Nnničuina mesečno 25 iJin. za inozemstvo +o L)in — ne-<1 e 11« k a i?il«i|a ce-Inli-inu % Uiu, za :n i/iMiiitvo I20l)in L r e il n i š l v o ie t kopitar |ex i ul h/1'1 I -letom uredništva dnevna služba ii "-0 - ni"'nn J0o katerih cenah morajo kupovali kmet, delavec in uradnik svoje vsakdanje potrebščine, vidimo, da se cene na drobno uporno drže že leta in leta na isti višini Kje tiči vzrok temu pojavu, se mora vprašati vsak trezno misleči človek. Odgovor ni težak. Trgovina pred vojne je bila veliko bolj elastična, sledila je zakonu o povpraševanju in ponudbi in je reagirala na vsako še lako majhno gibanje cen. Dandanes je |>a stvar popolnoma drugačna. Trgovina se je monopolizirala. Ne sledi več starim gospodarskim zakonom, temveč diktatu močnih gospodarskih trc&tov, katerih namen je vzdržati cene čim bolj visoko. Njihova gospodarska politika se ne ozira na potrebe konsumenta. Namen te politike, iztisniti iz konsumenta milijonske dobičke, ki potem leže neizrabljeni v bančnih trezorih v škodo vsega gosjiodarskega življenja, ali jia jih velika gosj>oda zapravlja v brezdrlnosli po raznih rivierah. Velekapitallstična gospodarska jrtolitika, ki sloni na izkoriščanju šibkejših do skrajnosti, je morala nujno dovesti do popolnega obuboževanja konsumenta. Prišli smo že. tako daleč, da je njegova kupna moč padla skoraj na ničlo. Kmet mora predajati svoje pridelke in živino po sramotno nizki ceni. Plačevati pa mora kljub lenm visoke davke in drago kupovati industrijske proizvede. Dandanes ne prejme kmet za svoje blago niti toliko, da bi kril [>rodukcijske troške. Prav nič na boljšem nista delavec in uradnik. Od padca cen živini in poljedelskim proizvodom sta 6e ta dva prav malo okoristila. Z malimi izjemami moramo vse prav tako drago kujiovati, kakor smo kuj>ovali pred padcem svetovnih cen. Monopoliziranje trgovine v velikih trustih in neizmerna dobičkaželjnost trgovcev sta glavni oviri, da padec cen na debelo ne pride do učinka ludi v trgovini na drobno. Naj navedemo vsaj par drastičnih primerov Iz naše domače trgovine. Vino prodaja kmet po 2 Din liter in še ceneje. Konsument ga inora plačati v gostilni po 12 do 14 dinarjev; mesar kupuje živino živ vage po 4 Din kg, prodaja ga po 15 Din. Kje je tu pošteno trgovsko razmerje med cenami na debelo in cenami na drobno? Nič boljše ni pri industrijskih proizvodih. Za meter finega kamgarna iz čiste volne plačaš v domači tovarni 120 Din meter. V trgovini te bo sini 420 Din meter. Naj omenimo še stanovanjsko kupčijo, ki je dalj časa popolnoma svobodna. Poštenega stanovanja izf>od 1200 dinarjev v Ljubljani ne dobiš. Delavstvo in uradništvo horendnih najemnim krat-knmalo ne zmore. Posledice gosfiodarske politike hišnih lastnikov, ki je produkcijski stroški nikakor lie opravičujejo, se že kažejo. V Ljubljani je že okoli 500 stanovanj praznih. Tako se dobičkaželjnost tepe sama sebe. In vendar tvori večino mestnega prebivalstva. V opravičilo za tako veliko razliko med nabavno in prodajno ceno navajajo Irgovci vedno in vedno takozvane režijske stroške, h katerim prištevajo ludi davke. Pojem režijskih stroškov Je seveda silno raztegljiv in že večkrat smo jkiIc-miki s prizadetimi činitelji dokazali, da ti izgovori ne držijo. Trgovci, sem spadajo tudi mesarji, go-ililničarji in hišni posestniki, se bodo morali končno vendarle sprijazniti z manjšim dobičkom, kar bo le v njihovo korist, ker bodo sicer konsumenta uničili. Nikjer ni zapisano, da si mora vsak trgo-cev v teku dveh let sezidati hišo ali vsaj nabaviti avtomobili Uradniški konsument si pomaga z obroki, toda z obroki se prav tako lahko zaduši kakor z drugimi dolgovi, kadar se jih nabere toliko, da presežejo njegovo plačo. Velekapitalistična miselnost Je le pretesno objela naše pridobitne kroge, da bi si mi mnogo obljubljali od svojega moralnega pridigovanja. Kapitalist kloni le denarju in sili, ker že davno ne dela več [>o geslu: »Živi In daj živeti!' Da si moramo naložiti žrtve, ki so potrebne za ozdravljenje tižkih gospodarskih razmer, vsi na ramena in to sorazmerno s svojimi močmi, o tem ne bo danes nikdo prepričal močnejših. Vsi zlati nauki nič ne izdajo. Stara resnica je, d.i jc nadprodukcija v prvi vrsti posledica obubožanja konsumenta in vendar se danes vsa podjetja »rešujejo s lem. da se nižajo jdače delavstvu, medtem ko upravni svetniki branijo svoje tantieme do razsula podjetja, še danee tudi velja zakon: Nižje cene — večji kon-sum, večji konsum — višja produkcija — manjša brezposelnost. A kdo se uravnava po njem? Drugi zopet Se vedno pridigajo: Trgovina in industrija živila od konsumenta, če la propade, propade vsr. To so glasovi v puščavi. Danes še niti konkurence ni v č v trgovini! Kjer niso trgovci sindikalizirani v stanovski organizaciji, tam gotovo cvete nekak tajinslven dogovor, ki lako čudovito drži. Ker ni konsument organiziran, ker se more z orpinizacijo nastopili za obrambo svojih interesov. je potrebna od druge strani organizirana akcija za znižanje cen v trgovini na drobno. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko to-jile^e vreme, ki se bo zboljšalo posebno na jugu. Na e.eru pa §e ne bo zanesljivo. Zagrebška vremenska napoved: Prelaž.D oblačno, počasi sc bo razvedrilo, malo lojdeje. Franciji in Ameriki Nc Hoovcr-Lcva':i to padla odločitev — Angleška indttsirifa oživela Pari t. 25. sept. Poset Lavala v NVashingtonu, ki se bo zgodil prve dni oktobra, se smatra tukaj za eno najbolj važnih dejstev moderne diploma-tične zgodovine. Ni pa absolutno mogoče zvedeti, kakšne probleme bo Laval, ki se poda v Washing-ton sam, obravnaval s Hooverjem. Gotovo bo v prvi vrsti predmet njunih razgovorov svetovna gospodarska kriza, in mnogi so v resnici prepričani, da bosta Laval in iloover našla rešitev. Francozi poudarjajo, da sta krize najbolj krivi Anglija in Amerika, ki sta tako radodarno dajali kredite vsemu svetu in razširjali svoj kapital brez ozira na dejanske potrebe. Sicer so ameriške finance ostale močne, ker so njihovi viri skoroda neizčrpni, toda Amerika bo morala postopati sporazumno s Francijo, ako naj se reši gospodarska kriza. Sodelovanje Amerike iu Francije je v interesu njiju samih, ker bi tudi njuno gospodarstvo moglo biti prej ali slej občutno prizadeto vsled gospodarskih težav ostalega sveta .Na kakšni podlagi pa se bosta Amerika in Francija sporazumeli, je težko predvideti, ker je Amerika do sedaj stala na stališču, da se mora moratorij za nemške reparacije podaljšati, dočim Francija o črtanju dolgov noče ničesar slišali. Kar se tiče obiska lavala in Brianda v Berlinu, je istotako popolnoma neznano, ali je Francija pripravljena Nemčiji pomagati ali ne, in pod kakšnimi pogoji. Zanimivo pa je, da nekateri krogi razširjajo govorico, da bo Laval po obisku v Berlinu šel v Rim, da se sestane z Mussolinijein. Na vsak način je to želja Italije, ki se že dolgo trudi, da bi dobila od Francije posojilo. London, 25. sept. ž. Iz vseh krajev Anglije poročajo, da je vsled padca funta šterlinga poži-vela vsa angleška industrija, industrija premoga je dobila mnogo naročil, posebno s kontinenta. Mnoge tovarne v Landchestru, ki so bile zaprte že nekaj let, so pričele obratovati. Barrow Steel Company je sklenila, da stavi v obrat že v ponedeljek vse visoke peči in da zaposli nadaljnjih 1400 delavcev. V Liverpoolu je bilo prodanih na borzi za bombaž 45.000 bal bombaža, kar predstavlja rekord prometa, odkar borza obstoji. »Daily Herald« poroča na uvodnem mestu, da bodo primeru Velike Britanije sledile še druge države, v prvi vrsti Nemčija, ki bo morala ravno tako ukiniti zlato valuto. Isti list pravi, da bo postal lunt šterling gotovo kontrolna valuta na mednarodni borzi, ki bo sigurna in stabilna med valutami, ki slonijo na zlati bazi. List zatrjuje, da se Velika Britanija nahaja na predvečeru valutne revolucije, ki bo istotako značilna, kot industrijska revolucija. Dalje se bavi londonski tisk s stališčem Amerike in s sestankom Lavala s Hooverjem, ki bo gotovo razjasnil težki položaj po vsem svetu. Sestanek Hoo-verja in Mac Donalda je prinesel londonski protokol, a britanski listi trdijo, da so v ameriških službenih krogih v zadnjem času zelo rezervirani in ta neobičajni mir bo prinesel brez suma zelo važne sklepe. V NVashingtonu mislijo na mednarodno splošno gospodarsko konferenco, ki naj bi se pripravila na sestanku llooverja z Lavalom. Britanski listi priznajo, da brez sodelovanja Francije in Anglije ne more hiti resnega reševanja obstoječih ekonomskih in finančnih jiroblemov v svetu, a vprašanje medzavezniških vojnih dolgov in nemških reparacij se sploh ne bi moglo rešiti, ako se med Združenimi državami in Francijo ne ujjosta-vi intimno sodelovanje. Francka bo odprta svo:e zaklade * Hi Pariz, 25. sept. Z ozirom na izjavo finančnega ministra Flandina v Ženevi, da Francija ni voljna, da bi dala državam novih kreditov, medtem ko nekatere države težijo za tem, da bi se izbrisali njihovi dolgovi, piše znani francoski go-sjjodarstvenik Lucien Romier v »Pariš Midi , da se inu to stališče ne zdi pravilno. Francija in Amerika — pravi — ne moreta imeti interesa na tem, da bi evropske valute padale, zakaj, čimbolj bi evropske valute izgubile ua vrednosti, tem bolj bo tako francosko kakor ameriško gospodarsivo ogroženo, ker bodo vse evropske države skušale vpo-staviti ravnotežje v korist revnih na-odov potoni strahovitega dumpinga. Zato ne bo ostalo Ameriki in Franciji ničesar drugega, kakor da bosta iz svoje ogromne zlate zaloge dovolili, hočeš nočeš, velike kredite. 2e danes trpi francoska trgovina ogromne izgube zaradi devalorizacije funta in jih bo še bolj. Koliko bolj bo francija prizadeta, ako bi se devalorizirale še valute ostalih evropskih držav? »Evidentno je,« zaključuje Romier svoj članek, »da taka država, kakor je Francija, ki je osnovana na prihrankih srednjega stanu, bolj trpi zaradi nestalnosti valute kakor druge evropske države, kjer takega srednjega stanu ni. Ce se bo Evropi goJilo slabo, se bo Franciji še slabše.' Podobni glasovi se slišijo tudi drugod. Večina inozemskih listov pripisuje sedanjo gospodarsko krizo sveta dejstvu, da sta Francija in Amerika nakopičili preveč zlata, ki brez koristi leži v kleteh, dočim bi moralo vršiti svojo naravno funkcijo kot regulator in izravnevalec. Medtem ko Amerika in Francija, preuasičeni zlata, nimata več odjemalcev za svoje produkte, so ostale države, ki nimajo zlata, oziroma ga imajo premalo, izgubile svojo nakupovalno moč. Zaenkrat pa je glas Luciena Romicrja osamljen in francosko časopisje odločno odklanja zahtevo inozemskih gospodarskih krogov po zlati konferenci-, ki naj bi razmišljala o pravičnejši razdelitvi zlata v svetu. Akcije angleške industrije čvrste London. 25. septembra. Ig. Na londonski borzi se ojiaža danes oster padec vseh angleških državnih papirjev. Obenem pa so se skokoma dvignile domačo industrijske vrednosti, iločiin je kurz lunin padal dalje. Danes jo bilo popolnoma negotovo, kako sc bo notacija funta razvijala v prihodnjih dneh. Sodi se, da je bilo mnenje, da bo funt padel samo za 25 odstotkov, preveč optimistično, dasi se funt momentano giblje radi nervoznih in neregularnih vplivov, ki lahko zopet hitro zginejo. (Jlnvni mak današnje borze so težke zgube angleških državnih papirjev. Tako je 5 odstotno vojno jiosojilo notiralo danes 113. Naraščanje kurzov n.i domačem industrijskem trgu pa traja dalje. Pri otvoritvi borze je znašal danes l/ondon nasproti Newyorku 3.450 (3.80), nasproti Parizu 8N.9,s. Bruslju 26.5 (28), Amsterdamu 18.75 (10.8), Curihu 18 (10.75), Berlinu 15.5 (10.25). Notiranje zlata je narastJo danes zn 11 šilingov, -I pence na 114.9 šilingov. Ta notacija je najvišja od 5. avgusta 1921 dalje. Francoska industrija ogrožena Pariz, 25. septembra. Ig. Pariška borza je bila danes olvorjena v smislu slabih ve«di iz Npw yorka v izredno i-labi tendenci. K temu so prišle še nove vrsti o večjih ležkočnh v jiariških bankah. Tako so sc morali danes črtati kurzi zavoda Čred it National, ki jo včeraj po borzi padel od 075 na 500. Slab jioložaj kurzov je precpj enako zadel ve- Irg. Vse vrednosti od industrijskih vrednosti pn do inozemskih vrednosti so beležile velike kurzne zgube. Ob koncu se je pokazalo majhno zboljšanje. ' posebno jiri francoskih bankah in Sueški družbi. , Tudi Youngova posojila so |iadla «1 012 na 579. N'a deviznem trgu se je zabeležil zopet nov oster padec angleškega funta. Pred borzo je funt padel od !>8.5 na 90. V oficielni borzi je notiral najprej 88.5 do 87, zaključil pa je s 87.5. Cene se ne zvišajo London, 25. sept. Po vsem Angleškem so cene živil ostale neizpremenjene. Vsi trgovci izjavljajo, da bi povišanje cen bilo popolnoma neopravičeno. Trgovinski minister je sprejel deputacijn strokovne zveze železničarjev, kateri je zagotovil, da bo vlada z vsemi sredstvi preprečila, da bi se cene živilom zvišale in da bo cene najstrožje kontrolirala. Mad'arš so si izmislili atentat Zele tniske nvsreče pri Biatorbagyju kriva železnišha uprava Zagreb, 25. sept. ž. Današnje »Narodne novine« javljajo iz Vinkovcev, da je ob priliki železniške nesreče pri Biatorbagyu bil udeležen tudi naš državljan ing. jovan Gjurič, načelnik prometnega ministrstva, ki pa je imel srečo, da je ostal na onem vagonu, ki je še z dvema poštnima vagonoma ostal na progi. Takoj po nesreči je Gjurič odšel iz vagona in je videl šele takrat, kako visi en vagon nad prepadom, iz katerega je gledal neki Belgijec in prosil za pomoč. Gjurič mu je takoj tudi pomagal. Gjurič odločno trdi, da ni bilo nobene detonacije iu je mnenja, da ne gre za atentat z razstrelivom, kajti v tem slučaju bi moral biti poškodovan tudi viadukt. Viadukt pa ni poškodovan, temveč je podrta le ograja vsled udarca lokomotive, ki je iztirila in padla v prepad, s seboj pa povlekla nekoliko vagonov. Po mnenju Gjuriča je prišlo do nesreče radi tega, ker so na tračnicah popustile spojnice. l'o nesreči je odšel Gjurič v Budimpešto, kjer pa ga sploh niso zaslišali. Radi velikega razburjenja jc dobil srčni krč, vendar pa je njegovo stanje že dobro. Izjava g. Gjuriča se torej povsem krije s poročili češkoslovaških listov, ki so trdili, da sploh ne gre za atentat, temveč za železniško nesrečo. Budimpešta. 25. sept. ž. Atentat v Biator-bagyu še vedno ni jiojasnjen in stoji na mrtvi točki. Policija vodi preiskavo v raznih smereh, ven dar brez uspeha. Nekaj 100 agentov je odpotovalo v Avstrijo, Švico in Romunijo, da vodijo preiskavo s tamošnjiini oblastmi. Vsi rezultati se drže v taj- ! nosti. Madžarska čaka na posojilo Ogromen pr manihljaj državnega proračuna ffudimpeita, 25. sepl. AA. Madjarska lele^raf- ska agencija porča: Na seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade grof Karolvi doli govor. Naiprvo je obsodil železniški atentat pri Bial irbi-gvju. Vlada je morala zaradi tega atenta'a izdali energične preventivne ukrepe. O proračunu je qroI Kamini dejal, da znaša sirarni primanjkljaj 117 milijonov pegov. Kralko- Amerišhi gosf v Pel^rarftj Belgrad, 25. sept. 1. Danes je prispel v Belgrad gost naše vojske in elitni predstavnik ameriške general it- te, general Douglas Mac Al thur, šef generalnega štaba Zedinjenih ameriških držav. Na peronu postaje so ga pričakovali ameriški ]><>• slanik Prince, šef glavnega general štaba armijski general Milan Milovanovič, komandant mornarice Viktor \Vikerhnuser ler komandant Belgrnda au-mijski general Vojislav Tomič z mnogo drugimi predstavniki. Betfjraishe vrsU Belgiad, 25. sept. AA. Predsednik ministrskega s\eta in minister za notranje zadeve jv pod. pisal odlok, ki ž njim določa uadno ure v vseh državnih uradih od 1. oktobra letos do t. mmi ročni driarni dolgovi znašajo 360 milijonov, driar-nili garrmrij je sa 100 milijonov. Ravnotežje preračuna bo vlada vzpostavila z znižanjem izdatkov in s |M}večan jem dohodkov. Vlada namerava uro I il i kratkoročne dolgove s posojilom ali z zrugim j>o-sloni na mednarodnem tržišču. Potrebno je samo blagohotno sodelovanje finančnih in gospodarskih strokovnjakov Zveze narodov. 1032. Uradne ure bodo: Ob sobotah od 8 do I I, ostale delavnike pa od 8 do 12.30 in od 15.30 do 18. Belgrad, 25. sept. AA. Poljedelski minister je na podlagi čl. 15 zakona o pobiianju rastlinskih škodljivcev predpisal pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja. Belgrad, 25. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta odlikovani z redom jufoslovcnskc krone III. stopnje: dr. Aleksander Viktor, starešina dr/, odvetništva v pok. iz Zagreb t. Ivan Mesarič, sodnik Stola sedmoricj v pok. iz Zagreba. \ ladimir Buzadjič, sodnik Stola sedmorice v pok. iz Zajreba; z redom sv, Save III. stopnje .Jo.mt) Mai zo i. sve'nik baltskega slol.i v pok. i i Zagreba: / itdorn jugj: lotanskv k one \ stopnje Mihovi! Ilahe le ravnate!; pomožnih uradov Stola scdmoiice v pok. iz Zagreba Lastnikom hranilnih vlog Med vlagale! hranilni Ii vlog se širijo različno vesti, dn projiade dinar, da ho dro objavi v Službenih novinali . t. j. 25., 'J(i. in 27. I. m , ker pa je 27. t. ni. nedelja, je zadnji dan za vlaganje reklamacij ponedeljek 28. t. m. Šolska ies( Bclgrad. 25. sepl. AA. Prosvetni minsler it izdal odlok, da lahko obiskujejo četrti razred 1|";1-ske šole: a) učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu za srednie šole: b| učenci, ki nimajo predpisane starosti za srednje jIc: t) učenci, ki n v krajih, k;er ni srednjih ali meščanskih šol. Ta odlok velja samo v pi imeni, da je za te učence v ljudskih šolah prostora. Marinkovič o našem posojilu Zasedanje Zveze narodov Belgrad. l'5. septembra. 1. Danes dopoldne je prispel minister zunanjih del g. dr. Marinkovič s svojo soprogo iz Ženeve. Dr. Marinkovič je dal pri (ki vrat k u iz Ženeve časnikarjem sledečo izjavo: Letošnja skupščina DN ui bila večjega pomena. Posebno v svojem začetku. Na dnevnem redu so bila vprašanja o težkem finančnem življenju, za katero je bilo jasno, da Zveza narodov le v malem odpomore. Za ozdravitev teb težkoč je mogoče le sodelovanje med vsemi državami, .ker bi se le na w način lahko poboljšale finančne prilike v svetu." Bilo je jasno, da bo težnja skupščine šla zu rešitvijo teh vprašanj. Med tem pa so se v teku zasedanja pojavila nova vprašanja, katera so v Zvezi zbudila veliko zanimanje. I'rvu tako vprašanje je bil predlog o ustavitvi oboroževanja. Na podlagi italijanske sugestije so prinesle Skandinavske države predlog, da se oboroževanje v vseh državah ustavi do konference za razorožitev in za čas njenega dela. Po našem mnenju ni bil ta predlog na svojem mestu in radi tega ui mogel biti koristno rešen. Ustavitev oboroževanja je zelo težko in veliko vprašanje in je nemogoče, da bi ga DN moglo naenkrat in enostaven način rešiti. Za njegovo rešitev je sklicana konferenca, kakršne po svuji veličini do sedaj še sploh ui bilo. Ob koncu skupščine je prišla na vrsto japon-vsUo-kitaj-ska vojna, katera je izzvala veliko vznemirjenje v krogih Zveze narodov. V Zvezi narodov ie vedno vlada upravičena nestrpnost. Vojna ob-t-loji, operacije se še nadaljujejo. Borbe se razvijajo, vendar pa se nič ne ukrene, kaj- bi moglo preprečit i prelivanje krvi. Dejstvo je, da je japon->ka vojska ukrenila gotove korake, za katere pravi Japonska, da so bili povsem upravičeni. Svet ZN se je -znašla v zelo težkem položaju in ni mogla v -e do predvčerajšnjim priti do nobene definitivne ■rešitve, pričakujoč, da japonski delegat je dobe nove informacije in nove instrukcije od s\oje vlade. Medtem pa obstoji v krogih ZN, posebej pri predstavniki!] malih držav bojazen, da se ba ZN pokazala nemočno, da bi kaj ukrenila v leni slučaju. S tem bi se »tvorilo nevarno mišljenje, da je akcija 7N nemogoča samo, kadar si v vprašanju pred -v M!m neznatne vojaške sile in da njena metoda nima nobene učinkovitosti, kakor hitro pride čas. da ,-e reši spore velikih in močnih vojaških držav. /.u čas mojega bivanja v Ženevi, je nadalje-ml g. dr. I oja Marinkovič. som imel nalogo, da se ha-nit tudi s pregovori o lem. nli se more na neki vačin popravili, kar se je nam na škodo zgodilo-ob \>riliki sprejetja Hooverjevega načrta. Ves svet ze triko občuti f i nami'k krizo in ni bilo mogoče dobit' pristi>nek glavnih sil in podpisnikov sporazuma v j.c.ndr.iiu, da se nam na drugi način nadoknadi škodo. ltniti tega smo se morali potruditi, da to izgubo katero začasno moramo prelepili, nadomestimo z zi, rasnim posojilom. Mi pa bomo ostali na našem pravnem stališču, da začenjamo pri banki zu in cd-i nn,dva plačila akcije za zaščito naših pravic. To posojilo bo v višini repovncijskega sprejetja, kalin/ nam /." pravici pripadli. Teko bi se mi rešil< "innninih teikoč zu cas. dokler se spor nc reši. Bratom na pomoč! Nekateri Inaji naši države, predvsem l• vrbaski. zelski, primorski in savski banovini sv letos prizadeli po suši. Ljudje v teh krajih, ki imajo itak od nekdaj borno življenje. dn kon»'j pridelajo za vsakdanji kruh. bodo po elementarni nesreči izročeni najhujši bedi. ako se jim izdatno ne priskoči na pomor. Ilazume se, da bo država storila po svojih močeh vse, da bedo omili, vendar pa je prav tako nujna pomoč posameznikov po vsej državi, ki sočustvujejo s wcpm> brati. Saj pravi pregovor našega varoda. ki ie zajet iz globin njegove krščan-sl e duše. da >'*e. kur človek iz ljubezni da, tudi nazaj dobi. Prebivalstvo naših kraških pokrajin je tako skopo od prirode obdarjeno : zemeljskimi dobri nami, da si tega, kar »iu je letos odrekla mali zemlja, ne more dokupiti z denarjem, ker ga enostav-pn nima. Spričo tega ie zelo hvalevredno, da rdeči križ organizira pomor nesrečnemu prebivalstvu in sr obrača na vse državljane Jugoslavije, dn. sočustvujoč z bližnjim. vsak. kolikor pai v sedanjih razmerah prevare. žrtvuje kaj za sodržavljane, ki so v vajrečji stiski in od dobrih ljudi pričakujejo pomoči. "Najlepši zgled nam je dal vaš /,• r a I j sam. ki je nakazal Rdečemu križu svoj prispevek za gladujore prebivalstvo v višini I milijona dinarjev. Ta plemeniti čin vaj vzpodbudi vsakega državljana Jugoslavije. da po svojih /noreli prispeva k temu, da sc bratje rešijo saj najhujše bede, zdaj, l,o huda zima Irko na vrata! Razume se. da je pomoč nujna potrebna in dn ie ljudje zeljno čakajo. zakaj nji-ln ra stiska, ko nimajo s rim preživljati nili sebe niti živino, je od dne