obračunu		o Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	7.000
B. Kupci in druge tenatv*	12.544	10 Dobavitelji ln druge	
		obveznosti	10.107
I I »	316	it Druga pasiva	301
Skupni	37.81?	Skupni	37.812
Km unovodja	tnedsedruk UO	D.rektor;
Julijana Valant	Nande Vergles	Franjo Skočir
Zaključni račun »PROJEKTIVNEGA ATELJEJA«, Ljubljana
Poslovno leto 1958 le uspešno zaključeno. Plan Je presežen za 7%, Povprečno Je
bilo zaposlenih 43 oseb.
AKTIVA	BIL.ANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
Zap			Znesek
Naziv postavke	v 000 din	Naz v postavke	v ooo din
A Osnovna sredstva		A. viri osnovnih sredstev	3.577
1 Osnovna sredstva	6.135	l. Sklad osnovnih sredstev	
1. Denarna sredstva osnov-		2. Drugi viri osnovnih sredstev	G53
nlh sredstev			
		B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		3. Sklad skupne porabe	011
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne	-	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	949	C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev	3 137
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	1.327
8. Skupna obratna sredstva	8.262	sredstev	
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		lil drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada ln drugih		skladi	223
skladov	204	8 Viri nerazporejenih	8.063
T. Denarna sredstva neraz-		sredstev	
porejenih sredstev	639	E Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
E, sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	613
8. Kupci ln druge terjatve B. Druga aktiva	15.623 140	10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva	4.041 2.130
Skupaj	26.852	S k u p a i	26.832
Računovodja.	Predsednik DO:	D rektor;
Milan Sušnik	Ing B. Gvardijančič Ing. S. Lapajne - Obla11
Zaključni račun trgovine z barvami In laki »KARMIN«, Ljubljana,
Resljeva 1
Trgovina je pričela poslovati kot samostojna organizacija 1. julija 1954. V letu 1958 Je bilo v trgovini zaposlenih 10 delavcev ln 4 vajenci. Delavski svet tvori celoten
kolektiv.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
Nh/iv postavke	Znesek v aoo din	Zap Naz v postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
l Osnovna sredstva	1.208	l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih	1.225
1 Denarna sredstva osnov-			
nlh sredstev	17	B Viri sredstev skupne	
		porabe	
porabe		1. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev	13
f. Sredstva skupne porabe		skupne porabe	
L Denarna sredstva skupne porabe	11	C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev	421
C. Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
1 Skupna obratna sredstva	9433	sredstev	11.551
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		ln drugi skladi	
8. Denarna sredstva rezerv-		l. Rezervni sklad In . drugi	
nega sklada tn drugih		skladi	1.020
Skladov	932	1 Viri nerazporejenih	
f. Denarna sredstva neraz-		sredstev	198
porejenih sredstev		E Viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
E. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
ln droga aktiva		za obratna sredstva	
8. Kupci ln druge tenatve	6.284	to. Dobavitelji ln druge obveznosti	3.481
i 1 3k		11 Druga pasiva	
Skupaj	17 927	S k u n a i	17. 927
uarunovodja	Predsednik UO	Direktor.
Podgoršek Jožica	Ban Stane	Paljevec Cveto
Zaključni račun »SANITARIE«, Ljubljana, Miklošičeva 17
Podjetje se bavl s prodajo zaščitnih sredstev za delavce pri delu ln sanitetnega materiala. Zaposluje 8 oseb. Plan Je bil prekoračen. Obveznosti do skupnosti so
bile poravnane.
AKTI v A	BILANC A na dan 11 decembru 195*	PASIVA
Z.h S'
v jj /1 \ Mitsl- vkr-
Znesek	Za»-
v -w <i4r	$«

tMKtflvke
Znesek v '*W d n
A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva t Denarna sredstva osnovnih sredstev
B sredstva skupne porabe
1. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe
C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva
D Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov
I Denarna sredstva oeraz-porejenih sredstev
E. sredstva v obračunu lt> druga aktiva B. Kupo tn druge terjatve 9 Druga aktiva
-f k o n s •
	A. viri osnovnih sredstev	
969	t. Sklad osnovnih sredstev	969
	L Drugi viri osnovnih sredstev	
	B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe	81
82	1 Drugi viri sredstev skupne porabe	•
	C. Viri obratnih sredstev	
	i Sklad obratnih sredstev	488
19.83?	6 Drugi viri obratnih sredstev	—
	D Rezervni sklad In drugi skladi i "Rezervni sklad In drugi1 skladi	744
625	i Viri neru7.r>oreienlh	
	sredstev	196
-	E Viri sredstev	
	v obračunu ln druga pasi ve 9 Kratkoročni krediti zn obratna sredstva	17 857
15 890	'0 Dobavitelj, tn druge	
	obveznosti	17.062
	i Druga na siva	
17 W	S k " n * 1	17 ir,8
rtaCuiiovuoia	FiefUfflmk uo.	u ivktor
ZdcSar Malči	Cruobori Iva	Dcrmastia Franc "
Zaključni račun podjetja »DENTAL«, Ljubljana, Titova 25
Dosežen promet 194,040.000 din. Delavcev ln uslužbencev 14.
AKTIVA	BILANCA na dan $1 decembra 1958	PASlV*
Zap gt	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zap Nhz v postavke	Znese* v aoo d'c
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	15.655	t. Sklad osnovnih sredstev	3.035
8. Denarna sredstva osnovnih sredstev	2.180	2. Drugi viri osnovnih sredstev	15.263
		B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
		3. Sklad skupne porabe	
8. Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne	8.160	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	3.160
porabe		C. Viri obratnih sredstev	
		3 Sklad obratnih sredstev	239
C. Obratna sredstva		6 Drugi viri obratnih	
1. Skupna obratna sredstvo	2.031	sredstev	47.900
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi -	
8. Denarna sredstva rezerv.		i. Rezervni sklad ln drugi	4.369
nega sklada ln drugih		skladi	
skladov	4.064	s Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neraz-		sredstev	5lv
porejenih sredstev	542	E viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
K. sredstva v obračunu		0 Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	
8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva	9.625 43.685	to Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druga oaslva	8.343 1.015
S k u p a j i	80.942	d k ti d a i	60.947^
Računovodja	Predsednik UO.	D rektor
Vlasta Grafenauer	Tomašcvtč Ivanka	Vaehcr UlMia
Zaključni račun podjetja »ELEKTROMEOICINA«, Ljubljana,
Slomškova i	».
Podjetje Je bilo ustanovljeno leta 1954. Povprečno zaposluje 67 delavcev In 1,5 gll bencev. V letu 1958 Je znašal celotni dohodek 73,823.914 din. Proizvodni plan le
prekoračen za 27.3 9t.
PAsrvJ
AKTIVA
BILANCA na dan 31 decembra 1958
Naziv ostavke	Znesek v oor dih	Zap Nhz v postavke	Z iu-^ v ooč ^
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	5.534
1 Osnovna sredstva	16.914	1. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih	
2. Denarna sredstva osnov-			11.559
nlh sredstev	161	B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne porabe		porabe 3. Sklad skupne porabe	18
		4. Drugi viri sredstev	
S Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne		skupne porabe	
porabe	10	C. viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev	8.48»
C. Obratna sredstva		0. Drugi viri obratnih	7 6č3
B. Skupna obratna sredstva	65	sredstev	
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
6 Denarna sredstva rezerv-		l. Rezervni sklad lil drugi	l.l6<
nega sklada In drugih		skladi	
skladov	1.074	» Viri nerazporejenih	
T Denarna sredstva neraz-		sredstev	
pore tenih sredstev	-	E Viri srcdslev	
		v obračunu In druga pasiva	
B. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	M31
ln druga aktiva		za obratna sredstva	
B Kupci In druge terjatve	14.955	10. Dobavitelji In druge	,0.07«
9 Druga aktiva S k u p a t	28.937 62.101)	obveznosti U Druga oaslva 8 k u n a i	13.2«’
Računovodja
ticlnvarzbartl Karl
Predsednik UOi
Frcncc Vlado
D it-ktori
2un Milan