Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Dalje.) Deržave pa nimajo vlade povsod enake, ne istih naredeb v postavodaji in izpeljavi postav. Sploh pa razločujemo po načinu vladanja in po vstavi deržave v tri verste. Kjer jeden sam postave daje, vradnike vmešča in za izpolnitev postav skerbi, tam je deržava monarhija, samovladarstvo, in vladavec je monarh, t. j. samovladar. — Pri taki vladi je blagor in gorje podložnega ljudstva največ odvisno od osebe vladarjeve, in potem od tega, kakošne svetovalce'si izvoli pri svojern vladanji. — So pa tudi take monarhije, kjer je kneževa oblast enkoliko omejena pri zakonostavstvu; poslanci ljudstva se nekaj vdeleže pri zakonostavstvu, pri odločevanji davkov, take vlade imenujemo potera vstavne deržave ali konstitucionelne monarhije. — 0 postavab se posvetujejo v zbornicah ljudski poslanci, in vladar potem poterjuje ali tudi ne poterjuje postav tam sklenjenih; naša Avstrija je sedaj vstavna (konstitucijonelna) deržava. Kjer ima pa le jeden stan, recimo najbogatejši ali najimenitnejši pravico do vladanja, t. j. da ljudstvu dajejo postave ter njih izveršujejo, službe (vradniške) pa med sebe razdele, se imenuje taka vlada plemeniška (aristokracija). — Tudi ta način vladanja je dober, ako merijo postave le na splošno blagostanje podložnih, ako se odberejo najsposobnejši in najmodrejši za deržavne službe, potem je taka vlada res vlada boljarjev t. j. najboljših. Taka vlada se rada preverže v oligarhijo, t. j. v tako, kjer le posamni vladajo, vse službe le raed svoje pristaše razdele, in se ne gleda toliko na sposobnost in poštenost, kakor na bogastvo, plemeniti rod ali lizunstvo. Taka vlada osramotuje vse zares plemenite ljudi in rodi veliko zlega v Ijudstvu. Kjer ima vse ljudstvo, ne gleda na stan in premoženje, pravico, oddajati svoje glasove, ko se stavijo zakoni, ter voliti si sodnike in izverševalce postav, imenuje se taka deržava demokracija (ljudovlada). Taka vlada je dobra za majhno ljudstvo, kjer je nravnost nepokvarjena, kjer se postava in pravo spoštuje. Pri taki vladi je povsod svoboda in red, vsi deržavljani vladajo kakti knezi, vsi se vesele svobode in za njo žertvujejo kri in premoženje. Taka Ijudovljada je bila baje rirnska ob času kralja Pira, ko je njegov poslanec Cinea rekel, da je videl ,,domovino kraljev". Ali to je le vzor ljudovljade, kakoršen je le malokje in v redkih časih. Svobode in pokorščine Ijudje ob enem nočejo; kolikor glav, toliko misel, nastanejo stranke, jeden vleče na desno, drugi na levo, in občestvo ima od tega škodo. Postave se dajejo, ki so le jedni stranki na korist, za oblastniki se ne izvolijo najmodrejši marveč tisti, ki si znajo z vsako zvijačo ljudstvo pridobiti. — 0 rimski ljudovladi je 100 let pozneje Jugurta rekel, da je tam vse naprodaj, in bi se mesto lahko kupilo, samo da se kupec najde. — V taki Ijudovladi ni iniru poprej, da se mogočen polasti vlade, ki potem z železno roko razuzdano druhal, ki noče postavam ubogati, kroti, da so potem drugi deržavljani varni na premoženji in življenji. Vendar poglavitna reč ni v tem, ali je deržava monarhija, ali je ljudovlada, marveč poglavitno je to, da oblastniki in podložni svoje dolžnosti izpolnujejo, kakor nam to veleva kerščanska vera; pokorščina in svobcda mora biti v kerščanskem zmislu, potem je taka deržava, naj bode že vladina oblika ta ali una, srečna, ljudje v rairu in pod varstvom postav vživajo dobroto vrejene deržave, svojo domovino čislajo in ljubijo, v vednosti in umetnosti napredujejo, najhuje zleg v deržavi so pa domači prepiri, ki moč deržave na znotraj in zunaj slabe. (Konec)