TRST, nedelja 27. oktobra 1957
Milansko socialistično glasilo «Avanti!» je objavilo stvarno oceno jugoslovanske zunanje politike v zvezi z naj novejšimi dogodki, ki so vzbudili toliko netočnega tolmačenja
vzhodnonemške vlade tol-	ditev politike prijateljstva,
močiti dvoumno ali dvo-	ki jo Jugoslavija namere -
smiselno. In tudi če je tre-	va voaiti do vseh dežel na
ba to priznanje smatrati	Vzhodu in Zapadu. Z dru-
za posledico normalizacije	gimi besedami, — ponovna
odnosov med Jugoslavijo	potrditev politike nevtralni Sovjetsko zvezo, upošte-	nosti, enake oddaljenosti
va le-to — predvsem - ne- od obeh blokov, ko zgodovinsko in politič-	Zdi se, da najnovejši do-
no stvarnost: obstoj drža-	godki ne bodo vplivali
ve, kakršna je nedvomno Nemška demokratična republika. Po drugi strani pa bi se to jugoslovansko dejanje zdelo stvar rednega poslovanja (in tako tudi je), če bi Adenauer jeva reakcija ne bila tako ostra in huda. In Adenauer ne bi s svoje strani reagiral na tak način, če bi se določenemu von Brentanove-mu «besnenju» ne bil pridi užil prikrit, toda nedvomen ameriški pritisk. Kajti — in to je Jasno — namera osi Bonn-Vashmg-ton je t.la v tem, da izkoristi neki določen položaj,' da bi ponovilo izolirala Jugoslavijo in spravila tako v ^ritični po’ožaj politiko nevtralnosti, ki jo Beograd vodi vztrajno in dosledno. Ju potrditev, da je šlo vnrav za tak namen, smo dobili pred dnevi z izjavo državnega departma-na na temelju katere so ZDA na tem, da «i> luči nedavnih dogodkov ponovno prouče svoj program pomoči Jugoslaviji*.
Toda jugoslovanska diplomacija, ki je nedvomno predvidevala nemško-ame-riški korak, je takoj pari-rala udarec. In res, v dneh. ki so sledili obisku Žukova v Beogradu, je podpredsednik Kardelj odšel v Atene, da bi z grškim predsednikom vlade Kara-manlisom imel vrsto razgovorov, ki so se zaključili s ponovno potrditvijo «pri-srčnosti odnose / med obema deželama*. Mimo vsakršne propagandistične špekulacije hoče biti Kardeljev obisk ponovna petr-
Kljub izstrelitvi u-metnega satelita, povečani napetosti na Srednjem vzhodu in an-gloameriški konferenci na haljvišji ravni — je pozornost diplomatskih krogov in opazovalcev usmerjena te dni na Jugoslavijo, na deželo, ki ima eno najvidnejših mest na svetovni Politični šahovnici, štirje dogodki so prispevali k temu, da je postala »prisotnost* Jugoslavije še bolj aktualna in pomembna; o-merimo jih po VTstnem redu: 1. obisk maršala čukova v Beogradu: 2. jugoslovansko priznanje vlade Nemške demokratične republike in prekinitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Beogradom, ki je temu sledila; 3. ZDA groze s prekinitvijo gospodarske in vojaške pomoči Jugoslaviji; 4. zaključek a-tenskih razgovore/ ned Naramanlisom in Kardeljem.
Položaj Jugoslavije, tako vojasko kot po itično, je bled t-siuTii, ki jih navad no označujejo za »strateške*. Naravno je torej, da vsako njeno dejanje vzbuja takojšnjo reakcijo in i-Ka globlje odmeve. Iz tega izhaja tudi, da so tolmačenja teh njenih dejanj največkrat tendenčna. Tak je	obi-
skom žukova in s priznanjem Vzhodne Nemčije. Na Zapadu namreč zatrjujejo, da naj bi žukov šel v Jugoslavijo zato, da bi Tito navezal tesnejše Politične in vojaške stike s deželami socialističnega tabora. Kar zadeva jugoslovansko priznanje NDR Pa se to na Zapadu prikazuje nrav kot dokaz za Prejšnjo trditev.
Dejansko pa — tudi če se more izbrani trenutek zdeti malo primeren, ker jA sovpadal z obiskom žukova — ni moč priznanja
Danes bodo v Turčiji volitve, ki bodo verjetno pomembne tudi za nadaljnji razvoj položaja na sirsko-turški meji. Zaradi teh volitev je namreč v petek generalna skupščina Združenih narodov odložila do jutri nadaljevanje razpra ve o sirski zahtevi, nai skupščina imenuje posebno preiskovalno komisijo, ki naj na kraju samem ugotovi dejansko stanje in s tem tudi napadalne namene sedanje turške vlade.
Na sliki, vidimo voditelja republikanske opozicijske stranke Ismeta Inoeni-ja, bivšega predsednika republike, obkoljenega s svojimi pristaši. Poleg njegove nastopata se dve opozicijski stranki, in sicer Stranka svobode *n Nacionalna stranka proti vladni Demokratski stranki, ki jo vodi sedanji ministrski predsednik Menderes. Vse štiri stranke še glede zona: nje politike V bistvu ne razlikujejo. Glavne razlike so v gospodarski in finančni polit'ki.
znotraj Jugoslavije. Po 1	JP
drugi plati pa so ti dog.»d- I	'	4"	'	•	‘‘	f	**	*
ki značilni, ker nam kaze f	'fr'	-	j|	'	-	‘	*	^
jo, da kljub mnogostran- f;	7	7	- H
-Kirn pritiskom n-.dalii.ie	Jfejr • -SV--:	.	.7-j
Beograd tudi na tem pod-	:
luigi vismara	Hi	HHnir
l»lll*IIIIIMII*l>«>>*ll<*llllfII>l*>><l>l**l>**l**l*lllll>,ll**l1ll|lll*|llllllll>|lll1ll*|llllllllll'l''|l|ll|lll,llllll>1|ll||ll|lVVlllllll(lt>ll11>l,llllll||lllllll>llfll|tllill<Il>l'>llllfll|1l>l>lll|lM,ll>>|l*l>'llailllfllII*>>>l|llll<>l|lllllltI’,llllllllkl*llllll*lllllllllllllt|lllfl,r>iitat<>slllll|IIIII,r,III|lllil,,|l|l|lllllllll*lllll|lllllItt>liaAtllllll*l,llllllll>ll>*llll'1,ll*lll>llll*l>>|i*****ai*>M
Nenadna sprememba v sovjetski vladi, ki še čaka na obrazložitev
PRISEGA OB SVITU NOVE LUNE
Maršal Žukov razrešen funkcije Na njegovo mesto je bil imenovan maršal Malinovski
Domneve o vzrokih zamenjave so različne; prevladuje pa mnenje, da bo Zukov postal ministrski predsednik, namesto Bulganina, k*i naj bi postal predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta namesto maršala Vorošilova - Govori pa se tudi o morebitnih nesoglasjih
sto Vorošilova in pričakujejo v kratkem sporočila o imenovanju Žukova za ministrskega predsednika. To svojo tezo opravičujejo s tem, da poudarjajo, da bi Hruščev v tem kritičnem trenutku hladne vojne, gotovo ne .maral izzivati vojske s tem, da bi degradiral njenega najbolj imenitnega predstavnika, pa naj bo oblast prvega tajnika KP SZ še tako velika. V l-ondonskih krogih menijo, da bo objavljeno sporočilo o prevzemu ministrskega predsedstva po Zukovu 6. novembra, ko se bo Vrhovni sovjet sestal v Moskvi, na plenarni seji na predvečer proslav 40-letnice oktobrske revolucije.
Nekoliko drugače presojajo razrešitev Žukova in imenovanje Malinovskega na njegovo mesto pariški opazovalci. Ti namreč govorijo o ponovni «revcluciji v palači# po odstranitvi antipartijske skupine Molotova, Malenko-va, Kaganoviča in Sepilova in medtem ko ne izključujejo, da gre lahko tudi za napredovanje Žukova, govore tudi o možnosti, da je »padel v nemilost#, pri čemer se jim zdi kot potrdilo take domneve lakoničnost uradnega poročila. Toda prav glede tega pravi Henry Sha-piro, šef moskovskega urada agencije United Press ter dekan tujih dopisnikov v Moskvi, da v obliki moskovske-
ga sporočila ni nič nenavadnega, tudi ko gre za spre-1 membe na najvišjih mestih, se to sporoči zelo kratkobe-sedno in brez' pojasnil. Počakati bo treba, da mine nekaj dni ali pa tudi tednov, preden bodo znani vsi vzroki te spremembe.
Kolikor v Parizu računajo z možnostjo, da gre za pravo odstranitev Žukova, ugibajo potem še o nadaljnjih posledicah tega ukrepa. V vrhovnem štabu je imel Zukov številne prijatelje, katerih položaj bi bil sedaj omajan. Imel pa je v vojaških krogih tudi določeno število tekmecev: maršala . Konjeva (vrhovnega poveljnika čet varšavskega pakta), maršala Rokosovskega (ki je pred kratkim postal poveljnik področja ob rusko-turški meji), maršala Vasiljevskega in druge.
Že prej omenjeni Shapiro pa se tudi bolj nagiba k mnenju, da bo Zukov postal ministrski predsednik in tudi on je mnenja, da bo Žukova na to mesto imenoval Vrhovni sovjet na plenarni seji 6. novembra.
V Varšavo je prispela vest o zamenjavi Žukova popolnoma nepričakovano. V pristojnih krogih pravijo, da je še prezgodaj izraziti kakršno koli sodbo. Dostavljajo pa, da se milijoni sovjetskih
na Poljsko in v Berlin. Na koncu vojne je zaostajal pb popularnosti edino še za Stalinom. Znan je kot sijajen taktik, strokovnjak v uporabi oklepnih sredstev. Izhaja iz kmečke družine iz nekega kraja kakih sto kilometrov sbverno od Moskve. Že mlad je vstopil v vojsko,
Zukov je dober prijatelj predsednika Eisenhoiverja, s katerim sta si v zadnjih letih tudi nekoliko dopisovala. Sestal se je z JSisenhower-jem, ko je bil ta poveljnik zavezniških sil med drugo svetovno vojno.
Danes ni hotel predsednik Eisenhower dati nikakega kčmentarja o zamenjavi maršala Žukova z Malinovskim. Sef tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty je rekel, da trenutno pač zato ne bo nobenega komentarja, ker še ni dovolj točnih vesti.
Strokovnjaki v sovjetskih zadevah komentirajo vest o razrešitvi Zukova tako, da ne gre za maršalovo nazadovanje, temveč za njegovo napredovanje. Soglašajo v tem, da so se mnoge informacije iz diplomatskih virov v zadnjih šestih mesecih strinjale v ugotavljanju, da je bil ministrski predsednik maršal Bulganin vedno bolj v ozadju ter prepuščal resnično oblast Hruščevu. Isti izvedenci predvidevajo, da bo Bulganin prevzel mesto predsednika prezidija name-
ob svitu te nove Lune, da m
— Prisezi mi, dr boš v bodoče zvest!
(Iz beograjskega «Ježa#)
(Nadaljevanje na S. strani)
ALI BO POSTAL PREDSEDNIK SOVJETSKE VLADE?
Sedem dni v svetu
Aktualni
portreti
DANIELE BOVET Ja letošnji Nobelov nagrajenec za zdravstvo. Po rodu Je iz Švice, odkoder se Je leta 1947 preselil v Rim, kjer je se-*aj načelnik laboratorija za terapevtično kemijo pri višjem državnem zavodu za zdravstvo.
INGRID BERGMAN se Je pred dnevi srečala v Parizu s svojim možem režiserjem Rosseli-nijem, ki je že del j časa v Indiji. Parižani so to srečanje ocenili koi ■družinsko srečanje«.
ERICH MARIA HEMAR-QUE IN PAULETTE GODDARD se nameravata poročiti. Tako vsaj je izjavila novinarjem znana igralka Godard, ki pa je takoj pripomnila, da dan še ni bil določen. Znani nem-ški književnik Remar que pa ni glede tega dal nobene izjave.
PRINC KARIM je vnuk bivšega mogotca Aga Khana in njegov naslednik. Pred dnevi so ga usloličili kot 49. ima-na, to se pravi voditelja izmailitov — muslimanske verske sekte, ki šteje okoli 40 milijonov ljudi in ki Je razširjena po velikem delu predvsem arabskega sveta. Karim je sin Ali Khana.
ALHAJI ABUBAKAH BAl,EWA je predsednik vlade Nigerijske lederacije. Ha-lewa Je prvi predsednik vlade te nove atriske države. ki Je izšel iz v/-toktonega ljudstva. Prel je bil Balewa voditelj najmočnejše in najvplivnejše nigerijske stranke
ALI VEL.
— da bo poslanska zbornica na pobudo socialistov in socialdemokratov v kratkem ponovno razpravljala o zakonskem osnutku socialistične senatorke Merlin, ki ukinja v Italiji javne hiše in ki ga je senat že sprejel; dalje, o zakonskem osnutku glede «male razporoke* in o ukinitvi 553. 41. kazenskega zakonika, ki prepoveduje vsakršno propagando v korist nadzorstva nad rojstvi.
* * *
— da namerava sloviti francoski pisatelj Roger P«V• refitte napisati novo knjigo, ki bo nosila naslov «Tevtonski Vatikan#. V ta namen bo v kratkem prišel v Rim, da bi zbral podatke o dveh zelo važnih osebnostih: o nemškem jezuitu Robertu Leiberju in o .-estri Pasgulitini, Vatikan je že opozoril francosko duhovščino v Rt-mu, naj nima z njim nobenih stikov.
* * *
— da je Joseph Alsop v «Ne\v Vor.k Herald Tribune* postavil trditev, da je Amerika začela zastajati in doživela vrsto neuspehov tako na političnem kakor tudi na vojašfkem in znanstvenem področju, odkar je vodstvo zunanje politike prevzel Fo-ster Dulles, organizacijo *" meriške obrambe pa predsednik Eisenhovver.
* * *
— da je monarhistični poslanec Massimo Del Fante obrazložil poslanski zbornici svoj zakonski osnutek za povečanje dotacij duhovščini in zo ustanovitev pokojninskega in socialnega zavarovanja v njihovo korist. Pred tem se je obrnil tudi na Di Vit-toria, da bi podprl njegov predlog in pri tem dejal, da gre za napreden predlog, ker bi tako sindikalno organizirali tudi duhovnike.
* * *
— da je tajnik demokr-ščanske stranke Fanfani nedavno obiskal neko otroško zavetišče in neki zapor. Po obisku je ukazal svojemu tajniku, naj pošlje upravi zavetišča 2 milijona lir, upravi zapora pa 50 milijonov. Ker se je tajnik začudil in protestiral zaradi prevelike razlike, ga je Fanfani zavrnil: »Toda, če se položaj spremeni, jaz prav gotovo ne bom končal v zavetišču.*
* # *
— da angleška vlada ni priznala nove vlade republike San Marino, ker je mnenja, da priznanje ni -potrebno, če se je sprememba izvršila po ustavni poti; če. pa bi bilo potrebno priznanje (kakor sta to napravili italijanska vlada in ZDA), pa bi bil to dokaz, da je nova vlada v San Marinu protiustavna.
* * *
— da bo Concetta Moccar-do morala v zapor, ker letos ni imela otroka. Concetta namreč prodaja na črni borzi ameriške cigarete in bi morala zaradi tega odsedeti 300 dni v zaporu, ker nima denarja, da bi plačala globo; ker pa po zakonu noseča žena ne sme v zapor, jp Concetta že četrto leto u-tekla zaporu. Prej je imela že tiri otroke, sedaj jih ima sedem, osmega pa ni bilo: tako se sedaj skriva in še naprej prodaja cigarete, da b; nasitila sedmero lačnih otrok.
* # *
— da je angleška javnost zaskrbljena zaradi vedno večjega števila pijancev, Preteklo leto so v Angliji in na Škotskem aretirali 60.182 o-seb. Tudi v Angliji, kakor v Nemčiji, se alkoholizem širi zlasti med mladino. Londonska «City» ima več pijancev kot vsa druga angleška mesta. «Sedaj razumemo — J* nekdo komentiral to okoliščino — zakaj je angleško gospodarstvo v krizi.*
* * *
— da je 32-letna gospa Me-ier iz Elgina (North Dakota, ZDA), ki je že mati štirih otrok, porodila četvorČ-ke, vse ženskega spola.
* * #
— da se senator don Stnr-zn p r-tožuje nad ENI (državna ustanova za goriva), češ da si dela reklamo in plačuje ustrezne oglase samo v tistem tisku, ki ne priobčuje člankov v njeno škodo, in da zaradi tega naletimo V časopisju samo na vesti; ki so za ENI ugodne, težko pa ali skoro nikoli na kritike, ki vendarle zanimajo javno mnenje,
* * *
— da je moč ugotoviti pristnost belega vina le pri temperaturi 10 do 12 stopinj, črnega pa pri 14 stopinjah; gostilničarji, ki točijo zele s.abe sorte vina, skrbijo zt to, da ga feostje pijejo v zelo mrzlem stanju.
* * *
— da je dr. Paul DudleV IVhite, sloviti ameriški kardiolog, ki je zdravil tudi £► senhoiverja, izjavil na neki tiskovni konferenci ob priliki kongresa kardiologov, da oljčno olje škodi srcu man) od živalskih maščob. Po njegovih proučevanjih je odstotek bolnih na srcu neprimerno večji pri ljudeh, ki uživajo živalske maščobe, kakor pri tistih, ki belijo pretežno z oljčnim oljem.
Kamen	n
Socialistični enotnosti, namreč,..
Sovjetski umetni satelit kroži že narl dvajset dni okoli Zemlje. Po nekaterih vesteh baje ne daje vce svojih značilnih signalov, zato pa mu napovedujejo že dolgo življenje. Kusi so rekli, . da bo krožil šc okoli dva meseca. Na sliki vidimo nekakšno mrežo satelitovih poti okoli Zemlje. Ker ima satelitova krožna pot 65 stopinj odklona od ravnika, segajo njegove poti vse od severnega do južnega tečajnika,, tako da leti nad vsemi področji med tečajnikoma, to se pravi nad vsemi ZDA in Kanado, nad vso Južno Ameriko, nad vso Evropo, razen skrajnega severnega dela Skandinavskeva polotoka, nad vso Afriko in Avstralijo ter Azijo, razen ,‘krajnega severa Sibirije- Skratka nad vsemi celinami razen Arktike in Antarktike ter veej ga dela Groenlandije. Črtež je objavila moskovska «Piavda» 9- t- m,
«•NEIZPODBITNI DOKAZI> HRUŠČEVA...
Kaj je s Hendersonovo «diplomatsko aktovko»?
Na poti iz Azije v Evropo je v Bosporu izginila poštna ladja «Ta-bir» z ameriškim diplomatskim kurirjem in Hendersonovo aktovko
Hladna vojna okoli Sirije
Prav dan po praznovanju 12. obletnice ustanovitve Združenih narodov smo bili v glavni skupščini te mednarodne organizacije priča novemu poskusu poživljanja hladne vojne med obema blokoma, .ko je ameriški delegat Cabot Lodge z neobičajno o-strino napadel Sovjetsko zvezo med razpravo o sirski pritožbi proti zbiranju turških čet ob njeni meji, Lodgev napad je bil tako oster, da so tudi mnogi iz ameriškega bloka ostali presenečeni. Lod-ge je na sirske pritožbe in na sovjetske obtožbe reagiral na tak način, da človeka še bolj navaja do prepriča-uja, da je to obnemogel beš, ker so se pravočasno odkrile spletke okoli Sirije in ker so se onemogočili načrti s tem. v zvezi. Ta besnost izdaja morda tudi iz tega, ker je Sirija, na katero se je zadnje čase pritisk še bolj povečal, odklonila vsak poskus posredovanja, kakor si ga zamišljajo ZDA. Kralj Saud, ki je nedavno izrekel solidarnost s Sirijo in se. je tudi odrekel Eistnhovaerjevi doktrini, je mo-du dobro mislil, ko je po-vuuil svoje posredovanje med Sirijo in Turčijo. Toda preveč sumljivo je postalo, ko so ZDA tako vztrajale na tem posredovanju. Zato so se v Damasku kralju Saudu zahvalili za dobre namene, a so hkrati' poudarili, da imajo ZDA tu svoje posebne namene: preprečiti, da bi se o sirskem protestu razpravljalo pred Združenimi narodi in da bi posebna komisija OZN pregledala položaj ob turško-sirski meji. Zato je Sirija zavrnila tudi predlog za posredovanje glavnega tajnika Hammarskjoelda poudarjajoč, i da br pristanek na to v se- j
Sirija pa bo verjetno vztrajala pri svojem predlogu, naj se na sirsko-turško mejo pošlje preiskovalna komisija OZN, Ni izključen kompromis, da bo Hammarskjoeld sam morda skupno z drugimi sodelavci, ki bi ga spremljali, predstavljal neke vrste komisijo ter bi odpotoval v Turčijo in Sirijo.
Toda medtem ZDA še dalje demonstrirajo s svojim šestim brodovjem okoli Sirije. Za prihodnji teden napovedujejo velike pomorske in letalske manevre ob turški obali. Na teh manevrih bo sodelovalo več ameriških bojnih ladij, med njimi tudi križarka nCunberra«, o kateri nenehno poudarjajo, da z nje lahko izstreljujejo tudi vodljive izstrelke.
V ZDA zatrjujejo, da je SZ začela okoli Sirije propagandno ofenzivo, da bi vplivala na današnje volitve v Turčiji. To so kaj slabi argumenti; saj je znano, da se tudi opozicijske stranke strinjajo s turško zunanjo politiko. Poleg tega pa je v Turčiji prepovedana vsaka delavska stranka in tudi delovanje sindikatov je omejeno. Dejstvo je, da hočejo z upognitvijo Sirije zadeti posredno tudi Egipt. Brez Sirije bi se namreč E-gipt znašel sam pred ofenzivo Zahoda. Toda Sirija je odbila vse napade in prešla tudi v ofenzivo v OZN, kar je zlasti ZDA še bolj razjarilo. Srednji vzhod je namreč najbogatejše področje nafte na svetu in prav zato se Zahod tako zagrizeno bori za to področje. Zato pritiska na Sirijo, skozi katero pelje najcenejša naftovodna pot.
Ustvarjalci panike
Panika in histerija, ki je zajela ameriške vodilne kroge po izstrelitvi sovjetskega u-metnega satelita, se te dni
Predsednik Eisenhovver in premier Mac Millan sta si te dni, ko je bil Mac Millan na uradnem obisku v ZDA- imela marsikaj povedati. Mac Millan je od Eisenhovverja izposloval »pravico«, da ima tudi Velika Britanija na Zahodu nekaj besede, Eisenhovver-jn pa v sedanjih razmerah nikakor ni kazalo Mac Millana odbijati in zato je prišlo do soglasja o »skupnih smotrih«.
danjem položnhi sam n omogočil nad ni in je napadalne priprave ZDA in Turčije, ter o-nemogofil OZN. da pravočasno sprejme ukrepe v primeru napada Sirija ne zahteva nič drugega nego umik turških čet z meje in prenehanje z grožnjami ter poudarja, da med njo in Turčijo ni nobenega sporu in torej ni niti potrebno posredovanje. Razprava se je trenutno odložila na ponedeljek, dan po volitvah v Turčiji. Baje misli v ponedeljek japotiski zunanji minister Fujijama v i-menu zahodnih držav predložiti resolucijo, ki predlaga posredovanje Haminarsiejoelda,
stopnjuje. Mac Millan je pohitel v Washinqton na »intimne* razgovore z Eisenho-iverjem in Dullesom in rezultat teh razgovorov je napoved da bo decembra v Fariču sestanek sveta NATO, ki bo imel »izreden značaj«. V-radno že napovedujejo, da se bo sestanka udeležil tudi predsednik Eisenhoiver in seveda v tem primeru tudi Mac Millan ter predsedniki vlad vseh držav članic. Uradno poročilo o razgovorih v Wa-shingtonu se predvsem sklicuje na vse obstoječe vojaške pakte, v katerih so vključene ZDA, ter njihovo vlogo sproti komunističnemu despo-
Jugoslovanski podpredsednik Edvard Kardelj je te dni na obisku v Grčiji. Tu je imel več razgovorov s predsednikom grške vlade Karamanlisem in bil na obisku tudi pri grškem kralju Pavlu. Na sliki ga vidimo, ko se s Karamanlisem pozdravljata ob Kardeljevem prihodu v Atene.
tizmu«. V izjavi se dalje poudarja nujnost smedsebojne odvisnosti» držav članic NATO na vseh področjih. Mac Millan je ugotovil, da so se ZDA »prepričale, da ne morejo ostati same«. Zato naj bi skupno usmerjali vse materialne, intelektualne in moralne sile proti skomunistični nevarnosti», da se doseže spravičen mir« Zato bo Ei-senhotver pozval kongres, naj delno spremeni zakon, ki prepoveduje sporočati atomske tajnosti drugim državam.
Značilno je dejstvo, da je Mac Millan po razgovorih poudaril, da sso se ZDA prepričale, da ne morejo več o-stati same«. To pomeni predvsem, da so si ZDA in Anglija razdelile nalogo, kakor se je že napovedovalo, to je, da bo Anglija postala glavni ameriški pomočnik v Evropi in tam, kjer so ZDA preveč diskreditirane. To je razvidno tudi iz poročila, ki pravi, da sta Eisenhoiver in Mac Millan govorila so najboljšem načinu za uporabljanje moralne, materialne in intelektualne sile obeh držav pri izpolnjevanju našega dela tistih nalog . ..« Saj je Mac Millan po razgovorih imel za potrebno še posebej poudariti, da Anglija in ZDA nimajo namena snarekovati drugim državam, kako naj se obnašajo, in da ne nameravajo postati gospodar sveta«, pač pa da so angleškp-ameriški razgovori imeli edini namen dovoliti Veliki Britaniji in ZDA, sda se v večji meri postavita v službo drugih narodov«. No, besede so nekoliko narobe postavljene, a se kljub temu razume njih pravi smisel. Torej odslej skupna svodilna vloga« in v okviru te vodilne vloge zopet glavna beseda za ZDA.
Čeprav ivashingtonska izjava ne omenja Srednjega vzhoda neposredno, vendar poudarja, da bodo ZDA in Anglija shranile Turčijo, če bo napadena«. To pomeni no-domestitev Eisenhoiverjeve doktrine na Srednjem vzhodu z novo skupno «doktrino», "cer se je pokazalo, da ZDA niso mogle izpolniti sprazni-ne« na Srednjem vzhodu. Zato jo« Mac Millan predlagal, naj bi se bolj poudarjala gospodarska pomoč temu področju, tako da bi razne sdok-trine* postale bolj sprejemljive za tamkajšnje narode.
Razgovori in pobude
v OZN
Spričo hladne vojne, ki se je imela okoli Sirije in ki jo je še bolj poživil sestanek Mac Millana in Eisenhoiver ja v Washingtonu, ter spričo
iiiiiMiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiitiiiitmiitimiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiniimiiiHiiititiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMMMiiiuiHMiiiiiiiiiiiiiiiii
V znanem intervjuju, ki ga je pred kratkim dal Hruščev dopisniku «New York Timesa* Restonu in ki ga je «New York Times* objavil v treh nadaljevanjih, je bil Hruščev glede ameriških načrtov na Bližnjem in na Srednjejn vzhodu zelo odločen. Tudi Bevanu, ki je bil pred kratkim v Sovjetski zvezi in je prav tako govoril z njim, je Hruščev brez slepomišenja povedal, da sovjetska vlada dobro pozna ameriške načrte glede tega področja. Se več, Bevanu je celo rekel:	«Na	razpolago
imamo neizpodbitne dokaze,* seveda da ZDA in Turčija pripravljajo napad na Sirijo.
Čeprav bi se te izjave dale na prvi pogled jemati kot nekoliko drznejše poteze v novem valu hladne vojne, so v prvih dneh tega tedna za-dobile vse bolj resen pomen. Za to je »kriv* eden izmed francoskih novinarjev, urednik pariškega dnevnika «Le Monde*, Edouard Sablier, ki je v sredo, 23. t.m„ objavil članek, ki je vzbudil na Za-padu precej hude krvi in spravil marsikoga v zagato.
Kaj je bilo?
V prvih dneh preteklega meseca je, kot vemo, krožil po Bližiljem in Srednjem vzhodu Eisenhowerjev po-
sebni odposlanec M. Hen-derson, ki so mu ob njegovi prejšnji podobni poti nadeli ime »trgovski potnik Ei-senhowerjeve doktrine*. Kakšna je bila njegova naloga v Turčiji, menda ni treba posebej razlagati, kaj-t znano je, da imajo ZDA v Turčiji svoja vojaška oporišča in da spada Turčija v atlantsko zvezo. Pred dnevi pa so sami Američani priznali, da imajo v tej deželi in sicer ob njeni severni meji, tprej ob meji, ki loči Turčijo od ZSSR, svojo veliko radarsko mrežo, s katero so baje sledili vsem sovjetskim poskusom z raketami in baje že v naprej vedeli, da pripravljajo Rusi prvi polet svojega «sputni-ka». Vsi ti elementi so torej izrazito vojaškega značaja in Henderson prav gotovo ni v času, ko se je sirska zadeva že začela zapletati, s turškim ministrom Mendere-som govoril o vprašanju Formoze ali kakem drugem daljnem vprašanju, še manj pa o kaki drugi nepomembni zadevi.
In prej omenjeni francoski novinar Edouard Sablier nam sedaj odkrije, da je v dneh, ko so se v Carigradu sestali predstavniki držav bagdadskega pakta, da bi proučili borbo proti »subverzivni dejavnosti*, od neko-gu zvedel, da je Henderso-nova «diplomatska aktovka* izginila. Kako?
Ko se je Hendersonov diplomatski kurir vozil v majhni ladjici čez Bospor in ■icer z azijske obale na evropsko, je izginilo vse: ladjica, kurir in aktovka.
Ta vest, ki ji je Sablier dodal š« kako podrobnost, je vizbudila upravičeno presenečenje. Kajti, če je res, da je Hendersonov« »diplomatska aktovka* izginila, je ta izginila potem, ko sta se z Menderesom že »domenila*, to se pravi, da je izginila ne le z Dullesovimi in Eisenhowerjevimi navodili, ampak tudi z morebitnimi Menderesovimi pripombami oziroma a njegovin. pristankom, skratka vsebovala je že nekak — dogovor oziroma načrt. In v tem bi bila teža Hruščevth izjav, da i-majo »neizpodbitne dokaze* o ameriško-turških napadalnih načrtih nasproti Siriji.
Reakcija na vest o izginotju je bila v Washingtonu takojšnja. Se isti dan je a-meriško zunanje ministrstvo izjavilo, da vest »nima nobene podlage*. Ker pa se razburjenje še ni poleglo, je naslednji dan glasnik zunanjega ministrstva Lincoln Withe ponovno poudaril, da si Henderson ni delal «ni-kakih beležk o svojih razgovorih*. To se pravi, da sicer zanika možnost, da bi bili ameriško-turški načrti prišli v roke Rusom, toda ne za-
vsakodnevnih novic o novih raketah in izstrelkih se zdi pravi paradoks še govoriti o razorožitvi, o kateri se raz-govarjajo v političnem tabo-
(Nadaljevanje na 8. strani)
sCas tn okoliščine so povzročile, da je milanski kongres zavalil — kar s* tiče
socialdemokratske stranke kot take — težak nagrobni kamen na socialistično enotnost.«
Tako je po kongresu PSDI ocenilo glasilo Nennijeve Socialistične strank« odgovor, ki ga je dal kongres na poziv beneškega kongresa kakor tudi na poznejše pozive PSI socialdemokratom, naj se združijo s socialisti v veliko socialistično stranko, ki bo mogla temeljito spremeniti vso italijansko politiko z dosego vpliva milijonskih delavskih in kmečkih množic, ki že dobrih deset let tega vpliva nimajo.
Ali je odgovor socialistov točen?. Kdor je poslušal od začetka do kraja vse, kar so v Milanu prejšnji teden povedali govorniki, bi moral reči, da odgovor ni povsem točen. In zelo žalostno bi bilo, če bi bil. Saj je prvak levice Grimaldi, ki mu prav gotovo ne moremo očitati, da ni nad vse iskren pristaš enotnosti, odkrito povedal, da do združitve pred volitvami ne more prit i, tudi če bodo zmagali levičarji. Zato od kongresa ni bilo pričakovati odločilnih sklepov v tem pogledu. Ravno nasprotno: pričakovali so celo absolutno Sa-ragatovo večino, namesto samo relativne, ki jo je dosegel.
Nadvse važno je dejstvo, da se na kongresu nobena struja ni izrekla proti socialistični združitvi in verjeti moramo v njihovo iskrenost, razen morda pri delu Simoninijevg desnice, ki pa predstavlja zelo majhen del strankinih članov in še manjši del volivcev. Centralni komite stranke pa je tako sestavljen, da je Sara-
gat prisiljen iskati sodelovanje pri levici in pri Matteottiju, čeprav bi tahko sestavil homogeno vodstvo s Simoninijem, ki bi predstavljalo nekaj čez 50 odstotkov članov CK. Toda opozicija bi bila premočna, saj bi štela le nekaj manj kot 50 odstotkov. S tako razdeljenim vodstvom pa stranka ne more v volilno borbo, v kateri bo pomembno geslo prav socialistična enotnost.
Končno je kongres dokazal, da je večina članstva odločno za združitev, saj je bilo dokazano, da je Saragat prejel relativno večino le s pomočjo sleparsko izma-nevriranih delegatov, ki so jih na Jugu pomagali izvoliti mrtvi in emigranti. Pa tudi sam Saragat se je pohvalil, da je vendar on eden od dveh pobudnikov sestanka v Pralognanu z Nennijem, ki je dejansko enotnosti odprl pot. Saragatov i izgovori, da Nenni ni izpolnil pogojev, ker pojde delegacija PSI na proslavo Oktobra v Moskvo, ker je še vedno v CGIL in v občinskih ter pokrajinskih upravah s komunisti itd., niso prepričljivi.
Ce žorej socialistično glasilo govori o nagrobnem kamnu za socialistično enotnost, potem to lahko pomeni le, da bo ta »kamen« eden izmed očitkov Nennija Sa-regatu v bližnji predvolilni borbi. Seveda je marsikaj odvisno od razvoja mednarodnega položaja, ki se v zadnjih tednih zaostruje in začenja dišati po stari hladni vojni. V primeru, da se povrnemo v tiste nezaželene čase, potem bosta seveda zopet aktualna frontizem in centrizem in tedaj bi nagrobni kamen ne ostal več zgolj predvolilni očitek ampak kruta resnica.
Sirijrici zunanji minister Šalah Bitar (desno) nače-ljuje sirijski delegaciji na zasedanju združenih narodov, kjer te dni razpravljajo o napetosti med Sirijo in Turčijo. Zahod vztraja na tem, da je Sirija na poti, da postane satelit SZ, v turških vodah pa so a-meriške vojne ladje, turška vlada pa je ob mejah » Sirijo nakopičila svojo vojsko.
ntka tega, da je Henderson
svojo «diplomatsko torbo* izgubil. Kar pomeni, da čeprav ni Henderson imel s seboj »nobenega dokumenta*, kot je dodal Withe, je torba zares izginila, pa čeprav »prazna*.
Nekaj dni pozneje je prišlo vsaj posredno potrdilo. Turška policija je namreč javila, da se je v prvih dneh septembra zares potopila poštna ladjica «Tabir», to se pravi vprav tista ladjica, s katero se je vozil Hendersonov diplomatski kurir s svojo «diplomatsko pošto*.
Vsekakor vsa ta ameriška zanikanja niso nič kaj preveč prepričljiva. Čeprav bi bil Henderson prišel v Turčijo brez pisanih navodil, kdo bo mogel zanikati, da si ni delal beležk? Poleg tega je bil Henderson dalj časa na potovanju in ker je i-mel razgovore s številnimi predstavniki, si ni mogel prav vsega le #zapomniti». In da zares ne more biti prav vse tako, kot to skušajo prikazati v Washingto-nu, bi mogli sklepati tudi iz tega, da je Henderson nekako «izginil iz javnosti* vse od tedaj, ko je začel Hruščev omenjati svoje »neizpodbitne dokaze*.
Ker smo že pri »izginjanju diplomatskih aktovk*,
bomo omenili še eno tovrstno zanimivost.
V sredo je prišlo tudi v Londonu do »zanimive* kraje. Iz nekega avtomobila, ki je parkiral pred palačo britanskega predsedništva vlade v Downing Streetu v Londonu, je prav tako izginila ena »diplomatska aktovka*. Neki neznanec je namreč tako rekoč pred očmi posebne policije, ki straži to palačo, odnesel aktovko, za katero je verjetno menil, da vsebuje kake važne dokumente. Dejansko pa je bila to aktovka slavnega igralca Charlesa Laughtona. V njej je bilo nekaj zelo dragocenih publikacij in en njegov rokopis. Čeprav je bila njena vrednost zelo velika, so aktovko z vsemi knjigami in rokopisom kmalu pozneje našli nekje v bližini v obcestnem jarku. Iz tega sklepajo, da je neznanec zares iskaj kake diplomatske dokumente, da pa se je uštel in odnesel aktovko literature, namesto aktovke z diplomatskimi dokumenti in tajnostmi. Tako so poročali iz Londona. Kaj je na stvari, ni znano. Morda je zares šlo za «diplomatsko» krajo, morda pa je to le posledica vzdušja izginjanja diplomatskih aktovk, kar se je pripetilo Hendersonu na Bosporu.
CI-BON:
Poslovodja manufaktur-ne trgovine Maks Rižič je pri večerji spoznat davčnega inšpektorja v pokoju. Oba sta slučajno potovala skozi to mesto in jo pravkar počasi mahata po hotelskih stopnicah v prvo nadstropje — spat. Rižič pripomni: r-Bolje bi bilo, če ne bi pil črne kave, tovariš inšpektor.*
*Ober, prosim!*
«Kako — ober? Želite še kaj naročiti?»
<Ne, samo — jaz sem o-berinšpektor.*
tako! ... Hm! ... U-pokojenci imate res skrbi!>
rimamo jih, in še kakšne! Mladi mož, ali si lahko predstavljate, kako živi danes upokojeni davčni oberinšpektor z ženo, preskrbljenim sinom in nepreskrbljeno hčerko, psom, podnajemnikom in naduho? Ne, vi tega ne veste ...*
^Strašno! Lahko ste srečni, da vam ni treba krmiti še kanarčkov in zlatih ribic. Ali lahko spite po črni kavi?* riCot podgana.*
<sNo — primerjava ni ravno najlepša. Jaz bom kajpak zopet ponoči pre-bdel.*
«Poskušajte z avtosuge-stijo.*
«S čim?*
«Z avtosugestijo. Saj v vaši trgovini prodajate tudi nogavice, ali ne?*
*Da.»
*No torej! Ko ležete v posteljo, pričnite s kakšnim absurdnim računom. Na primer takole:	*če
prodam par ženskih svilenih nogavic za 800 dinarjev, potem mi dva para Prineseta 1600 dinarjev, trije pari mi bodo vrgli 2400 dinarjev, za štiri pare bom dobil 3200 dinarjev, pet parov ...in tako lepo naprej!* mislite, da bo to pomagalo?*
«To vedno in zanesljivo pomaga. Najkasneje pri petindvajsetem paru boste še pošteno smrčali.* rin ni važno, če so nogavice znamke ,Tonosa’,
,Ključ’ ali JZorka’?*
■ <Ne, prav mirni bodite ~~ prav nobene!* Pozdravila sta se in razšla. Soba trgovskega poslovodje je bila točno nasproti nadinšpektorjeve sobe. Rižič se je slekel, legel v posteljo, utrnil luč in pričel šteti — do polnoči je manjkalo še dobro uro.
Nekaj po polnoči trka nekdo na nadinšpektorje-va vrata. Ta skoči iz sna. «Kdo je?*
*Jaz sem — Rižič! Prosim vas, odprite mi!*
*Ne morem spati,* je dejal poslovodja potem ko je vstopil in se zavalil v naslanjač.
«Ali niste poizkušali z računanjem nogavic?» *Seveda sem.* rin kako daleč ste prišli ?>
«Do šestega para.*
*No, to še vedno ni nič. Računati morate dalje, rekel sem vam, da boste zasmrčali pri petindvajsetem paru.*
«Samo trenutek, tovariš inšpektor.*
«Ober, prosim vas.* morate trikrat pozvoniti.*
«Neumnost, hočem samo reči, da sem oberinšpektor, čeprav v pokoju.*
«A tako — no dobro. Torej, kar se nogavic tiče, to ne gre.*
^Kako to? Zakaj ne?* *Takoj vam bom razložil. Vi niste od stroke, jaz Pa sem in o tem mnogo razmišljam. Kalkuliral sem, kakor sem najbolje vedel in znal. še enkrat sem pregledal vse stare fakture in se prepričal, da tako ne gre. Jaz vendar vem, koliko so svilene nogavice mene stale, se pravi podjetje, in če vse točno izračunam, mi postane takoj jasno, da jih ne morem prodajati po 800 dinarjev.*
*Toda lepo vas prosim!* *Tu vam ne morem pomagati, lahko mi verjamete. Te nogavice so dobre kakovosti in povsem moderne — kako bi jih naj prodajal po 800 dinarjev? Nemogoče!*
riTorej dobro, tovariš, vrnite se v posteljo in računajte na novi bazi.* eMislite, da bi namesto svile lahko mirno vzel flor?*
tKakopak, seveda!* ePotem je dobro. Lahko noč!* riahko noč!*
Trgovec z nogavicami je zginil, nadinšpektor pa se je zavlekel v posteljo. Zaspati nikakor ni mogel. Pričel je čitati časopis, Na tretji strani malih oglasov mu je časopis padel iz roke in veke so mu pokrile oči... Nekaj minut za tem ga je prebudilo močno trkanje.
<iHalo! Kaj je?*
«Jaz sem — Rižič.*
«Kaj pri hudiču hočete že zopet?*
«Oprostite — če motim, lahko takoj grem.*
«Ah, kaj — zdaj ste me že zbudili. Kaj želite?* *Samo majhno informacijo. Takoj bom odšel. Poslušajte: izračunal sem ceno za 126 parov nogavic. Znesek sem napisal na listek in to bi bilo sedaj v redu. Medtem sem se pa spomnil, da bi bil račun z moškimi nogavicami mnogo enostavnejši, če bom računal s temi, bom prej gotov. Ali se sme računati tudi z moškimi?* «Jaz se popolnoma strinjam.*
«No, potem je vse v redu. Hvala in lahko noč!* eLahko noč!*
Trgovec z nogavicami se je vrnil v sobo, legel, utrnil luč in pričel računati ceno moškim nogavicam. Približal se je že stotemu paru, ko ga je premagala utrujenost, da je zaspal. Bilo je okoli četrte ure zjutraj.
V tem zasliši ropotanje pri vratih. Skoči pokonci, odpre vrata in zagleda na hodniku nadinšpektorja, neprespanega, razkuštra-nega in utrujenega.
ečujte,* je rekel trgovec, tkako ste mogli trditi, da je račun z moškimi no° gavicami enostavnejši? Jaz sem v svojem življenju kupil že mnogo moških nogavic — toda pomislite, sedaj se ne morem spomniti, koliko sem plačal za zadnji par. če že imate take idiotske ideje z moškimi nogavicami, po-, tem mi prihodnjič vsaj povejte, po čem so pravzaprav moške nogavice!*
FILM	O	HRASTOVELJSKIH
George Gershvvin pri orkestrski vaji gjBBBE®m®m®m®m®ma®®m®m® laMrniitiieifasmsifin
trubadur
berač in otrok ■ v ritmu mrtvaškega plesa
Papež,
i
Ni vredno nenehoma opozarjati na umetnostno-zgodo-vinsfco ali na turistično imenitnost Hrastovelj, male, od dnevnega hrupa odmaknjene in pretirano skromne istrske vasice malone v dnu Rižanske doline. Kak avstrijski turist, ki je opravil z etičnimi in estetskimi problemi v tistem hipu, ko je v knjigo osebnega inventarja zapisal tudi novo številko «Volks-vvagna«, bi te skromne vasice z neometanimi kamnitimi hišami in zanemarjenimi dvorišči niti ne opazil, zlasti ne od daleč. Posebej pa ga pr[ nas tudi na to nihče ne opozarja. (Glavno je: dunajski zrezek ali pa ne predraga riba s poldrugim litrom črnine!) Ce tokrat znova trdovratno opozorimo. da se na koncu te vasice Hrastovlje pne na videz nepomemben skalnat griček, sredi njega pa razje-
Freske, odkrite L 1930 v Hrastovljah, vasici v Rižanski dolini, so postale eden najdragocenejših kulturnih spomenikov daleč naokoli
deno in nalomljeno obzidje, izza katerega — še vedno pretirano skromno — opozarja na časovno eksistenco stolp s strmo piramidasto streho, potem smo za u-vod povedali dovolj. Pisec kajpada upa, da bralec v tem hipu še ne bo odložil časopisa in se mu , v tem primeru toplo zahvaljuje.
Trenutno je za mnoge ljubitelje filma aktualen Sinj, doslej znamenit ob sinjski alki. Aktualen, ker je v svoje kamnito zaledje sprejel dvoje ljubkih postav, tiste Silvane Pampanini in tisto Eleonore Rossi-Drago, pa markantno pojavo italijan-
! skega režiserja De Santisa j in lepo število novood-* kritih jugoslovanskih filmskih zvezd. V tako imenovani koprski «turistični» sezoni, ki je žal za letos minila, pa je bila v prvem planu Slovenska Istra: Koper, Portorož, Piran. Ekipe; VI-BA-film s Francetom Kosmačem, ZVEZD A-film jz Beograda, ki je snemala Koper in nekatere druge kraje na barvni cinemascop trak, potem italijanski režir ser s svojim «umetniškim» debutom «Squarccio» in i-gralci: Yves Monta.nd, Alida Valli, novoodkritimi tržaškimi zvezdami in režiserjem
k®®®®®®®®®®®®®®®«
d
| OB DVAJSETLETNICI MNOGO PREZGODNJE SMRTI
tB)®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®!®®®®®®]®®®®®®®®®®®®®!«;«!!]®^®®;,]®®®®®®®®®®®®®®®
George Gershwin
«Rapsodija v modrem», «Porgy and Bess» ter še druga dela so modernemu glasbeniku zagotovila stalno mesto v zgodovini glasbe
Dvajseto leto poteka od smrti ameriškega skladatelja Georga Gershvvina, čigar dela so dandanes morda bolj kot ob nastanku priljubljena. Mogli bi celo trditi, da so ga njegovi sodobniki vše premalo cenili in da je dandanes njegova glasba preplavila svet. Saj je bil-Gersh-win pfvi, ki je ubral v glasbi docela drugo pot, svojo pot, popolnoma drugačno, kot ie bila do takrat v navadi. V dobi, ko so se ljudje navduševali ob sladkih Le-harjevih in Straussovih melodijah, je Gershvvin v svoje skladbe vnašal motive črnske ljudske pesmi, nie svojstveni ritem, in se zgledoval na jazzu. Zaradi tega so ga mnogi odklanjali, in še dandanes se najdejo taki, ki menijo, da bi le bilo potrebno dokončno razjasniti mnenje o Gershvvinovi glasbi, o nje obliki in tudi o nje vsebini.
Medtem pa se nad to glasbo navdušujejo mladi in stari, izobraženci, in neuki,
Dve sceni iz «Porgy and Bess»
moški prav tako kot ženske. Gershvvinovi glasbi ni moč več odrekati njene umetniške vrednosti in danes štejejo Gershvvina med najbolj značilne zastopnike ameriških glasbenikov.
Kratka je bila Gershvvino-va umetniška pot. Prekratka. Komaj dvajset let. Trda so bila tista leta, 2e s sedemnajstim letom je postal član orkestra pri «Tin Pan Alleyu». Igral je klavir. Takrat še ni bilo značilne a-meriške glasbe kot jo poznamo danes. Le nje rahli obrisi so se kazali, šele nastajala je. Polagoma se je otresala vpliva evropske glasbe, a folklorni element črnske melodije, nje ritem, tako značilen, tako svojstven, tako izrazit in tako razgiban, je vedno bolj prodiral.
In prav to je zamikalo Gershvvina. Vsega je prevzelo bogastvo teh ljudskih motivov, njih divji ritem, njih svojstveni akordi, iz katerih diha vsa ljudska duša, ki je krik bolečine in vriskanje veselja in sreče, hrepenenje in strast.
In tako so nastajale popevke, ki so kar vrele izpod njegove roke in ki so imele presenetljiv uspeh. Saj so bile med prvimi. Prav v tisti dobi so nastajali manjši in večji jazz-orkestri, ki so nastopali po raznih letoviških krtjih Amerike, ki so zabavali goste v številnih nočnih lokalih. Storyville v New Orleansu, v Chicagu in v Kansas Cityju, v Sedalii in v St. Louisu, v New Torku in v Broadwayu . . . Imena Buddy Bolden, Freddie Keppard, Joe Oliver, Sid-ney Bechet, Kid Ory, Tom Turpin, James Scott, Louis Armstrong. Paul Whiteman...
Zlasti zadnji je izvajal največ Gershvvinovih popevk, motivov, ki so bili pravzaprav le osnutki za kako večje delo. Zato mnogi zamenjujejo z Gershwinovo glasbo z jazz-glasbo.
Ze leta 1919 je zložil svoje prvo večje glasbeno delo, glasbeno komedijo' «La-la Lucille«. Doživela je na o-drih v Broadwayu nepričakovan uspeh. Kar naenkrat je postal Gershvvin znan in upoštevan.
Pet let pozneje, leta 1924, pa je nastala njegova druga večja skladba, ((Rapsodija s modrem«. Prvi jo je izvajal znameniti dirigent jazz-or-kestra Paul Whiteman, »kralj jazza«.
To skladbo je Gershvvin dolgo nosil v sebi. Neprestano ga je nekaj gnalo, da bi napisal tisto, kar je čuiil v svoji duši. In ko je bila napisana Rapsodija, se je čutilo, kako je kar vse čustvo naenkrat bruhnilo iz njegove duše, Vidi se, kak* je vrelo in kipelo, da je nazadnje sproščeno, divje kot vihar, prihrumelo na dan. Vsa neizmerna ustvarjalna moč tega nadarjenega glasbenika je izražena v ((Rapsodiji v modrem«. Vsa njegova sila.
Dobil je naziv ((glasbenik Amerike«. Postal je slaven.
In Gershvvinu je bilo tedaj komaj 26 let.
Naslednje leto je Gershvvin napravil tretje delo, ((Koncert v F-duru». Za to sklad-
bo ga je naprosil «oče simfonične glasbe v Ameriki«, Walter Damrosch. Ko so jo izvajali, so bili poslušalci naravnost prevzeti. Navdušenje je bilo tako, da se ni poleglo ploskanje celih deset minut. Sam avtor je igral v orkestru. Koncert se odlikuje po ljubki melodiji, je poln glasbenih domislic, prava mojstrovina. Kritika mu sicer ni mogla odrekati pozitivnih strani, . vendar pa mu je kritik svetoval, naj poglobi znanje v kompoziciji.
Gershvvin je to tudi sam spoznal, zato se je odpravil v Pariz, da bi se tam učil pri znamenitih francoskih skladateljih.
Takrat je nastal «Amerika-nec v Parizu«. Bilo je to leta 1928. Naslednjo zimo so ga izvajali v pariški Operi in je doživel velik uspeh.
Štiri leta pozneje je Gershvvin napisal eno svojih največjih glasbenih komedij, «Of Thee I Sing«, za katero je prejel največje priznanje, Pulitzerjevo r^agrado. Ta komedija je pravzaprav satira, a glasba je prepolna ameriških ljudskih motivov.
Kmalu zatem je sprejel ponudbo Hol)ywooda ter šel k filmu. Gershvvin je vidno izboljšal umetniška raven glasbenih komentarjev in vložkov v filmih. V tej dobi je tudi ustvaril «Drugo rapsodijo«.
Gershvvin je v tem času bil že slaven. A njegova slava je še kar rasla. Uspeh za uspehom se je nizal. A največja dela so bila pravzaprav le štiri. Kot štirje stebri stoje: Rapsodija v modrem, Koncert v F-duru, A-merikanec v Parizu in Druga rapsodija.
A imel je še toliko načrtov, toliko zamisli, toliko motivov!
Potem je »komponiral ((Kubansko uverturo«, a tri leta pozneje še svoje največje, najbolj znamenito delo, opero «Porgy and Bess«.
Mnogi trdijo, da diha iz Gershvvinove glasbe samo veselje, razposajenost. Toda to ni natanko tako. Bolje bi bilo reči, da izraža njegova glasba le vedrino, le željo po veselju. Gershvvin ni bil pravzaprav nikoli popolnoma srečen. Neprestano je samo iskal srečo. V njegovih delih je čutiti, kako skuša tisto srečo-zgrabiti, jo obdržati, si jo prisvojiti. Zato tudi ni maral samote. Iskal je ure in ure igral, samo da ne bi bil sam. Igral je, kot da,
bi se hotel z glasbo omamiti. kot da bi hotel s tem prebiti tisti zid, ki ga je ločil od ostalega sveta, od človeštva.
In to je, iz česar je nastala «Porgy and Bess«. Ni bila želja po uveljavljanju, po razkazovanju. Gershvvin je čutil duševno potrebo, neugasljivo žejo, najti pravo veselje, pravo srečo, čeprav bi moral priti do tega skozi bolečino. Čutiti se s človeštvom eno, deliti z njim veselje, srečo in bol.
Da bi bolje dal izraza temu čustvu, ■ da bi bil bolj pristen, resničen, življenjski, je šel prav med tiste, ici je o njih pripovedoval, med črnce ob reki Mississippi. družbe. Prijateljem je po Več mesecev je ostal tam.
živel med plemeni, se veselil in trpel z njimi. On blizu je spremljal njih življenje, udeleževal se je njih obredov, prisluhnil njih izražanju veselja, hrepenenja in bolečine. Gledal jih je v žalosti in radosti. In ko je odhajal od njih, je v svoji duši nosil delo, svojo največjo stvaritev: opero «Por-gy and Bess«.
«Porgy and Bess« je Gersh-wj,nqva duhovna oporoka, je njegova poslanica, poslanica ljubezni. Ljubezni,- ki jo je tako dolgo zadrževal v sebi, ki jo je nosil v globini svojega srca.
In to veliko ljubezen do človeka, zatiranega in zaničevanega, je izrazil z glasbo.
s. A.
tržaškega SNG Jožetom Babičem, ki je tokrat asistiral Pontecorvu. In pred kratkim; v Portorožu neka X-nemška filmska ekipa z o-sladno storijo o grofu Luksemburgu. In tako naprej. Pa Postojna in njena znamenita jama, kjer je snemalo beograjsko podjetje «Zasta-va-film» po znameniti partizanski zgodbi iz jame. In tako naprej.
Razmeroma dolgo časa so znamenite stenske slikarije v hrastoveljskT cerkvi razburjale krvni obtok najprej koprskih, nato pa še ljubljanskih umetnostnih zgodovinarjev. In dolgo časa tudi nihče zares ni vedel, kaj skriva notranjščina tega miniaturnega hrama. Kdo ve: nemara pa je profesionalno ljubosumje... ne, ne, saj to ni mogoče. Potem je prišlo do imenitne pariške razstave jugoslovanskega srednjeveškega slikarstva. Le-ta je z odličnimi eksponenti opozorila tudj in zlasti pri nas širši krog kulturne javnosti na bogato slikovno posest v freskah. Dve kulturni območji; alpsko srednjeveško na Slovenskem in v Istri ter vzhodnja.ško-bizantinsko v Južni Srbiji in Makedoniji.
Zanimivo je dejstvo, da so nekatere velike stvari zgolj posledica preprostega naključja. Ce so stenske slikarije v hrastoveljski cerkvici velike stvari ali ne, ne kaže raziskovati. Tudi ni naš namen. Da pa so bile slučajno odkrite, in to leta 1950, je dejstvo. Danes so te freske v celoti odkrite izpod ometa. In morda je bilo tudi golo naključje, da je za to reč zvedel nekdo od filma (syet je majhen, beseda pa včasih presenetljivo velika), ni pa naključje, da so bile pred kratkim zaključne montaže barvnega filma o mrtvaškem plesu, ki je upodobljen na južni steni podruž-ne cerkve v Hrastovljah. Zato ne bo odveč, če odstranimo pred bralcem (kdo ve: nemara pa ga bo pot zanesla kdaj v koprsko okolico in tedaj se bo spomnil Rižanske doline in Hrastovelj in iprtvaškega can-cana iz srednjega veka na južni steni) nekaj detajlov, ki smo jih v ostri luči opazili jele pod filmskimi reflektorji in ob prijetnem brnenju filmske kamere.
Poznavalcu srednjeveških
aliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiitiimiifiuiiiiiKiiiiniiiiiiiiiiiiimiiniiiiminiimii
SIMON
JENKO
Izbrano delo
(V zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga)
Lani osnovana zbirka Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani se je u-spešno uveljavila. T a zbirka, ki naj bi prinašala izbrana dela domačega in tujega slovstva, je namenjena predvsem srednješolski mladini. Zaradi svoje cenenosti in izbrane vsebine pa naj bi predstavljala tudi neke vrste ljudsko knjižnico in tako prihajala med kar najbolj širok krog bralcev. Nedvomno je založba Mladinska knjiga o-pravila z novo zbirko pomembno delo. Knjige so šle v veliki nakladi med mlade bralce, pa tudi med druge ljubitelje dobre knjige. Tako je bil namen zbirke nedvomno dosežen.
Letos smo v tej zbirki (računano seveda po šolskem letu, ker se izdaje Mladinske knjige krijejo s šolskim koledarjem) dobili kot deseti zvezek Izbrano delo Simona Jenka. Zanimivo je, da je to prva knjiga pesmi v zbirki Kondor, kajti Prgšemove
poezije zaradi prezaposlenosti Antona Slodnjaka, ki je sprejel redakcijo, niso izšle in so 1 ile odložene za kasneje. Tako je prev pesnika Sorškega polja doletela čast, da prvi predstavi poezijo v novi zbirki. Razen tega pa pesmi Simona Jenka nismo dobili še v niti enj povojni izdaji. Zadnjg izdaja Jenkovih pesmi je izšla že precej pred vojno in jo že zdavnaj ni dobiti. Sele Mladinska knjiga se je zdaj spomnila tega pesnika in ga z novo izdajo približala učeči se mladini in ljubiteljem domače književnosti in pesništva.
Simon Jenko je bil lirik najčistejšega kova — je zapisal Ivan Prijatelj — in njegove pesmi so zvesta podoba njegove individualne duše krkor tudi narodne psihe, s katero se je čutil tako povezan. Jenkova pesem je bila po Prešernovi poeziji prvi čisto umetniški klic v slovenski literaturi. Kajti po viharnem letu 1848 je bil Jenko prvi slovenski pesnik, ki je našel samega sebe, in njegova pesem prvi izraz, v katerem so spet zadrhteli intimni utripi narodne duše. Ko se je po patetičnih, bombastičnih pesnikih zadnjih
George Geishvvin z Dubocom Heywardoin ter svojini braluui Iro, avtorjema
libreta za «Porgy and Bcsfc«
štirideset let pojavil Jenko, je bilo takoj jasno, da imamo opraviti s pravim pesnikom. To je bilo opaziti po čudoviti pesnikovi preprostosti in po njegovi bližini narodni pesmi. Cas lepe laži je šel h kraju, Jenkove pesmi so ji zadale morda najmočnejši udarec, če že ne v javnem življenju pa vsaj v lepi književnosti. S tega stališča sta njegovi najznačilnejši potezi — preprosta stvarnost in iskrenost — naravnost kulturno zgodovinskega pomena.
Te besede enega največjih naših literarnih zgodovinarjev zadostno dokazujejo vso veličino umetnosti Simona Jenka, kateremu bo prav sedanja izdaja pripomogla k večji popularizaciji.
Jenkove pesmi v zbirki Kondor je uredil France Bernik. Izbral je 74 pesmi m jih razdelil na štiri cikle. Najprej so v zbirki ljubezenske pesmi, tem slede pesmi o naravi, nato satirične in osebno izpovedne pesmi in nato še domoljubne pesmi. Urednik je tem pesmim dodal še epske pesmi in primer Jenkove proze Jeperške-ga učitelja. Tako je osvetlil vse strani Jenkove poezije. V spremni besedi in opombah pa je označil pesnika, njegovo osebnost, čas v katerem je ustvarjal, njegovo pesem ter pomen. Tako je pesnika lepo približal mladini in širokemu krogu bralcev in pripravil izdajo, ki bo vsakomur res lepo in primerno predstavila osamljenega pesnika, ki je tudi bil v življenju in po smrti zapostavljen.
V izpopolnitev izdaje je u-rednik opremil knjigo z nekaterimi ilustracijami Jenkovih pesmi bratov Janeza in Jurija Šubica. O njiju pa je na koncu napisal nekaj besed ravnatelj Narodne galerije Karel Dobida.
Sl- Ru-
cerkva bi bilo vsekakor najprej skoraj nepojmljivo, da ima ta drobna, miniaturna stavba kar tri ladje, kar je bilo v navadi le pri večjih in pomembnejših cerkvah. Sicer pa je ta kasnoroman-ska stavbica s tremi banjastimi ladjami na slepih nosilcih in troabidalnim zaključkom, obdana s taborskim obzidjem, že kot arhitektonska celota v slikoviti in zgodovinsko pomembni dolini Kižane prvovrstni u-metniški objekt na ozadju fantastične pokrajinske kulise Črnega kala. Toda dejstvo, da se je ohranila po vseh stenah notranjščine odlična slikarija al fresco, je dvignilo pomembnost Hrastovelj v enega naj dragocenejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, Jugoslaviji in prav zares tudi v Srednji Evropi. Stilna analiza je doslej zabeležila najmanj troje rok, ki so sodelovale pri tem obsežnem podjetju, vendar je celotni slikarski opus ujet v slogovni okvir poznogotskega idealističnega slikarstva z lokalno istrskim obeležjem. Na vprašanje, kakšno je to slikarstvo po vsebini, so strokovnjaki, to je umetnostni zgodovinarji, odgovorili kakor iz topa: poljudno narativno, formalno primitivno, deskriptivno in krasilno. (Dolgo časa sem razmišljal o vsebini te stilne analize. Vsekakor preveč, da bi lahko takoj razumel!)
Ko so za objektivom kamere stekli prvi metri filmskega traku, smo jim lahko sledili. Hkrati pa ogledovali in v svetlobi reflektorjev po-mežikovali po sosednih stenah: ciklus stvarjenja sveta v banji osrednje ladje, pohod treh kraljev na severni steni leve ladje, simbole mesecev v letu v cbeh stranskih ladjah. In potem v smeri objektiva kamere, ki je brnela, brnela, brnela:	pa-
pež, kralj, kardinal, bogatin, trubadur (kako srednjeveško ciničen vrstni red. ali ne? Vsi smo enaki pod soncem) in otrok — Dance macabre. Južna stran desne ladje.
Da, prav mrtvaški ples, ta groteskna podoba enakosti in večnih nasprotij, ta pri-mitivistična poema, ki jo je napol prerastel omet modernejših časov, ta mrtvaški ples je inspiriral filmsko pesnitev o Hrastovljah. V parih poplesujejo skeleti s predstavniki človeške družbe k velesili Smrti, po načelu hierarhičnega reda s kraljem in papežem na čelu, tako da se sprevod zaključuje z beračem in otrokom. Na dlani je filozofija enakosti vseh ljudi pred smrtjo, tiste imaginarne enakosti, s katero si je brezpravna raja dajala v nizu socialnih krivic duška na freskah.
Pisec scenarija Jože Javoršek je doživel pisano oodobo hrastoveljskega mtenerja pod aspektom plesa Smrti, ki v lovski vnemi poskakuje s stene na steno in si v par-lomentarnih dialogih izbira žrtve. V antagonizem smrti in življenja je ujet celoten koncept te filmske realizacije. Režiser France Kosmač s snemalcem Jožetom Cerarjem je možnosti barve izrar bil ~ kakor pravimo — dramaturško funkcionalno, in sicer s tem, da je osnovni kontrast zelenega in oranžnega v strukturi barvne skale nosilec filmske ideje. Vizija plesa smrti na temo freske mrtvaškega plesa se zaključi optimistično, ko se kamera popelje skozi oboke portalov iz kialjestva smrti na sonce, kjer zveni otroški smeh ob igri slepe miši.
Potem- zaključna glasba in napis — Konec. Vse to zveni v resnici neverjetno prozaično, ziasti če kdo prebira te vrstice z neprizaueiosijo uglednega, toua genialno povprečnega bralca časopisnih vesti in malih oglasov. Pisec žal tudi ni bil v laboratorijih VIBE-filma v Ljubljani in si to zaključno fazo lahko prikliče le s krepko dozo fantazije in improvizacije.
Film je preračunan na 13-minutno	predvajanje, pri
začetnih delih pa je uspešno sodeloval Zavod za spomeniško varstvo LR Slovenije s strokovnjakom, ki je suk-cesivno med snemanjem o-sveževal freske zato, da bi postale barve intenzivnejše.
S pomočjo kopij, ki jih je izdeloval akademski slikar Marjan Tršar, pa je bila o-mogočena smiselna in likovno zaključena prezentacija motivov iz sklopa posamezne kompozicije.
Danes ima kamera že drugačen zven. Tista kamera, ki jo učeno imenujemo #kinopro-je. i jr», kajn negativ se nepotrpežljivo pretaka skozi zapleten sistem in. z ostrim snopom združuje slike v gibanje na platnu. Hrastoveljski mrtvaški ples je ponovno oživel. Spoznali smo, da je zamisel scenarista in režiserja obšla doki.mentarno-analitični način in se omejila na filmsko realizacijo subjektivne pesniške vizije Smrti in njenega plesa po doživetju pisanega sveta hrasfoveljskih fress, seveda z električno izbiro danega.
Kakor danes odprta knjiga, so v svojem času te slikarije opravljale 'v cerkvi svoje poučno, vzgojno, bodrilno ali strahovalni poslanstvo. Vse to je danes čudovit dokument nekega časa.
Filmska kamera ga ohranja. Hrastovlje so postale zgovorne.
L- M.
PrTnior šTcT 'dne v mk
1 ^	"	..	   k-.«.	27»	oktobn
LAS VEGAS:
raj razočaranih zakoncev zbirališče pustolovcev mesto razvrata in zabave
Las Vegas. Kdo še ni čul tega imena! Seveda, tam nekje razstreljujejo Amerikanci atomske bombe! Po tem je znano to mesto.
No, Las Vegas je znan tudi še po drugih posebnostih.
To je mesto največjega, razkošja, največjega razvrata. Je največje zabavišče milijonov pustolovcev vseh vrst, bogatih in revnih. Je kraj, v katerem se zbirajo lovci sreče, iskalci zlata, filmski umetniki, sleparji in šarlatani...
Povsod v Las Vegasu je godba, veselje, zabava, o-mama, pozaba, sla po bogastvu, po sreči. Sreča! Sreča! Sreča!
V Las Vegasu ni tovarn. Nimajo industrije. Pač je.
baviščih. Najbolj slavna i-mena filmskih zvezd in revijskih plesalk in pevcev se je zvrstilo v Las Vegasu.	Marlene Dietrich,
Frank Sinatra in se toliko drugih. 4?7 revijskih plesalk je nastopilo v treh letih in 727 orkestrov. Frank Sinatra je postal celo solastnik hotela Sanda, v katerem je igralnica in zabavišče in v katerem tudi sam večkrat poje.
V Las Vegasu ne poznajo policijske ure. Noč so spremenili v dan, a dan v noč. Lokali so vso noč odprti. Bari in zabavišča, igralnice in uradi za ločitve zakonov. Vedno je vse pripravljeno, vsak hip na razpolago občinstvu. Tudi cerkve. Od najmanj-
igralnice, v katerih igrajo karte, kjer mečejo kocke in kjer se vrti ruleta.
sKar vstopite, ni potreb na posebna obleka! Nič se ne sramujte! Pridite! Vstopite!*
Tako vabi napis nad vhodom razkošnega hotela ali bara, v katerem je tudi igralnica. Tako priliznjeno, mnogo obetajoče!
In človek vstopi. Sede za igralno mizo. Poleg lepotice v pomanjkljivem kopalnem kostimu, ki sedi zraven priletne gospe, resne in v staromodni rožasti obleki. A dalje sedi gospod v brezhibnem smokingu.
Je pa takale igralnica na moč razkošno opremljena. Salon, ves v barzu-nu, usnju in kristalu. To je igralnica. Povsod same luči in ogledala. Čeprav je teh zrcal mnogo in so v lepih okvirih, se nihče ne more v njih pogledati, ker so stekla motna. Slepa zrcala sluzijo policijskim a-gentom, da izza njih opazujejo igralce ob igralni mizi, pripravljeni nastopiti za primer, če bi nastala kaka zmešnjava, prepir a-li pa kaka tatvina. Preprečiti morajo vsako nezakonito tatvino, da more zakonita nemoteno delati. Zakonitost in morala — to je glavno!
Kar lepo cvete takale trgovina. Celo jako lepo. 97 odstotkov dobička dajejo igralni avtomati lastnikom. Prav tako ruleta.
UMOR V ULICI
Dobro si zapomniva stvari, na katere sem te opozoril: ta čudni glas, to nenavadno spretnost, to pomanjkanje motiva, ki pri tako izredno krvoločnem zločinu preseneča, in si oglejva klanje samot Pred nama je ženska, ki jo je nekdo zadavil s svojima rokama in z glavo navzdol stlačil v dimnik. Navadni morilci se pri svojih umorih ne poslu-, žujejo takšnih načinov, kot je ta. Vsaj svojih žrtev ne spravljajo na takšen način. Priznal boš, da je v tem, kako so stlačili truplo v dimnik, nekaj skrajno pretiranega, nekaj (kar se ne sklada z običajnimi predstavami o človeških dejanjih — tudi če predpostavimo, da so storilci izprijenci najslabše vrste. Prav tako pomisli, kolikšna bt morala biti moč, ki bi stlačila truplo s takšno silo in skozi taki ozko odprtino navzgor, če ga je bilo z združenim navorom več o-seb komajda mogoče izvleči navzdol!
Poglejva sedaj še po drugih dokazih te strahovite moči! Na ognjišču so bili zelo debeli kodri — zelo debeli kodri — sivih človeških las. Bili so izpuljeni s koreni. Dobro veš, kako se moraš potruditi, če hočeš izpuliti samo dvajset ali trideset las hkrati. Prav tako dobro si videl omenjene kodre kot jaz sam. Njih korenov (gnusen prizor) so se držali koščki kože in mesa, ki jih je gotovo iz-rula tista orjaška moč, sposobna, da izpuli mogoče kar pol milijona las hkrati. Stara gospa ni imela samo prerezanega grla, ampak glavo popolnoma ločeno od telesa — orodje pa je bila samo
. Rad bi te tudi opozoril na zverinsko brutalnost teh dejarjj. Ne govorim o podplutbah na truplu gospe L’E-spanaye. Gospod Dumas in njegov vrli asistent, gospod Ettiene, sta izjavila, da jih je povzročil top predmet; v toliko imata oba gospoda popolnoma prav. Ta topi predmet je bil seveda kameniti tlak na dvorišču, kamor je padla žrtev skozi okno izza postelje. To dejstvo, ki se zdi sicer čisto enostavno, je policija spregledala zaradi istega razloga, kot je spregledala širino naoknic — ker so se po zadevi $ žeblji vse njene domneve nepro-dušno zaprle pred možnostjo, da so bila okna sploh kdaj odprta.
Če boš sedaj še poleg vsega tega pravilno pomislil na divji nered v sobi, bova že lahko združila pojme o presenetljivi gibčnosti, nadčloveški moči, divji brutalnosti, o klanju brez motiva, o nenavadni grozovitosti brez vsake človečnosti, s pojmom o glasu, ki je bil čisto tuj predstavnikom več narodov, glasu brez vsakega razločnega ali razumljivega zloga. Kakšen je rezultat vsega tega * Ko mi je Dupin postavil to vprašanje, mi je zagomazelo po hrbtu. iBlaznež,* sem dejal, rje storil to; neki pobesneli norec, ki je zbežal iz bližnje bolnice.*
«V nekaterih ozirih,* je povzel, *ta tvoja zamisel niti ni tako neutemeljena, vendar se glas blaznega človeka tudi v izbruhu največjega besa ne bi mogel i-stovetiti s tistim čudnim glasom, ki so ga slišali na stopnicah. Tudi blazneži so kake narodnosti in njih govor, četudi je
Osem cerkva Je pripravljenih vsako minuto, 24 ur na dan, da čim slovesneje brez vsakih formalnosti opravijo porotni obred. Tako so Amerikanci celo poreko vključili v tekoči trak in naredili iz tega obreda donosno industrijo
Neka druga industrija! Industrija sreče, industrija porok in ločitev.
Las Vegas je znan po tem, da je tam mogoče zelo hitro razvezati zakonske vezi in si še bolj preprosto in hitreje nadeti nove. Zadostuje, da zakonca, ki sta se naveličala drug drugega in bi rada šla vsaksebi, prideta v ločitveni urad in tam to povesta, pa je opravljeno. Morata pa živeti prej najmanj štirideset dni v Las Vegasu. Kaj hitro je o-pravljeno. Enostavno, brez ceremonij, brez indiskret-nih vprašanj, brez prič in dokazov. Hitro, hitro, ker se mudi...
Življenje v Las Vegasu ni drago. Ne hrana ne bivanje v hotelu. Lastniki hgtelov skrbijo za to, da so cenejši, da jim ne odvzamejo klientov konkurenti v drugem nevadskem mestu, v mestu Reno. Tudi tam imajo tak poenostavljen način razveze zakonov. In tako Reno in Las Vegas tekmujeta v tem, kdo bo nudil ugodnejše pogoje.
A tudi druge goste želijo hotelski lastniki privabiti. Zato si prizadevajo, da bi nudili p svojih lokalih čim večje razkošje. čim večjo udobnost, čim več posebnosti. Zato vabijo slavne plesalke in pevce, .ki nastopajo v za-
se kapelice, ki tiči tam med barom in igralnico, do mogočne katedrale neke verske sekte. Ob vsaki uri je mogoče v teh svetiščih skleniti zakonsko zvezo. Ponoči in podnevi. Brez kakih posebnih formalnosti. Preprosto in naglo!
Las Vegas leži v državi Nevada na planoti 1500 metrov nad morjem. Ima nenavadno prijetno podnebje in svež zrak. Pred desetimi leti pa tam še ni bilo tako, kot je danes. Ni bil posebno znan kraj. Saj je takrat štel komaj kakih osem tisoč dus. Ob robu puščave, je bil zbirališče iskalcev zlata. Od tam so odhajali v puščavo, ob reki Colorado, proti gorovju. Svoji dobri sreči naproti. Mnogo jih je bilo, ki se niso nikoli več vrnili.
A ko so tam blizu zajezili reko Colorado, je mesto kmalu vzcvetelo. Dobilo je zlasti dovolj vode in elektriko. Od takrat je Las Vegas rastel, se širil, bogatel. Kot gobe so rasli hoteli, bari, zabavišča in igralnice.
Igralnice. To pa so že druga zvrst dndustrije* v Las Vegasu. Na vse načine mamijo ljudi in jim nudijo vse moaoče priložnosti, da zapravijo svoj denar. In kako hitro se to zgodi! So čisto navadni i-gralni avtomati, potem so
Začetnik in kralj rulet-nih igralnic in lastnik njih največiega števila je Vlilbur Clark. 115 rulet je njegovih in 14 igralnic s kockami. Lepe milijončke dobi na leto tale Wilbur Clark. A Vera von Krupp, ločena žena nemškega tovarnarja orožja, je nedavno vložila okoli 170.000 dolarjev za nakup in preureditev neke igralnice in računa, da bo že v dveh letih postala večkratna milijonarka. Tako dobičkonosna je ta trgovina s človeško neumnostjo, s slo po bogastvu. Zakonito varanje, zakonito sleparstvo, zakonita tatvina.
Kako prefinjeno je vabljenje ljudi v igralnico! Vsak, ki sede k igralni mizi, dobi takoj koktajl. Zastonj. Prinese mu ga na moč mična deklica. Lastnik igralnice dobro ve, da tisti koktajl ni zanj izguba, čeprav je zastonj. Saj bo gost v najkrajšem času, morda že v nekaj minutah, izgubil pri igri precej več, kot je bil tisti koktajl vreden.
Obiskovalca, ki vstopi v igralnico, pritegne zlasti lepa dama, ki sedi pri i-gralni mizi in igra. Izbrano je oblečena, skrbno negovana, svetlolasa, nedoločene starosti in neznanega pokolenja. Stavi in dobiva. Potem izgubi, pa zopet dobiva. Več dobiva kot izgublja. A lepotica je mirna, kadar izgublja in tudi kadar dobiva. Ko jo gost takole opazuje, pa še sam poskusi. Saj nazadnje to niti ni tako strašno težko. A dama igra dalje. Izgublja — a ne svojega, in dobiva — a ne zase. Le vaba je za lahkoverneže.
So pa tudi taki, ki i-majo v resnici srečo. Nenavadno srečo. Veliko srečo. Dobivajo. Neprestano, venomer, vsakikrat. Na katerokoli številko stavijo, se ustavi ruleta prav tam. Lastnik igralnice pa se zaradi takih srečnikov nič preveč ne vznemirja.
Amerika je pravi raj za takšne ženske, ki nimajo pameti (ali pa je namenoma nočejo uporabljati) in ki hočejo samo s svojb lepoto napraviti kariero.
Eno teh žensk je Holly-wood poslal sedaj k nam v Evropo. Prav gotovo ste že uganili, da gre za platinasto plavolasko Jayne Mans-field, ki je v preteklih dneh
Tudi v Palijo je prispela zapeljiva Jayne Mansfieid in ta koj priredila v Milanu tiskovno konferenco. Igralka je bila oblečena v tesen moder pulover ter je izjavila, da je nedvomno dobrotnik človeštva
obiskala London in Pariz. Jayne je pravzaprav še dokaj «majbna» igralka in evropski publiki bolj malo znana. In vendar so njene fotografije in članki z njeno resnično ali potvorjeno biografijo napolnili stoij.ee tudi sicer tako resnih in rezerviranih angleških časopisov. Za svoj obisk v Londonu je imela Mansfieldova na razpolago celo pravega lorda, pristnega potomca ene najstarejših angleških patricijskih družin, ki jo je za «majhno» nagrado (dnevno okrog 200.000 Ur) vodil na ogled vseh londonskih znamenitosti. Njegovo vlogo v Parizu je prevzel celo sin enega najuglednejših francoskih eksponentov političnega življenja, ministra Pi-neya. In okrog Mansfieldo-ve so se vrteli, kot muhe okrog medu, razni lordi, poslanci, politični eksponenti, industrijci, ki so sicer zelo pametni in resni možje. Mansfieldova ni štedila s svojo «hvaležno*tjo». Pokazala je «vse», kar znfiore in premore. In vsi so bili zadovoljni — ona in njeni občudovalci. Njena kariera je tako rekoč zagotovljena^ Ob povratku v Ameriko jo čakajo samo slava in dobre pogodbe z raznimi filmskimi družbami in mogoče ji uspe, da si v Evropi ulovi za moža še kakšnega princa ali grofa.
Kdo pa je pravzaprav Jay-ne Mansfieid? Pred dobrim letom pravzaprav še celo Amerikanci nišo vedeli zanjo. Pojavila se je v nekem filmu, ki bi ga bila morala igrati Marylin Monroe. Bila ji je po zunanjosti tako podobna, kot igralka pa še ni bila nobeno odkritje, da ni vzbudila med ameriško publiko nobenega posebnega zanimanja.
«Spoznala sem», pripoveduje sama Mansfieid, «da je prišel trenutek, ko moram prenehati uporabljati pamet in ko moram postati ft>, kar si ameriško občinstvo od mene želi — zelo
lepa, a tudi zelo neumna in prismojena goska. . N.^ti n« misel im ne pride, da bi morala postati velika igralka. Postati pa hočem '1gral“ ka, o kateri'bo ver svet govoril, In da dosežem to, sem pripravljena storiti prav vse, če bi bilo potreba tudi postaviti se naga na najvišjo stavbo v New Yorku. Ce se pustim fotografirati brez obleke' Seveda... naravno... Zakaj pa me je narava obdarila s tolikšnim «bogastvom»?. ,, Zato vehdar, da ga pokažem-Ali ste že Videli kdaj kaj bolj neumnega, kot žensko, ki se pusti fotografirati v kopalni kadi, oblečeVia v kopalno obleko? ,Ce je človek že v kadi, potem je pač slečen, ali ne? In večerne obleke? Ali niso zato tukaj, da pokažejo kar največ ženskih čarov? Ce že mora biti obleka dekoltirana, potem naj bo v takšni meri, da se vsaj kaj vidi, ali ne? In kopalne obleke .. , Oh te kopalne obleke! Spominjam se, da sem imela nekoč na sebi kopalno obleko ... Zelo mi je bila všeč. Toda, ko sem se v njej pokazala fotografom, sem imela nenadoma občutek, da sem si jo pravzaprav pozabila obleči. Fotografom pa je bila zelo všet. ..»
To je v nekaj besedah Jayne Mansfieid — prismojena plavolaska, ki se umi-
Med tiskovno konferenco je prišlo do zanimivega škandala, saj je igralka Angela Guj z dejstvi dokazala, da njene okrogline nič ne zaostajajo za toliko opevanimi sta-lentis srečnejše in slavnejše a-meriške konkurentke. Angela Guj Je prišla na tiskovno konferenco oblečena samo v kožuh in izjavila, da so določeni atributi ameriške Igralke umetni, njeni pa •dokazanos prirod ni.
va v šampanjcu, ki se ogri-ju*, dragocena. krzna, Jci
se sprehaja pb glavnih ulicah Hollywooda s tigrom,
• RSteTega Rož^Je pobarvana š svetloplavo barvo, ki spi Oia črnfh rjuhah, ki se obla. či le v obleke rožnate barve in ki je zaročenka Mi-ckeya Hargitaya — bivšega »Mister Universos.
Brez dvoma je v teh svojih norijah edinstvena. Nobena igralka v Hollywoodu ne prejema toliko grozilnih pisem
«Hočem postati slavna in zasenčiti sloves vseh osta? lih lepotic* — to je danes geslo Mansfieldove. Tik pred njenim odhodom v Evropo, so ji prinesli njeni advokati, vsi razburjeni nekaj njenih fotografij, na katerih seveda zopet ni bila oblečena in ji sporočili, da bodo fotografe tožili, ker razpečavajo omenjene fotografije brez njenega dovoljenja. «Ali ste ob pamet,* je zakričala Jayne, »pošljite takoj fotografom še več takšnih slik, Ne bi želela, da bi jim moje fotografije zmanjkale. Vi se pa nikar ne razburjajte! Ne bom dovolila, da bi se s svojimi paragrafi postavili medme in 160 milijonov ameriških državljanov.*
Biti hoče slavna in popularna, pa naj si mora to doseči s pomočjo še tako velikih neumnosti. Ko na pri-
mer ameriško časopisje nekaj dni ni prineslo nobene njene fotografije, niti ni objavilo nobene vesti z njenim imenom, je bila Mansfieldova pripravljena simulirati celo letalsko nesrečo in se tudi v resnici nekoliko P°" škodovati samo da bi se o njej zopet govorilo. Ker j1 njeni delodajalci tega niso dovolili, si je izmislila drugo zvijačo. Vročega poletnega popoldne se je ob'ekla v prekrasen krznen plašč in se šla sprehajat na najbolj prometno ulico Hollywooda. »Brez dvoma se j« vsakdo ozrl za mano in se vprašal, kdo je ta prismoda, ki »» sredi poletja sprehaja v krznu. Nj, bilo prijetno, toda Časopisi so o metli vendarle zopet pisali.* Drugič se j* zopet pojavila na nekem pl*-su, oblečena v dvodelno kopalno obleko, napravljeno!i* leopardove kože. V njem družbi je bil tudi zaročenec »Mister Universo*, prav tako oblečen v kopalne hlače. »Olala!* je zaklicala začudenim gostom v večernih oblekah. «Vem, da sem se jim morala zdeti zelo prismojena. Toda, kaj mi je preosta-jaJb drugega? Postati pametno dekle? To sem že poskusila, pa se nihče zame še zmenil ni. Ce hoče dekle v Ameriki doseči srečo, potem pač ne sme uporabljati pameti.*
«Moja naloga je, da si pridobim naklonjenost moških,* pravi Mansfieldova. «Ta načrt mi je v glavnem že uspel. Pridobiti si pa hočem tudi simpatije žensk. To ni lahka naloga, toda ker i-mam sama sedemletno hčerko, se bom potrudila, da bim redno obiskovala čim več roditeljskih sej in pa vzgojnih predavanj. Končno si moram pridobiti simpatije ameriških intelektualcev. To bo najtežja naloga in pa tudi najmanj simpatična. Učeni ljudje mi niso bogve ko všeč. a če bo potrebno, se bom lotila tudi teh *
PAULINE SASSARD
EDGAR	ALLA
DVOJNI
MORGUE
Moj prijatelj pa je nadaljeval svoje razmišljanje.
*Ali vidiš,* je dejal, *da sem v vprašanju prišel od izhoda na vhod? Namenoma sem takoj zamenjal pojme, da bi učinkovalo na oba na isti način in v isti točki. Vrniva se sedaj v notranjost sobe! Poglejva, kako je tam! Predale pisalne mize so oplenili, kakor je bilo rečeno, čeprav je ostalo v njih še precej nakita in obleke. Temu sledi absurden zaključek. Je samo domneva zelo neumna domneva in nič več. Kako naj bi vedeli, da v predalih najdene obleke in dragocenosti niso predstavljale tega, kar je bilo v njih prvotno? Gospa L’Espanaye in njena hčerka sta živeli pretirano osamljeno, nista zahajali v družbo, redko sta zapuščali stanovanje — imeli sta torej le malo prilike, da bi se lišpali in preoblačili. Ti predmeti, ki so jih našli, so bili verjetno vsaj takšne vrednosti kot vse ostalo, kar sta dami imeli, če je tat kaj vzel, zakaj ni tedaj vzel najboljšega, zakaj ni vzel vsega? Kratko in malo, zakaj je pustil štiri tisoč frankov v zlatu in se ovil v cunje? Zlato je pustil. V tor-
bah na podu so našli skoraj celotno vsoto, ki jo je omenil gospod Mignaud. Zato bi ti rad izbil iz glave napačno mnenje o motivu, ki se je zaplodil v možganih policije zaradi tistega dela preiskave, ki govori o denarju, izročenem na pragu hiše. Naključja, ki so desetkrat bolj važna kot to (izročitev denarja in zločin, izvršen tri dni pozneje), se dogajajo vsakomur izmed nas v slednji uri našega življenja, ne da bi vzbudila niti trenutne pozornosti. Naključja so na splošno tisti veliki kamen spotike na poti one vrste mislecev, ki so bili vzgojeni tako,, da niso zvedeli ničesar o teoriji verjetnosti — teoriji, ki ji dolguje človeški napredek skoraj najvažnejša odkritja. Če bi ti najinem primeru zlato izginilo, bi dejstvo o izročitvi tega zlata pred tremi dnevi predstavljalo nekaj več kot golo naključje. To bi podkrepilo zamisel o motivu. Toda pri resničnih okolnostih primera bi si morali predstavljati tudi to, da je bil tak omahljivec zločinec, ki je pustil zla to in svoj motiv, tepec ce bi predpostavili, da je bilo zlato motiv lega zlo cina.
nesmiseln v besedah, ima vendarle neki smisel v zlogih. Razen tega pa blaznež nima takšnih las, kakršne sedaj držim v roki. Ta kosmič sem izpulil iz krčevito sklenjenih prstov gospe L’Espanaye. Pove) mi, kaj misliš o tem?*
tDupin,* sem kliknil ves iz sebe, *ti lasje so zelo nenavadni --to niso človeški lasje!*
tNikdar nisem trdil, da so, toda preden razvozlava to uganko, te prosim, da pogledaš na skico, ki sem jo narisal na tale papir. Je točen posnetek tistega, kar so nekje v pričanju opisali kot temne podplutbe in globoke zareze nohtov na grlu gospodične L’Espanaye, nekje pa (gospoda Dumas in Etienne) kot celo vrsto modrosivih lis, očividno sledov prstov.
tOpazil boš,* je nadaljeval moj prijatelj in razgrnil papir na mizo pred nama, *da ti ustvarja ta risba videz čvrstega in nepremičnega prijema. Opaziti ni nobenega spodrsavanja. Vsak prst je najbrž ostal — v tisti strašni zarezi, ki jo je vtisnil v samem začetku, dokler ni žrtev izdihnila. Sedaj poskusi nastaviti Vse svoje prste istočasno na omenjene sledove, fct jih vidiš pred seboj.*
Poskušal sem zaman.
*Mogoče ne poskušava popolnoma pravilno,* je rekel, *papir je razgrnjen po ravni ploskvi, človeški vrat pa je valjast. Tu imaš okrogel kos lesa, cigar premer približno odgovarja premeru vratu. O-vij risbo okrog njega in poskusi še enkrat.*
Storil sem tako, pa je bilo skoraj še težavneje kot poprej. *To ni odtis človeške roke,* sem dejal.
*Prečitaj sedaj ta odstavek iz Cuvle-ra!* mi je odgovoril Dupin.
Bil je kratek anatomski in splošni opi* velikega, rumenkastorjavega orangutana, ki živi na Sundskem otočju Ogromna postava, izredna moč in gibčnost, strašna divjost in nagnjenje k posnemanju so splošno znane lastnosti teh sesalcev. V trenutku sem razumel vso grozovitost umora.
tOpis prstov,* sem menil, ko sem pre-čital do konca, *se popolnoma sklada z risbo. Vidim, da ne more nobena žival, razen tu omenjene vrste orangutana, povzročiti taksnih odtisov, kot si jih narisal. Tudi ta kosmič rumenkasto-rjave dlake sc ujema s Couvierovim opisom živali. Vendar še ne morem razumeti vseh posameznosti te strahotne skrivposti. Med ostalimi so slišali dva prepirajoča se glasova in eden izmed njiju je bil vsekakor glas Francoza■* tPravilno; spomni se pa vzdiha, ki so ga skoraj vse priče enodušno pripisale temu glasu, vzdiha ,Mon Dieu!' Ena i? med prič (Montani, slaščičar) ga je gle' de na okoliščine čisto točno označila za očitujoč in karajoč vzdih. Zato sem v glavnem na ti dve besedi oprl svoje tipanje v popolno rešitev uganke. Neki Francoz je bil očividec umora. Možno je — v resnic i je več kot verjetno — da pri tem krvavem opravilu ni sodeloval-
(Nadaljevanje prihodnjič)
Jayne Mansfieid osvaja Evropo
\ «Če hoče dekle v Ameriki doseči slavo, potem ne sme uporabljati pameti» J
Takle je pravzaprav zanj največja reklama. Ni mu mar izguba, ki jo ima pri tem, dokler ve, da je le naključje, samo sreča. A kadar zasluti, da gre za sistem...
Dva mlada Američana sta se že nekaj tednov mudila v Las Vegasu. V tem času sta večkrat popolnoma obrala nekaj i-gralnic. Lastnikom igralnic je bilo kmalu jasno, da sta ta dva mladeniča odkrila neki sistem. A kakšen?
Tedaj so poslali lepe deklice k njima. Pridružile so se jima, ju spremljale in po dolgotrajnem trudu in veliki spretnosti se jim je posrečilo izvedeti skrivnost. Mladeniča sta bila študenta matematike. Z bistrim očesom sta kaj kmalu ugotovila, da igralne mize ne stoje popolnoma vodoravno, marveč so nekoliko nagnjene. In ta nagib povzroča, da se ruleta suče tako, da se v določenih periodah ustavi
vedno na istem mestu. In to sta mladeniča izkoristila in stavila vedno na tisto številko, za katero sta vedela, da se bo ruleta na nji ustavila. Nezmotljiv je bil ta sistem.
A po tem je bilo tudi tega konec. Sistem se je porušil, ker so lastniki nemudoma poskrbeli, da so stale igralne mize popolnoma vodoravno. Mladeniča je zapustila sreča, in lepotice, kajpak! Za lastnike igralnic je bila to sicer nekoliko dražja izkušnja, vendar pa ne izguba. Saj so po tistem ljudje kar drli tja, misleč, da se bo tudi njim posrečilo tako dobivati kot onima dvema. Še taki so šli, ki prej niso verjeli v srečo.
A Las Vegas je še vedno velik sen vseh pustolovcev, iskalcev sreče. Slavni filmski umetniki iščejo tam svobode, in politiki. Bogataši in nemaniči. A sreča je tam le za trgovce s človeško nespametjo.
ZVISIN
Las Vegas je mesto igralnic, koder na tisoče neonskih luči vso noč prav do Jutra vsiljivo vabi turiste, naj vstopijo
in najdejo (srečo*
A
PrTm or sTcT^ifevm k
27. oktobra 195T
-NVr"*-
PREBENEU
MEHEK K* OTOKU ... .
AH 1 AH 1 KMALU] OH ! NE1 Tl
*° «*<«- / *P»CALO 2 (/AOf•	r»
Nikom ! indijanL	,7
CJ NE 8000 pai-lt^7t) . •
zanesli /
KITI tu A W!CA it te ZLOMI POD KOČAMI TOMA. Al PKOD/AA SKOZI CtiiAVO...
^AiE zaupanje i/ rec/i, razbojnika je pretre-j
yjiyp! toda Pomni TE D«
nn^Ti ^rf Cii/l ' /
NE VEM KAKO, TOL TRDNO PREPRIČAM \BOJTOM RESlL Moji
MOLČITE
PES, DOVO UL JE.. ■
DOVOUj DA Tl ZA ^TRENUTEK VZA -.^StoEM BOBEN. y
TOM J£ K/7*0 PODTAKNIL LOOČU SMODNIKA POD VELIKO SKALO .
NIMAM MNOGO ČASA ! INDl-JR JANCI BODO sMjPZr—--
LL,UJ£ tnika -Mučiti /
Tvf^I
\ J/ i 7 V ^
KRIŽANKA
Pika
piše
*£arrL&*4JjJ
OD BORŠTA DO MAČKOLJ
VODORAVNO:	1.	zvezde
Premičnice, 8. večina, 19. s“'»g izpit na univerzah, ki ga ponekod zahtevajo za dose-8o doktorske časti. 20. poprav-‘lalen, 21. pripovedna pesem, prestopek proti osebni ča-**'. 24, orientalsko tržišče. 25. grška črka, 26 mesto v Sre-J1"1- 28. naprava na ladjah in letalih, 2°. zabavna igra na karte. 39, reka v Italiji, 31. f Matejin ljubimec (kakor ga Pišejo Francozi!), 33. vrtilni “el stroja, 35. brezplačna prepustitev:	sposobnost	talent,
"*v babica v primorskem na-k*C)U, 37. zemeljska naprava, ki služi največkrat KOt obramba pred vodo, 39. kratica za Državni zavarovalni zavod v .Ugoslaviji, 41. uzmovič, pri-)»telj tuje lastnine, 42. izloček “ez z notranjim izločevanjem, kos pohištva, 46. pokraji-na v LR Srbiji, 49. neploden, lalov, 50. žival s prisekanim repom 51 sol ocetne kisline, *• gospod po šp nsko, 54. o-Pravljati neko poljedelsko ali Vrtnarsko delo, 55, okrajšava 2a telefon, 57. krajevni pri-?.°y. 59, napenjanje. 60. gora, . J« v lj"dskem pripovedova-Pju bila shajališče čarovnic, naravni nebesni pojav, 64. ka.en, 67. sistem za določitev količin, 68. reka v Evropi. 69. reka v neposrednem tržaškem raledju, 70. ki se da lizati, okrajšava za Vincencij, 73. rnnsko število, 74. opravljam jnjekarsko delo. 75. esvobodi-'elj Južne Amerike izpod
španskega gospostva, 77. stavkovna nikalnica. 78. meščanska politična usmeritev, 81. dedni najem posestva. 83. zdravniki ušesnih in nosnih bolezni, 84. zemljevidna črta, ki veže kraje z enakim zračnim tlakom (dvoj.).
NAVPIČNO: 1. ostanek pre-šanja, 2. konj plemenite pasme, Z. znak za t-ebro, 4. žepno orodje, 5. državna imovi-na, 6. star denar, 7, moško i-me, 8. renesansa, 9. velika žival, ki ‘o pri nas vidimo kvečjemu v cirkusu alt živalskem vrtu, 10. nada, upanje, 11. trda trava, Siaba krma, 12. gora v Armeniji, 13 vrsta polža. 14. že tako, 15. skupno i-me za bjzona in zobra, 16. znak za erbij, 17. vrsta vina, | 18. pozitivna elektroda, 23. j glej 41. vod., 27. molčeč, ob-1 ziren, 30. nesreča na morju, j 32. ubo'-ček. revček, 34. podzemeljski hodnik, 36. pustim se ociganiti, opehariti, 38. del kolesa, 40. prestopki proti zakonu, 41 španski šahovski mojater, 43. jugoslovanski šahovski mojster, 44. nota, 45. neumen, 46, ptica. 47. živino-zdravnik. 48. ogoljufati, pretentati. 53. brez besed, molčeč, 56. ravnalna naprava, 58. skupina učnih predmetov v srednji šoli, 60. del ženske obleke. 61. duhovniška služba, 62. moško ime, 63. češko mo-;ko ime, 65 vrsta tanke tkanine, 66. je potreben na močvirnem ali nizkem zemljišču, 69. železniške naprave, 71, mo-
ško ime, 74. siv, 75. nagel, paničen umik, 76. stikališče dveh ploskev, 79 oblika pomožnega glagola, 80. sedma in šesta črka besede pod 19. vod., 82. znak za natrij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. askar, 6. kolerik, 12. spori, 17. vraže, ld. amidi, 19. noper, 20. datum, 21. Selo, 22. za, 23. O toče, 24. Jkar, 25. rega, 26. Pat, 27. jelen, 2*. ter, 29. beta, 30. kasi, 31. Emona, 32. lopa, 33. poševen, 35. racija, 32. pozaben, 39. mo-f li, 43. iveri, 44. kopalec, 45.
' Zusem, 46. Jera, 47. Kamei un, 48. citati, 49. zapeček, 50. tura, 51. Cveta, 35. Unec, 56. Duki, 57. pri, 59. volim, 60. cen,
61. somi, 62. kler, 63. elise, 64. ik, 65. bula, 66. krava, 67. Nazor, 68. tolar, 69. devet, 70. krača, 71. izobrra, 72. opaži.
NAVPIČNO; 1, Avdnunj, 2. srake, 3. katar, 4. ažur, 5. Rent, 6. kaseta, 7. omega, 8. lila, 9. Edo, 10. ri, 11. krati-vec 12 spojen, 13. potem, 14. opolo, 15. rečen, 16. Irena, 22. zaseben, 25. repa, 26, pašaluk, 29. boji, 30. kozarec, 32, lira, 33. popečen, 34. en, 36. ave, 37. cer, 38. pomenek. 39. Muta, 40. osa, 41. let, 42. imitirati, 44. kapucini, 45. Žiri, 47. ka, 48. čuki, 49. zamera, 50. Tamara, 51. cvenk, 52. volar, 53, Eliza, 54. tisoč, 56. dolar, 57. plava, 58. revež. 61. Sula,
62. krep, 65. bob, 66. kdo, 68. to.
Ma smo anka mi dočakali, da se profesorji tresejo, ko-kar smo se mi pred nimi. Oni se tresejo pred mrzel-co, ma samo tisti, ki so se nalezli mrzelce, katera je prišla ses Sin Ga Pura in ima ime «azijska mrzelcas. A šole pa nočejo zapret! MrZelca bol napada profeso-re, ko Dijake, zato ko jejo Limone in vitamine. Zdej ses burjo bojo bacili od mrzelce še bol frleli okoli in bojo se ludje še bol nalezli mrzelce.
Gospa Klotilda je povedala,	da	je tista	rusa	Luna
raztrosavala bacile od mrzelce,	da	se	je to vele	znalo
in vidlo, saj prej jo ni blo. Ma jast mislim, da je to od strani gospe Klotilde forte pretirano in tendenciozno. Ona drži ses a Mery Kanci, ki i ih	je	imela	na stanovanju	in	je	jezna	ko so	mogli
it proč. Je od njih in od njih žen forte fino zaslužla. A zdaj pa nič! Zato je jezna anka na Sputnika.
Gospod Predicacca pa je povedal, da je tisti sputnik od Rusov za nič, kar da se vele vidi po tem, ko še kar naprej frli in neče več prit nazaj, da bo sigurno zahteval politični azil, in da se iz tega anka vidi, kako slabo da je tam zad za železno zaveso, ko nanka sputnik	neče več	it nazaj.	Je
povedal anka gospod Predicacca, da bojo a Mery Kanci napravli sojo luno, ki bo še bol frlela ko od Rusov in še bol	bo dajala	znake	in	še
bo!	bo uelika	in je	bol	bo
telica in še bol bo navarna! Vse bo bol! Ma oni bojo bol furbasti in bojo privezali tisto	škatlo ses	špago,	m	ne
tako ko Rusi, ko se zdaj nečko lovijo, škatlja in luna. Ma so pa res furbasti! Morbit	bojo	zdaj	Rusi	na-
prauli	anka	tako,	ko	bojo
spustili	še en ga.
Si tlidel, kako je tisti žičko zabit, ko je rekel, da pravjo	Rusi	tisti	luni	zato
sputnik, ko se poti, ko tako forte frli. Saj ni res! Um rečejo tisti luni zato sputnik, ko je treba it ses poti, da se n kašnega ne zadene.
Prisrčno
te
Kaj pravijo vinogradniki
o letošnjem vinskem pridelku?
Ta teden smo obiskali nekatere vinogradnike iz Brega, da poizvemo, kakšno je njiht-vo mišljenje o letošnji vinski letini. Tudi v Bregu — kot na Krasu — je namreč položaj takorekoč od vasi do vasi drugačen, čeprav lahko rečemo, da na splošno Brežani niso bili tako hudo prizadeti kot vinogradniki na Krasu. Slišali bon.o, da sta v Bregu napravila mnogo več škode burja in toča,kot pa slana, ki je na Krasu pobrala domala ves pridelek Evo, kaj pravijo vinogradniki iz Brega:
MILOŠ MARC — BORŠT
Na splošno bomo imeli letos za približno 25 odstotkov manj vina kot lansko leto. Da je vina manj, ni toliko kriva slana, kot to, da je bilo letos man; zaroda in so se razvile le drobne jattoae. medtem ko je precej škode napravila toča in še prej burja, ki je polomila mladje.
Tolažimo se s tem da bo letošnje vino boljše in močnejše kot lani.
JOSIP BOLCIC — BOLJUNEC
Vinska letina je bila letos mnogo slabša kot lani. Tako so vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v Tupolah, Breščaku in na O-tavi, imeli ptibližno polovico pridelka, oni pa, ki i-majo trte v Majbrdah in na Kara menki, pa sploh nič. Boljše je bilo okoli vasi, kjer je približno tretjina pridelka manj kot lani. Tu ga ni pobrala slana kot v nižini, temveč burja, ki je osulo cvetje.
Grozdje je bilo na splošno lepo in zdravo, le mošta je bilo malo v jagodah. Zato pa bo letos vino boljše kot lansko leto, oziroma močnejše. Tako ima «sovi-njon» letos 26 stopinj sladkorja, «barbera» 27 do 28 stop., «refošk» 22 do 23 stop., medtem ko imajo o-stale trte na splošno več kot 20 stopinj sladkorja. Kaže torej, da bo letošnje boljunško vino imelo 12 a-li celo več stopinj alkohola.
VALENTIN JERCOG — DOLINA
Vinogradi v Rosandri in Temičju niso dali nohene-ga pridelka, v šent Martinu polovico, okoli vasi tudi kako polovico. Tisti kmetje, ki imajo vinograde v Vatah, niso pridelali ničesar, tako da če posplošimo položaj, kaj lahko u-gotovimo, da smo leros pridelali le četrtino lanskega pridelka. Mraz, burja in nekaj toče so dobro opravili svoje pogubonosno delo. Grozdje je bilo zdravo, le jagode so bile bolj drob ne in so imele manj mošta. Vino bo približno tako kot lani, in lani, kot se morda spominjate, je bilo dobro.
Podoben noložnj je tudi v Krogljah. Na splošno je bila letošnja letina precej slaba, saj ni bilo ne krompirja ne drugih pridelkov.
KRISTINA PAROVEL — PREBENEG
Slabše, slabše kot lani. Vsaj za četrtino manj vina bo v vasi, kot ga je bilo lansko leto. Največjo škodo nam je prizadela toča, da seveda ne govorimo o mrazu oziroma slani. Dva vinogradnika, ki imata vinograde v Valah, bosta i mela polovico pridelka manj. Računamo, da če je vas lansko leto pridelala skupno 200 hi vina, ga bo letos kakih 150 do 160 hi. Lahko se pa reče, da bo letošnje vino mnogo boljše od lanskega in ni prav nič izključeno, da bo imelo vsaj eno stopinjo alkohola več.
RUDOLF OLENIK MACKOLJE
Kakšna je bila letos letina? Lani ga je bilo recimo 2000 hi, letos pa ne verjamem, da bomo dosegli 500 hi. V nižini je pridelek pobrala slana, više gori pa mraz, burja in toča. Mi trgamo kasneje kot o-ni v Boljuncu. Tako smo imeli še to smolo, da nam je prav ob trgatvi burja otresla zrele grozde. Res, letos je zelo slabo, saj ne bodo nekateri, ki sicer pri delajo od 30 do 50 hi, letos svojega vina niti okusili. Vino pa bo dobro, saj ima od 18 do 25 stopinj sladkorja, kar pomeni, da bo imelo najmanj 11 do 12 stopinj alkohola. Naše vino je zelo cenjeno in ga ni težko prodati, škoda le, da ga je letos tako malo.
Pot, ki vodi ‘z Prebenega do bloka pri Ospu, je bilo do pred enjm letom zaradi meje presekana in smo se je lahko posluževali le z dvolastniškimi izkaznicami. Pot je za vse vaščane velikega pomena, ker je edina, ki vodi v nižino. Se prej, ko jo je sekala meja, sme prosili občinsko upravo, da nam pot popravi, toda odgovorili so nam, da lega ne more-
jo, ker gre po ozemlju Jugo-1 pokopališču.
on je moral v življenju marsikaj okusiti, med drugim tudi ■ tegobe fašističnih zaporov, saj ga je fašistično posebno sodišče leta-1930 obsodilo na 7 let zapora.
Pogreba se je uaeležilo kljub delovnemu dnevu veliko število vaščanov, ki so pokojnika cenili in spoštovali. Pevski zbor mu je zapel žaiostin-ke na domu, v cerkvi in na
slavije. Sedaj je ta pot v celoti pod italijansko upravo, a nih*e se še ni spomnil, da bi jo popravil. Enkrat smo jo popravili sami vaščani s prostovoljnim delom, toda sedaj je spet taka, kot je bila poprej.
Mislimo, da bi ob;;na sM-ij lahko pot popravila. Nekaj delavcev od ustanove
Naj mirno počiva v domači zemlji, preostalim pa na4« iskreno sožalje!
NABREŽINA
Tudi mi imamo svoj ljud-EI. AD in ! s'5i vrt — al* vsai prostor, ki nekaj materiala, pa bi šlo, če- j se ta :o imenuje in je temu naprav le za prvo silo. Zadovolj-, menjen čeprav nima z ljud* ni bi bili. če bi občinska upra- 1 sšim vrtom ničesar skupnega, va pokazala vsai malo zanima-i Vse naprave namenjene otro-nja za ta naš problem.	‘	škj zabavi, zid, trava, drevje,
vse je v razsulu, oziroma v la-
    kem stanju, kot da se za ta
prostor ne bi nihče brigal. I Res, prava gmajna.
i Na tem prostoru namerava
B0RST
V torek 22. t. m. smo v Borštu spremili na zadnji poti nenadoma preminulega domačina, komaj 51 let starega Anto-tona Zobca iz Zabrežca št. 13 V soboto je v svojem stanovanju nesrečno padel in za posledicami kmalu zatem umrl.
Pokojnik je bil dober gospodar in zaveden vaščan. Tudi
iiiHiiiiimiiiiiiiiitiiitiiimiitiimtiiiiiiHtiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiimiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiitiMiiiiiiiiiiiiiitiititiiiiiiHtiiiiiiiHi
Še nekaj podatkov o pokojninah kaneloni
Kdo ima pravico do pokojnine?
Pravico do pokojnine i-majo neposredni obdelovalci, spolovinarji, koloni in najemniki, ki so najmanj 5 let pred uveljavitvijo zakona obdelovali oziroma še obdelujejo posestvo, za katerega obdelovanje je potrebno najmanj 30 delovnih dni na leto. Družinska delovna sila mora doseči najmanj eno tretjino delovnih dni, ki so potrebni za obdelavo zemlje.
Pokojnine s 1. januarjem 1958 bodo deležni vsi moški in zenske, ki so v tem letu dovršili 65. oziroma GO. leto starosti, vendar le s pogojem, da niso deležni kakih drugih pokojnin.
Da. bo pokojnina 65-letni-kom priznana že z začetkom prihodnjega leta, je zasluga enotnosti kmetov,
da se družinskemu poglavarju dodeli 104 delovnih dni, ostalim družinskim članom pa tako, da pride na vsakega po najmanj 52 delovnih dni na hektarski posevek, če je kmetija tako majhna, da ne doseže 104 moške delovne dneve, bo moral kmet plačati svoj prispevek za polne 104 dni, vendar bo pokojnine deležen le družinski poglavar.
Vlada prispeva približno 50 odstotkov potrebnih skupnih stroskov, kmetje pa bodo plačali ostalih 50 odstotkov, in sicer na podlagi približno 30 lir za delovni dan hektarskega posevka.
Bonomi in demokristjan ski poslanci so se uprli predlogom levičarskih poslancev, ki so zahtevali, da bi država krila dve tretjini potrebnih stroškov za po-
nosti. Zato bi želeli, da se to vprašanje čimprej razčisti in da se obljuba tudi izpolni. Morda bi ne bilo napak, ko bi I4me‘ka zveza v tej zadevi irj-tervenirala in »e za stvar zavzela pri pristojnih oblasteh.
• občina zgraditi javno kopališče. To je povsem na mestu, ker je dosedanje premajhno. Ne zdi pa se nam umestno, da bi st.ivba stala ob vhodu v vrt. Po splošnem mnenju bi bilo najbolj primerno, ko bi kopališče sezidali na koncu vrta, ob sedanjem kopališču. Želimo, da bi občinska uprava te upoštevala.
Se besedico glede šole Ul«s-bene Matice. Gojenci, ki se u-čijo violino, morajo enkrat na teden v Trst, ker je profesor preveč zaposlen. Razumemo, da je to kočljivo vprašanje, toda upoštevati je treba predvsem interese učencev in staršev. Zato bi bilo prav, da bi vodstvo vprašanje rešilo tako, da učencem ne bi bilo treba 1 hoditi k pouku v Trst.
BAZOVICA
BOLJUNEC
Razen na trgu, okoli rega je napeljanih nekaj kanalov, v naši vasi ne poznamo kana)i7nr:;<\ V marsP-^tero hišo 4- t-ha nn 1 pc p
voda, v marsikatero hišo bi jo še napeljali a vsi zadevajo oh
Bolezen pride,, ko jo najmanj pričakuješ in sedaj mo-I ra eden, sedaj drug v posteljo. V naši vasi imamo privat-nega zdravnika, ki ordimrg ate_ j skoraj vsak dan, ob torkih in I petkih pa pride zdravnik bol-| niške blagajne, ki ordinira ka-I ki dve uri. Toda kaj naj ta ' zdravnik napravi v dveh urah, j ko pa je v čakalnici taaa gneča, da je joj! Ambulanta v | naši vasi ni le za Bazovico, temveč za mnogo večji sektor,
problem, kam izpeljat odtok Tudi nove hiše se gradijo, ta- : sa-> Prihajajo sem na zdravm-
ki so nreko svoje demokra- j kojnino. Bonomi in njegovi tične organizacije uvelja kolegi so se prav tako upr vili svojo zahtevo. Znano
ko da je ta problem vedno bolj pereč. Menimo, da bi moral? občina enkrat načeti to vprašanje, kajti tako stanje ne more trajati vse večne čase. Vas se širi in bi bilo treba pomisliti na regulacijski načrt, v
je namreč, da je Bonomi-jeva organizacija s prvotnim osnutkom predlagala,
da bi bili kmetje deležni pokojnino. Bonomi in nje-
li predlogom levičarskih | katerem bi moralo biti naj-poslancev, ki SO zahtevali, j prej rešeno vprašanje kanali-da bi država krila 2 tretji-' zanje. ni potrebnih stroškov za
prve pokojnine šele po petnajstih letih.
Kako in koliko bo moral plačati kmet?
Delovni dnevi na posestvu se porazdelijo tako,
govi k.o’egi so se prav tako uprli, da bi pokojnino takoj dobili itivalidi, nasprotovali so, da se pokoj
Precej negodovanja vzbuja tudi napajališče za Boljuncem, ki je bilo zgrajene v času, ko okoli še ni bilo novih hiš. he-' daj pa je napajališče tako ra-
ški pregled ljudje iz Uropad«, Padnč, taborišča v Padričah itd. Sektor zajema torej kakih a.tM) prebivalcev, kar je po j mojem mnenju za štiri ur* zdravniške ordinacije mnogo preveč.
Mislim, da izražam željo vseh vaščanov, ko pravim, da bi morali biti zdravniški pregledi vsaj trikrat tedensko, če ne že vsak dan,, kot bi bil* najbolj pravilno. To je nad vs* nujno potrebno in upamo, da bo uprava INAM to tudi upoštevala. Mislimo namreč, da če zavarovanci točno in redno
nina prenese na preživele j koi obaar|0 s b>šami, in ljudje j plačujejo bolniško blagajno, Člane družine in njihova' ®e uPlaviceno pritožujejo zara-jimajo tedaj tudi pravico zaide-krivda je tudi, da jetični kmetovalci ne dobijo pokojnine.
Končno naj še omenimo, da bodo upokojeni kmetje dobivali najmanj 5000 lir mesečne pokojnine, poleg tega, pa še 13. mesec.
di nesnage, mun itd. Prav bi j vati, da INAM poskrbi za ta-bilo, ko bi upravitelji pomisli- ko zdravniško službo, ki bo li na to, da bi napajališče pre- ^ zavarovancem v korist. mestili bliže pašnikom,	|	1.	C.
(••IHIMIIIlillltllllllllHillIlliiiiiiiiiiiiHiiiHIMHIllllllinilltlellllllllUIHUllllUflMfllllKIlUIMMNP
Zlata poroka v Bazovici
MACKOLJE
VELJAVEN OD 28. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 2t. 4.) Spopri jeti se Doste morali z nepiedvi-denimi tezkoča-mi. Prenagle in nepremišljene odločitve vam lahko škodijo. Srečna dneva torek in sreda Bik (od 21. 4. do 28. 5.) Crm oblaki. ki so se zbirali nad vašo glavo, se bodo kmalu razkadili. I mejte zaupanje v ljubljeno osebo. Prijetno srečanje ali obisk.
Dvojčka (od 21.
5. do 20. 6.) Okre pite vašo dejavnost za dosego cilja, ki ste si ga zastavili in m izključeno, da ga >oste v nekaj dneh dosegli. ?azite na zdravje.
Rak (od 21. S. do 22. 7.) V tem tednu vam bo sreča mila. Odlično razpoloženje vam bo pripomoglo, da bole z lahkoto odstranili vsako apreko. Pmmcr ali obisk.
Lev (od 23. 7. do
®22. 8.) Preden boste prišli do cilja, boste doživeli nekaj nepričakovanega. Zaupne vesti se bodo izkazale sol neresnične. Sreča v soboto in v nedeljo.
Devica (ou 23. 8. 22. 9.) Ne delajte načrtov, ker se utegne zgoditi, da jih boste morali opustiti. Neprijeten dogodek vas bo spravil iz ravnotežja Obisk.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) Nekaj neprijetnosti prehodnega značaja v začetku tedna. Po dolgem času boste
spet srečali osebo, ki vam je nekoč bila zelo blizu.
Škorpijon t0(i 23.
10. do 21. 11.) Vaš prestiž se bo neverjetno povečal ker se boste izkazali pri nekem dogodku. Pazite
na zdravje in se stavljajte Pismo.
ne izpo-
Strelec	(od	22.
11. do 21. 12.)	Na
vidiku	je	ne-
vsakdanje presenečenje. Ne ustavite se pred nepredvidenimi za prekami, ker niso nepremostljive. Sreča v nedeljo.
Kozorog (od 22
12. do	20,	1.)
Ni .izključeno, da boste v tem tednu spor.nali ose bo, ki utegne imeti na vas močan vpliv v bodočnosti. Srečna predvsem sobo-ta in nedelja.
Vodnar (od 21. 1 do 19. 2.) Cim
manj govorite o vaših intimnih zadevah, če nočete, da se ne bo o tem zvedelo da leč naokoli. Spomnite se, da obrekljivcev ne manjka.
Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Neaaj nevšečnosti v začetku tedna boste kmalu pozabili ker boste v drugi polovici tedna veliko veselje. Pa-na zdravje!
doživeli zite pa
j Vprašanje, ki ga bomo tu , obravnavali, je za našo vas ze-j lo pereče. Gre za most pri križpotu, ki je po londonskem j sporazumu prišel pod Jugoslavijo. Čeprav je takorekoč na | njem potekala meja, smo se ga 1 vaščani lahko posluževali, ker ! so tako italijanske kot jugoslo-| vanske oblasti to dopuščale.
Za nas je most preko «Reke» | velike važnosti, saj je to edini j prehod na zemljišča onkraj I struge, kjer imamo gozd in njive.
Pred približno enim mese-J cem pa so prehod čez most j zaprli in kdor hoče na svoje j njive čez «Reko», mora čez I blok pri Ospu. Toda to je omo-| bočeno samo tistim, ki imajo dvalastniške izkaznice, tisti pa, k: teh nimajo, ne morejo več na svoje njive in v gozd. Ze pred časom je bilo obljubljeno, da bodo oblasti poskrbel* za gradnjo novega mostu in je bilo v ta namen baje obljubljenih 8 milijonov lir. Toda od takrat sta minili že skoiaj dve leti, o novem mostu pa ni ne duha ne sluha.
Dejali smo že. da je most za nase kmečko delo velike važ-
Včeraj sta v Bazovici praznovala 50-letnico skupnega življenja Anton Racman in Frančiška Stopar, Tov. Racman je bil mnogo let uslužbenec ■ pri železnici, sedaj pa uživa zasluženi pokoj. Njegova soproga je bila skrbna in pridna gospodinja, ki mu je vedno in zvesto stala ob strani.
Slavljenca imata tri otroke, od katerih je eden * daljni Avstraliji, čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika», ki jima želita, da bi ostala še dolgo let zvesta čitatelja našega lista,
Al. M.
Vreme vieraj Najvišja temperatura 19, najuižja 11,2, ob 17. uri 17,1, zračni tlak 1019,9 pada, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 51 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,9 stopinje.
Tržaški d 11 e v 11 f k
Danes, NEDELJA, 27. oktobra
Sabina, Matjaž Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.01. Dolžina dneva 10.25. Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 20.34. Jutri, PONEDELJEK, 28. oktobra Simon in Juda, Mila
Od 3 milijard na 1.800 milijonov lir
Občinski komisar bo skrčil primanjkljaj proračuna za 1957
Državna oblast pa namerava prispevati samo 1.400 milijonov za kritje primanjkljaja
V prihodnjih dneh bo pre-fekturni komisar na tržaški občini predložil pristojnim o-blastem letošnji občinski, proračun, ki ga je občinski svet pred svojim razpustom zavrnil. Prefekturni komisar je do sedaj že proučil posamezne postavke proračuna in sklenil rezati zlasti nekatera posojila.
Kot poroča tudi demokrist-janska agencija «Giulia», točne značilnosti letošnjega proračuna niso še znane, čeprav lahko rečemo, da je sedaj, ko je občinska uorava porabila že deset dvanajstin izdatkov na osnovi izdatkov lanskega leta, skoraj nemogoče govoriti o proračunu, ampak bi morali že govoriti o obračunu. Sicer pa je že gotovo, da je prefekturni komisar sklenil zmanjšati primanjkljaj 3 milijard lir, ki ga je predložil enobarvni demokristjanski odbor, na 1 milijardo 800 milijonov lir. Kot smo že omenili, je bil primanjkljaj zmanjšan zlasti na račun nekaterih posojil in še nekaterih drugih postavk, za katere dr. Mat-tucci meni, da se lahko prelo-lijo na prihodnje leto.
Zdi pa se, ca vse težave glede letošnjega proračuna niso bile še prebredene. Nekateri trdijo, da je vlada sklenila, da bo za leto 1957 krila primanjkljaj pasivnih občin v višini primanjkljaja, ki ga je krila za 'eto 1956. Ce bo državna oblast tako ravnala, potem bo letošnji primanjkljaj znižan še za nadaljnjih 400 milijonov lir, ker je država lani krila tržaški občini eno milijardo 400 milijonov lir primanjkljaja. Razumljivo je, da bi še to rezanje izdatkov hudo prizadelo občinsko delovanje, ker je bil letošnji primanjkljaj brez posojil zra-čunan na minimum. Kot torej vidimo, se bodo izdatki tržaške občine zaradi komisarske uprave in morebitnega znižanja primanjkljaja za nadaljnjih 400 milijonov lir tako zmanjšali, da ne bo mogoče za letos in tudi za del prihodnjega leta izvršiti mnogo nujnih javnih del, ki jih prebivalstvo že dalj časa pričakuje. Podrobnosti o letošnjem proračunu pa bomo objavili takoj, ko nam bo občinski komisar sporočil vse podatke o izrecnih spremembah.
 4»------
NSZ obsoja fašistično proslavo Garibaldija
V zvezi z napovedano proslavo Garibaldija po fašistin in monarhistih je vodstvo Neodvisne socialistične zveze poslalo izjavo, v kateri piavi:
NSZ izjavlja, oa deiavci in vsi meš.ani demokratičnega prepričanja z ogorčenjem obsojajo poizkus fašistov, monarhistov in nekdanjega ku-iaooracionista Cesara pagni-mja, da bi proslaviii Garibaldija. Garibaldi je bil veiika osebnost italijanskega preporoda, odlo.en borec za svobodo, za neocvišnost narodov in je služil za vzor junaški borbi italijanskega naroda proti fašistom in proti nacističnemu okupatorju.
— »«-----
V Lonjerju ustanovili krajevno sekcijo nove 1)2
V torek je bil v Lonjerju ustavni občni zbor krajevne sekcije nove Delavske zbornice CG1L. Udeležilo se ga je veliko število domačih delavcev katerim sta spregovorila o pomenu organizacije in njenih nalogah člana izvršnega odbora nove Delavske zbornice CGIL Ulieni in Ca-labria. Nato so izvolili odbor, ki bo vodil sekcijo, katere na-
loga je, da utrjuje sindikalno zavednost in enotnost ter brani pravice delavcev. Domači delavci se bodo odslej v svojih zadevah lahko obračali na odbor, ki bo prav gotovo vložil vse svoje sile. da bo kos svoji nalogi.
Na občnem zboru so izvolili tudi tri delegate za pokrajinski kongres nove Delavske zobrnice CGIL ter enega delegata za delavni svet zvez, (Consiglio generale delle Le-ghe).
Lonjerski delavci so z ustanovitvijo krajevne sekcije napredne sindikalne organizaci-i je pokazali svojo zrelost in za. I vednost; dolžnost vseh delav-‘ cev pa je, da podpirajo sindikalno organizacijo, da so zavedni člani velike družine, v kateri se bori ogromna večina delavcev v Italiji za svoje pravice in izboljšanje življenjskih pogojev. Kdor ni še vpisan in stoji morda ob strani, naj postane njen član, da bo prispeval tudi svoj delež v borbi za boljše življenje.
Sindikalne vesti
V torek 29. t. m. se bodo na uradu za delo pogajali glede odpustov v podjetju Mele.
Na uradu za delo so včeraj zopet dolgo trajala pogajanja med predstavniki delodajalcev in delavcev gradbene stroke. Končno so se sporazumeli, da bodo pristali na arbitražno razsodbo urada za delo.
 «»-------
Prihodnji teden stavka vseh kovinarjev
Tudi včeraj so se delavci v vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu vzdržali nadurnega dela. Včeraj sta se sestali tudi tajništvi obeh sindikatov kovinarjev, ki sta se na.
čelno sporazumeli o sporedu stavkovnih borb za prihodnji teden. Sindikata bosta pozvala vse kovinarje k solidarnostni stavki skupno s kovinarji v ladjedelnicah. Delavci se bodo sestali tudi na zborovanjih v Trstu in Miljah.
Sprememba urnika v miramarskem muzeju
Od 1. novembra calje bo odprto za občinstvo v zgodovinskem muzeju miramarske-ga gradu in v parku takole: v grajskem muzeju ob delavnikih vsak dan od 9.30 do 16. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 16.30. Park pa bo odprt vsak dan od 9. co 17. ure.
 «»-----
Azijska gripa
Včeraj se je število novih primerov azijske gripe zopet nekoliko znižalo. Pokrajinskemu zdravstvenemu uradu so prijavili 757 novih obolenj, kar je okrog 200 manj od povprečja zadnjih dni. Zbolelo je 675 zasebnikov, 75 beguncev, 6 oseb v raznih internatih in 1 vojak.
Obvestilo
KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo prevažati preko obmejnih blokov kakršne koli kmetijske pridelke, da jim ni treba zato nobenega posebne ga potrdila, pooblastila, izjave ali kakršnega koli drugega dokumenta razen dvolastniške knjižice.
Tajništvo:
Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
r
Kritike in poročila
NOVA PREMIERA Slovenskega gledališča
Nezahtevno, vendar prijetno delo, ki bo v vseh gledalcih zapustilo ugoden nasmešek
Sinoči je bila druga premiera tržaškega Slovenskega narodnega gledališča v tej sezoni. Na sporedu je bilo lahko komedijsko delo; »Naši ljubi o-troci«, katerega je režirala Nada Gabrijelčičeva. Delo je lahkotno, brez resnih pretenzij in razpravlja, točneje načenja nekatera vprašanja moderne mladine pokvarjene od prebogatega okolja. Kljub temu pa je pisano — zlasti v določenih poglavjih — prisrčno, tako da je mestoma zagrabilo občinstvo, in se je ves čas predstave slišal prešdren, odkritosrčen smeh.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiinitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiniiiiiniiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiTiiiiiiiii
Izpred kazenskega sodišča
Javni tožilec zahteval strogo obsodbo Driolija
Skupno naj hi presedel 7 let v zaporu in plačal 100.000 lir glo-be . Za ostala dva obtoženca pa je zahteval po 26 mesecev zapora
Za Giulia Driolija iz Ul. F. Venezian, ki je bil obtožen prevare, ponarejevanja in po-j neverbe javnega denarja ni i rešitve: zanj je tožilec zahte-! val obsodbo, in sicer na 7 let ' zapora in na 100.000 lir globe j Kazen naj bi bila tako razde-| ljena: za dve obtožbi prevare | 1 leto in 10 mesecev zapora ter 60.00Q lir globe, za pona-! rejevanja plačilnih nalogov in ! pooblastil za dvig bolniških idoklad in končno za poneverbe javnega denarja 3 leta in 2 j meseca zaporne in 40.000 lir j denarne kazni.
Enaka usoca bo najbrž do-| letela tudi ostala obtoženca i Stavrija Klinija in Carmela l Giuffrido:	tudi z njima ni
j bil tožilec mu in je predlagal obsodbo na 2 leti in 2 meseca zapora in na 20.000 lir glo-' be. Sedaj pa bo moralo spre-! govoriti sodišče.
, Za sedaj sta spregovorila zagovornika dveh obtožencev, in sicer odv. Padovan za Klinija in odv. Stradella za Giuf-1 frido. Oba sta zahtevala popolno oprostitev s formulo, ca njuno dejanje ni kaznivo. Samo odv. Stradella » je predlagal sodišču, da bi njegovega klienta oprostili, saveda v najslabšem primeru, z dvomljivo fcrmulo.
Se prej pa je govoril odv. zasebne stranke Cavallieri, ki zastopa interese INAM. Ka-
Dogodki tedna
100 miljonov lir za slovensko šolo
V preteklem tednu se je vedelo, da bo popraj insku i prava vključila v proračun a leto 1958 tudi postavko a zidanje novega šolskega >oslopja za slovensko viijo rimnazijo, ki J« sedaj na-•'•'tjena v neustreznia p>o-»h t> lil ici Lazzaretto Vec-“ ro-kt z-a gradu jo no-bodi znašali oec kot lijonoo lir. Odbornik nnuitce dr. Delise je izja-da je zidanje nore lole isno od potrditve tega /tka in načrtov po vlad-i jcomisriri/itu. Zn sedaj ni se doto en kraj, kjer bi sezidali novo šolo, n so ie našli zemljišča.
0 zvišanju cen tobaku gretega avgusta, prodaja ci-et na našem področju stal-pada. V septembru so pro-
1 sa no 32.844 kilogramov ačnih izdelkov . Avgusta i 1955 pa so prodali v tu in okolici 64.040 kilo-mov tobačnih izdelkov, kar neni skoraj enkrat toliko
preteklega septembra. S ti se je zmanjšala pro-a inozemskih cigaret, ki bile pred znižanjem cen ožmemo poceni in so naj-j ustrezale okusu tržaških hlcev.
| Sindikalno življenje
Ves pretekli teden so de-! lave. obratov CRDA in trža-! ..kega arzenala nadaljevali s I stavkovnim gibanjem, ker I deloda.alci ie vedno trmasto vztrajajo ma stiojem odklonilnem stališču in nočejo priznati delavcem njihovih u-pravičenih zahtev. Spor se ni niti malo premaknil z mrtve točke in delavcem ne bo preostalo drugega, kot da raz.irijo stavkovno borbo na vso kovinarsko stroko in ce bo treba na vse tržaško delavstvo sploh.
Delavci niso ves
Bli nadurnega
teden o-
dela.
pravljeli naSuruega dela. Razen tega so napovedali nekaj krajših stavk in dvakrat 24-urno stavko. Solidarnostne stavke so napovedali tudi delavci v tržiških ladjedelnicah.
Tudi pristaniški delavci so pretekli torek stavkali, tako da je delo v obeh pristaniščih popolnoma zaostalo. Medtem pa se vsi sindikati pridno pripravljajo na prvi kongres nove Delavske zbornice CGIL, ki se prične 15. novembra. Predkongresne sindikalne skupščine so ie imele razne strokovne zveze, ki so izvolile nova vodstva »n delegate za kongres.
kor je znano, je bil Drioli u-radnik bolniške blagajne in je s svojim nepoštenim delovanjem povzročil INAM skoraj tri milijone lir škode.
Odvetnik zasebne stranke je pripomnil, da so bile prevare mogoče samo zato, ker je vočstvo bolniške blagajne zaupalo svojemu uradniku. Drioli je bil popoln tako pri zamisli kakor tudi pri prevarah. Te kršitve so tipične za današnji čas in prav zarad. tega je ta vrsta uradnikov družbi nevarna. S svojim delovanjem ni Drioli povzročil INAM samo materialno škodo, temveč je škodil tudi njenemu dobremu imenu, ker je bilo delo ustanove v času preiskave paralizirano in to v škodo onih, ki so potrebovali pomoč. S fem je obtoženec oškodoval ne le delodajalca, temveč tudi bolnike in končno tudi delovne tovariše.
Zahteva njegove stranke po obsodbi se ne naslanja toliko na povračilo škode temveč predvsem, da bi bilo v svarilo drugim.
Omenimo naj še, da je tožilec izjavil v svojem govoru, da si je pridržal pravico do inkriminacije treh oseb zaradi sodelovanja z Driolijem. Gre za dve osebi, ki ju co sedaj še niso mogli zaslišati in za pričo Giuseppa Nicolaz-zija, o katerem je dokazano, da je dvigal vsote, ki mu niso pripadale.
Razprava se bo nadaljevala v torek zjutraj z govorom Driolijevega zagovornika odv. Antonin.ja in ni izključeno, da bo sodišče izreklo ie v teku dneva razsodbo.
Včerajšnja razprava bi se morala začeti s pričevanjem Driolijeve matere in njegovega brata. Oba pa sta se odrekla pričevanju, do česar imata pravico po zakonu, posebno mučen vtis je napravila Driolijeva mati, ki ni mogla zadrževati solz zaradi u-sode, ki je doletela sina Giulia.
Preds.: Fabrio, tož.: Malte-se. zapisn.: Petrocelli, odv. zas, stranke: Cavallieri, obramba: odv. Antonini, Padovan in Stradella.
• * •
Včeraj je sodišče oprostilo 62-letnega Pietra Schiavuzzija iz Ul. Soncini 75, katerega je policija obtožila, da je zaradi neprevidnosti in neprevidnega šofiranja podrl na tla Marijo D’Odorico-Fagnan ve. Gra-visi iz Skedenjske ulice in ji povzročil lažje telesne poškodbe.
Sodnik: Fienga, tož.: Padova-ni, zapisu.:	Scelzo, obramba:
odv. P. P. Poilucci.
_ «»
Enako je storil tudi Vitto-rio Zanardi iz Ul. del Pra-tello, ker mu je predrzen tat ukradel 3OO.0CO lir vreden avto z evidenčno tablico 23414.
—«»-----
Prometne nezgode
Zaradi morca pre,..tre vožnje in neprevidnosti se je včeraj pripetila v Ul. Trento precej huda nesreča, katere žrtev je postal 16-letn. Fran-cesco Justulin iz Ul. Moreri. Mladenič, ki je bil na skuterju, se je peljal proti Pon-terosu, a je na križišču z Ul. Galatti trčil v zadnji lev. blatnik tovornika, s katerim je Kcmeo Albertini iz Palmanove privozil z desne strani.
Mladeniča, ki je bil hudo ranjen, so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na 1. kirurškem edaelku.
• * •
Okoli 11. ure se je pripetila na srečo le lažja nezgoda na Carcuccijevi ulici. Zaradi te sta morala v bolnišnico 68-letna Luigia Brescia iz Drevoreda XX. septembra in 20-letni Giorgio Volpi iz Ul. Mazzini in medtem ko so mladeniča odslovili, so žensko pri. držali na ortopedskem oddelku.
Bresciova, ki se bo morala zdravit. Ihj dni, je postala žrtev Volpija, ki jo je podrl na tla s skuterjem v trenutku, ko je ženska prekoračila cesto.
Giovanni Furlani iz Ul. Ca-pitolina pa se je med vožnjo z lažjim motornim kolesom po Miramarskem drevoredu zaletel v taksi. Furlaniju je zadostovala prva zdravniška pomoč, ker njegove poškodbe niso nevarne.
Delo je pisano zelo nezahtevno ter ne postavlja pred nas celotnega, v stvarnosti zelo resnega vprašanja. Prav zaradi tega so se igralci znašli pred zelo težko nalogo in moramo jim priznati, da so jo dobro rešili. Sorazmerno učinkoviti sta vlogi 15-letne Gra-zie in 16-letnega Ririja, starši teh otrok — Marilda in Mar-co — kot tudi oče tretjega o-troka zapletenega v igro, predsednik sodišča za mladoletne — pa imajo kaj malo hvaležno vlogo polno notranjih nepremostljivih nasprotij.
Skratka; imamo opravka z lahkim, prijetnim delom, ki bo zabavalo tržaško občinstvo, od česar pa žal ne moremo pričakovati kolikor toliko resnejšega razpravljanja o stvarnih vprašanjih, ki globoko razburjajo mlado in staro v Italiji in ki so nič manj aktualna tudi v Trstu.
Igralci tržaškega gledališča in zlasti Nedeljka Kacinova, ki je gostovala, so pokazali svojo rutino in so rešili mnogokrat dramatsko neutemeljene situacije z dobrim znanjem in solidno tehniko. Publika je delo lepo sprejela.
Skratka: kdor se hoče prijetno zabavati, naj si ogleda delo «Naši ljubi otroci«, italijanskega dramatika Nicola Manzarija. In za zaključek ne razumemo, zakaj je SNo napisalo pod programom «Za mladino neprimerno!«.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 26 oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 8 oseb.
PORCCILI SO SE:	bančni
uradnik Umberto Piazza Abram in uradnica Maria Diviacchi, šofer Guido VVruss in gospodinja Marija Gregorič, profesor Josip Mahne in profesorica Christia Gertrud Bajorat, natakar Giorgio Blanch in gospodinja Maria Colmani, delavec Mario Rutter in Ana Marija Vidmar.
UMRLI SO: 80-letna Maddale-na Maria Miloš vd. Zoppolato, 67-1 etn a Lucia Sandrin vd. Cin-que, Rossano D’Ambrosi star 2
dni, 77-]etna Eufemia Sasson por. MangineHi, 48-1 etna Maria Paoli, 68-letni Sebastiano Meri ato, 74-letna Antonija Žagar vd. Skrjanc, 75-letna Marija Luin vd. Sre. bernik.
OKLICI: Kovač Mario Vlgini in gospodinja Elide Braico, lavec Cositantino Barut ln gi dinja Bianca Maria Kleva, mesar Silvestro Taucer in gospodinja Elda Germani, inženir Paolo Gentillj in gospodinja Li(|la .Maria Bar at to, zdravnik-kinft-g pr. Fabio Ferdi na ndo Dossi -in gospo-dinja Adriana Maria TžVola, delavec Alteo Vakarenghi in šiviljo Aurelia Cernaz, oficir vojske Domenico Fiumano in gospodinja Maria Stella Ricci, pismonoša Renato Jurissevich in gospodinja An/na Crevatin, trgovec Marco Vecchio in gospodinja Maria Gio. vanna Tosca Bevilini, agent CP1 Adriano Brecelli in gospodinja Laura Tuceri, finančni stražnik Francesco Tedesco in uradnica Egle Mauri, delavec Aldo Lipos-si in gospodinja Graziella Penco, uradnik Lucio Bencioli in gospodinja Rosina Depolo, brigadir Filippo Torrisi in gospodinja Nunziata Salerno, zidar Ferruc-cio Crevatin im gospodinja Gi-zela Marija Kavalič, pleskar Mario Bonito in šivilja Laura Mof-ferdin, šofer Uberto Filippi in gospodinja Romana Bendoricchio, trg. zastopnik Bruno Palusa in uradnica Maria Grazia Belbosco, risar Lio Annibale Socal in gospodinja Pavla Černigoj.
——«»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davanzo, Ul. Berninl 4; Giusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-lo, Ul. Buonarroti tl; Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri. Ul. Dante 7.	 M_____
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
INAM, At Cammello, Drevored XX, sept 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Friuli 7; Gmeiner, Ul. Giulia 14: Alla Maddalena, Istrska cesta 43; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Ser-ravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
	«»	 LOTERIJA BENETKE 63 47			50	2	58
BARI	12	68	11	51	85
CAGLIARI	90	17	9	48	76
FLORENCA	88	10	50	84	19
GENOVA	89	74	44	56	3
MILAN	85	47	42	66	2
NEAPELJ	81	49	4	52	24
PALERMO	86	82	28	4	64
RIM '	57	76	58	64	3
TURIN	80	46	76	24	49
(	* *	LETI				)
Izlet v Riselce. SPDT priredi
danes 27. t. m. izlet v Riselce. Kdor hoče videti naš Kras v zadnji jesenski barvni lepoti, naj pride. Odhod z glavne avtobusne postaje ob 8.30 uri do Proseka. Zbiranje četrt ure prej.
( KASNA OBVKNT1LA )
Tržaški filatelistični klub <L. Košir«. Danes, 27. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-II., redni sestanek od 10. do 12.
( IJPDSKA PHOSVKTA )
Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu obvešča
svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30 t. m. ob 20. uri.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek ob 17. uri v Ul. Montecchi 6-111. desno.
SNG
v TRSTU
DANES 27. t. m. ob 16.30 rn ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
Prvič v slovenščini ■ Komedija v treh dejanjih Režija in preved:
! N. GABRIJELČIČEVA ' Scetia: JOŽE CESAR f| Osebe; Manlde, 38 le'SJ-advokat - Štefka Drolče-va; Riri, 16 let, njen sin. študent - Silvu Kobal; Marco, 45 let, inženir -Jožko Lukeš; Gražia, 15 iet, njegova hči. študentka - Nedeljka Kacinova, kot gost; Predsednik sodišča za mladoletne, 50 let - Justo Košuta; Giu-lietta, 25 let, hišna - Bog-» uana Bratuževa.
Za mladino neprimerno' Za obe predstavi veljajo gledališki kuponi!
Za današnjo večerno predstavo veljajo tudi izkaznice «Z».
Pro.daja vstopnic eno uro p-ed pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V torek. 29. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju NIKOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
Dve tatvini
Po končanem čelu je 40-let-ni Antonio Debernardis iz Doline it. 163 ugotovil, da mu je neznani tat ukradel usnjen suknjič. Takoj po kraji, ki je bila izvršena predvčerajšnjim, je Debei nardis zadevo prijavil policiji.
Antonija Škrjanc
Včeraj je v Bazovici nenadoma preminila Antonija Skrjanc, ki je učakala visoko starost 73. let. Pokojnica je bila dobra žena in mati, ki je vzgojila šest zavednih otrok Eden od sinov, Avguštin, je padel kot talec pod svincem okupatorjeve vojske na Opčinah, drugi sin, Oskar, pa je daroval svoje življenje v narodnoosvobodilni borbi. Pokojnica je bila zavedna Slovenka, skromna in tiha žena. Kljub visoki starosti je ! bila še čvrsta in sveža do včeraj, ko so jo morali takoj odpeljati v bolnišnico, kjer je tako nenadoma podlegla.
Z njo je preminila tudi stara pevka pevskega društva «Lipa», ki je pela s svojim možem Ivanom, stebrom tenorjev, v domačem zboru. Blagi ženi, ki je toliko pretrpela ob izgubi dragega moža in dveh sinov, naj ji bo lahka domača zemljica, preostalim pa naše iskreno Sožalje.
VAŠČANI Prizadeti družini izraža svo. je sožalje tudi uredništvo ) »Primorskega dnevnika«.
NOVE KNJIGE:
Avgust Piccard:
Z batiskafom na dno morja . . 520 rir
Janez Trdina:
Zbrano delo (deseta knjiga) . 900 » Josip Cazi:
Z obrazom proti viharju . . . 210 » Viharni piš . .1.060 »
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - til. Nv. Krančiškii 20 Telefon	j
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Gledališka blagajna sprejema do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore, ki ostanejo na razpolago dodelili novim prosilcem.
TEATRO NUOVO
Jutri, /28. t. m. oo 21. uri bo otvoritvena predstava gledališke sezone stalne gledališke dramske skupine z igro «Nač voj voda«, (tragedija v Mayerlingu) G. A. Borgeseja, Režija Franco En-fiquez. Pročaja in naročanje vstopnic pri gledališki blagajni tel. 24-183 in pri Centralni blagajni v Galeriji Protti.
c
Poročila v	slovenščini:	7.30,
13.30. 15.00.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Vinogradniške sadjarske skupnosti na Zgornjem Vipavskem — Kako izboljšati kmetijsvo na	Krasu«; 8.45-10.30
Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.45 Igrajo znani orkestri; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane:	14.00 Pogovor s po-
slušajbf4,. 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba; 15.30 Naša nediljska reportaža:’ «23, interno 53»• 15.50 A. Dvorak: Dva Slovanska plesa;	16.00-19.00 Spored
iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m. 2*2.1 m. 212,4 m
poročila: 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	,3.00,	15.00,	17.00.	19 30
22.00
6.00 Domač	nedeljski jutranji
pozdrav; 7.35 Za razvedrilo igra Barnabas Geczy s svojim orkestrom; 8.10 Zabavna ruleta; 8.30 Mladinska radijska igra — Tamara Gabe: Mesto mojstrov; 9.17 Spored slovenskih narodnih umetnih pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Franček Mirtič: V obroču tridesetih; 10.30 Pisana vrsta priljubljenih skladb:	11.30
Baletna glasba Petra Iljiča Čajkovskega; 12.10 Spored zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Zvone Kržišnik: Branje v' Prlekiji (reportaža);
16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Leck Fischer: Večno breme; 18.10 Edvard Grieg: Norveške melodije: 18.15 Slovenska pesem od romantike do danes — III. Skladbe Kamila Maska in Antona Hajdriha (s komentarjem); 20.00 Slavnostni koncert v počastitev dneva Združenih narodov (prenos iz Ženeve): L. v. Beethoven: 9. simfonija; dirigent; Ernest Ansermet;
21.30 Lahka glasba.
-TELEVIZIJA
16.00 Športni popoldan; 17.30 C. Bronte: «Jame Eyre», dramatiziran roman; 18.45 Športne vesti; 21.00 Telematch; 23.30 Poje Rino Salviati; 23.00 Športna nedelja.
KINO
NEDELJA, 27. oktobra 1*97
TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8 30 Izbor iz slovenske folklore; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbeno jutro- 12.15 Za vsakogar nekaj: 12.45 Ansambel Oharlie Kunz;
13.00 Kronika sedmih dni v Trstu: 13.30 Glasba po željah: 15.00 Sarasate: Osem španskih plesov; 15.25 Gershvvinovi, Berlinovl in Lecuomwi motivi; 16.00 Podeželski zbori; 16.20 Plešite z nami:
17.00 S pesmijo po svetu; 17.30 Chopin: Preludij op. 28 17.50 Melodije starega Dunaja, igra orkester Marek VVeber; 18.00 Haydn: Koncert v D-duru za čelo in orkester- 18.30 Tria Hotscha in Harmonie; 18.45 Mahler: Pesem zemlje; 19.05 Orkestra Trovajpli ln Sciascia; 19.30 Pestra glasba:
20.00 Šport; 20.30 Pietro Masca-gni: »Cavailerla rusticana«, opera v 1 dej.; 22.10 Sestanek z Me. lachrinom in Mantovanijem; 22.50 Musorgski; Noč na Golem brdu;
23.00 Ansambel Manfred.
i n s t i.
9.15 Concertino; 12.00 Orkester Esposi-to; 14.15 Igra pianist W. Atvvell; 'J6.00 Reportaža z nogometne tekme; 17.00 Glasbena fan. tazija; 20.00 Iz filmov; 21.00 Mozaik.	’	-
KOPER poročila v lta‘ijanšč'nl:	6.30
12.30. 16.30, 17.30. 19.15, 23.00.
Exce!sior. 15.00: ((Razbeljen svinec«, Burt Lancaster, Tony Curtis, Susan Harrison.
Fenice. 15.00:	»Železni razred«.
Film o mladini brez skrbi.
Nazionaie. 16.00: «Zig sovraštva«, Joseph Cotten in Viveca Lind-fors.
Filodrammatico. 14.30: »Zena iz ranchera«, A. Eckberg, S. Hay-den.
Grattacielo. 14.00: «Velika ljubezen Elizabete Barett«, J. Jones, I. Gielgud, technicolor.
Supercinema. 14.30:	#Povratek
Joe Dakota«, J. Mahoney, technicolor.
Arcobaleno. 14.00; »Tisti, ki mora umreti«. Zadnje delo velikega režiserja Julesa Dassina. Jean Servais.
Astra Rojan. 14.30: «Bulli e pu-
- pe»,- Mr Brando, F. Sinatra, technicolor.
CapitoL 15.00: «Otok v soncu«. Cinemascope, technicolor. G.
I Mason, J. Fontaine, J. Dan-dridge, H. Belafon-te.
Cristallo. 14.30:	«Kaplar Sam«.
Zelo komičen film. Dean Martin in Jerry Lewis.
Alabarda. 13.30: «Sacnotni orel«, James Stewart.
Aldebaran. 14.00: »Borbena himna«, R. Hudson.
Ariston. 14.00; ((.Udarec z.bičem«, R. WI8m»rk 1-n Donna Reed.
Armonia, 14.00: «Lovd na morske pse«, Victor Mature.
Anrora. 14.30:	((Susanna tutta
panna«, Marisa Allaslo.
Garibaldi. 14.30: «Dva iz TexSsa», VVUliam Holden, Glenn Ford.
Ideale. 15.00: «Avanture misterja Coryja», Tony Curtis, Kathrin Grant,
Iropero. 15.00:	«Susanna tutta
panna«.
Itaiia. 14.30; »Okno nasproti«, B. Bardot.
Moderno. 14.00: »Trapez«, G. Lol. lobrigida, B. Lancaster, T. Curtis.
Srn Marco. 16.00: {(Železničar«, P. Germi, Luisa delta Noce.
Savona. 14.00: »Očetje in sinovi«, A. Lualdl, V. De Sica.
Viale. 14.00: «Resnična zgodba o Jessu banditu«, R. Wagner, J Hunter.
Vltt. Veneto. 14.30:	#Carovnik
dežja«, B. Lancaster, K. Hepburn.
Belvedere. 14.00; »Babilonski
sužnji«, L. Christian.
Marconi. 15,00: «Beg na soncu«, J. Marais, Delta Scala.
Massimo. 14.30: «An,gel v ringt»i P. Douglas, J. Derek.
Novo cine. 14.30: «Mister X mo* v senci«, E. VVilHams.
Odeon. 14.00: »Ivan, sin belega vraga«, N. Gray.
Radio. 14.00: «Sami v neskončnosti«, tviltiam Holden, V. Leith.
Srcolo Sv. Ivan. 16.00: »Kongres se zabava«, J. Matz.
Skedenj. 18.00: «Madame Butter-fly». Barvni film.
( MAH OGLASl )
KOLESA, znižana cena 7.000 t* Motorna kolesa 44.000 l>r, po*!-tja kolesa - darilne pakete DJ« faktorja MARGON, UL. PIETA 3, TrsL
ŠIVALNI STROJ SINGER 8.000,
pogrezljivi okrogli tkalski navi-jak malo rabljen 15.000. Nove CLEVELAND z jamstvom ugodn* cene, dobite v trgovini, U. Man-zoni 4, tel. 96-925.
TRAMI, DESKE, drva za Mirja-vo (zaboji). Eternit-plošče 40X4u, prodam, Rotonda Boschetto 3-A v ponedeljek.
SALON AVTOMOBILOV BAN “t TRST, UL. GENOVA 21, .««• 28-372. Velika izbira avtomobilov, novih in rabljenih v zelo dobrem stanju: Peugeot, Fiat, Latu cia, Alfa Romeo, Opel. PEUGEOl 403, Fiat 1400 A-B, 1100-1*3» 1100 TV, 1100-103 za domačo rabo (familiare), 1100/E-B-A, Belvedere C, 500/C-B-A, Giardinetta - lesena -, 600, 500, 1400 Diesel, 1400 Cabriclet. 1900. LANCIA. Appia, Aurelia, Ardea, Aprn'a; ALFA; 1900, Giulietta. OPEL. Record, OIympia, Kapitan. Avtomobile dostavljamo do jugoslovanske meje. Obiščite naslil
«UNI0N»
Svetovno znana /.a varovalnica od let« 1828 je v TRSTU UL GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v opremljanju dnevnih sob m drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218
TVRDKA
LORENZI
Trst, Ul. S. Laz/aro 17> tei. 24245
PRODA:
MOTOM 48, VESPE malo rabljene,
AVTO 1100 B IZVAŽA vse po izredno nizkih cenah
Včeraj nas je za vedno zapustila naša ljubljena
Josipina Bensi roj. Kreševič
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri v ponedeljek 28. t. m-ob 15. uri iz hiše žalosti v UL Campanelle st. 65.
Žalujoči mož Guido, mati Josipina, sin Guido (odsoten) zzeno in vnukinjama, brata, nečakinji in ostal* sorodniki Trst. 27.X.1957.
Pretekla nedelja je bila izredno prazničen dan za tržaški ženski svet, kateremu je trgovina I. PI-TASSI posvetila novi veličastni salon oblačil za gospe, ki zavzema obširno krilo v prvem nadstropju na vabljivem sedežu na KORZU ITALIA št. 7 - GALLERIA ROS-SONI. Novi salon je izreden po obsegu, elegantnih črtah in izbrani opremi ter lahko nudi našim gospem vse najboljše, kar
predstavlja moda glede oblek, dežnih plaščev, po- i vršnikov in plaščev v izključnih modelih največ-jih modnih podjetij ter vseh barvah in vzorcih, ki so zelo aktualni. Na dan otvoritve je salon nepretrgoma obiskovalo izbrano tržaško občinstvo, ki ga je občudovalo in s tem zasluženo nagradilo hvale vredno pobudo gospoda Pitassija, ki s svojimi važnimi trgovinami v Gorici, Pordenonu, Vid-
mu, Padovi, Vicenzi in Milanu sicer že uživa popularnost, ki presega naše meje. Med obiskovalci so bili tudi zelo številni predstavniki »krepkega« spola, kajti trgovina Pi-tassi razpolaga z zelo bogato izbiro izvirnih zadnjih modnih Ustvaritev ne le za ženske, marveč tudi za moške in otroke. Gospodu Pitassiju ln'njegovemu novemu sijajnemu oddelku izražamo prisrčne čestitke in želje za uspešno delo.
ZAHVALA
Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spanain našega nepozabnega
MIHAELA KOŠUTE
Posebna zahva.* č.č. gosp. duhovnikoma, darovalcem cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadmji poti.
Hči Josipina, sinovi Josip, Amedeo in Miroslav z ženo in otroki ter ostalo sorodstvo
Kontovel. 27.X 1957.
ZAHVALA
Gipboko ganjeni cb izrazih sočutja se toplo zahvaljujemo vsem našim delavcem, darovalcem cvetja, godbi, gg. župnikoma, udeležencem pogreba in * vsom, ki so na katerikoli način počastili spomin našega nepozabnega moža -n očeta
arh. ANTONA RADOVIČA
Nabrežina.
Žalujoči žena, hčerki, zeta in vnuka
Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po kratki bolezni preminila naša draga mama in stara mama
ANTONIJA ŠKRJANC
Pogreb pokojnice . bo danes 27. t. m. ob 15. url iz hiše žalosti v Bazovici
Žalujoči otroci: Ivan, Stanko, Angela in Marija ter snahe, zetje, vnuki in ostalo sorodstvo
Bazovica, 27. oktobra 1957.
Goriško-beneški dnevnik
Dogodki tedna
Proita cona
Vprašanje proste cone je Kar čez noč postalo predmet splošnega zanimanja go riške javnosti kakor tudi vseh zainteresiranih ustanov. Na dan oa je privleklo stališče dveh videmskih demokristjanov, ki sta predlagala omejitev zakona v škodo goričkega prebivalstva. Goriški občinski svet, ki se je sestal nekaj dni kasneje, je soglasno sprejel besedilo telegrama, ki so ga poslali vsem političnim predstavnikom v Rimu tn poslanski komisiji za finance, kjer bo v sredo razprava o zakonskem osnutku za podaljšanje zakona. Telegram odločno zavrača predloge videmskih poslancev in zahteva takojšnjo diskusijo in odobritev zakonskega osnutka.
Čeprav časopisna poročila kažejo, da je večina poslancev za podaljšanje zakona, se nekateri temu odločno upirajo in zahtevajo omejitve. Liberalec Marzotto je predlagal podaljšanje samo za šest let, drugi iopet zahtevajo udeležbo tržaških in videmskih pred. stavnikov v posvetovalnem organu. proste cone, nadzorstvo nad proizvodnimi stroški v tovarnah proste cone, da se ugotovijo zaslužki njihovih lastnikov, in prepoved prodaje izdelkov izven področja proste cone. Goriške liberalce je stališče njihovega predstavnika Marzotta tako razkurilo, da so v celoti podali demisije. Demohristjanski glasnik v občinskem svetu, ki je govoril, kot da sam ni prepričan, pa je zatrjeval, da je Krščanska demokracija iz Gorice in Vidma za podaljšanje zakona o prosti coni v Gori« (?!).
Ce bo v sredo osnutek ponovno na rešetu, bomo kmalu vedeli pri čem smo. Od poslanske zbornice (senat je že dal svoj pristanek), je odvisna usoda goriške proste cone in znesek okoli 200 mili-jonou lir, ki jih država pusti vsako leto pri nas na podlagi laga zakona
Stavke v Tržiču
V tem tednu je bila v ladjedelnici triurna stavka De-
lavci so tri dni stavkali vsak dan od 16. do 17. ure, V njej so sodelovali skoraj vsi delavci in zelo redki uradniki. Sindikalne organizacije so proglasile stavko v znak protesta proti prekinitvi pogajanj v Rimu, na katerih te je razpravljalo o zahtevah kovinarjev CRDA.
Števerjan
Iz ministrstva za javna dela je prišlo obvestilo, da so odobrili finansiranje elektrifi. kacije Steverjana, Obljubili so, da bodo nakazali okoli 4 milijone lir za napeljavo elektrike na Jazbine in k nekaterim hišam v Ušje in Sčedno
Azijska gripa
Bolezen še vedno neusmiljeno razsaja. Zaradi velikega števila obolenj so ukinili šol-ski pouk v štirih občinah in ustavili obratovanje v nekaterih oddelkih tekstilne tovarne v Podgori, ki je zaradi bolezni izredno prizadeta. K sreči je bolezen milega značaja in ni bilo nobenega hujšega primera.
Radijeva igla
Po več dnevnem preplahu je izvedenec iz Padove z Geigerjevim števcem našel radijevo iglo, ki se je pred dnevi izgubila v bolnišnici Rdeča hiša. Dogodek je povzročil najrazličnejše komentarje. Nekateri so celo zatrjevali, da je bila igla ukradena. Kolikšno olajšanje za uslužbence in bolnike, ko so izvedeli, da je igla, ki je več dni prele-zala v špranji v podu, na varnem!
Gorica, mesto nebotičnikov?
V sredo odločitev v komisiji poslanske zbornice
Italijanska socialistična stranka in njeno stališče do proste cone
Stranka napoveduje tiskovno konferenco o tem vprašanju
Goriška federacija Italijanske socialistične stranke je glede vprašanja proste cone, ki je te dni postalo predmet osrednjega zanimanja goriške javnosti zaradi napovedi, da bodo v sredo razpravljali pred poslansko komisijo za finance in zaklad o predloženem zakonskem osnutku, objavila sledeče stališče,-
«Izvršilni odbor goriške federacije PS), zaskrbljen zaradi položaja, ki je nastal v zadnjem času zaradi nevarno, sti, v kateri se je znašel obstoj proste cone:	zavedajoč
se važnosti, ki ga ima to vprašanje za mesto Gorico in vso goriško pokrajino, je po poslancih Bettoliju in Maran-gonu pooblastil parlamentarno skupino PSI, naj na pooblaščenem kraju podpre vse tiste iniciative, ki so podvze-te v interesu ohranitve proste cone.
Socialistična poslanca sta s telegramom obljubila pomoč PSI, ki pozorno in z zanimanjem spremlja razvoj vprašanja in bo napravila vse, kar bo v njenih močeh, dokler ne bo rešeno v interesu goriškega prebivalstva.
Da bi čim širšim plastem javnosti pojasnila svoje delovanje, bo federacija sklicala prihodnje dni tiskovno konferenco, ki jo bo imel poslanec Vittorio Marangone, katere kraj in datum bo pravočasno objavljens.
«Živi plamen» danes v Gorici
Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje danes 27. oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «2ivi plamen«, ki jo je v slovenščine prevedla Mira Mihelič.
Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20. uri.
V ponedeljek 4. novembra pa bo SNG iz Trsta gostovalo s komedijo Nicola Manzarija »Naši ljubi otroci«. Predstavi bosta popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri v Prosvetni dvorani.
Z današnjo večerno predsta. vo bo SNG slavilo majhen ju. bile j; namreč za 25, uprizoritev Steinbeckove drame ((Zi-
da jim pride pod roke večja vrednost. Kljub temu, da so v obeh prostorih prebrskali vse omare, so le v skladišču podjetja Bignolini našli v predalu mize 2.000 lir. Policija voni preiskavo.
 «»—.
Apno v oko
Včeraj ob 11. uri se je zatekel po pomoč v bolnišnico pri Rdeči hiši 28-letni Giacomo Bernardis iz Ul. Rotta 6, ki je zaposlen kot zidar pri podjetju Tessari.iz Gorice, ki gradi no-
ri plamen« kar je v razmero- 1 ve stanovanjske stavbe v Ul.
'ma kratkem razdobju od pre- —	•	-................ -
miere do danes lep dokaz, da je drama doživela med našim občinstvom na ugoden sprejem.
—-«»------
Pravilnostim vožnja po slovenskih vaseh
Danes ob 8. uri bo izpred bara Ferigo v Ul. Roma odpeljal prvi motociklist na 270 km dolgo pravilnostno vožnjo po goriški pokrajini. Tekmovanja se bodo udeležili mo. tocikli od 125 do 500 kub. centimetrov. Tekmovalna proga bo izpred bara vodila v Grojno, Sčedno, Števerjan, O-slavje, Pevmo, Podgoro, Kr-min, Medejo, Zagraj, Vrh k Devetakom in od tam v Gorico. Progo bodo prevozili trikrat. Predvidevajo, da se bodo prvi tekmovalci pripeljali na cilj pred bar Ferigo po 7 urah vožnje.
«»
Gradbena delavnost v Gorici že nekaj let teži za ameriškim vzgledom; vedno navzgor, kot da ne bi imeli dovolj prostora, Zgrajenih je že nekaj stavb z več kot desetimi nadstropji. Na zadnji seji občinske gradbene komisije so odobrili še dva smela načrta, gradnjo	13-nad-
stropne palače v Ul. Parini in 15-nadstropne palače	v Ul.
Faiti.
m  ..................................................  minutnim...m......minimumi..........................................................................      mmimim.....
Tatovi na trgu
Lastnika dveh skladišč na trgu s prodajo na debelo v Ul. S. Chiara Žorzut in Bignolini sta javila policiji, da so pred dnevi neznani tatovi, potem, ko so preskočili obzidje trga, vdrli v skladišča z upanjem,
Torriani. Mladeniču je pri delu nenadoma padlo apno v levo Oko, talko da je trenutno oslepel. V bolnišnici so mu oko očistili in zdi se, da bo ozdravel v 7 dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves etan la. ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43; do 12. ure pa je odprta lekarna Cristofoletti na Travniku št. 12, tel. 29-72.
Azijska se še vedno širi
V štirih občinah prekinili šolski pouk
Azijska gripa na Goriškem noče ponehati in z dneva v dan išče novih žrtev, predvsem med osnovnošolsko mladino, Zdravstveni organi so v zadnjih dneh ugotovili izredno veliko število obolelih otrok v Fari, Zagraju, Villessu in Kr-minu, kjer so zaradi nastalega položaja, v dogovoru s šolskimi oblastmi, sklenili, da od ponedeljka 28. oktobra pa do 5. novembra zaprejo vse šole. Včeraj je pokrajinski zdravnik sprejel nasiednja poročila iz posameznin krajev pokrajine; v Gorici ;e za azijsko gripo obolelo 48 oseb, v Krmmu 8, v Gradiški 9, v Manannu 4, v Moraru 6, v Škocjanu 20 in v San Lorenzu 11.
- KINO -
CORSO. 14.00: «Da. gospod general«, K. Douglas, S. Hay-ward, v ičarnerscopu.
VITTOR1A. 15.00: «La donna del rachero«, A. Eckberg, S. Hayden.
CENTRALE. 15.00: dCanion ri-ver«, G. Montgomery, v cine-mascopu in v technicolorju.
MODERNO. 15.00:	«11	centu
chiano«, B. Lanchaster.
# * *
VERDI. 21.00: G. Puccini «Bo-heme«. opera v treh dejanjih poje Ondina Otta.
iiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiuniiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiniitmiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiii
Včeraj že trinajsti dan starke v Hahl ja
Ravnateljstvo preti, da bo zaprlo rudnik, kljub temu pa oblasti še vedno molčijo
Včeraj so rabeljski rudarji |va v dan ostrejši in zanj se
stavkali že trinajsti dan. Rav nateljstvo noče nikakor popustiti in je celo napovedalo, da bo preneslo rudo, ki je že nakopana, drugam. Rudarji so na petkovem sestanku sklenili, da tega ne bodo dopustili, dokler ne bodo uresničene njihove zahteve. Položaj postaja iz dne-
II o pl si iz naših ferajev
RUP A
Ob Vipavi bodo še pred koncem tega leta pričeti graditi papirnico, ki bo zaposlila večje število delavcev. Kakor srno izvedeli, je bilo doslej Prodanih kakšnih 4.000 metrov zemljišča, kolikor bo zadostovalo za vsa poslopja. Mnenja glede prostora so še vedno deljena. Nekateri govorijo, da “O na levem bregu Vipave, drugi pa zopet, da bo na desnem bregu, da bo' lahko na Področju proste cone, ki se razprostira med Sočo, Vipavo 'n državno mejo. Vsekakor nameravajo z gradnjo pričeti ze letos, da bo tovarna delež, ha olajšav pri nabavi strojev. Govori se, da bo v novi tovarni zaposlenih kakšnih deset visokokvalificiranih delav. cev iz Nemčije in kakšnih do domačinov. Vaščani upajo, da bodo imeli pri zaposlitvi Prednost domačini. Od nje bo imela koristi tudi občin-na, saj bo to prvi industrijski obrat na njenem ozemlju, ki b° prispeval svoj delež v ob-cmsko blagajno.
S0V0DNJE
pasivna, ne razpolaga z zadostnim' denarjem, da bi lahko uredila stranišče, prepleskala sobo in opravila še druga dela za okoli 309.000 lir. Ker bi županstvo sedež odprlo še letos, je župan zaprosil prefekta dr. Nitnja, da bi priskočil občini na pomoč s finančnimi sredstvi.
Te dni so pričeli napeljevati elektriko v tri hiše (Malni-šče) ki so kakšnih 400 metrov oddaljene od električne linije Pogoje napeljave so hišnim lastnikom sporočili pred meseci, ko so na občinski seji temeljito pregledali celotno vprašanje. Občinska uprava je prebivalcem teh hiš priskočila na pomoč v skladu s svo. jim volilnim programom, da
se doseže popolna elektrifikacija občine, čeprav bo dosega tega smotra stala občinsko skupnost precej stroškov.
V petek se je sestala trgovska komisija, ki je razpravlja, la o prošnjah nekaterih vaščanov, da bi odprli trgovine, odnosno jih spremenili.
Sovodenjske žene se pritožujejo. da imajo zadnje čase precejšnje neprilike s pranjem pri Soči, Dogaja se nam. reč, da kar na lepem priteče umazana voda, ki je pomešana s kislinami. Verjetno spuščajo v Sočo ostanke iz podgorske tekstilne tovarne. Ce prihaja voda res od tam, tedaj bi bilo zaželeno, da bi jo spuščali ponoči, da sovodenjske perice ne bi bile oškodovane.
ŠTEVERJAN
Pred dnevi so posuli občinsko pot, ki iz Grojne pelje v Števerjan. Pot je po nekaj dneh postala zelo dobra; take nismo imeli že dolgo časa. Govori se, da bo danes motociklistična dirka v pravilnost-ni vožnji. Proga bo speljana iz Grojne čez Sčedno na vrh in od tam čez Oslavje proti Gorici.
D0RERB0R
V četrtek dopoldne je bil sprejet pri goriškem prefektu
Prejšnji teden je bil pri Prefektu sovodgnjski župan tov. Jožef Ceščut. Glavni na-»en obiska je bila ureditev Vprašanja urada ONMI (Opera Nazionale Maternitd Infan. zia) v poslopju županstva. Ze Pred meseci je sovodeniski občinski svet potrdil pogodbo ** devet let. da se obvezuje vzdrževati sobo za uslužbenko. ki bi jo ONMI dvakrat tedensko pošiljala v Sovod-nje. da bi svetovala materam, kako naj ravnajo z otroki. Ker pa je sovodenjska občina
Konfekcija AL CORSO - Gorica, Corso Italia 7
TEDEN DEŽNIH PLAŠČEV
od 24. oktobra dalje Najboljša prilika za nakup po ugodnih cenah
Dežni plošči mako s podlogo................ 7.500	lir
Dežni plašči Nylon Rhodiatoce.............. 4.900	lir
Otroški dežni plašči iz makoja ............ 3.500	lir
Dežni plašči z volneno podlogo # Najboljše znamke
Prvovrstna izbira blaga novih barv in modelov
naš župan tov. Andrej Jarc. V razgovoru, ki sta ga imela, se je prefekt pozanimal za obnovitvena dela na občinski zgradbi in pošti, ki bo v krat-, kem dokončana. Upati je. da ne bo prišlo do zastoja dela zaradi azijske gripe, ki je tudi med delavci, zaposlenimi na notranjih delih v občinski stavbi in. v novi pošti, našla svoje žrtve. Zupan „1 prefektu nakazal potrebo po dodelitvi novega manjšega prispevka občini za plačilo vseh del, ki so v teku in za katere je prefekt pokazal tolikšno zanimanje. Prejel je obljubo, da bo prefektura vsekakor odobrila potrebni znesek, obenem pa se je prefekt pozanimal še za ostala javna dela v občini in nekatera druga upravna vprašanja.
P0DC0RA
Za martinovanje na Lokvah vlada med našimi vaščani veliko zanimanje. Avtobus, ki bo udeležence 10. novembra popeljal na Lokve, smo že pri nas skoraj popolnoma napolnili. Toda SPD bo poskrbelo še druge avtobuse, če bo število prijavljencev zadostno kar je skoraj gotovo, saj bo v hotelu na razpolago divjačina ter vsakovrstne zabave. Zato pohitite z vpisovanjem. Martinovanje je samo enkrat na leto.
STANDREZ
Kot vsako leto se bomo tudi letos poklonili padlim partizanom, katerih posmrtni o-stanki počivajo na glavnem pokopališču. Njihove grobove bomo okrasili s svetjem ter se jim tako vsaj skromno oddolžili za veliko žrtev, ki so jo napravili za svobodo zatiranih narodov.
zanima ze javno mnenje v o-
beh sosednih državah Avstriji in Jugoslaviji. Iz Vidma se slišijo glasovi, da namerava ravnateljstvo rudnik zapreti, toda to bi bil izredno nepremišljen korhk, ki bi privedel do zasedbe rudnika s strani rudarjev. Na žalost v to zadevo vladne oblasti sploh še niso po segle, in ker ni upanja na skorajšnjo rešitev se rudarji upravičeno sprašujejo, do kdaj bo trajal ta vladni molk.
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
Od 20. do 26. oktobra se je v Gorici rodilo 16 otrck. umrlo je 15 oseb, oklicev je bilo 5 in porok 4.
Rojstva: 1 Maurizio Minini, Luigi Supino. Franca Bertos si, Guido Gaier, Roberto Bul-lo, Andrea Dobbiani, Mario Buccio (rojen mrtev), Roberto Paparelia, Tiziana Zitteri Fabio Giusto, Giorgio Vidom Orieila Valentinuzzi, Daniela Bruzzesi. Francesco Morelli Aleksandra Cattonar in Rober to Bottai.
Umrli so: 70-letni kmet Anton Simšič, 69-letna upokojenka Marija Pavletič, 90-letna Uršula Golob vdova Vuga, 57-letni šofer Umberto Pupulin, 77-letna Giuseppina Togui por. Bencssi, 7 ur star Luigi Supino, 59-letni Ermenegildo Hvalic, 34-letna tekstilna delavka Felicita Hlede, 76-letna Anna Selič. 58-letna Albina De Boni, 79-letni upokojenec Giuseppe Than, 74-letni upokojenec Casimiro Babich, 66-letna Angela Farna, 79-letni upokojenec Andrea Comei, 59-lebna Amalia Urdich.
Oklici:	kovač Valerio Fab-
bro ;n Arcisa Peressin. pleskar Ermanno Hackl in Elizabeta Natoli, šofer Stanislav Komel in Dina Foschia-ni. Enea Štabi le in Graziella Macoratti, pleskar Giuseppe Bresain in Qui-rina Bregant.
Poroke: trgovec Matteo Bre! li in Ada Spessot, tkalec Davorin Knez in tkalka Marina Pituelli, agent javne varnost: Giovanni Mineo in državna u-radnica Carmela Madaffen, podoficir vojske Edgardo Tio-ni in Ivone Qualic.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bilo izredno toplo vreme ter so na goriskem letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 13. uri kar 21 stopinj C, naj-r.ižjo pa ob 6. uri 3,4 stopinje C.
Športni dnevnik
Dvoboj diletantskih reprezentanc
Zmaga ital. boksarjev nad francoskimi (12:8)
BOKS
Italijani so si zagotovili zmago v težjih kategorijah
RIM, 26. — V rimski športni palači je bil nocoj pred številnimi gledalci dvoboj diletantskih boksarskih reprezentanc Francije in Italije, ki se je končal z zmago italijanskih boksarjev v razmerju 12:8.
Posamezni rezultati;
Mušja kat.: Manca (It.) — Libeer (Fr.) neodločeno;
Petelinje kat.: Spinetti (It.) premagal Dernocourta (Fr.) po točkah;
Peresna kat.:	Ould (Fr.)
premagal Piovesana (It.) po točkah;
Lahka kat.:	Brondi (It.)
premagal Amata (Fr.) po točkah;
Lahki welters: Hashas Ais-sa (Fr.) premagal Puccija (It.) po točkah;
Welters kat.: Salndem (Fr.) premagal Germanija (It.) po točkat:
Težki ivelters:	Benvenutti
(It.) premagal Chabourninca (Fr.) po točkah;
Srednja kat.: Del Papa (It.) — Sangare (Fr.) neodločeno: Srednjetežka kat.: Sarandi (It.) premagal Kopeca (Fr.) po točkah;
Težka kat.: De Piccoli (It.) premagal Labaja (Fr.) po toč. kah.
Končni rezultat 12:2 za Italijo.
ZA TEKMO S S. IRSKO
Program priprav
ital. nogometašev
RIM. 26. — Predsednik tehničnega zveznega sektorja dr. Pasquale ie objavil naslednji program dr. Fonija za pripravo italijanske nogometne reprezentance za tekmo Severna Irska - Italija 4. dec. v Belfastu:
ponedeljek. 28. okt.: Uradno sklicanje igralcev za trening 30. okt. v Bologni;
torek. 29. okt.: Zbor sklicanih igralcev v Bologni ob 19.30 v hotelu Baglioni: sreda. 30. okt.: V Bologni na občinskem stadionu ob 14.30 trening za zaprtimi vrati proti enajstorici U.S. Cagliari;
ponedeljek, 4. nov.: Uradno sklicanje igralcev za trening 7. nov. v Milnau;
sreda. 6. nov.: Zbor sklicanih igralcev v Milanu do 21. ure v hotelu Tcurimg;
četrtek, 7. nov.: V milanski Areni ob 14-80 'kratek trening sklicanih igralcev proti mladincem in opis tekme Anglije-Severna Irska, ki ga bo podal dr. Foni po povratku iz Lon dona;
ponedeljek. 11. nov.: Uradno sklicanje igralcev za trening 13. nov. v Milanu; torek, 12. nov.: Zbor sklica-
nih igralcev v Milanu do 19. ure v hotelu Touring;
sreda, 13. nov.: V Milanu na stadionu S. Siro ob 14 30 trening tekmo tudi za javnost i angleškim moštvom Lutom Town - F.C.;
ponedeljek, 18. nov.: Uradno sklicanje igralcev za trening 20. nov. v Milanu;
torek. 19. nov.: Zbor sklicanih igralcev v Milanu do 19. ure v hotelu Touring;
sreda, 20. nov.: V Milanu na stadionu S. Siro ob 14.30 trening tudi za javnost z angleškim moštvom Charleton Athletic iz Londona;
četrtek. 21. nov.: Objava u-radnega seznama 22 izbranm kandidatov za mednarodno tekmo Severna Irsk^ - Italija, 4. nov. v Belfastu;
sreda. 27. nov.: Objava dokončnega seznama igralcev, ki bodo odpotovali v Belfast.
Scortichini - Ruton brez zmagovalca
MILANO, 26. — 1‘alijaHske-' mu boksarju srednjelahae kategorije Scorticluniju ni uspel revanžni dvoboj z Angležem Butonom. ki je pred mesecem in pol premagal Italijana s knock-outom v sedmi rundi. Izid njune nocojšnje borbe v Milanu je bii neodločen.
Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju
STOCKHOLM. 26.	— _ V
Stockholmu se je danes začelo 7. svetovno prvenstvo v modernem peteroboju. Na vrsti je bilo jahanje, v katerem je nastopilo 38 tekmovalcev iz 15 držav. Zaradi dežja so morali 4000 m dolgo progo skrajšati za 500 m. število ovir pa od 22 na 20. vendar pa je bila proga. posebno za zadnje tekmovalce, še vedno izredno težka. Prvo mesto je osvojil Šved Thofelt, svetovni prvak iz leta 1954, ki je pretekel progo v času 7’01”3 in dosegel 996 točk. Sledijo Ferdinandy (Madž.) 7’3’”8 -	988 točk. Goedicke
(Nem.) 7T4”5 - 944 točk, Su-lajnis (Polj.) 7’19”8 - 924 točk, Danies (ZDA) 7’25” - 900 točk, Lohi (Fin.) 7’26”2 - 896 točk, itd.
Iz dobro obveščanih krogov se je izvedelo, da bodo igralci potovali v Belfast z letalom.
  ........................
Svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske
Ekipi ZDA in SZ
vsaka po 1Q točk
Madžarska, Paragvaj in Čile odigrale že vsa srečanja
RIO DE JANEIRO. 26. — V finalni skupini svetovnega košarkarskega prvenstva za ženske, je ekipa ZDA dosegla danes še eno zmago m ima sedaj enako število točk kot ekipa SZ s katero se bo jutri srečala v odločilni borbi za prvo mesto. Dve točki si je danes priborila tudi Madžarska z zmago nad Cile »n si z njo zagotovila 5. mesto v končni klasifikaciji. Madžarska, Paragvaj in Čile so odigrale že vse tekme.
Današnji rezultati:
ZDA - Paragvaj 60:4« (36:8) Madžarska - Cile 65:4* (36:30)
Lestvica:
SZ	5	5	0	317:241	10
ZDA	5	5	0	315:232	10
ČSR	5	3	2
Brazilija	5	3	2
Madžarska	6	2	4
Paragvaj Čile
6 0 6
■ K* - —
311:248 254:282 272:317 1 5 274:338 287:366
Start tržaških košarkaric v Messini
Košarkarice tržaške ekipe Stock (bivša Ginnastica), bodo danes startale v prvem kelu A serije v Messini. Lani so bi-
T R S T
TRG GOLDONI 7 Tel. 23352, 61101
j&t 4%6t6leatica
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET
K0T0M48CGM DELF1N0 160 (CM
Zastopnik:	MOTO	011.8	MA
MOTOM IT ALI AN A
čudoviti motorček ki vas petje povsod
Prodaja motorje in avle dobra uriložnoai
PRITIKLINE in nadomestni d e 11 k a vse motorje.
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHiON dr. FRISOR1
ZN IZANE CENE
TRST, O. Valdirivo J6 in Ut. XXX. Ottobre 11 - Tei. 2J-475
le Tržačanke državne prvakinje. Upajmo, da jim bo tudi letos uspelo osvojiti ta častni naslov. Program prvega kola ženske A serije je naslednji: v Milanu Chiorodont-Fari Mantova: v Vidmu: Udinese-Stan-da: v Messini: Pol. Messina • Stock: v Turinu: Autonomi • Omsa: v Trstu: C.M.M. - Fiat;
Današnja srečanja v Prvi seriji: v Caintu: Oransoda-Stock; v Rimu: Roma - Virtus Min-gami; v Paviji: Pavia - Livorno; v Vnrose: Ignis - Motomo-rini; Bologna: Santipasta-Sim-menthal: v Pesaru: Benelli -Stella Azzurra.
Danes se bo začelo tudi prvenstvo moške A in B serije. V A seriji te,kmuiejo ekipe v dveh skupinah, v B seriji pa v štirih.
TOTOCALCIO
RIM. 26. — Uj-ad Totocalcia sporoča, da v 9. stavi od 3. nov. ne bosta veljavni tekmi Genoa-Alessandria ip,,iy.dinese-Samp-doria, ker so ju preložili na 4. november. V skladu s členom 9 pravilnika, bosta za. športno stavo veljali obe rej zervni tekmi Como Taranto in Siena - Livorno.
RIM. 26. — V anticipirani tekmi C lige ie Fedit premagal Cremcnese z rezultatom 2:0 (1:0).
Ontuvorni urerterif STANISLAV H E N K O Tiska Tukiirstr »ni /.TT Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 27. t. m. film v barvah
,/Hiaddme.
‘BuUufit"
KIKOPROSEK-KOHIOVil
predvaja danes 27. t. in. ob i6. uri LUN barvni film:
«Andre
Chenier»
Igrajo. Raf Vanone. Mi-chel Auclair, Ant. Lualdi
LOJZ r
Kraighkp.
Roman
Si
KONTROLOR ŠKROBAR
A jaz sem videl, da Meh ni do mene. Ce sem stopil k nji, se je zdrznila; ko da se mora šiloma premagovati, da ne odskoči. Z materjo je bila precej osorno, odkar je spoznala nje-fto stance. Berta je povešala oči pred hčerko, ki jo je sibala s Pogledi nemega očitanja. Smešno je bilo to ogorčenje in to obr R j eno razmerje, ko da je Berta neposlušna hči in Mela stroga rnati. — z očetom pa je bila neverjetno dobra in prisrčna. Prej se Je cmerila, če je igral in pil; zdaj mu je odpuščala slabosti, celo podpirala ga je v sitnarjenju pedantskega tirana. Potegnila je zmerom z njim v prepirih z Berto in mnogokrat 8* je privila k njemu in ga milovala tolažeče Edino to ji ni URajalo, da jo je silil z menoj. Ko se je obrnil nekdaj k meni, *e je namrdnila in se sunkoma odluščila od njega;
«Ah, pipica, v naši družbi mora biti strašen grešnik, da W nobene sreče s spiritizmom!«
Zasuče se na peti pa se ustavi zamišljena, prst ob nosu, s Pogledom na Korena:
«Naj večji grešnik naj se sam izključi za nekaj večerov, pa
Komo videli! .. -» Koren zardi prestrašen in iztegne plaho svoji roki: «Jaz.., Jaz.,
Mela pa se zavrti nestrpno, tudi njena lica so zardela:
«Ah - ne vi! Vi niste grešnik...«
In vsa družba v smelu
Melina zadrega je zelo mikavna. Zapazil sem že prej, da ji ugaja — fant od fare. če je šetala po kratkem plesu ob njegovi roki tistih nekaj korakov mimo mize gor in dol, ji je zdaj pa zdaj usel pogled v zrcalo, rame so se ji zleknile — študirala je vtisk, ki ga dela v paru s spremljevalcem.
«Pa ravno ta bo grešnik!« se oglasi Belna strogo in pokaže s prstom, ko da ga je že kar sam določil: ti si izključen!
«Ah ne, papaček! Gospod Koren ni grešnik,«
Mela sede h klavirju in zaigTa v zadregi; a takoj jo prekine Volčič, ki se zasmeje:
«Mar sem jaz grešnik?«
Mela se prestraši in zardi še bolj:
«Ah ne...»
«Mar jaz?« se smeje tudi nadučiteljeva gospa.
«Mar jaz?« zahihiče Nanika.
«Mar jaz?« odmeva nizko sodni poduradnik.
«Sem pa jaz!« se oglasi Berta nepričakovano s tako srditim glasom, da jo vsi začudeni pogledajo. «Hahaha...» Smeh se ji izjalovi in skoraj bridko dovrši: »Prihodnjič me ne bo, da boste sami...»
Mela plane k nji in se Je oklene okrog vratu, zdajci vsa v solzah:
«Mamika, odpusti! Ne, ne, ne — saj nisem mislila...« Pa se vzdigne zopet, resna in skoraj jezna: »Neumnost! Takšna neumnost! Kar tako sem rekla... Kaj je treba?!« Namrdne se Korenu: «.. ker ne razumete nobene sale!«
Zaničljivo zmigne s pleči in prisede k učiteljici Vrečkovi:
«Taksni otroci smo, kaj ne?«
♦Res je!« se smeje ta prisrčno
Bratko pa poudari z brozpotrebno važnostjo in pogleda Melo:
»A tudi grešniki so res!«
Belna Je bil zazijal, ko je skočila Mela k materi; a ko se
je namrdnila Korenu, se mu je zopet zjasnilo lice.
»Torej je vendar on ...» pokaže iznova s prstom.
♦Ah, papaček...» ga prekine hitro hčerka. «Ali res ne smem napraviti dovtipa?«
Njen pogled se ujame z mojim, ustnice se ji krive bolestno. Prezir in stud je v teh očeh, ki mi kriče preteče:
Ti si grešnik, hudodelec! Izgini iz poštene družbe!
Kako je zvedela, nesrečnica? — Ozrem se na Berto... Ta s« namrdne škodoželjno in pogleda proč, ko da bi je ne brigalo, če hčerka ve za njene grehe ali ne."
Razen mene in Korena je samo še dr. Rupnik precej v zadregi. Radovedno ogleduje Melo in njeno mater in očeta; stvar mu je nejasna, rad bi razvozljal uganko — a grešnik ima obenem slabo vest ... Ali ni morda merjen nanj dovtip? ...
Nasmejem se mu, češ: Pojdiva, prijatelj!
Družba se odpravlja.
Belna me še ustavi v veži. Ne gre na pivo. Heroično se Je odrekel za nocoj kartam in pijači: Mela ga je ganila.
Na svojo ženo namigava:
»Bila je nekdaj dober medij; pa to izpuhti, vse nekam izpuhti ... Lahko bi jo pogrešali . . . Mela mislim ... Melica! . .»
Slutil je kanalja, morda je vedel, da sva imela nekaj z Berto; a videl je bržčas tudi, da sem jo zapustil. In bil mi jc hvaležen, beštija.
Ponoči se nenadoma zbudim. Na prsih mi leži topla roka na ušesa mi bije od blizu Bertin glas, rezek in odločen, bre^ vsega ginjenja, kakor bi dajal povelja:
»Mela je našla neko pismo, ki sem ti ga bila dala v miz nico; morala me je opazovati... Ti ga nisi bial... Zdaj je žc vseeno... Moj mož ima načrt, da Melo omoži s teboj! Ne hodi k sejam! In če ti le ne da miru, pridi samo tu in tam! — Nikar se ne približaj Meli! Ona te zaničuje — kakor jaz... Če pa kaj poskusiš	bog mi je priča! -	pomnil bos...«
Glas je utihnil, topla roka je izginila.
Vzdignem se v postelji. Toliko, da razločim stvari po so bi... Nikjer nikogar ...
Prijatelj, zaklenil nisi!
Stopim k vratom in obrnem ključ, da zadoni po hiši.
Preklete babe! — Vendar me spreleti po hrbtu kakor strah in slutnja ...
Za volitve je slabo kazalo.
Deputacija je bila pri glavarju. Pl. Schvvarz je bil zelo prijazen; delil je smotke in se topil v sladkosti. Odgovarjal pa je po ovinkih in zagotavljal diplomatično:
♦2e naredimo po pravici.«
Vsi so ga poznali kot zvitorepca in zagrizenega Nemca. Ko je bil imel prvikrat uradni dan pri Sv. Jedrti, je poleg Nemcev obiskal tudi vse odličnejše Slovence. Poudarjal je bil svojo nepristranost in pravicoljubnost in jih prosil, naj ga podpirajo v kočljivih poslih političnih vprašanj. Z osebnim znanjem in prisrčnim občevanjem si jih je zavezal in se zavaroval, da bi ga kdaj kdo nadlegoval s slovenščino, čeprav ga odposlanci v oficialnem delu nagovore slovenski, potegne takoj ci-
®a,^n'c° ^ s^0Pi med može, da jih prijateljsko zapelje v nem-birokrat je imeniten psiholog. Računajoč z našo hlapčevsko uslužnostjo, ki se cedi od hvaležnosti, če se poniža inogocnjak do naših rok, si je znal omogočiti uradovanje med popolnoma slovenskim ljudstvom, čeprav bi s svojo zanikrno slovenščino komaj kuharici dopovedal, kaj naj prinese s trga.
V boju za javnost nemške šole jedrške se je bil s strastjo zavzel za Nemce. Pričakoval je, da resi narodnostni boj na Spodnjem Štajerskem — s svojimi smotkami in svojim priliznjenim smehljajem. Drugače ie ni dobiti rešitve od glavar stva, ce bi bila stvar še tako nujna. Takrat je šlo z neznansko mtneo. Bombardiral je župane z dopisi in pozivi. Skliceval je skupscine občinskin predstojništev in pregovarjal na vse načine, naj prevzamejo na svoje rame se to breme — vzdrževanje ponemčevalnice.
.(Nadaljevanje sledi).
r ~\
TRST, nedelja 27. oktobra 1957
Leto XIII. . Št. 256 (3791)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini
iJR?PJ!>ISTVO:	ljL' MONTECCHl it. *, n. nad. — TELEFON 83.888 IN !* lll — poltni predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it.	20 —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. • NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod	10, mesečno 210 din,
it. 37-338 -- Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico 1-il.. Tel. 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Poitm tekoči račun ZaložmStvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna	založba Slovenije,
viiine v Širini l sto'or a: trgovski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vzak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 6Q	din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - 375 • izdala ZaložmStvo tržaškega	tiska D. ZOZ * Trst
Velika negotovost ža Molleta
pri jutrišnjem glasovanju v skupščini
Plneau naj bi ostal zunanji minister - Demokristjani so se potegovali za zunanje ministrstvo in nočejo odgovornosti za gospodarska vprašanja ■ Atentati v Parizu
PARIZ, 23. — M>lletova vlrda, ki ni niti še sestavljena, je ze zašla na področje precejšnje nevarnosti. Skupina zmernih desnega centra je nocoj namreč sklenila, da bo glasovala v ponedeljek proti investi-turi. Ker so tudi komunisti in poujadisti sklenili, da bodo glasovali proti, lahko računa opozicija ze sedaj na skoro 300 glasov, kar zadostuje za zrušitev vlade. Vendar pa je mogoče, da
ne bodo vsi zmerni poslanci glasovali proti. Toda dejstvo, da mora Molletova vlada računati na te notranje spore v strankah, da doseže investituro, kaže na precejšnjo negotovost.
Sicer pa so se ves dan včeraj in danes vodila zagrizena pogajanja glede sestave vlade in so pokazala, kako težko je spraviti v sklad razne zahteve in ambicije desetih sirank, na katere se je Mollet obrnil.
Zato je Mollet sklenil skli-cati voditelje prizadetih skupin, da preneha z mešetarjenjem in je na sestanku postavil neke vrste ultimata ter je grozil, da se bo odpovedal mandatu. Pri sestavljanju seznama ministrov je skušal poveriti razna mesta neposredno voditeljem strank, zato da laze doseže enotnost posam-zmh skupin pri glasovanju. Ce je pet osebnosti že pristalo, in -i-cer Houphnuet-Boigny in Pie-veo, (UDSK), odpadniški radi-
kal Queui!le, demokristjan Schumann jn radikal Daladier so se drugi kandidati obotavljali.	,
Sestanek, ki ga je v vsej naglici sklical. Mollet. da doseže dokončno obveznost o listi, ki jo je predložil, je trajal pr -bližno pol ure. Po sestanku ps riso hoteli niti Mollet niti dragi politični predstavniki podati nobene obvezne izjave. Toda'Mollet je takoj odšel k predsedniku republike na kratek razgovor. V raznih političnih krogih omenjajo številn-’ pridržke giede nekaterih ministrov. ki lih je izbral Molle: Tako so demokristjani razočaran!, ker je zn zunanjega mi mistra izbral Pinčauja, ker so želeli.' da bi to rhčšto prevzel Schuman. Prav tako niso demokristjani zadovoljni, ker .je gosnodarrke zadeve Mollet poveri! njihovemu voditelju Pflimlinu, nočejo namreč pre-
njih stranka ni bila v vladi Toda resnejše težave so nas-.a. le zvečer, tako da je se poslalo dvomljivo, ali bo Mollet uspel premagati jih. Te težavo so v glavnem sledeče; 1. afriška demokratična zveza je mnenja, da ni dovolj zastopana v vladi. Kakor je znamo, je ta skupina v parlamentu povezana z UDSR. ki jo vodita Mi‘-terand in Pleven. 2. Radikali nasprotujejo, da bi notranje ministrstvo prevzel demokristjan. 3. Ni bila dovolj jasno o-predeljena pristojnost in odgovornost na gospodarskem in finančnem področju.
Po Molietovem seznamu bi glavna ministrstva zavzeli sledeči: Schuman (MRP). Queil-ls (odpadniški radikal), Dala-dier (Radikal). Pleven (UDSR), Houphouet-Boigny (UDSRj:dt-žavni ministri; Pflimlin (MRP); podpredsednik, ki bi imel pristojnost nad vsemi gospodarskimi odseki; Pineau (socialist); zunanji minister, ki bi mu ■ pomagal Maurice Faure kot držanji tajnik; Lecourt (MRP); notranji minister; Cha-ban-Delmas (socialni republikanec); obramba; Lacosite (socialist); Alzir; Filippi (raui-i kal); finančni minister; Alber*
I Gazier (socialist); socialne za-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirlllHIIIIIIIIIIIlilllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIflliirtlllll
Ni še potrjen prihod Eisenhoiverja v Pariz
Mac Millanovi razgovori v Otlawi
Tassov
komentar o washingtonskih razgovorih
WASHINOTON, 26. — Ameriški državni departma je danes objavil uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da ni res, da je ameriški poslanik v Parizu obvestil francosko vlado, da bo predsednik Ei-senhovver navzoč na prihodnjem zasedanju sveta NATO v Parizu. Ameriški diplomat je obvestil zunanjega ministra. da je glavni tajnik NATO Spaak svetoval udeležbo Ei-senhowerja in Mac Millana na prihodnjem zasedanju atlantskega sveta. Poslanik je dodal, da bi sklep o tem moralo sprejeti petna,st držav članic. Poročilo pravi tudi, da je poslanik storil ta korak iz vljudnosti, ker bi Francija bila država gostiteljica. »Toda, zaključuje poročilo#, ni res, da je poslanik sporočil pariški vladi udeležbo predsednika Eisenhowerja».
Podobno pojasnilo je podal tudi francoski poslanik v Wa. shingtonu Alphand, ki je izjavil, da bi francoska vlada bila zelo zadovoljna, če bi prišlo do takega sestanka toda do sedaj, v pričakovanju mne. nja drugih prizadetih držav, ni mogoče imeti za točne vesti o Eisenhowerjevem in Mac Millanovem potovanju v ■ Pariz
vzeti odgovornosti v zvezi sedanjo gospodarsko Krizo, ki | deve. je dozorela prav v času, ko Zvečer pa je Mollet v zvezi
z današnjimi razgovori izjavil: «Skcraj vse skupine, s katerimi sem stopil v stik, so sprejele. Rešiti -je treba še nekatera rs postranska vprašanja in s tem se bom bavil zvečer«. Jutri bo Mollet pripravil izjavo o investituri za vlado, ki je dejansko že sestavljena. Dodal je, da se ne misli ponovno sestati s predsednikom republike.
Medtem se je napetost v Parizu še bolj povečala zaradi treh atentatov, ki so bili sinoči izvršeni na izdajalce alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja. Neki Alžirec je sinoči streljal na dva Alžirca, ko sta prišla iz kinematografa. Rant! je enega >d njiju in tudi enega policista. Prav tako sinoči so trije Alžirci izvršili atentat v neki kavarni, ki je last nekega alžirskega izdajalca. Ubi-li sc eno osebo, več pa so jih ranili. Na številne zasledoval ce so atentatorji streljali- Pri tem je bila ubita ena oseba, ena pa ranjena. Ssnpči je bil ubit tudi neki alžirski delavec, ko se je zvečer vračal domov. Atentatorji so zbežali. Medtem pa je sinoči zbežalo iz zapora v departmaju Lot-et-Garon: šest Alžircev, ki so bili v ločenih celicah. Dva od njih sta bila obsojena na smrt.
Medtem	pa	je	predsednik	štva#. »Iz poročila je jasno,
kanadske	vlade	Diefenbaker	dodaja agencija, da bodo v
— '	bodoče ZDA in Velika Brita-
nija skupno uporabljale svoje vire, in je tudi jasno, da bodo ZDA in Velika Britanija potisnile druge države članice NATO na pot povečane oboroževalne tekme«
nistrskim predsednikom Mac Millanom, ki je prišel včeraj v Kana,do iz Washingtona.
Mac Millan in Diefenbaker sta imela danes skupno z obema zunanjima ministroma dolg razgovor, kateremu je sledila posebna seja kanadske vlade, ki je poslušala poročilo britanskih državnikov.
Po seji vlade je Diefenbaker izjavil novinarjem; «Kar se tiče izmenjave znanstvenih informacij in sodelovanja v vprašanjih, ki se tičejo jedrske energije, pripada seveda tudi Kanadi določena vloga.# Dodal je, da so govorili o nekaterih podrobnostih glede izmenjave znanstvenih informacij, ni pa mogel povedati, ali bo Kanada sodelovala v dveh angloameriških znanstvenih odborih, ki sta bila ustanovljena v Washingtonu.
Agencija Tass je danes v svojem komentarju o zaključnem poročilu o londonskih razgovorih poudarila, da je jasno, da *nameravata ameriška in angleška vlada pove-	._	.
čati svojo oboroževalno tek- nemškega poslanika polagoma mo in nadaljevati svojo poli- odhaja. Danes je zapustil Beograd tudi vodja bivšega za-hodnonemškega veleposlaništva, odpravnik poslov Herbert Roschach. Konzularni oddelek poslaništva se je preselil v poslopje veleposlaništva, ki ga je prevzelo francosko veleposlaništvo. Gospo-
Ilosfhach odpotoval iz Beograda
BEOGRAD, 26. — Komentarji o prekinitvi diplomatskih odnosov s strani Zahodne Nemčije so potihnili. Osebje
tiko sile#. Zatem omenja a-genciia. da rvashingtonsko sporočilo «poveličuje severno, atlantski pakt, bagdadski pakt in druga napadalna zavezni-
darski oddelek veleposlaništva pa se seli k zahodnonemške-mu konzulatu v Zagreb, kjer bo nadaljeval čelo. Zahodno-nemška vlada verjetno ni hotela tako važnega oddelka, kot
je gospodarski, prepustiti ((kontroli Francozov#. V zahodno-nemških novinarskih krogih sodijo, da se bo kasneje verjetno našla možnost, da se gospodarsko zastopstvo ponovno preseli v Beograd.
Nocoj je prispela v Beograd kot gost Socialistične zveze Jugoslavije delegacija socialistične stranke Japonske. Vodja delegacije Katajama je izjavil, da japonski socialisti dobro vedo, da je Jugoslavija izbra-
Nasprotujoči si glasovi o Saudovem posredovanju
Incident na sirsko-turški meji? - Japonska resolucija za Hammarskjoeldovo posredovanje?
DAMASK. 26. — V Damasku uradno zanikujejo, da je pred. sednik sirske vlade Sabri Asali podal tisku izjave, glede umika ponudbe kralja Sau-da za posredovanje. Razne a-gencije so namreč javile, da ie Sabri Asali izjavil listu *A1 Kabas ; ((Večkrat smo izjavili, da ne sprejemamo nobenega posredovanja, naj pride od koder koli, ker smo že predložili zadevo OZN. Sicer pa smo z veseljem zvedeli, da se je kralj Saud odzval našemu pozivu in je umaknil svojo ponudbo za posredovanje ter je dal ukaz svojim
la lastno pot v socializem. I predstavnikom v OZN, naj Zelja japonske delegacije je : podprejo sirski protest. Ne seznaniti se z jugoslovansko | potrebujemo posredovanja, ker stvarnostjo in z jugoslovanski-1 zahtevamo od OZN, naj en-mi voditelji izmenjati misli o krat za vselej sprejme tak raznih vprašanjih.	i	sklep, ki bo preprečil napad
Predsednik komisije za med-1	.k* ^o svetu prihranil ne-
narodne zveze Veljko Vlahovič je izrekel prepričanje, da bodo politični razgovori med zastopniki obeh strank, ki se bodo pričeli jutri, ugodni za skupne interese in za boljše razumevanje ter za mir v svetu.
 «»--------
BONN, 26. — Poučeni krogi izjavljajo, da bo kancler Adenauer verjetno obiskal London konec novembra na podlagi vabila, ki mu ga je sporočil maja letos Mac Millan
Nocoj je predsednik vlade poročal predsedniku republike Kuatliju o razgovoru, ki ga je včeraj imel s sovjetskim odpravnikom poslov. Kuatli je sprejel tudi namestnika zunanjega ministra, ki ga je obvestil o poročilih, ki jih je dobil od sirske delegacije v OZN.
Egiptovska poluradna agencija Mena pa poroča, da je sirski uradni predstavnik izjavil, da je danes prišla na sirsko ozemlje neka turška
izvidnica in streljala na neko obmejno vas. Turki so ugrabili nekega prebivalca te vasi in se umaknili. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva pa ie izjavil, da imajo Turki sedaj na sirski meji sto tisoč mož. ki da so pripravljeni na napad. Glede manevrov NATO, ki bodo v južni Turčiji, je predstavnik izjavil: «2elimo biti pripravljeni na vse, čeprav se zdi, da so znaki, da se položaj pomirjuje. Osebno dvomin, da ima NATO načrt za napad na Sirijo. Vsekakor je očitno, da bi vsak turški korak proti nam pripeljal do svetovne vojne#. Obrambni minister A^em pa je izjavil; «Se dalje mislim, da je zbiranje turških čet samo nadaljevanje hladne vojne, ker pri napadu na Sirijo ne bi Sovjetska zveza ostala indiferentna#.
Kakor je znano, se bo razprava o sirskem protestu v OZN nadaljevala v ponedeljek in govori se, da bo japonska delegacija predložila resolucijo, ki predlaga posredovanje Hammarskjoelda.
MOSKVA, 26. — Bulganin ir. Hruščev sta se danes udeležila sprejema na iranskem veleposlaništvu ob priložnosti rojstnega dne perzijskega šaha.
Danes volitve v Turčiji
Kandidate so postavile štiri stranke, toda glavna borba bo potekala med vladno demokratsko stranko in ljudsko republikansko stranko
ANKARA, 26. — Jutri bodo v Turčiji volitve, za katere je vpisanih 12 milijonov moških in ženskih volilnih upravičencev. Na volitve bodo šle štiri stranke: demokratična stranka,	ljudska	republikanska	stranka,
narodna republikanska	stranka	in	stranka	svobode.
Izvoljenih bo 610 poslancev. Volitve bi morale po zakonu biti šele prihodnjega maja. toda vladni demokratični stranki se	mudi	in	je	zato	predčas-
no razpustila veliko narodno skupščino. Pri zadnjih volitvah je dobila 504 poslance, medtem ko jih je opozicija dobila le 65. Toda to razmerje nikakor ne kaže	pra-
vega razmerja političnih sil v Turčiji. Po turškem volilnem zakonu dobi namreč stranka, ki	zmaga v	nekem	volilnem
okrožju tudi z malenkostno večino glasov, vsa poslanska mesta dotičnega okrožja. Leta 1954 je opozicija dobila 3 milijone 240.000 glasov, vlacna demokratično stranka pa 4 milijone 450.000 glasov.	Ker
je	od	tedaj	država	zašla v
precej	hude	gospodarske te-
žave, se je Menderesova vlada zbala naraščanja vpliva o-pozicije in je predčasno razpisala volitve. Vlada je pohitela tudi zaradi tega, da bi opozicijskim strankam preprečila medsebojno povezavo v skupno fronto, tako da v skupnem programu nastopile pri volitvah prihodnje leto. Njih program vsebuje mec drugim spremembo ustave v bolj demokratičnem smislu, ukinitev
•iiiiiitiiiilillfiiliiiiniHliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiniiiiliiultiiliitiilitiiliililililliiiutiiiiiiliiiiiliilliiilifiiliiMilitiiiiiiiliiilUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiiiiiiniiiiiiirruiliiiililiiiiiiiiiii
Britanski veleposlanik pri Gronchiju sovjetski	pa	pri_ zu ministru
Predsednik republike svojega potovanja v Turčijo v prvi polovici novembra najbrž ne bo odložil, pač pa je možno, da ga ne bo spremljal zunanji minister V ponedeljek seja ministrskega sveta
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Britanski veleposlanik v Rimu Ashley Clark Je danes obiskal predsednika republike ter mu ba.je povedal podrobnosti o sporazumih med Dullesom in Mac Millanom v Washingtonu. Neuradno se sporoča, da so v italijanskih odgovornih krogih sprejeli z zadovoljstvom potrjeno angio-ameriško solidarnost, ki bo gotovo pripomogla k okrepitvi že obstoječega so-
s poročil, .da bo vodil kanadsko delegacijo na zasedanju atlantskega sveta, ki bo decembra v Parizu. V vladnih krogih o Ottawi pripominjajo, da je bil ta sklep sprelet na razgovorih z britanskim mi-
  nuni n umili hm i minuli  .................................................................................................................................................................      miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....
bi! en delavec ubit, več
delovanja v »svobodnem svetu#.
Popoldne pa je zunanji minister sprejel sovjetskega veleposlanika, ki mu je, kot se domneva, pojasnil stališče moskovske vlade glede krize na Srednjem vzhodu.
Palača Chigi je baje prejela od svojih predstavništev v državah Srednjega vzhoda ta / a poročila, v katerih se govori o možnih negativnih reakcijah, ki bi jih lahko imel obisk predsednika Gronchija v Turčiji. Verjetno Gro-ncni svojega obiska, ki je že najavljen, ne bo odložil, ker bi to ne bilo korektno. Pač pa je možno, da bo šel v Turčijo brez zunanjega ministra Pelle; ta«o bi obisk ne imel tako poudarjenega političnega značaja.
Danes je Fanfani odpotoval v Bonn, kjer ga bo sprejel tudi Adenauer. Fanfani ga ho povabil, naj pride v Italijo. Datum za to še ni določen, vendar bi se to lahko zgodilo v marcu mesecu.
Vlada bo imela v ponedeljek sejo. Dnevni red seje je precej obširen in pri tem niti ne gre samo za navadna upravna, hitro rešljiva vprašanja. Po
leg razprave o zakouskem načrtu za juridični stalež železničarjev ie ha dnevnem redu tudi juridični stalez in sploh gospodarski položaj učiteljssc-ga osebja. Prav v zvezi z vprašanjem učiteljev, ki groze s ponovnim sindikalnim gibanjem, je imel predsednik Zon razgovor s prosvetnim ministrom Morom in zakladnim ministrom Medicijem.
Danes le imela sestanek sa-ragatovska struja PSDi. Sara-gat je bajt- potrdil svoj namen, da bi kandidirali na mesto tajnika stranke , za svojega namestnika pa bi i-mel Tansssija. Baje bi s tem soglašala tudi desnica. Na sestanku so tudi obsodili obrat PSI na levo ter zbllžanje te stranke s komunisti.
Nenni je sicer bolan, vendar pa je napisal svoj nedeljski uvodnik za «Avanti!». V članku odgovarja tako Togliattiju kot demokristjanom v zvezi s svojim komentarjem o kongresu PSDI. Uvodnik pa je napisal tudi Togliatti, ki graja antikomunizem milanskega kongresa. Ako se hoče združitev, pravi na koncu Togliatti, potem je treba likvidirati desetletno politiko sacialdemo kratoV ter vreči v prepad
protikomunistični fanatizem z vsemi njegovimi več ali manj odkritimi izrastki.
A. P.
 «» .
«Spu(nik» je utihnil
MGSKVA, 26.	— Agencija
TASS je danes sporočila, da je radijski oddajnik sovjetskega satelita prenehal delovati ker je izčrpal svoje vire energije. Agencija je pripomnila, da je satelit do danes ob 16. uri preletel 14.150.000 kilometrov in napravil 326 krogov okoii Zemlje.
Odslej Dodo optična opazovanja satelita imela veliko važ-irost, ker bodo glavno sredstvo za merjenje karakteristik krožne poti satelita m rakete, TASS je tudi sporočila, da potrebuje satelit za svojo pot o-koli Žemlje 95 minut in 31 sekund.
Iz številnih mest severne Italije poročajo, da so danes opa zili satelit in tudi raketo.
«Izvestja» pa objavljajo članek, ki pravi, da bo Sovjetska zveza izstrelila tudi «ieteči laboratorij za fizična raziskova nja», ki bo med svojim kroženjem okoii Zemlje cmogoč'1 proučevanje kozmičnih žarkov. Vzhodnonemška agencija «ADN» pa poroča, da SZ pripravlja izstrelitev umetnega satelita, v katerem bodo Živah in «najbolj popolni instrumenti#, ki so potrebni za pripravljanje medplanetarnih poto-vani.
Hlllllllllllllllll
(Nadaljevanje z 2. strani)
ru OZN. Temu pa ni tako, kajti vse kričanje o vojački moči ima med drugim tudi namen pripraviti nasprotni. a, da pri teh pogajanjih popusti Kes je, da poteka razprava o razu i ožit vi zadnje dni dokaj mlačno in monotono in večina delegatov ponavlja svoje dosedanje Staniče. Vsi čakajo na nekak kompromisni predlog, ki naj bi omogočil vsaj delni sporazum, Zato je vzbudil posebno pozornost osnutek resolu-
cije, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija in ki i opustitev proizvodnje
1. zahteva od razvrožitvene komisije, naj iimprej sklice svej o.ji odbor;
2. poziva člane razorožitve-nega o jega odbora, nuj si pri-zauevajo, da bi dosegli sporazum ali sporazume p naslednjem;
j.ij o zmanjšanju oboroženih sil, oooioz.tve in vojnih izdatkov;
b) o ukrepih, ki bi pripomogli k opustitvi tekmovanja v oboroževanju na atomskem torišču, kakor so; obveznost, da se atomsko orožje alt a-tomske snovi v vojne namene ne izvažajo v druge dežele, atom-
7 dni v svetu
se glasi:
Razgovori in pobude v OZN
Spričo hladne vojne, ki se je vnela okoli Sinje in ki jo . lzicj UQno za miroljubne je ie bolj poživil sestanek znanstvene cjlje;
skifi snovi v vojne namene t n soglasje o preusmeritvi atomskih snovi, nakopičenih za vojne potrebe, v mirnodobne namene;
c) o ukrepih, da se zagotovi uporaba medkontinentul-nih raket m vseh drugih naprav zu gibanje v stratosferi
in
Mac Millana in Eisennoiverja
d) o ustrezni in učinkoviti
Jasno je, da se bo zadeva zopet zavlekla, toda v sedanjih okoliščinah je težko pričakovati, da bi bila ena ali druga stran pripravljena na kako popuščanje, iz strahu, da ne bi ena stran tega tolmačila kot priznanje premoči druge strani. In tako bo treba verjetno čakati, dokler tudi ZDA ne izstrelijo svojega satelita, zato da bodo svojim
pa i
ranjenih.
V Alžiru pa je osvobodilna | vojska začeta novo ofenzivo. Lar najbolj zaskrbijo francoske kolonialiste, pa je dejstvo, da so Alžirci odprli tako imenovano »saharsko fronto» t.j. _	,	,	na področju blizu Sahare, kjer
to se je Cotv ponovno obrnil j so ležišča petroleja. Prav te na Molleta. Po dolgem pri za- ; ^n. J£ v punizu razgovarja
denariju je Molletu uspelo pridobiti demokristjane za sodelovanje v vladi. Toda moral je pristati na številne pogoje, tako da je njegov program doživel nekam zanimivo met/i-morfozo. Najprej se je moral
devet alžirskih voditeljev z Burgibo, ki skuša doseči konferenco med Alžirci, Francijo, Tunizijo in Marokom. Vprašanje je, ali so Francoze dolgi neuspehi v Alžiru in hude posledice alžirske vojne kaj spa-
vil samo neke vrste »zimsko vlado«, t. j. vlado, ki bo mo-pozemeljskim «satelitom» lah- j rala čez štiri mesece odsto-
metovali m ali bodo sedaj prt
pravljeni začeti razgovore.
ko pokazale, da se pogajajo kot sen ak z enakim# in s tem preprečile, da ne bi ti sateliti zajadrali v druga »svetovja# . . .
Molleta «zimska vlada*
Kakor smo svoj čas napo-vedovuli, tako se je zgodilo: potem ko Pinag ni uspel se-
v Washinqtonu, t sr spr.čo vsa. i .
kodnevnih nov.c o novi n rake- kontrol, izpolnjevanja enega tah in izstrelkih se zdi pravi ' ali vec taksnih sporazumov, paradoks še govonti o razo- I J. zahteva od elanov oejega
rožitvi, o kateri se razgovor- odbora razorozitvene komisije,	.............. ...	........
jajo v politLnem odboru UZN. [da poskrbe, da pride do spo-	ita.ntj	/rancoske	vlade,	se	je
Temu pa ni tako, kajti vse razuma o takojšnji opustitvi	^ot	obrnil	na demokristjana
kričanje o vojaški mo.i ima poskusov z jedrskim orožjem	- . '	- ..	.	-
med drugim tudi namen pri- m ustreznih kontrolnih ukre-praviti nasprotnika, da pri ; P‘h,
teh pogajanjih popusti. Res |	4. zahteva, naj ožji odbor
je
Schumana. A tudi ta se je
piti. V tem času pa naj iz vede le omejen najnujnejši program. V prvi vrsti si br vlada prizadevala doseči stabilizacijsko posojilo iz ZDA, določila pa bo tudi nove davke zjo 100 milijard frankov do konca leta. Ukinila bo za 1/0 do 200 milijard frankov civilnih proračunskih izdatkov ter nadaljevala blokado cen in mezd. Vlada se poleg tega obvezuje izvesti delno reformo ustave za okrepitev izvršne oblasti in zatem spreme-
Gomulka
Prvi tajnik poljske enotne delavske stranke Uomulka je na plenumu centralnega komiteja stranke, ki je bil v četrtek, podrobno analiziral položaj v stranki. Ostro je obsodil posamezne skupine, ki se ustvarjajo v stranki in ki spodjedajo temelje stranke same ter socialistični sistem. Zahteval je odločno čistko v stranki m izločitev vseh o-portunistov in vseh, ki ne sle-
niti člen ustave, ki govori o	.	..
____________ __	.	prekomorskih ozemljih. Laco- . “Do liniji stranke
n andatu odpovedal, potem ko	ste bi ostal minister	za Alžir, | «Na takih krilih,	je	izjavil,
je po posvetovanju z nekute&i-1	Pineau pa zunanji	minister. ; bi ljudska Poljska	in	sociali-
 	 ,	_. _________________________  ,	mi gospodarskimi strokovnja- !	GU de Alžira je Mollet že med zem lahko letela samo v pre-
da poteka razprava o ra-]	predloži komisiji'čimp.rej, naj. | ki pripravil nekak načrt za	pogajanji pristal na	številne | pad». Poudaril je,	da	je bo-
zorožitvi zadnje dni dokaj pozneje pa do 1. moja 1953 ! finančno ozdravljenje. In tako l spremembe svojega itak šepa-l ije imeti manj članov,
mlačno m monotono in ve- poročilo o doseženem napred-čina delegatov ponavlja svo- i ku;
je dosedanje stališče. Vsi čakajo na nekak kompromisni predlog, ki naj bi omogočil vsaj delni sporazum. Zato je vzbudil posebno pozornost o-snutek resolucije, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija in ki st glasi;
5. zahteva od glavnega tajnika da obvesti članice OZN o doseženem napredku in se hkrati posvetuje z njimi o sklicanju posebnega zasedanja skupščine, ki bi tedaj obravnavala razorožitvene probleme.
je prišla zopet vrsta na Molleta, ki je to pot mandat sprejel, Se prej pa je Coty pozvat Molleta in Pinaga, naj skleneta »premirje«. Toda kljub svoiim prizadevanjem ni Schuman uspel pridobiti za svoj program zadostnega števila poslancev, ki naj bi vladi zagotovil življenje. Za-
vega «okvirnega načrtu» in kaže, da bo desnici še dalje popuščal.
Skupščini se misli predstaviti v ponedeljek. Novo vlado Čakajo hudi dnevi. V preteklem tednu se je val stavk še povečal in prhlo je tudi do spopadov med policijo m stavkajočimi. V Saint Nazaire je
j so ti podvrženi stvari socia-1 lizma. Zato je potrebno iz stranke izločiti vse tiste, ki so zanjo le breme. Tisti ki se ne čutijo pravi komunisti, morajo zapustiti stranko, in prev tako jo morajo zapustiti vsi tisti, ki so se vanjo vpisali iz strahu, da zgubijo svoj položaj.
Ni bojazni za samostojno politiko
Nekateri krogi v Jtalijj so se močno vznemirili, ker se je Italija vzdržala glasovanja v OZN ob turški zahtevi, da .se odloži razprava o turško-sir-skem sporu. Nekateri so pa oili zadovoljni, ker so to tolmačili kot skromno znamenje, da hoče iti italijanska zunanja politika vendar vsaj minimalno po svoji poti Pa je takoj prišlo uradno pojasnilo, ki je v bistvu povedalo, da je bilo tako mišljenje zmotno. Končno je to povedal tudi Pella v svojem govoru pred senatom.
To je toliko bolj čudno, ker ni v nikakem skladu z italijanskimi koristmi na Srednjem vzhodu, kakor ni razum. Ijivo. da noče sprejeti prav nikakšne samostojne iniciative zunanja politika države, ki bi hotela v svetu nekaj veljati.
Kongres PSDI je dal v centralnem komiteju večino Sara-gatu, vendar ne več absolutne večine. Levica se je okrepila iti predstavljala bo močno opozicijo, če bosta Žagan in Mat-leotti nastopala skupno, kur pa ni še prav nič gotovo. Precej verjetno pa je, da bo desnica pomagala Saragat u do večme, ki mu manjka. V kratkem se bo centralni komite sestal ter izvolil vodstvo. Struje se niso še dogovorile za kak skupen nastop. Zelo verjetno je, da bo Saragat spet kandidiral za tajnika; in če Se desnica pridruži njegovi struji, bo tudi izvoljen. Sicer pa ni rečeno, da ga ne bosta volili tudi ostali dve struji — vsaj zaradi enotnosti na zunaj.
vse protidemokratske zakonodaje, zlasti zakon o tisku, neodvisnost sodstva in odpravo vsakega pritiska izvršne oblasti na sodstvo, po 18 mesecih pa razpis novih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema.
Tik pred razpustitvijo parlamenta je vla-da spremenila volilni zakon, tako da prepoveduje enotne kandidatne liste več strank. Dalje odpoveduje kandidatura za tiste politike, ki so pred manj kot dvema mesecema prestopili iz ene stranke v drugo.
Med volilno kampanjo so se govorniki vladne demokratične stranke sklicevali na napredek, ki da so ga dosegli, odkar je prišla na krmilo njihova stranka. Opozicijski kandidati pa so kritizirali vlado, češ da se je brez vsakega načrta lotila velikih investicij; ki jih turške finance ne bodo zmogle.
Zato so še sedaj nastale težave ter se je znižala življenjska raven. O zunanji politiki pa razni govorniki niso mnogo govorili, razen o ciprskem vprašanju. Sicer pa ni gled»' zunanje politike med strankami dosti razlike in se v glavnem strinjajo z zunanjo pol; tiko vlade.
Značilnost položaja v Turčiji je tudi ta, da so vše sedanje stranke zrastle iz Ata-turkove. ljudske republikan. nom o pokojninah.
ske stranke s cepljenjem, k' se je začelo leta 1946, ko so Bajar, Menderes, Keprula m Koraltan ustanovili demokratično stranko Od te so se pozneje nekateri odcepili m ustanovili stranko svobode, medtem ko se je ostanek stare republikanske stranke razdelili na dve stranki; ljudsko in narodno.
V Turčiji ni nobene delavske stranke, ker zakon prepoveduje komunistično dejavnost in onemogoča ustanovitev katere koli delavske ali socialistične stranke. Zato se domneva. da se je okrog opozicijskih strank zbralo tudi vec delavcev. Vladna demokratična stranka pa računa pri tem na kmete, ki predstavljajo v državi 80 odstotkov prebivalstva. Zato je vlada izkoristila letošnjo dobro žetev za razpis volitev. Poleg tega pa je še izdala zakon o enoletnem moratoriju kmečkih dolgov. Spričo vsega tega je težko vsako napovedovanje, kdo bo zmagovalec
 «»——
Vladna kriza
v
na Švedskem
STOCKHOLM, 26. • — Švedska vlada, ki ji predseduje Tage Erlander, je odstopila-Gre za prvo vladno krizo na Švedskem v zadnjih 24 letih. Kriza je nastala, ker je a" grama stranka umaknila ,z vlade svoje štiri ministre zaradi nasprotij v zvezi z zako-
V ZDA pa je ameriški znanstvenik Fred Singer .zjavil, da utegne biti raketa «Far side» uvod v izstrelitev raKete iste vrste, ki bi napravila pot okoli Lune in se nato vnnila na Zemljo, da sporoči znanstvenikom svoje tajnosti. Dr. Signer je izjavil, da je raketa «Far siden prva arrieriška raketa, ki je dosegla hitrost 30.000 km na uro.
Anglija napoveduje nove poizkuse vodikovimi bombami
LONDON, 26. — Angleško obrambno ministrstvo javlja da je državni minister za zunanje zadeve Allan Noble sporočil Združenim narodom, da bo Volika Britanija napravila to zimo nove jedrske poizkuse v bližini Božičnih otOKOV. Š'o bo za eksplozije v veliki višini.
Splošna konferenca o arabskem petroleju
BEIRUT, 26.	— Tajništvo
Arabske lige je sporočilo, da bo prva «splošna konferenca o arabskem petroleju# februarja prihodnjega leta v Kairu. Namen konference bo proučiti umestnost enotne politike vseh arabskih držav glede petroleja. Povabljene bodo vse države članice A-rabske lige in vse arabske kneživine ob Perzijskem zalivu, na katerih ozemlju je petrolej.
 «#------
Nenadna sprememba v sovjetski vladi
(Nadaljevanje s 1. struni)
državljanov to noč gotovo sprašujejo, če današnja vest ni napoved za imenovanje Zu-kova za ministrskega predsednika
* * *
BEOGRAD. 26. — Danes je bil v Beogradu »zunanjepolitično gledano# precej mrtev dan. V večernih urah pa so dopisniki inozemskih agencij v Beogradu zaposlili svoje centrale z zahtevo, naj takoj poizvedo za reakcijo Beograda na vest Tassa tz Moskve, da je bil maršal 2ukov po vrnitvi v Moskvo razrešen dolžnosti obrambnega ministra in da je bil na njegovo mesto imenovan maršal Malinovski. Kako naj sporočijo mnenje uradnih krogov v Beogradu, ko pa je v večernih urah razen dežurnega uradnika v državnem tajništvu za zunanje zadeve nemogoče stopiti v stik z nobeno drugo uradno osebo. Pa četudi bi to bilo mogoče, bi verjetno dobili odgovor da je to notranja stvar Sovjetske zveze. Jutrišnje beograjsko časopisje objavlja samo kratko vest Tassa. Zato tem dopisnikom ne preostaja drugega kot komentirati v smislu pred meseci razširjenih govoric, da bo maršal Zu-kov verjetno prevzel mesto maršala Bulganina v predsed-ništvu vlade.
SALKO	ŠEH
S UK IVO IN KONFEKCIJA
VELIKA IZBIRA SUKNA - USNJENIH IZDELKOV - KRZNA - SRAJC - PERILA - DEŽNIK PLAŠČEV ZA GOSPODE IN DAME PLAČILNE OLAJŠAVE
TRST
Largo Barriera vecchia štev. 12 Telefon 96-501
III. nadstropje
U V A 7 A :
Vsakovrstni los. drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALZRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICFKONE 8. Tel. 38-136. 37-725; J elegr.. !MFEXPORT - THIESTE
IZV A 7 A :
tnhstil, kolonialno blago in rainovrstne stroje
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Mari)
OPČINE Narodna ulica 48 ielefuu 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOI JS1H
ZNAMK:
»CIM ATI 1», IN KOLES/
»LYGIE» i.N tt VICTORI A# ISTE ZNAMKE.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah.
TRijl Ul. Moren ? Telefon st 28 373
POŽAR TOVORNI PREVOZI
ARTEMIO
rsc
kritje. Imli r i /i o s v ute Iro
C IGLO A. MELILLO - JUST
ui. A. Caccia 3
POSEBNE CENE
IZVOZ
Ribarič Ivan
IM P O R T
EXPORT
VSEH VHST LESA IM THU1H GORIV
TRST — ULICA E. CRISPI t« — TEL. 93-562 ULICA UELLE MILIZ1K II — TEI. 96-516