PRIMORSKI DNEVNIK Akl^na P^a^ana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 17 (7511) TRST, sreda, 21. januarja 1970 ŠE VEDNO PROBLEMATIČNA SESTAVA NOVE ŠTIRISTRANSKE VLADE Sestanek tajnikov strank levega centra brez zaključkov in v ozračju pesimizma Spor okrog «omejitve wčine» in krajevnih ustanov - La Malfa povabil na sestanek načelnike skupin poslanske zbornice KD, PSU, PSI, PRI, PSIUP in KPI, na katerem naj bi razpravljali o deželnem zakonu VESTI IZ JUGOSLAVIJE Tajnik PSI De Martino je dejal novinarjem, da gre glede nekaterih vprašanj dobro, glede drugih pa ne. Obstajajo težave, toda ni mogoče misliti, da bi o podobni zadevi ne obstajale. Tajnik PSU Ferri j» izjavil, da gre glede določenih stvari za sporazum, oziroma za zelo lahko za-ključitev. Glede drugih pa obstajajo različna mnenja in za različna stališča, ki so še vedno oddaljena. (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 20. — Danes je prišlo do sestanka tajnikov štirih strank na *',i'hu», o katerem so izdali tajniki Forlani, Ferri, De Martino in La Malfa uradna sporočila, ki pa v resnici ničesar ne povedo in puščajo v$e rešitve odprte. Edini dogovor se nanaša na sklicanje ponovnega ‘»Stanka, ki bo v četrtek. Ro današnjem sestanku prevladi® med predstavniki štirih strank PMimizem, saj so ta sestanek prijavljali tako dolgo časa, zaključi pa se je brez sklepov, pa čeprav se je dosedaj govorilo, da gre ** Zaključni razgovor. šlo je za nekatere stične točke, vendar pa so bile razlike prevladujoče. O programu niso govorili jti mimogrede. Spori se nanašajo ua omejevanje večine in na vprašanja lokalnih ustanov in torej na vprašanja, glede katerih je prišlo v preteklih dneh do zaostritve s strani socialdemokratov, ki v tej zvezi izkoriščajo stanje na Siciliji- kjer je odstopil odbor zaradi ostavke socialistov. , V tem položaju je pomembna izjava levičarske struje KD «forze nuove*, ki jo vodi Donat Cattin in v kateri se podčrtuje, da je še vedno aktualno in bistveno, da pride do razgovora med KD in PSI in torej do dvostranskega sporazuma, kateremu pa naj se po možnostih pridružijo tudi druge umerjenejše sile. Vzporedno s tem pomembnim sestankom tajnikov štirih strank pa J® danes tajnik PRI, po že prej sprejetih sporazumih v okviru poslanske zbornice, pozval vse načel-“dce skupin, da naj se udeleže raz-Kovora o glasovanju glede zakona 0 deželah. To vabilo je La Malfa naslovil vsem strankam od komu-nistov, psiupovcev, socialistov, socialdemokratov in demokristjanov, izpustil pa je seveda liberalce, mo-Uarhiste in neofašiste. Izpustitev nusovcev in monarhistov je nespor- Končno je tajnik PRI La Malfa izjavil, da še vedno obstajajo težave, da pa najbrž ne gre za resne zadeve. Dodal je, da se težave nanašajo predvsem na vprašanja lokalnih ustanov. Predsednik republikanske skupine v poslanski zbornici poslanec La Malfa je danes povabil predsednike vseh skupin, ki se sklicujejo na deželno ureditev poslanske zbornice (KD, PSI, PSU, PSIUP in KPI) na sestanek, ki naj bo jutri popoldne na sedežu republikanske skupine v Montecitoriu, da prouče ustavna vprašanja ureditve lokalnih ustanov. V poslanski zbornici so se danes nadaljevala glasovanja o posameznih členih zakona o finansiranju deželnih ustanov. Glasovanja so potekala kot po tekočem traku, saj vsako zahteva okrog 45 minut in se bodo zato nadaljevala tudi v nočnih urah. Predsednik deželne uprave Sardinije Giovanni Del Rio je dal ponovno ostavko, ker mu ni uspelo sestaviti deželnega odbora levega centra. Danes se nadaljujejo stavKe u-službencev mestnih prevoznih podjetij, ki so jih proglasile vse tri sindikalne organizacije in ki predvidevajo 25 ur artikuliranih stavk v razdobju od 15. januarja do 7. februarja. V Traarmiju se nadaljuje že 56 dni stavka 200 uslužbencev podje- tij «Sicilmarmi» in »Sicilgesso*, ki so jo proglasili, ker se v teh podjetjih ne izpolnjujejo kolektivne delovne pogodbe. Agnew zaključil obisk v Aziji WASHINGTON, 20. - Podpredsednik ZDA Spiro Agnew je zaključil včeraj svoj obisk v Aziji in na Pacifiku ter se vrnil v Washing-ton, kjer je o svojem potovanju poročal predsedniku Nixonu. Ob povratku v ZDA je Agnew izjavil, da so voditelji vseh držav, ki jih je obiskal, soglasno odobrili novo azijsko doktrino šefa Bele hiše. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHriiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiinHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n° logična, liberalce pa so izpustili 12 vabila, ker se upirajo deželni Reditvi. Kljub tem predhodnim dogovo-rorn. pa je PSU danes zavrnila uv°jo udeležbo na sestanku, s či-"Uer se je dejansko objektivno pridružila taktični obstrukciji liberal-uey in skrajnih desničarjev proti uezelni ureditvi. Načelnik skupine poslancev PSU Vriandi je ta sklep že danes zvečer sporočil La Malfi, in je navedel formalni razlog, da se prej še *us° dogovorile štiri stranke le-ega centra o stališču, ki ga bodo a vzele. Posl. Gonella je to stali-Ue ocenil kot absurdno, češ da S® hajbrž za širša vprašanja počenega značaja. M. D. Sestanek tajnikov štirih strank uvega centra se je pričel danes Rcpoldne ob 17. uri na sedežu KD , . Trgu del Gesti. Sestanek se je u^ljučil nekaj po dvajseti uri. , Tajnik KD Forlani je po sestanku izjavil, da so obravnavali raz-nena vprašanja in da je prišlo, t se vedno dogaja, kadar se ob-str't'aVa r32Učna stališča različnih jrank, do sporazumov in do neso-Fo^J' -Na vsak način, pa je dejal kro+i’ J6 šlo za resno in kon-proučitev. Ponovno se bodo ecali v četrtek dopoldne, ko bo-kr* u.udaljevali z razgovori in to, J6 dejal Forlani, konstruktiv- Varšavi uradni razgovori Ljudsko republiko Kitajsko Razgovori so trajali komaj dobro uro - Objavljene niso bile nobene podrobnosti Včeraj v med IDA in VARŠAVA, 20. — Danes je bilo 135. srečanje na ravni veleposlanikov med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko, za katero je vladalo izredno zanimanje, saj je bilo preko petdeset novinarjev pred vhodom v kitajsko veleposlaništvo. Novinarji so pričakali prihod a-meriškega veleposlanika Stoessela Slika, ki je bila posneta na ozemlju bivše Biafre in ki potrjuje optimistične izjave U Tanta in predstavnikov Rdečega križa: vojaki nigerijske zvezne vojske delijo hrano skupini pripadnikov plemena Ibo "I,"II||IU„IIIIIIIIIIIII)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|.....m.mu....... POMIRJAJOČE VESTI IZ NIGERIJE Učinkovita pomoč prebivalstvu bivše secesionistične pokrajine Sestanek v Parizu med U Tantom in Pompidoujem ENEVA, 20. — Vesti, ki iz dne-,i Vdan prihajajo iz bivših sece-1‘čnih pokrajin Nigerije, so čedni ,j pomirjajoče. Včerajšnje-Čilu V bistvu optimističnemu poro-Scneralnega tajnika OZN U da* 0 Položaju v bivši Biafri se v Pridružujejo vesti, ki jih je objavil med' bn-^Avicarskem mestu so objavili Hip °’ k' Ra je poslal iz Nige-Rj J^hcralni tajnik Zveze društev kurpCeRa križa Henrik Beer. V do-Tfbtu 'ivali. boljši od predvidevanj ter da položaj ozem- Prehi, i ie rečeno, da je [ Ija kVv*lva secesionističnega pot P0lJši od predvidevanj ter ua bi ni fl?bava živil, za katero skr-ljiv Arijski Rdeči križ, na zadovo da «nacin. Henrik Beer priznava, venrtt °bstajajo »kritična področja*, dodaja, da bi bilo napačno Sih n • vestem o množičnih pobe-šiaVp Padnikov plemena Ibo v go- haja^>Vo!jive so tudi vesti, ki pri-Edpz ’z krogov mednarodnega ddarf^8 križa v Lagosu. Tu po-7oq oJjJJO;, da se program preskrbe polago je še dovolj hrane, med- I pidoujem. Glavni argument razgo-tem ko se postopoma rešuje pereči vora je bdi konec nigerijske državljanske vojne, govor pa je bil tudi o Srednjem vzhodu in Vietnamu. Kot se je zvedelo, je U Tamt podčrtal Pompidouju nepreklicnost sklepa lagoške vlade, da ne sprejme francoske pomoči zaradi znanega stališča, ki ga je Pariz zavzel do nigerijske krize. Glede dirugih dveh argumentov razgovora s francoskim predsednikom je bil U Tant v svojih izjavah časnikarjem dokaj skop: predvsem glede Srednjega vzhoda se ni hotel izraziti, češ da problem še vedno proučujejo predstavniki štirih velesil. Glede Vietnama pa je U Tant dejal, da je glavni problem ustanovitev nove sajgonske vlade, v kateri naj bi bile zastopane vse južnovietaamske politične sile. Popoldne se je U Tant v Quad d’Orsayu sestal z državnim tajni, kom za zunanje zadeve De Lipkow skijem (minister Schumann je v teh dneh v Bruslju, kjer se udale. žuje zasedanja ministrskega sveta EGS), nato pa je z letalom odpotoval proti New Yorku. problem prevozov. V Lagos se steka tudi pomoč iz tujine: iz Sovjetske zveze je dospelo danes v nigerijsko prestolnico sedemnajst kirurgov in pediatrov, druge skupine sovjetskih zdravnikov pa bodo prišle v prihodnjih dneh. Vse bodo razmestili po raznih bolnišnicah. Iz Londona pa bi morali še danes prispeti štirje zdravniki in osem bolničark, pripadnikov organizacije »Save the children Fund*. V prestolnici pričakujejo tudi drugo letalo mednarodnega Rdečega križa, ki bo pripeljalo pet ton zdravil. In končno naj omenimo še vest iz bivše Blaire, po kateri Je beg prebivalstva iz svojih domov popolnoma prenehal ter da se ljudje vračajo v mesta in naselja. U Tant je medtem tudi danes potrdil da se proces narodne pomiritve’ v Nigeriji ugodno razvija ter da organiziranje pomoči civilnemu prebivalstvu hitro napreduje Te izjave Je dal generalni tajnik OZN 100 žrtev nigerijske državljan- v Parizu, kjer se je zjutraj sestal v«jne učinkovito izvaja. Na raz-U francoskim predsednikom Pom- in delegacije ZDA, ki so jo sestavljali načelnik oddelka za azijska vprašanja ameriškega zunanjega ministrstva Paul Kreisberg, prevajalec ter strokovnjak za kitajska prašanja Dona/d Anderson ter tajnik ameriškega veleposlaništva v Varšavi Tom Simons. Med novinarji, kinooperaterji, fotografi in televizijskimi snemalci so bili prisotni tudi Poljaki, Bolgari, Romuni,. Madžari in drugi, ni pa bilo predstavnikov sovjetskega tiska, ki so bili prisotni lani, ko bi se moral podobni sestanek vršiti v dvorcu Myslewicki, katerega so Kitajci zadnji trenutek odpovedali. Nekaj minut po 14. uri se je pripeljal ameriški veleposlanik skozi vrata veleposlaništva, na kar so dopustili fotoreporterjem in kinooperaterjem, da so lahko prišli v dvorano, kjer se je kasneje vršil sestanek. Dvorana je v prvem nadstropju palače dolga okoli 20 in široka okoli 15 metrov, na steni je velik portret Maocetunga, nasproti v niši pa njegov osvetljen kip. Obe delegaciji sta se usedli za dolgo mizo, ki je bila prekrita z belimi prti, na njih pa že pripravljen čaj, cigarete in kitajske vžigalice. Po nekaj minutah so kitajski funkcionarji prosili prisotne novinarje, naj zapustijo dvorano, nakar se je sestanek pričel. Trajal je do 15.15 in torej niti dobro uro razgovorov. Ameriški veleposlanik Stoessel je izjavil novinarjem, da sta se s kitajskim upravnikom poslov Leiyan-gom srečala in da sta eno uro razpravljala «o vprašanjih skupnega interesa*. Na osnovi medsebojnega sporazuma, ni mogoče povedati, o čem sta govorila. Sklenili so, da ne bodo določili datuma prihodnjega sestanka, da pa bodo v stalnih stikih o tem vprašanju. Stoessel je zaključil, da se je razgovor odvijal «v delovnem ozračju* in da je »bil koristen*. Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske je po razgovoru izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da sta imela kitajski odpravnik poslov in poslanik ZDA 135. razgovor v okviru kitajsko-ameriških sestankov. Obe stremi sta bili soglasni, da se določi prihodnji datum sestanka kasneje po posvetovanju med obema stranema. Stvarnih komentarjev o kitajsko-ameriškem sestanku je zelo malo, saj se ničesar dejanskega ne ve. Zato temeljijo vse ocene samo na ugibanjih. Do sedaj so ti sestanki trajali najmanj dve-tri ure. Na tej osnovi opazovalci menijo, da je šlo za izmenjavo raznih predlogov in da se ni več ponavljalo s staro Vojaška dejavnost na Srednjem vzhodu KAIRO, 20. — Kairski list «A1 Ahram* poroča, da so v nedeljo zvečer egiptovske enote preprečile poskus izraelskega vojaškega oddelka, da bi se izkrcal na zahodnem bregu Sueškega prekopa, ter ubila vseh deset članov oddelka. Do poskusa — piše kairski časopis — je prišlo v bližini Ismailije, kjer so egiptovske izvidnice opazile v vodi blizu brega deset podmorskih diverzantov. Topništvo je takoj stopilo v akcijo in ubilo vse člane izraelskega oddelka. List poroča tudi, da so Izraelci nato cele štiri ure iskali trupla žrtev pod topovskim ognjem ter imeli pri tem še druge zgube. Glasnik izraelske vojske je to vest zanikal. prakso, ko so se na dolgo izmenjavale obtožbe. Kitajsko-ameriški sestanki v Varšavi predstavljajo edini uradni stik med ZDA in Kitajsko. Pričeli so 1. avgusta 1955 v Ženevi in so jift po treh letih premestili v poljsko prestolnico. Zadnji sestanek je bil 10. januarja 1968. Do 1966. leta so se sestanki vršili vsake tri mesece, po kitajski kulturni revoluciji pa so postajali vedno bolj redki. Nikoli niso ne Kitajci ne predstavniki ZDA objavili vsebine dose danjih razgovorov in so se omejili samo na splošne ugotovitve, da naj se razgovori nadaljujejo, češ da so koristni. Zveza združenj borcev Hrvatske obsoja unitarizem in šovinizem Razprava o zakonu o družbenem načrtovanju (Od našega dopisnika) ZAGREB, 20. — V Zagrebu se je danes sestal tretji plenum republiškega odbora Zveze združenja borcev Hrvaške, ki je razpravljal o delu organizacije borcev v letošnjem letu. Večina udeležencev se je v razpravi sklicevala tudi na vprašanja, o katerih je pred dnevi razpravljal CK ZK Hrvaške. Plenum je soglasno podprl oceno in sklepe CK ZKH. Zastopniki nad 300.000 pripadnikov bivših borcev Hrvaške sodijo, da se vsi negativni pojavi v mednacionalnih odnosih lahko odstranijo samo s krepitvijo jugoslovanske socialistične skupnosti samoupravnega sistema. Pristaši unitarizma, je poudarjeno v sklepih plenuma, se zahrbtno in hinavsko skrivajo za plaščem zaščitnika enotnosti Jugoslavije. Ti so v resnici sovražniki enotnosti procesa reforme in razvoja samoupravljanja in zato skušajo preprečiti zgraditev mednacionalnih odnosov, na osnovah polne enakopravnosti narodov in narodnosti. Unitarizem in šovinizem, je poudarjeno v sklepih, ogrožata enotnost Jugoslavije in slabita njeno trdnost ter razvoj neodvisnega samoupravnega sistema o člankih in delovanju dr. Miloša Žanke, ki jih je pred dnevi CK ZKH ocenil za nasprotne politiki ZKJ, Zveza združenja borcev Hrvaške ugotavlja, da so izraz omenjenih teženj, katerih cilj je sejati nezaupanje do centralnega komiteja ZKH. Skupna komisija vseh svetov zvezne skupščine za revizijo zakona o družbenem planiranju je končala danes razpravo o novih osnovnih postavkah osnutka zakona o družbenem načrtovanju, katere glavne značilnosti so spoštovanje vloge tržišča in socialistične blagovne proizvodnje. Osnutek postavlja kot osnovno načelo, da mora biti planiranje samoupravne družbe čim več neposredno v rokah delovnih ljudi organiziranih na osnovah združenega dela. To pomeni, da bo načrt prvenstveno zajel to, kar bo planirano v najožjih skupnostih. Samo kar ni mogoče planirati v krogu teh skupnosti spada v pristojnost širših de lovnih in družbeno - političnih skupnosti, ostalo pa na zvezni ravni. Zveza bo planirala samo to, česar ne bodo mogle planirati ostale družbene politične skupnosti in samo- upravna združenja. Novost osnutka zakona je v tem, da se lahko vsi družbeni subjekti oziroma nosilci družbene reprodukcije pritožijo proti predvidenim investicijam, če sodijo, da niso v skladu z dogovorjeno politiko. Za nov način pla niranja je nadalje značilno, da je za izpolnitev načrta odgovoren, kdor ga je sprejel. Zvezna skupščina bo na primer odgovarjala samo za načrt Zveze. Toda zakoni za izva j»nje zveznega načrta so obvezni tudi za republike. Poleg Številnih pripomb in dvo mov, da bo po predloženem osnu.t ku zakona stvarno vse potekalo ta ko, kot je zamišljeno, so poslane: »prejeli osnovne postavke novega načina planiranja, o katerih bodo v kratkem razpravljali zbori zvezne skupščine. B. B. Tito na Brdu BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes skupno z Edvardom Kardeljem na Brdo pri Kranju, kjer so ga pričakali predsednik CK ZK Slovenije France Popit, član sveta federacije Ivan Maček in druge o-sebnosti. KAIRO, 20. —• Španski zunanji minister Gregorio Lopez Bravo se je sestal danes v Kairu s svojim egiptovskim kolegom Ahmoudom Riadom. Bravo, ki je dospel včeraj v prestolnico ZAR, se bo jutri menda srečal s predsednikom Naserjem, kateremu naj bi izročil osebno poslanico gen. Franca. PO PREDVČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Ulbricht pojasnjuje svoja stališča BERLIN, 20. — Glasilo vzhodnonemške komunistične partije »N«-ues Deutschland* objavlja danes pismeni odgovor Walterja Ulbrich-ta na nekatera vprašanja, ki so mu jih postavili časnikarji na vče rajšnji tiskovm konferenci, in na katere ni utegnil odgovoriti. Ulbricht pojasnjuje, «da so meddržavni odnosi med obema Nem-cijama, kot jih predlaga Brandt, dejansko odnosi med dvema suverenima državama na osnovi enakopravnih pravic in da so zato mednarodnega značaja*. Nadalje Ulbricht piše: «Če_ kdo uvaja novo izrazoslovje, je očivid no, da dela to z namenom, da bi zmanjšal važnost teh odnosov in njihovega mednarodnega značaja. Medtem ko Ulbricnt ugotavlja, da Brandtov predlog pomeni zavrnitev osnutka pogodbe, ki ga je predlagala Vzhodna Nemčija, po drugi strani pa je zelo zanimiva nje- iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA CCS V BRUSLJU Razprava o politični enotnosti in skupnem vinskem tržišču BRUSELJ, 20. — Tu so se danes sestali zunanji ministri članic Evropske gospodarske skupnosti, da bi razpravljali o uresničitvi sklepov haaškega sestanka poglavarjev držav in predsednikov vlad članic EGS, o politični enotnosti Evrope, ter o vključitvi novih članic. Kot po ročajo iz Bruslja, se bodo zunanji ministri v prihodnjih mesecih še nekajkrat sestali, ker morajo sestaviti dokončne predloge za rešitev teh dveh važnih vprašanj najkasneje do meseca maja. Predvidevalo, da se bodo pred mesecem junijem, ko bi morali konkretno razpravljati o vključitvi Velike Britanije in nekaterih drugih držav v EGS, pc novno sestali poglavarji in predsedniki držav članic gospodarske skupnosti, da sprejmejo zaključne sklepe. Danes so zunanji ministri proučili zadevni postopek o teh dveh vprašanjih. Politični opazovalci v Bruslju menijo, da se bo vprašanje politične enotnosti zahodne Evrope postopno reševalo vzporedno s perspektivo pristopa Velike Britanije v EGS. Poleg tega so zunanji ministri začeli razpravljati skupno z ministri za finance, zaklad in kmetijstvo tudi o formalnem začetku izvajanja sporazuma, ki so ga dosegli 22. decembra v Bruslju, o splošnih načelih finansiranja zelene Evrope. Glede tega morajo prizadeti ministri razvozlati predvsem tn osnovna vprašanja: pristojnosti evropske ga parlamenta, ko bo skupnost raz polagala z lastnimi sredstvi, ter ustanovitev skupnega vinskega in tobačnega trga Če se ne bodo dogovorili o teh treh vprašanjih, ne bo mogoče začeti izvajati decembrskega sporazuma. Glede evropskega parlamenta na staja sedaj osnovno vprašanje, ali bo lahko strasburska skupščina po večala svoje skupne izdatke, ki jih predvideva ministrski svet skupnosti. V Haagu so sklenili, da bodo morale članice gospodarske skupnosti od leta 1975 dalje položiti v skupno blagajno poleg vseh prelevmanov na uvožene kmetijske pridelke in carinskih dajatev tudi en odstotei: pristojbine na dodatno vrednost (IVA). Po računih francoskih izvedencev, ki jih je sporočil minisir skemu svetu francoski zunanji minister Schuman, bodo stroški za po trebe evropskega parlamenta manjši kot je bilo predvideno. Zato naj bi od omenjenih dajatev ostala na razpolago skupnosti milijarda dolarjev. Pri tem se postavlja vpraša nje, kdo bo razpolagal s to milijardo, gospodarska skupnost, ali pa jo bodo dah' na razpolago posameznim članicam. Francozi menijo, da bi moral o uporabi omenjene vsote odločati ministrski svet, ostali zunanji ministri pa so mnenja, da se to prepusti evropski skupščini. Izredno vazno vprašanje na sedanjem zasedanju ministrskega sveta, je ureditev skupnega evropskega vinskega in tobačnega trga. Italijanski delegaciji, ki je že večkrat zahtevala, da se uredita ti dve vprašanji, je na zadnjem decembrskem zasedanju uspelo dobiti precej resna jamstva in bo tudi tokrat vztra jala pri svojih zahtevah. Italijani predlagajo, da je treba tudi za vino in tobak, ki se pridelujeta v državah gospodarske skupnosti, sprejeti enake ukrepe in spoštovati enaka načela finančne solidarnosti, ki že veljajo za ostale kmetijske pridelke. Ob zaključku današnjega zaseda nja je predsednik ministrskega sve ta, holandski zunanji minister Har-mel, izjavil časnikarjem, da so na zasedanju napravili precejšen ko rak naprej glede vseh vprašanj na dnevnem redu, čeprav niso mogli doseči nobenega konkretnega sporazuma. Prihodnje zasedanje mi nistrskega sveta in ministrov za finance, zaklad in kmetijstvo bo v Bruslju, 5. februarja. Milanski sindikati in protidelavske razsodbe MILAN, 20. — Pokrajinska sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL in pokrajinska tajništva sindikatov kovinarjev FIM, FIOM in UILM so se danes sestala in so izdala skupno poročilo, v katerem globalno obravnavajo na stotine prijav proti delavcem in sindikalnim voditeljem. Gre za sodne postopke in za obsodbe, kot se je to zgodilo včeraj proti štirim delavcem. Glede včerajšnje sodbe v zvezi z incidenti, ki so se pripetili 6. novembra 1969 pred sedežem podružnice FIAT v Milanu je v poročilu rečeno, da so sprejeli na znanje dejstvo, da so bili delavci po obsodbi izpuščeni iz zapora, v katerem so bili šestdeset dni. Vendar pa gre za sodbo, ki ima razredni značaj in ki dokazu je nujrr it, da se čim prej reformira kazenski zakonik. Ni namreč mogoče govoriti o zakonu, ki jt enak za vse, ko je prišlo do dru gačnega zadržanja ob obravnavi mnogo resnejših zločinov (med nji mi do obravnave župana Vanzaga, ki je streljal proti delavcem, primera Rive in Vajonta). Poročilo zaključuje, da bodo priredili v tej zvezi v soboto v gledališču »Lirico* enotno protestno zborovanje. gova trditev, de Brandt ne govori več o demarkacijski črti med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, marveč 0 mejah v nravem pomenu besede. Ulbricht nato pravi, da kdor noče priznati obstoja svojega sogovornika kot subjekt mednarodnega prava, krši obstoječe mednarodno pravo. Zato, zaključuje Ulbricht, sa stališče Bonna v bistvu lahko ocenjuje kot kršitev osnovnih značilnosti mednarodnega javnega prava Vodja parlamentarne skupine za-hodnonemške liberalne stranke Mi-schnick je danes izjavil, da na osnovi izjav Ulbrichta obstaja možnost pogajanj z Demokratično republiko Nemčijo. Nekatere izjave vzhodnonemškega voditelja, ugotavlja Mischnick. dajejo možnost za morebitne razgovore med obema Nemčijama. Ulbrichtova stališča je treba tolmačit) kot potrditev stališča, ki ga zagovarja tonska vlada, da je treba biti čimbolj aktivni. Nato je zahndnonemški liberalni voditelj ugotovil, da Ulbricht ni spremenil svojega dosedanjega stališča do berlinskega vprašanja. Pri tem je priznal, da ima Ulbricht dejansko prav, ko trdi, da štiri velesile nimajo več nobene odgovar-nosti v vzhodnem Berlinu. Zato je poudaril, da so seje parlamentarnih komisij v Bundestagu v zahodnem Berlinu, prav tako upravičene, k, *, so upravičene seje ljudske skupščine v vzhodnem Berlinu. Na stališče Walterja Ulbrichta, da Vzhodna Nemčija ne bo podpisala nobenega sporazuma o neuporabi sile z Bonnom, dokler ne bo podoben sporazum dosežeo med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je Mischnick dejal, da to potrjuje dobro taktično potezo Bonna, da se najprej pogaja z Moskvo. Zato - pravi Mischnick — ni treba dolžiti Ul-brichta, da s tem svojim stališčem zavlačuje začetek pogajanj z Zahodno Nemčijo, ker se mora. zlasti v tem primeru, držati tega, kar mu narekuje Moskva. Grška trgovinska predstavništva v vzhodnih državah ATENE, 20. - V dobro obveščenih vladnih krogih se je zvedelo, da grška vlada namerava odpreti trgovinska predstavništva v vzhodnih državah, v okviru »bolj prožne in neodvisne zunanje politike*. Prvo trgovinsko predstavništvo bo Grčija odprla v Vzhodni Nemčiji, kamor bo kmalu odpotovala na razgovore grška trgovinska delegacija. Hkrati pa je grška vlada poklicala na posvetovanje v Atene veleposlanike v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Romuniji, Bolgariji in Češkoslovaški. Veleposlaniki bodo imeli sestanke na ministrstvu za zunanje zadeve, trgovino in industri- 1 jo* .....................iiiiiiiiiHiiiiiimitmiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii.imun.... Centrala atentatorjev v Franciji? RIM, 20. — Navdihovalce atentata v Milanu išče policija s sodelovanjem Interpola tudi v Franciji. Preiskava je tako dobila medna rodno obeležje, ker menijo sodnij-ski preiskovalni organi v Rimu, da so teroristi, avtorji milanskega atentata, imeli stike z neko mednarodno teroristično centralo v Franciji. Poleg tega zanima sodne organe Ivo Della Savla, ki se trenutno nahaja neznanokje v Belgiji. Policija skuša izvedeti kraj, kjer sedaj živi, da bo lahko zahtevala njegovo izročitev. Medtem se nadaljujejo poskusi dr. Cudilla obnoviti okoliščine, v katerih so bili izvedeni atentati. Opoldne so prisegli izvedenci, katerim je bilo poverjeno, naj še enkrat proučijo izvor razstreliva. Predvsem naj odgovorijo, če je šlo za dinamit ali tritol, nato vži-galni sistem, kovino, iz katere je bila izdelana posoda za razstrelivo, teža in podobne podrobnosti, ki pa so velike važnosti, prav tako kot točno število metrov in minut, ki naj bi jih potreboval Valpreda v Milanu za položitev bombe v kmetijski banki. Agenti so namreč izmerili dolžino poti, ki naj bi jo Valpreda prevozil v Rolandijevem taksiju, nato pa bodo verjetno primerjali čas, ki bi ga Valpreda porabil, če bi isto, le nekaj sto metrov dolgo pot, prehodil peš. Na vprašanje, ki se mnogim vsi- ljuje, zakaj naj Di Valpreda sedel v taksi, odgovarjajo nekateri, da verjetno zato, ker s težko bombo v torbi in bolnimi nogami ni mogel hoditi. Zato hoče sodnik dr. Cudillo vedeti, koliko je razstrelivo tehtalo. Po nekaterih virih naj bi včeraj zaslišal preiskovalni sodnik tudi Anneliso Borth, nemško dekle, ki so jo policisti aretirali skupaj z drugimi člani krožka «22. marec*. Dekle je trenutno v zaporu v Re-bibbii in se mnogo časa ni več govorilo o vlogi, ki naj bi jo imelo v uresničevanju terorističnih načrtov. Zaenkrat je zaprta le zaradi «kršitve zakona o bivanju tujcev v Italiji*. FRANCOSKO - IAHODNONEMŠKO SODELOVANJE Debre in Schmidt skočila iz ojnic organizacije NATO? V načrtu proizvodnja letal, ki ne bi spadala pod poveljstvo atlantske organizacije PARIZ, 20. — Francosko - nemško prijateljstvo se je nenadoma spet prebudilo z obiskom zahodno-nemškega ministra za obrambo Helmuta Schmidta pri njegovem francoskem kolegu Michelu Debreju. Srečanje med francoskim in nemškim ministrom za obrambo ni o-stalo neopazno. Pariški «Le monde*, ki pazljivo spremlja tudi dogajanja na področju obrambe v Franciji in v zahodni Evropi, je takoj reagiral na prve vesti ter posvetil dogodku pomemben članek. V vseh političnih krogih, se seveda sprašujejo, zakaj je prišlo do sestanka med Debrejem in Schmidtom. Tu pa je vsa zadeva zavita v neprodirno meglo, ker nista prizadeta ministra podala praktično nobene izjave, ki bi vsaj kolikor toliko pojasnila vzroke srečanja in njegov potek. Sodeč po raznih reakcijah v zahodnih krogih ni to srečanje preveč »pravoverno* v smislu tradicionalne politike NATO na zahodu. Se pravi, da je srečanje med ministrom za obrambo Francije in Zahodne Nemčiie 'zven okvira NATO. Ali obstajajo morda stvarni dokazi za to trditev? Teh dokazov, ki bi bili neoporečni brez dvoma ni, ker ne bi nobena od prizadetih strank hotela priznati kaj takega. Res pa je, da je Debrejev in Schmidtov razgovor prispeval baje k odločitvi, da bosta tl dve državi poskrbeli v doglednem času za izgradnjo neke nove vrste letala, ki bi bilo zelo pripravno za pouk pilotov in zraven tega tudi odlično za uporabo v vojaške namene. Letalo bi tehtalo pet ton ter bi lahko vzletelo na razmeroma majhnem letališču. Njegova hitrost bi znašala o-koll 800 km na uro, a poganjala bi ga dva reakcijska motorja. Tako Francija, kot Zahodna Nemčija bi rabili do leta 1975 vsaka kakih 200 letal te vrste Zahadno-nemški strokovnjaki nameravajo oborožiti ta letala tako, da bi bila primerna za sndelovanje z oddelki nehote, za u-ničevanie nklopnih vozil ter središč za zveze in za oskrbovanje sovražnikovih enot. Pri tem je treba omeniti, da bi letala te vrste predstavljala nekakšno »nacionalno* rezervo v teh dveh državah, medtem, ko so letala tipa »F-104* in »phantom* odvisna od poveljstva organizacije NATO. Razgovor med ministroma za o-brambo Francije in Zahodne Nemčije je presenetil v 'neki meri vse politične kroge. Gre namreč za navezovanje stikov na vojaški ravni med dvema državama, ki sta si bili v laseh več stoletij. Poudariti je treba še, da je sestanek med Debrejem in Schmid- tom zadeval splošna vprašanja varnosti v Evropi in popolnoma tehnična vprašanja sodelovanja med o-bema državama na področju obrambe. Razgovori med ministroma so se začeli v jutranjih urah ter so jih prekinili za kratek čas zaradi kosila, ki ga je francoski minister priredil nemški delegaciji. Popoldne sta se Debre in Schmidt ponovne sestala, nakar je bila plenarna seja delegacij. Holandski škofi celibat in Vatikan HAAG, 20. — Včeraj zvečer so holandski škofi objavili poročilo o delu škofovske sinode, ki je bila pred dvema tednoma na Holandskem. V poročilu je pojasnjeno, da so se škofi zdržali glasovanja glede vprašanja celibata duhovnikov, da bi bili prosti in nevezani pri sprejemanju ustreznih sklepov. V resnici so holandski škofi v bistvu podprli zahteve svojega duhovništva. V sporočilu namreč piše, da je vprašanje celibata vprašanje, ki presega okvire holandske cerkve ter se sploh širi po vsem katoliškem svetu. Holandski škofi pa poudarjajo, da bi lahko nastopili na katoliški ravni boli prepričljivo, če bi jih vsi holandski verniki soglasno podprli. Na vsak način, ker gre za vprašanje, ki zadeva katoliško cerkev v celoti, bo treba odločati o njem na višji ravni. V holandskih katoliških krogih prevladuje mnenje, da bo holandski primas Bernardus J. .^f’*’’’ odpotoval v Rim v prihodnjih ted-nih, da bi seznanil papeža s stališčem holandskega duhovništva. Vatikanski radio je seznanil javnost s poročilom holandskih škofov, kateremu pa je dodal kratek komentar, ki je bil povzet iz papeževega pisma kardinalu Alfrinku in drugim holandskim škofom pred znamenitim zasedanjem v Nordvvier-houtu. V svojem pismu je papež sicer omenil, da je Vatikan trdno odločen, da zagovarja celibat kot cerkveni disciplinski zakon, toda na drugi strani je ponudil holandski cerkvi vso svojo pomoč pri^ reševanju iz krize v katero je zašla. Problem celibata pa postaja vedno bolj pereč tudi v drugih državah, kjer je katoliška prisotnost pomembna. Tudi belgijski primas kardinal Suenens je dejal, da je to vprašanje celotne katoliške cerkve. Suenens je dejal, da pritiče papežu možnost da bi se o teh vprašanjih pogovoril morda na tretji sinodi. •um................................ PO BRODOLOMU UDJE FUSINA* LETALSKA NESREČA PRI MILANU Oče in sin sta izgubila življenje pri padcu turističnega letala Na kraju, kjer je letalo treščilo na tla, je bila vidljivost omejena zaradi megle SANT’ANGELO LODIGIANO, 20. — Pri kraju SanfAngelo Lodigiano, ki leži blizu Milana, je danes okrog pol štirih treščilo na tla turistične letalo vrste «Air Commander*, v ka terem sta potovali dve osebi, ol-letni Antonio Pešce in njegov sin Adriano sta pri nesreči izgubila življenje. Letalo je vzletelo z letališča v Trevisu in je letelo proti Milanu. Nekaj minut pred pristankom na letališču Linate je pilot Antonio Pc sce sporočil svoj položaj kontrolne mu stolpu, nato je po radiu prosil za dovoljenje, da pristane, ko pa se je letalo približevalo letališki stezi, je pilot prekinil radijsko zvezo, kmalu nato pa so na letališču izvedeli za nesrečo. Ko je letalo treščilo na tla je bilo po zračni poti oddaljeno 25 kilometrov od letališča Linate, padlo pa je na kraj, ki je približno šestdeset metrov proč od neke vila Lastnika hiše Mario Pozzoli in nje gov sin Fedele, sta slišala šum, ki ga je letalo povzročalo, ko je letelo nad streho, nato sta zaslišala nekakšno eksplozijo, in zvok, ko je letalo treščilo ob tla. Takoj sta ste kla iz hiše in hitela na pomoč potnikoma, vendar se takrat že ni dalo več pomagati. Izmaličeni tru pli sta bili uklenjeni v skrotovičeno pločevino letalske kabine. Mario in Fedele Pozzoli sta za tem obvestila RK, karabinjerje in gasilce. Kar je od letala po padcu ostalo, je začelo goreti, mnogi letalski deli pa so bili razpršeni po žitnem polju, ki ga je letalski kljun zoral 15 metrov v dolžino in tri metre v širino Ob času nesreče je bila vidljivost precej omejena zaradi megle. Doslej še niso znani vzroki nesreče. Za Pesceja se je izvedelo, da je bil spreten pilot, ki je dobil dovoljenje za let pred desetimi leti v Venezueli. V Jugoslaviji je Sava preplavila več sto hiš BEOGRAD, 20. — Po poroči: iz Bosanskega Broda je Sava na področju te občine poplavila 450 hiš, v katerih stanuje 2600 ljudi in 730 gospodarskih ter 32 družbenih objektov, med njimi eno šolo. Zadnje tri dni so iz poplavljenih vasi izselili 300 družin in več sto glav živine. V vaseh Poloj, Luščani, Ci-jekovac in Novo Selo, je voda porušila 16 hiš, težje poškodovala 235, lažje pa okrog 200 stavb. Po oceni strokovnjakov 70 poškodovanih hiš sploh ne bo mogoče popraviti. V vodi je utonilo tudi več tisoč glav perutnine. Po še nepopolnih podatkih je voda samo na gradbenih objektih povzročila okrog 5 in pol milijona dinarjev škode. Danes popoldne je Sava pri vasi Domajevac v občini Bosanski ša- mac podkopala nasip v dolžini 25 metrov. Na ogroženo področje je prispelo okrog tisoč ljudi iz Do-mjevca in ostalih vasi, katerim so prišli na pomoč tudi vojaki s težko mehanizacijo in gradbenim materialom. Upajo, da bo mogoče preprečiti predor nasipa in zaščititi pred poplavo številne njive in vasi. RIM. 20. — Poslanca PSIUP Lat-tanzi in Granzotto sta naslovila na predsednika državnega sveta in na pravosodnega ministra vprašanje, ali ne mislita zahtevati ekstradicijo za pomožnega škofa Matthiasa De-freggerja, spričo zahteve državnega tožilca ki je izjavil, da bi De-freggerja aretirali, če pride v I-talijo. Prometna nesreča V južnem Ekvadorju: štirinajst mrtvih QUITO, 20. — V južnem delu E-kvadorja pri kraju Cuenca se je pripetila prometna nesreča, v kateri je izgubilo življenje 14 oseb. Po prvih vesteh, naj bi avtobus s štirinajstimi potniki zgrmel v prepad, zdi se, da je bil voznik v vinjenem stanju, ko je prišlo do nesreče. Zdravstveno stanje Alcideja Cervija se je zopet poslabšalo Zdravstveno stanje Alcideja Cervija je zopet zaskrbljujoče. Verjetno bodo morali 95-letnega Cervija jutri operirati, ker je danes, po pljučni infekciji, začutil močne bolečine v trebuhu: zdi se, da se mu je vnelo slepo črevo. V bolnišnici SanfHario di Enza so se zdravniki posvetovali in sklenili, da bodo ki rurško postopali le v primeru, da ne bi mogli z zdravljenjem izboljšati Cervijeve-ga zdravstvenega stanj«. V ITALIJI IN FRANCIJI Dijaške manifestacije po številnih gimnazijah V Italiji dijaki zahtevajo primerne učilnice in enoten urnik RIM, 20. — Iz Francije in Italije poročajo o novih dijaških manifestacijah. V Vanvesu je policija vdrla v licej «Michelet», kjer so pozneje prekinili pouk. Policijski agenti so iz šole vrgli nekaj dijakov »gauchistov*, ki so motili normalni potek pouka. Z drugimi dijaki so «gauchistes» prišli zjutraj v šolo, ko pa se je začel pouk, so hodili po hodnikih in peli Internacionalo. Sredi hodnika so tudi zgradili barikado. Med neredi so dijaki lažje ranili tri člane šolskega o-sebja. Popoldne so se začeli neredi tudi v liceju »Frangoise Villon*. Nekaj »gauchistov* je prosilo, da bi mogli imeti zborovanje v glavni dvorani šole. Ker jim je ravnateljica to prepovedala, se je začel pretep. Na fakulteti v Nanterru je danes vladalo napeto vzdušje, vendar doslej še ni bilo neredov. Tudi v Italiji so bile dijaške manifestacije, in sicer v Vidmu, Trentu, Trapaniju, Bariju in Palermu. V Vidmu so dijaki nadaljevali z včerajšnjimi manifestacijami, s katerimi hočejo protestirati proti popoldanskemu urniku. Pozneje pa se je zbral na tehničnem zavodu »Malignani* ravnateljski svet, ki je proučil zahteve dijakov. Od ponedeljka manifestira tudi 4000 dijakov iz Trenta. Manifesta- cijo so začeli starši dijakov dvaj; setih šol, da bi protestirali proti odpuščanju nekaterih profesorjev. Verjetno se bo manifestacija zaključila v četrtek. V Trapaniju so se dijaki trgovskega zavoda že drugi dan vzdržali pouka, ker zahtevajo primerne učne prostore. V sedanjih razredih jim ob deževnem vremenu voda pronica v notranjost. ; Podobno protestirajo že od petka j zaradi neprimernih šolskih prosto- : rov dijaki liceja «F. Scaduto* iz ' Palerma Tudi v Bariju iz podobnih 4 razlogov in zaradi šolske reforme j ' protestirajo dijaki številnih šol. ---------- i Truplo obglavljene ženske prišlo na dan i osem let po njeni smrti S LONDON, 20. — Med rušenjem ^ stare stavbe v londonski ulici Bram- | , ley Road, so delavci našli pod po- , dom neke sobe mumificirano ob ; c glavljeno telo neke ženske. Takoj t so na kraj odkritja poklicali po- s ličijo in zdravnike, ki so ugotovili, i p da je ženska umrla od štiri do o- [p sem let od tega. Pri truplu so na- s šli torbico, v kateri je bila izkaz- j p niča državne podporne družbe, iz- j t dana na ime Ivy Redgrave iz Not- j ting Hilla Policija je o tem pri- ), meru uvedla preiskavo. : n i K s: * g Z| n T DA BI ŽIVELI VEDRO I \BREZ SKRBI... Reševalci so našli še dva utopljenca Ladje bodo jutri nadaljevale z iskanjem Kapitan Mario Catena CAGLIARI, 20. — Danes ob zori se je zopet začelo iskanje trupel ponesrečencev z ladje «Fusina», ki je v petek zvečer doživela brodolom pri sardinski obali. Večje ladje kot so «Altair», »Andromeda* in »Scimštarra* raziskujejo predel na odprtem morju, vlačilec »Atleta* in dve izvidniški ladji iz Ca-gliarija pa pregledujeta obalni predel. Včeraj so reševalci našli trupla štirih mornarjev, Giorgia Reniera, Duilia Padoana, Francesca Rava- Francesco Ravalico iz Trsta lica in Nicola Farinole. Danes so okrog poldne našli še truplo mornarja, ki je bil brez rešilnega pasu, oblečen v rjave hlače in sivo majico. Malo pozneje je drugo truplo našla posadka ladje »Altair*. Truplo pripada človeku kakih petinpetdesetih let. Med iskanjem ponesrečencev so reševalci opazili na morski gladini še dva rešilna pasova ladje »Fusina*, našli pa so tudi rešilni čoln, ki je za tokom plaval po vodi, vendar ni dokazov, da bi pripadal ponesrečeni ladji. Ob sončnem zatonu so ladje in helikopterji prenehali z iskanjem, nadaljevali pa bodo jutri. Medtem so že začeli s preiskavo, da bi u-gotovili vzroke brodoloma. Pred- Natakar Ugo Freguia vsem je oblastem nejasno, zakaj niso bližnja pristanišča prejela ra dijskih klicev na pomoč, ki jih je radiotelegrafist oddajal po pričevanju natakarja Uga Freguie, ki se je pri nesreči rešil Za sprejemno postajo v Cagliariju domnevajo, da ni mogla slišati klicev na pomoč, zaradi mrtvih področij, ki izolirajo radijsko postajo od motenj, ki jih povzročajo stroji v bližnjih rudarskih središčih. Nerazumljivo pa je, da niso signalov slišale močne radijske postaje v Civitavecchi, Marseillu, Tunisu in Alžiru ter ladje, ki so plule v bližini. Brezskrbnost in sreča živita pod isto streho. Bodite vedri s tem, da odstranite iz misli sleherno skrb, posebno tiste skrbi, ki se tičejo neposredno bodočnosti vaše družine. To se pravi bodočnosti, ki je često povezana z dogodki, na katere vi ne morete vplivati. Življenjsko zavarovanje vam da gotovost, da zadostite svojim najpomembnejšim potrebam ter osebnim in družinskim težnjam. S i trt no »U hti ta Ho S Hi, fo, »X S i* ftx Ho tk' ko ob ta s« F' ki ki kil £ Ho Pomislite: biti gotov, da boste vedro preživeli daljna lata zrele dobe, uživajoč posebno »pokojnino*, gledati svoje otroke in veseliti se ob misli, da bodo nekega dne za gotovo imeli na razpolago sredstva, s katerimi se bodo mogli uveljaviti v življenju; nasmehniti se svojim dragim, v zavesti, da Je «nekdo», ki misli nanje, če bi se nekega dne nepričakovano znašli v težavah. Skleniti življenjsko zavarovanje pomeni za vas uresničenje tega, kar so bile le trenutek prej nekakšne sanje, le neki upi... Je več vrst zavarovanja (tudi tisto, s prilagajanjem življenjskim stroškom), za reševanje mnogih važnih problemov. Nekateri problemi so tudi praktičnega značaja: kako določiti ali ohraniti celovitost neke dediščine, kako pripraviti sredstva za kritje davka na dediščino, kako si olajšati pridobitev nekega posojila za nakup hiše itd ... Prikažite nam vaš problem: in mi vam bomo nakazali pravilno rešitev v obliki ene izmed naših enostavnih in jasnih polic. Gre za police ki vam nudijo varnost INA. Zavarujte se in naj vam življenje mimo teče. Nad vašim mirom in vedrostjo smo mi, INA. ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI •n Hi k Hi * in h Hi 6 nazorna primerjava MED TOLMINSKO IN BENEŠKO SLOVENIJO Demobilizirani «toiminski bog Mars» v delavski tuli industrija Beneške Slovenije pa v Švici in Nemčiji T 8 oe*ti med Novo Gorico in vini m j® ma 1° pred ostrim o-pred Volčami z visokim y>m bgrajeno dvorišče vojašnice, JSi zgradile še italijanske fa-^ jaške oblasti. Doslej je v vojaških stavbah namešče-nekaj jugoslovanske obmejne ^iasčine, kot že v pretežni . _ Voiai n^^anjah italijanskih v g0'renjem delu Sošte sedaj tudi na Tolminska" ,;fl01ede''a nekdanja gamizij-jj^siaiva, utihnile bodo vojaške daj*?* * vojska se bo umaknila, indiKt ■ vojašnico prepustila divem indu,ot~-sflrn Podjetjem z bližnje Pal«. nj. °°ne na poljubinskem knun, ^ 4em se bomo približali ^.f^cesa, ki je spreminjal in ja^l ,ftia nekdanje italijanske vo-Mja V clvdna' industrijska pod- »kknW udarec so iibalajan- zad»ii v?Ja®I * * *jl*cam na Tolminskem jen _ mlminsiki kmetje še pretepaš? 1)0 riomu fašizma 9. sep-6oo« L8,..®43 utegnili umakniti ti-Pice a*ian^'°ib vojakov preko Sfcu-Po Vn- . ,abj°. Kmetje so planili se Junicah in odnesli vse, kar tfebe da“? uporabiti za civilne po-^ je tv! 10 vojna trajala že leta si, * teliL*3 .Posobno zaže ena po-lesmi'na .voiaških postelj, nadalje mg železni deli vojaške opre-streh Jasndc’...P8, tudi st're'š,nli'ki s Pj. zl"1*!611111 gospodiarskin posio-Va’ i. . hlevov in senikov. Pra-Nise 1~necj^a tolminska vaindeja! slaivj13 ^adijanskiim vojakom nič * lefa stoiab- Vojašnice so bile ftradbe ® leta pravo skladišče Tacita ga materiala za razne UoirvjV 5e 00 0 večjim gradbe- so prišli kmtvom prav ZaflenjJ^,. Propadlih in med vojno LSI ***• ■» ^jar&ke drugače so gledali na vojašnice okrajni foru-JS 80 .skušali postaviti na no-cioVh lI?QUS*'rijs,;ih obratov, da H k, _ ti V .Ijuriije delo v industriji. Progi grapi ob železniški jaško “odbrdu so stale trdne vo-jin 20kZgradbe, prave palače, ki Pia oi noveSa povojnega giraje-- mogel zrušiti. Kar same Se jpi^uja10, da bi sprejele va-Podiet);Ustir*jsj* statve tekstilnega tirajo/” *fiača» v Podbrdu. Prve tovarn«80 vocttelji nove tekstilne Po JLt, .,v Podbrdu pobrali nekje Pa orijTt} :®rajih Jugos.avLje nekje ^ Prem i ^ sediščih- ker so bd-Zaradj h novd in precej zdelani Po Ev d®montaž bogve kje drugod v°jašni,L0L Tak-0 je med prvimi st^ho Prav podbrška nudila 'BaJa^ tr?*s*dm strojem podjetja lepših i fcl Proizvaja blago v naj-Okoli n naJnovejših dezenih. Ijerio ^erknega, ki je bilo postav-Pasu *~aiv . v istem sredogorskem zgradile0 jamske oblasti tudi Precej i , ^kaj čednih vojašnic, feške m °4 b*ia v najlepšem vo-šola u P°slopju srednja elektriška Jaki so hodiili študirat di- jo jjj.. ',Se Slovenije. Pozneje so v boljši študijski ja v v_. . °vo Gorico, zato pa se d^ktJa£injcah razrasla ETA, in-Piičniih k* električnih ter- no*o, aPiratov, ki si sedaj gradi «t»^> 80<*>bnejšo in prostornejšo ktiel .je rudnik živega srebra ^dojih] ^ujočo vk>go in se do Pofeetig J®* ni mogla prav razviti ?ad e, .rfruga industrija. Zato so jašniCen,J0 .zavzeli italijanske vo-r^lšjiieg Pacienti psihiatrične bol-frajnj f Savniki, bolniškimi se-‘ccipa j*1, strežnim osebjem. Uni-lw K lagimLa z ulic rudarskega * začasne vojašnice, ki Janško ministrstvo voj-so ^0 na poljubinskem po-**d vogale plen kmetov že > • * Tftlrvv- V J'- W£WCI1 s, dalje njegov avto- u' nato sl°vel daleč po drža-V?- So v 80 ..avto-elektro podjetje, N 1 nej(^0^ najnovejši fari dru- Jtss Podjetjem iz Zahodne 2*. 80 nekaj drugih manj-Drugod v Tolminu sta - to podjetji Metalfleks, š^ljcv »Jelen* in še kakš- i,V lS! .P°djetje, k^živi^du se je na samem *jšpja vhodu širila pre- t,2 Po vcS!^3' 054810 ^ °d * nelta,i ^ le nekaj infrastruk- 0 zadov in predvsem veli- ko prostora za tovarno igel, kjer se zbirajo v jutranjih urah delavci na delo. V Bovcu so uporabili vojašnice v Treniti za razne turistične in druge potrebe, štiri manjša industrijska in obrtna podjetja kot na primer «CIP, podjetje za posteljno opremo in za gostinske obrate, obrtno kovinsko podjetje «Trenta», lesno podjetje in gradbeno remontno podjetje so se utaborili ob robu Bovca. . Po vsej Tolminski so pa uporabili za civilne potrebe razne karabinjerske in financarske postaje, dostikrat tudi značilne rdfeoe hišice državnega cestnega podjetja. Previsoko v gorovju, kot na primer na Bogatinskem sedlu, so bile postavljene prave vojašnice, ki jih m bilo mogoče spremeniti v poslopja za praktične potrebe prebivalstva, ker stoje pač na mestu, po katerem divjajo skozi poiovico leča snežni vinarji. Zato ta poslopja > >časi propadajo in zanimivo je opazovati, kako se beton upira pronicanju vode, ledu ter zmrzali. Neprimerno obsežnejše podzemeljske postojanke pa so zgradile italijanske vojaške oblasti po vsem Tolminskem posebno na gorskih prehodih in po gorskih dolinah. Zamaskirali so jih z zemeljskimi nasipi in z rastkoskimd nasadi in celo z umetnimi kamnitimi stenami. Zdaj lega še patina časa na te podzemeljske bunkerje, kazemate, strelske jarke in strojnična gnezda. Zato ne kvarijo toliko samobitne lepote visokogorskih krajev. Teh velikanskih podzemeljskih trdnjav, ki oo ve.jale stokrat več kot nadzemeljske vojašnice, pa žal ni bilo mogoče uporabiti za nobeno človeku koristno rabo. Še lisice nimajo rade brlogov v teh zapuščenih podzemeljskih trdnjavah. Vojaški bunkerji in financarske vojašnice visoko v grebenih gora in sedel so v začetku zamamide tudi razna planinska društva, ki so jih hitela spreminjati v planinske koče in domove. Niso se pa obnesla ne na vihu Krna, ne na Črni prsti, ne na Sivki nad Ledinami, ne na črnem vrhu nad Cerknem in drugod, ker so bik izkopani v pobočja, so bili hudo vlažna. Tolminska leži prav ob Beneški Sloveniji. Je približno enako prostrana in postavljena v razrit gorski svet s števil nami dolinami. Pred zadnjo vojno ne ena ne druga nista imeli nobene industrije, razen nekaj žag na vzhodnem delu Tolminske na skrajnem robu pa idrijski rudnik. Zdaj ima Tolminska dober ducat industrij in večje število drugih obrtnih na pol industrijskih obratov z večjim številom zaposlenih kot navadne individualne obrtne delavnice. Našteli smo nalašč celo vrsto bivših italijanskih vojašnic, posejanih po Tolminskem, bi so doživele trasformacijo. Bivši partizani po okrajih in občinah, po kolektivih podjetij niso zadržali nič militarističnih vrlin, ki so jih pokazali med vojno in so se kar hitro preevili v industrijske ustvarjalce. Silno hitro so spremenili kasarne v delavnice in hale, a kar je še bolj čudežno, kaiko neverjetno hitre so znali pridobiti za svoje industrijske načrte jugoslovanske vojaške oblasti, državno tajništvo za narodno obrambo v Beogradu, ki je jugoslovansko ministrstvo vojske in pa njemu podrejene vojaške oblasti v Sloveniji. Če je koga težko na tem svetu pregovoriti, da odstopi svoje nepremičnine, so to vojaške oblasti. V Italiji je znana nepremičnost italijanskih vojaških oblasti in zato gledamo s skepso na boj civilnih oblasti v Furlaniji proti vojaškim služnostim. V Terski dnini bodo še leta in leta doneli kanoni in je mi civilne sile, ki bi jih utišala. Italijanske vojašnice na Tolminskem so dajale industrijskemu razvoju pravzaprav le svoje parcele in nekaj infrastruktur. Kolikor je bilo zidov, so jih morali prezidava-ti. Toda infrastrukture vojašnic so bile tu: raven in primeren lahko dostopen prostor, vodovodne napeljave, kanalizacija, električni vodi, vse seveda v na pol podrtem stanju. Toda prav ti skromni o-stamki bivših italijanskih vojašnic so bili odskočna deska za industrijo, ki se je zgodaj po vojni pojavila na Tolminskem. Zdaj so vsi večji kraji na Tolminskem središča manjših industrij: Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Podbrdo in Srpenica. V razmerah Beneške Slovenije bi to tiiiiiii|„|ll||||||||||t|||||||nl||ll||ll||llll„imi|||U||l|||||,i|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmin HOROSKOP OVjpm bost,. 21-3- do 20.4.) Spreme-i^jbkova 5v°j0 poslovanje v bolj v rjr?-,. iavnost. Imeniten ve-PriiW l2 *T4. do 20.5.) Brez po-> n 00846 vznemirili. Svoja neki osebi obdržite raje Sfe (od 21.5. do 21.6.) C Malova °?ravili P°VerjenH k Vatvvi .• Popolno razumevanje K (,„i ljubljeno osebo, h Ot>tož.,ri22-6- do 22.7.) Oseba, ki t*to hJf46. je povsem nedolžna. (od £i,tični do same«a seb6- St1 šte- sSjte w?sti' to jih imate, jih tftojši ^toiti zapovrstjo. Bodite uajmlajšimi. dL^akeel (od 23.8. do 22.9.) Lotite I8 obisif Ptaktičnega dela. Nena-7^liTKttr,v.am bo škodil. ^ (»d 23.9. do ».MU Upoštevajte nasvet osebe, ki je glede organizacijskih zadev dobro podkovana. Zagotovljen družinski mir. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zjutraj bo poslovno vzdušje zelo negotovo. Ne obnavljajte spominov, ki jih je bolje pozabiti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite, da bi ne izjavili ničesar, kar bi vas kompromitiralo. Kratkotrajno nerazpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S financiranjem nekega podviga boste napravili dober posel Dosegli boste svoj čustveni smoter. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kdor ljubi tveganje bo danes dosegel lep uspeh. Ne bodite užaljeni zaradi nekč kritike. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Počasnost in komodnost sta vaši največji napaki. Skušajte si pridobiti nekaj smisla za umetnost. bilo videti, kakor da bi imeli tri aii štiri industrije v Špetru namesto Dorbolojeve pekarne guban, v Sv. Lenartu tudi tri maie industrije, namesto puste im prazne zgradbe za klinker v čemurju, v Klodiču bi tudi Lahko bili dve tovarnici, v 'odbonescu im okoli njega je v«,, in ljudi za pet tovarn, pa zija po dolini le nekaj kamnolomov, ki jih že zarašča plevel, na Teru v tiipamski in brdski občini bi tudii bila tovarna boljša kot peklensko streljanje pod Muz-cdl, v Prapotnem za idrijsko dolino bi tudii lahko postavili tovarno za vasi idrijske doline in končno bi bila na mestu tovarna v Reziji ali pa vsaij v Rezi uti, da bi vsaj sto ali dvesto Rezijanov delalo doma ali se pa ependoliralo* pol ure daleč v Rezi(juito. a. r. (Konec jutri) (Foto M. Magajna) IZ RAZPRAVE NA ZANIMIVI SEJI CK ZK HRVATSKE Dr. V. Bakarič o hrvatskem unitarizmu in nacionalizmu O možnosti, da se prvi spremeni v resno politično gibanje, medtem ko je drugi doživel politični poraz V naši zadnji nedeljski številki smo na drugi strani poročali o zanimivi in važni seji CK ZK Hrvat ske, na kateri so prejšnji teden obširno razpravljali (v zvezi s članki dr. M. Žanka, podpredsednika zvezne skupščine SFRJ o «določenih metodah in akcijah konservativnih sil, id jih ZK ne more sprejeti» (kot je poudarila predsednica CK ZKH dr. Savka Dabčevič — Kučar); včeraj pa smo objavili vest, da je kot rezultat te razprave CK ZKH enotno obsodil «unitaristične» težnje. Med najbolj prepričljivimi posegi v razpravo je bil govor dr. V. Bakariča, ki ga zaradi tega v naslednjem obširneje povzemamo iz včerajšnjega ljubljanskega «Dela», predvsem zato,, da bi imeli naši bralci čimbolj točno sliko o trenutnem stanju v ZKH in ZKJ in v sosednji Jugoslaviji sploh. Dr. Bakarič je v začetku dejal, da je Žanko, ki se je v razpravi prvi oglasil, začel svoj ekspoze kot obrambo na obtožbo. Zaradi tega se je znašel v nekoliko ugodnejšem položaju, da o nekaterih temah, ki so na dnevnem redu, govori iz druge perspektive, da bolj zastavi vprašanje svoje osebnosti kot pa političnega problema. Treba je povedati, da Žanko tu ni na zatožni klopi. Če že govorimo o kaki NEPREMIŠLJEN UKREP, KI JE PRINESEL VEČ ZLA KOT KORISTI V teh dneh predpetdesetimi leti so v ZDA uvedliprohibicionizem V 13 letih, kolikor je trajal, je prohibicionizem omogočil, da se je kriminal bohotno razrasel - Američani so v tem času pili neprimerno več WASHINGTON, 20. - Te dni se v ZDA spominjajo neke pet-desetieitmice. Pol stoletja je namreč minilo, ko so v ZDA stopili v veljavo predpisa o tako imenovanem prohibicioniizmu, to se pravi predpisi o prepovedi točenja alko / 'nih pijač. Ne glede na to, da je prohibiciomzem v ZDA trajal le 13 let, velja poudariti dejstvo, da je morda prav prohi-biaionizem ustvaril pogoje za bohotni razvoj kriminalnosti v ZDA. S tem sicer nočemo reči, da bi se v ZDA razne vrste kriminala ne bije razvile, vendar mnogi priznavajo, da je tako imenovana «doba sušen dala določeni podtalni dejavnosti tiste možnosti razvoja, iti hi jih sicer ne imela. Neki znani ameriška publicist je 13 let po uvedbi prohšbicioniz-Tha in na dan njegovi ukinitve zapisal, da je ta dogodek, konec prohibicionizma proslavil s tem, da je izpil «prvi kozarec vode v 13 letih>, kolikor je pač trajal prohibidondzem. Vsekakor je mož pretiraval, vendar je ta izjava značilna iiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kolektivna pri Russu Tržaški odsek FAPI, zveze italijanskih likovnikov in profesionalcev, ki je včlanjen v sindikatu CISL, je priredil v galeriji Russo nagradno razstavo z geslom Meje za slikarstvo 70 leU. Nastala je po prizadevanju tajnika omenjenega odseka, Carla Milica, ki je znan kritik, katerega nazori pri ocenjevanju slikarskih dogajanj v deželi so svojstveno široki. Milic nam v uvodni besedi kataloga lasno označuje namen razstave v samem bistvu izbirnega torišča, ki naj ob največjem številu razstavljavcev omogoča napovedati v kako izraznost streme združiti se oblikovni umetniški tokovi slikarstva dežele v nastopajočem desetletju. Videz je, da je v prikazanih petdesetih slikah bilo mogoče predvidevati krepkejše uveljavljanje oblikovnosti kakršnekoli izraznosti naj bi ta bila. To potrjujejo tudi podeljene nagrade. kajti najvišjo nagrado, zlato odličje vladnega komisariata, je prejela fotografsko ostro izdelana slika notranjščine sobe, delo Alda Bressanuttija znanega po-veličevalca dostojanstvene revščine in propadanja izdelkov odmirajoče dobe. Ostali nagrajenci so: Mario Bal-dan iz Vidma — zlato odličje dežele; Mario Braidotti iz Vidma — zlato odličje pokrajine; Bruno Traverso iz Trsta — kolajna tržaške občine; Cesare Mocchiutti iz Golice — kupa CISL; Elettra Me-tatlino iz Trsta kupa FAPI — S1ABA; Bruno Ponte iz Trsta — plaketa FAPI — S1ABA in Ar-mando Depetris iz Tržiča — kupa Tržaške hranilnice. Razen tega pa so bili deležni posebne pohvale Castellani, Cucek, Delzotto, Eredila, Marassi-jeva, Tavagnacco in pa Toso, torej večinoma slikarji, ki delujejo na Goriškem in v Furlaniji. Da niso bili tu nagrajeni nekateri znani slikarji, ki se lahko ponašajo z važnejšimi in tudi vsedržavnimi nagradami, je le znak skupinske solidarnosti prisotnih oblfkormo ustvarjajočih likovnikov. Manjkajo pa med njimi nekateri vrhunski tržaški umetniki, kar pač razumljivo zmanjšuje mero ali bolje merilo vrednotenja izsledkov nagnjenja splošne umetniške usmerjenosti v prihodnjem desetletju likovne ustvarjalnosti v naši deželi. MILKO BAMBIČ Zgodovinarji, ki so se kakorkoli ukvarjali z uvedbo, razvojem in ukinitvijo prohibiciondema, pravijo, da se je prvi glas proti uživanju alkohola pojavil že v davnem letu 1873. Tedaj se je namreč zavela prva kampanja širšega oosega proti uživanju alkoholnih pijač. To kampanjo je začela Zveza krščanskih žensk, to je neka organizacija, ki je tedaj veliko pomenila, ki pa ji ni uspelo prodreti, kajti pozneje je bilo še veliko organizacij in ustanov, ki so se borile za isti dij in šele v letu 1920 je končno uspelo izsiliti tako imenovani 18. popravek ustave, popravek, ki je prepovedal razpečavanje alkoholnih pijač. Ker so prvenstveno verska združenja zahtevala ukinitev razpečavanja alkoholnih pijač, so prav ta združenja najbolj slavila to zmago in uveljavitev 18. popravka ustave, ki je dovoljeval točenje alkoholnih pijač z največ 0,5 odst. alkohola. Predpisi o tej prepovedi so sicer stopili v veljavo 17. januarja 1920. leta, toda oblasti so prve dni zatisnile ne le eno, pač pa obe očesi, tako da se 20. januar slavi kot začetek «suhe dobe», ko je esem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Ansambel la hite glasbe; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Današnji gostje; 17.30 Knjiga za počitnice, 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Gallo; Ž2 10 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Od dneva do dneva; 13.15 Nagradno tekmovanje; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Spored za mladino; 18.00 Kino in revije; 18.20 Najnovejše plošče; 19.05 Opere in koncerti; 19.30 Luna park; 20.15 Fantastična komedija: »Adam in Eva*; 22.00 Pianist P. N. Masi. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9 00 Pisan spored; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Orietta Berti; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Potovanje po ZDA; 13.00 Program s Ca-terino Caselli; 14.00 in 16.50 Kako in zakaj; 14.05 Juke box; 15.00 Mala enciklopedija; 16.04 Pisana glasba; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program s S. Pampanini; 20.10 Operne prireditve; 21.35 Ping pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored; 22.43 Ra dijaka priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Sibeliusovi simfonični poemi; 11.15 Polifonija; 11.35 Sodobna ital. glasba; 12 20 Stravinski in Bartok; 14.30 Mozartova opera »La clemenza di Tito*; 15.30 Portret avtorja: Emanuel Bach; 16.15 E. Flajano: «11 caso Papaleo*: 17.10 Nemščina; 17.40 Glasba izven pro grama; 18.45 Kuitumi pregled, FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 10.10 Ariosti-jeve skladbe; 10.20 Od Rossinije vega do Verdijevega Othella; 10.55 Liszt in Paganini; 12.30 Plošče SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena ma tineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Jožica Svete in Rafko Irgolič; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Kogojeve opere «črne maske*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Odskočna deska — Nataša Kerševan; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*: Bogdan Učakar; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Ja- vorov-Debeljanov: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba: 23.40 Orkester Rony. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Atomi in tvarina; 13.00 Doba smučanja; 13.30 Dnevnik; 14.30 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 18.45 O Jugoslaviji; 19.15 Kaj je država?; 19.45 Šport in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Vlak z zlatim vijakom; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 12.00 Zimski šport; 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Gospa iz Šanghaja*; 22.55 Film 1970; 23.20 Italijanske kronike. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 15.45 Veleslalom za moške; 17.50 Planet dveh sonc; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.00 Mozaik; 19.05 Glasbena oddaja; 19.20 Karavana — reportaža; 20.35 Na poti po Posavju; 21.20 G. Rossini; Gospod Bru-schino — opera. klopi, je na njej centralni komite oziroma njegov izvršni organ. Slavka Dabčevič je zato takoj na začetku tudi začela zadevo tako, da je govorila o politiki, o programu, o delu centralnega komiteja. O tem je govorila pravzaprav več kot štiri petine časa, le eno petino pa o povodu za ta sestanek, o Žankovih člankih. Zakaj je to važno tu omeniti? Po Žankovih člankih smo se pogovarjali o tem, kaj je treba ukreniti, videli smo, da je v njih kritika, in to strokovna kritika CK oziroma vodstva na Hrvaškem in da bi bilo treba na to na neki način odgovoriti. Zastavljalo se je vprašanje, kako odgovoriti. Prvi sklep je bil, da bi, ko bi knjiga izšla, dali celovit prikaz, da bi ugotovili, kje so nesoglasja, kakšne vrste so in zakaj so nastala. Zadeva pa se je oddaljila iz tega okvira. Postalo je očitno, da vprašanje o Žankovem nestrinjanju s CK vodi v kuloarje, da tako rečem, jugoslovanske kuloarje v ZK Hr-vatske po poteh, ki niso normalne poti ZK. Glede na to je edini logični izhod iz tega, da se javno razpravlja o tem, kaj CK o tej situaciji meni, kaj je storil, daj dela in kaj misli narediti. Pri tem naj bi dal vsakemu možnost, da o tem pove svoje mnenje. Zaradi tega je tudi ta seja tako odprta, prav zato, da bi bilo vse, kar je tu povedanega, javno. Torej ni šlo za obtožbo, ne gre za to,, da ocenimo Žankovo delo, gre za nekaj drugega. Menim, da so tovariši danes med razpravo to zadevo pravilno opazili in da so postavili težišče na te splošne probleme. To poudarjam zato, ker je sedaj vprašanje, ali je pravilen postopek, da Žanku niso prej sporočili stališča CK, ali je pravilen postopek, da se je o tem prej razpravljalo, ali je pravilen postopek, da ni bila sestavljena komisija, ki jo je doslej predlagal le Žanko. Noben statut se ne nanaša na Žanka, niti ni Savka Dabčevič dala v referatu kakršenkoli predlog glede Žanka, razen da se oceni politika CK oziroma njegovega izvršnega organa in da se obsodi kot nekorekten Žarnkov postopek. Ničesar drugega. Torej o tem, kar zadeva osebno odgovornost, tu m bilo slišati niti besedice ne predloga. Drugič pa se je očitno pokazalo, da obstaja razlika, kar je tudi Žanko včeraj potrdil, med stališči CK in njim samim. Ne le glede tega, ali je bilo veliko bitk, temveč, bi lahko dejal, tudi o izhodiščnih pozicijah, na katerih se bitka bojuje. Pri tem bi tu nekaj omenil. Žanko bi se lahko vprašal: zakaj njegova kritika nacionalizma ni bila ugodno sprejeta, in to pri nacionalistih in pri nas. Na to bi lahko odgovoril — zato, ker je izhodiščna točka blizu (ni pa istovetna) tisti ideologiji, ki je doživela zgodovinski poraz, pri porazu te ideologije pa je imel svoj delež tudi nacionalizem; to je nacionalizem, ki je bil v tem poteku dogodkov močnejši Tudi če bi CK ZK sprejel ta način, bi storil usodno napako, stopil bi na pot boja, ki je že enkrat doživel zgodovinski poraz. V nadaljevanju svoje razprave je dr. Bakarič se zlasti opozoril na tole: Pri oblikovanju komunistične par ti j e ali komunističnega gibanja HI. internacionale so bili na Hrvatskem skoraj vsi voditelji m ideologi komunistične partije v svoji mladosti jugoslovanski nacionalisti. Tega nacionalizma so se odrekli in se pridružili komunističnemu gibanju, ta njihova dediščina pa je bila vzrok, da revolucionarnih dogodkov v letu 1917 in 1918 niso razumeli, da so ti dogodki šli mimo njih. Nočem se- nadalje spuščati v oceno o tem, saj je to ocenil Tito na V. kongresu v Beogradu. Od vse te generacije takih pri mesi ni imel le Tito. Tito se tedaj ni mudil v Jugoslaviji, temveč je bil v Sovjetski zvezi, kjer so imeli komunisti popolnoma drugačno politiko. In ko je prišel Tito v Jugoslavijo, je bilo seveda pravilno marksistično politiko mnogo laže uresničiti, ker ni imel o tem le teoretičnega znanja, temveč tudi določeno zelo trdno praktično potrditev iz revolucije, ki je bila leta 1917 v Rusiji. In kaj je še dajalo temu hrvat skemu unitarizmu hrane za obnovo? Dajala so mu jo. razumljivo, ustaško zverinstvo, zatem določen pritisk na Jugoslavijo od zunaj, pa tudi naše obdobje centralizma. Vse to je prispevalo in spodbujalo k temu. Rad bi še povedal, kako naj ocenimo trdnost te težnje. Ali se lahko ta težnja spremeni v kako vlado ali vsaj v resno politično gibanje? Odgovarjam - da. Imeli smo ljudi; mi — tu govorim spet o hr-vatsikih unitaristih — smo imeli ljudi v vladi, blizu vlade, okrog vlade, okrog različnih organov, ki so te svoje ideje uresničevali. Ali danes obstaja težnja hrvat-skega nacionalizma, težnja. Iti M je pokazala na Hrvatskem? In spet, da se vrnem k skrajni točki — ali lahko ta težnja in ti ljudje, ki sem jih omenil, oblikujejo vlado? Ne. In to zaradi tega, ker ne obstajajo politični pogoji, in zato, ker je v njihovih glavah takšna zmeda in toliko razlik, da ni take kohezije, ki bi jih lahko v tem trenutku združila v resno politično gibanje. Zakaj je temu tako? Zaradi tega, ker je bil nacionalizem na Hrvatskem, ustaški nacionalizem, živ pred vojno. Pravzaprav je doživel svojo idejno likvidacijo med vojno s hlapčevsko in divjaško reakcionarno in brutalno politiko, ki jo je vodil Pavelič Hrvatski nacionalizem je doživel politični poraz, in to na vseh linijah. Tako na liniji mednarodnega povezovanja, to je s podpiranjem nemškega fašizma, in povezovanja z najbolj reakcionarnimi Dr. Vladimir Bakarič krogi v Jugoslaviji, na koncepciji notranje ureditve Jugoslavije. Kaj se danes dogaja? Danes se dogaja, da se na teh koncepcijah, tradicionalnih koncepcijah hrvat-skega nacionalizma, praktično ne da ničesar napraviti in da sedaj iščejo idejne možnosti, kaj bi sl izbrali za program. Razpravljali smo o teh idejnih programih. Zasnovani so na negativni oceni Jugoslavije, njenega razvoja in vsega tistega, kar se pri nas dogaja. Za izdelavo nekakšnega pozitivnega programa so skušali izkoristiti eno od nacionalističnih smeri v zvezi komunistov in iz tega izluščiti ideje, takšne, kot jih je na primer dai D ji las protikomunistični svetovni propagandi. Za Hrvatsko je značilno še nekaj. Ima najmočnejšo m najslabšo emigracijo. Je najštevilnejša, pa četudi izvzamemo staro emigracijo, je to tudi največ političnih emigrantov iz časa zadnje svetovn* vojne. Najslabša pa je v tem pogledu, ker ni nihče tako surov, tako sovražno razpoložen — med vsemi drugimi emigranti — do Jugoslavije. Razlogov za to — za tak značaj te emigracije ne bom omenjal. Izvirajo iz ostrega razrednega boja med vojno v Hrvatski sami in iz raznih političnih spopadov po vojni. Morda tu ne hi bilo treba niti omenjati, da smo bili na Hrvatskem pri razlaganju nacije in pri preoblikovanju aa nove razredne osnove zelo ostri, morda smo se v to spustili v najbolj neprimernem času, in zato je bila ta ogorčenost tako huda in emigrantov toliko. INCONTRO Dl GIOVENTU’ - Set-timanale delTazione cattolica gio-vanile - 4-11 gennaio 1970 — n. 12. BEDAUX NOTIZIE - Roma. BIOTESTINFORM — Dicembre 1969 — Anno II — n. 12 — Genova. BARBANERA di Foligno — 1970 — Milano — Dicembre 1969 — Anno III — n. 12. SANTEE DU MONDE - janvier 1970. JEZIK IN SLOVSTVO - Letnik XV - številka 1 — 1969-70, Ljubljana. JEZIK IN SLOVSTVG - Letnik XV ~ št. II - 1969 70, Ljubljana. PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE — 10.-11. januar. RODNA GRUDA — december 1969 — st. 12 — Ljubljana. EDENLANDIA - Anno I, n. 3 - Dicembre 1969. DOMETI — Matica hrvatska — št. 11 — L II. — Rijeka. ASPETTI SOCIALI UELL’ARTE ED ARCHITETTURA DELLA CERI-MONIA — di Virginio Vaj — Con-ferenza tenuta al Circolo della Stampa di Milano 1967. LIBRI E RIVISTE DTT.ALIA -Rassegna bibliografica mensile — n. 236 - Anno XXI - Ottobre 1969. Antonio Braghin - IL VIAGGIO — Regione letteraria. Renzo Zugolaro - ANULA E L'IM-PIEGO — Regione letteraria. Rita Protti Toši - MOTIVI DEL-L ANIMA — Regione letteraria, Patrizia Palmieri - 10 E VOI — Regione letteraria. Reda Potopov - VENNE IL VEN-TO — Regione letteraria. Giovanna Časti Agostini — LB STAGION1 — Regione letteraria. ITALIAMUSICA — Anno 2 _____ ». I — Milano, 5 gennaio 1970. FORUM — decembar 1969 — br. JI — Zagreb. INTERNATIONAL SERVICE CM — N. 4 — Winter 1969. NOTIZIE IRI — Dicembra 1969. BEDAUX CONSULTANTS - gemu feb. 1970 - n. L Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,2, najnižja 1,6, ob 19. uri 4,2 stop,, zračni tlak 1021,1 rahlo pada, veter 6 km/h vzhodnik .vlaga 46 odst., ne-bo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 21. januarja NEŽA J Sonce vzide ob 7.38 in zatone * 16.55 — Dolžina dneva 9.17 — J* na vzide ob 15.39 in zatone ob '• Jutri, ČETRTEK, 22. januarja VIKTOR PO SPLOŠNEM «PREVERJANJU» NA ZAHTEVO PSI PODPISAN SPORAZUM 0 OBNOVITVI SODELOVANJA LEVOSREDINSKIH STRANK V OBČINSKEM SVETU SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Sporazum so podpisali predstavniki KR, PSI, PRI, PSU in SS ■ Vstop dr. Dolharja v občinski odbor - 0 upravnem programu bo v petek poročal svetovalcem župan inž. Spaccini Predstavništva petih levosredinskih strank so včeraj podpisala politično-uparavni sporazum o nadaljevanju sodelovanja v tržaški občinski upravi, kar predstavlja konec ((preverjanja«, za katerega so se bile levosredinske stranke že domenile in ga .je še posebej pred tremi meseci zahtevala PSI. Dokument so podpisali za KD tajnik Coloni, Vigimi in Rinaldii, za PRI tajnik Mauro in Gargano, za PSI člani tajniškega urada dr. Gruden, Pittoni in Tringale, za PSU Pierandrei, De Gioia in Mocchi, za Slovensko skupnost tajnik dT. Drago Stoika in dr. Simčič. Praktična posledica sklepa novega sporazuma je vstop svetovalca LSS v obnovljeni tržaški občinski odbor, glede katerega pravi tiskovno sporočilo, da so predstavniki levosredinskih strank «vzeli na znanje zahtevo Slovenske skupnosti, naj bo predstavljena tudi na ravni občinskega odbora, v skladu z upi in obvezami, ki so bile svoj čas objavljene«. Dr. R. Dolhar bi po obnovitvi tržaškega občinskega odbora zasedel mesto, ki je doslej pripadlo Dušanu Hreščaku (odbor-ništvo za dobrodelnost), medtem ko bo ta prevzel odbomištvo za industrijske usluge (ACEGAT in sorodne ustanove). Glede odgovornosti posameznih strank pri vodenju nekaterih javnih ustanov so se sporazumeli, da bo ustvarjeno ravnotežje, ki je bilo — po mnenju socialističnega predstavništva — razbito po razkolu v PSI. Tako bo imenovan v mestni hranilnici predsednik iz vrst PSI, podpredsednik pa bo član KD, v pokrajinski turistični ustanovi bo predsednik demokristjan, podpredsednik pa član SS, v letoviščarski ustanovi bo predsednik republikanec, v delavskih zadrugah pa socialist. Upravni del podpisanega sporazuma, ki zadeva še doslej neuresničene postavke iz prejšnjega sporazuma in obveze, ki izhajajo iz petletnega delovnega načrta, nato pa še davčno politiko, pobude na urbanističnem področju in pobude, ki jih bo občina podvzela na gospodarskem področju in za izboljšanje komunalnih uslug, bo na prihodnji. petkovi seji občinskega sveta orisal župan Spaccini. V listini, ki so jo predstavniki petah strank podpisali včeraj zjutraj, je najprej ugotovitev, da se «potrjuje veljavnost sodelovanja v okviru levosredinske koalicije v močiti zahteve in novo občutljivost, ki se ustvarjajo v hitro spreminjajoči se družbi«. Od tod sklep, da bo občinska u-prava poiskala potrebne stike z ((organizacijami, ki predstavljajo delavce in družbene sile sploh«, s katerimi se bo občasno posvetovala o «večjdh mestnih vprašanji«. Za levosredinsko večino trdi dokument, da se usmerja k ((konstruktivnemu primerjanju in dialogu« z opozicijo v občinskem svetu, je pa ((politično samozadostna«. O odnosu občinske uprave do slovenskega prebivalstva trdi dokument sledeče: ((Obnavljajo se vse programske obveze do slovenske manjšine, zato da bo izvajanje njenih pravic čimbolj stvarno«. Koalicija je «organskav>. se nadaljuje dokument, ln so zato vse stranke, ki v njej sodelujejo na osnovi ((kvalificiranih smernic ia programskih obvez«, v njej enako odgovorne. Uresničeno bo načelo kolektivne odgovornosti strank pri vodenju vseh ustanov, tudi tistih, v katerih katera izmed podpisnic nima svojih zastopnikov. Omenili smo že, da bo Slovenska skupnost vstopila v odbor, republikanci pa bodo vstopili vanj šele po prihodnjih upravnih volitvah. Kar zadeva gospodarske politike tržaške občinske uprave je v sporazumu omenjena vrsta obvez o trgovski dejavnosti Trsta, pomorskih zvezah, industriji in velikih infrastrukturah, kakor tudi obveze za razvoj kmetijstva. Uradnih komentarjev iz vrst strank, katerih predstavniki so podpisali sporazum, zaenkrat ni bi. lo. V PSI sodijo, da je bilo obnovljeno ravnotežje v koaliciji in da so bile sprejete nekatere osnovne zahteve PSI o odnosu občinske u-prave do družbenih premikov in gospodarskih vprašanj, kakor tudi v zvezi s stvarnimi obvezami v prid slovenskega prebivalstva. Toč-nejšo oceno sporazuma bo Slovenska skupnost podala v nedeljo, na svojem občnem zboru. Glede vključitve predstavnika SS v turistično ustanovo pa kaže, da bo podpredsedniško mesto EPT zasedel prejšnji pododbomik za kmetijstvo pri tržaški pokrajinski upravi, Saša Rudolf. Večje nezadovoljstvo vlada v socialdemokratskih vrstah ln ga je član vodstva PSU. odbornik De Gioia izrazil na predvečer podpisa sporazuma v svojem govoru pri Sv. Soboti, ko je zahteval novo, cijo na škodo manjšinskega tiska, župana sprašuje, ali bo posredoval na pristojnem mestu, da se o-pozorijo odgovorni činitelji in da se ukrene vse potrebno, da se take stvari ne bodo več dogajale. Sklepi skupščine delavcev Arzenala Včeraj je bila v Tržaškem arzenalu skupščina delavcev, na kateri so tajniki treh sindikatov kovinarjev in med njimi Giuseppe Burlo za FIOM poročali delavcem o pogajanjih na Intersindu v zvezi s prehodom delavcev Sv. Marka v Tržaški arzenal in s spojitvijo oben obratov. Kot je znano, zahtevajo de lavci, da se jim uredijo nekatera mezdna in podobna vprašanja, hkra ti pa da se ohrani tudi vsaj eno splavišče Sv. Marka, tako da bodo v novem podjetju lahko tudi gradili ladje, ne pa jih samo popravljali in obnavljali. Po poročilih tajnikov se je razvila razprava in končno so se delavci strinjali z vsemi točkami nakazanega sporazuma z izjemo dveh točk. Delavci Tržaškega arzenala se namreč ne strinjajo s tem, da bi prešla njihova menza v zasebne roke, kot je v Sv. Marku, in zavračajo predlog, da bi se čas kosila podaljša! na tričetrt ure, marveč zahtevajo, naj traja kosilo le pol ure kot do slej. če bi namreč kosili v času tričetrt ure, bi hodili četrt ure kasneje domov z dela. V zvezi s tem bo nov sestanek predstavnikov Intersinda in sindikatov in od sprejetja delavskih zahtev glede menze je odvisno, ali bodo dosegli dokončni sporazum, ali ne Skrivnost maske Zanimivo predavanje prof. dr. Nika Kureta Sinoči je bil prvič gost Sloven- skega kluba naš tržaški rojak dr. Niko Kuret, znanstveni svetnik pri SAZU, sicer pa dobro znani poznavalec slovenske folklore oziroma predvsem ljudskih šeg in navad. Predavatelja je občinstvu predstavil predsednik Slovenskega kluba, ki je podal tudi kratek oris njegovega znanstvenega dela. Zatem je prevzel besedo predavatelj, ki je temo svojih tehtnih in zanimivih izvajanj uskladil s predpustnim časom. Široko je razpravljal o zgodovinskem izvoru mask, ki jih je razdelil tako glede na njihovo funkcijo kot glede na njihovo podobo. Omenil je najstarejše maske, ki so nastale še v kameni dobi kot lovska ukana, medtem ko so jim v neolitu sledile maske, ki naj bi poosebljale duhove prednikov, kar znanost povezuje s tedanjim verovanjem — animizmom. Te maske so povezane s tajnimi moškimi zvezami, zato so se šemili izključno moški, kar se je ponekod ohranilo še danes. Te maske so se pozneje stilizirale ali kako drugače spremenile in v taki obliki jih sre- SEJA DEŽELNEGA SVETA Trstu« in da bodo stranke nada-Ijevale sodelovanje v tržaškem ob- «P°“ično» preverjanje, črnskem odboru fn sorodnih ustanovah, ki jih vodijo ali imajo v njih svoje predstavnike. Med ((preverjanjem«, se nadaljuje sporočilo, so predstavniki petih strank z zadovoljstvom ugotovili, da je občinska uprava nadaljevala z izvajanjem točk prvotnega dogovora in da je treba sedaj uresničiti preostale obveze. Levosredinska koalicija, ugotavlja v političnem delu dokument, pripisuje veliko važnost ((vprašanjem in obvezam, ki zadevajo nujnost večjega sodelovanja občanov in družbenih slojev v demofcratič. nem življenju« in izražajo zato hotenje «upoštevati potrebe ljudskih slojev in delavstva«. Dokument ocenjuje nato levosredinsko kot ((politiko demokratičnega in družbenega obnavljanja«, zato pa mora «pravitao tol- Intervencija Jelke Gerbec v zvezi z diskriminacijo na škodo manjšinskega tiska Občinska svetovalka Jelka Gerbec (KPI) je poslala tržaškemu županu pismeno vprašanje glede diskriminacije s strani osrednjega ravnateljstva banke (iBanca d’Ita-lia« na škodo ((Primorskega dnevnika« in lista ((Dolomiten« ob objavi oglasa za vrednostne papirje. Zlasti glede ((Primorskega dnevnika«, ki je celo ponudil brezplačno objavo, poudarja svetovalka Gerbec, da gre za grobo diskrimina- IliuiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiii 1111111111111111111111111 imiminiiiiiiiiiii ZAGOTOVILO ODBORNICE ZA ŠOLSTVO PROF. FARAGUNOVE Nova strokovna šola >ri Sv. Jakobu bo p] Odbornica za šolstvo prof. Fara-gunova je odgovorila na pismeno vprašanje, ki ga je pred nekaj tedni poslal občinski svetovalec Cesa-re glede otvoritve šolskega zavoda za obrt in industrijo s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Prof. Fa-ragunova sporoča, da je občinski odbor sklenil predložiti ministrstvu za šolstvo prošnjo za ustanovitev omenjene šole v šolskem letu 1970-71 Poleg tega pripominja, da bo nova šola imela svoj sedež v Ul. Frausin. Z veseljem objavljamo gornje sporočilo, ki kaže, da se zadeva gleda ustanovitve slovenske strokovne šole dobro razvija in da bo šola, ki jo že več let upravičeno zahtevamo za našo mladino, vendar začela delovati s prihodnjim šolskim letom. Nova šola bo torej imela svoj sedež pri Sv. Jakobu in ne v Rojanu, kakor se je prvotno zdelo. Tako odpadejo tudi vznemirlji ve govorice, da bi zaradi otvoritve nove strokovne šole zaprli srednjo šolo v Rojanu. Odložena seja obč. sveta v Miljah Danes bi morala biti v Miljah seja občinskega sveta, toda občinski odbor je sklenil, da se seja odloži na 28. januar, in sicer na prošnjo vodje demokristjanske skupine, da bi po nekaterih postavkah občinskega proračuna, ki je zdaj na dnevnem redu, razpravljali vodje svetovalskih skupin pred sejo občinskega sveta. Na svoji zadnji izredni seji je miljski občinski odbor soglasno o-dobril resolucijo, v kateri omenja stavko osebja davčnih uradov, zaradi katere niso bili še objavljeni davčni seznami, in opozarja pristojne oblasti na resne posledice in škodo, ki bi jo utrpela občina, ka kor tudi davkoplačevalci, zaradi pozne objave seznamov in kopiče- nja plačil davčnih obrokov. Zaradi tega občinski odbor poziva pristojne oblasti, naj ugodno rešijo vprašanje, da se bo čimprej zaključila stavka. • V petek ob 19. uri bo v sejni dvorani trgovinske zbornice dr. Al-vise Barison, predsednik italijanskega združenja za stike z javnostjo, imel predavanje o temi: »Program stikov z javnostjo za napredek Trsta«. Svoje predavanje bo izpopolnil s predvajanjem barvnega dokumentarnega filma o londonskem pristanišču. Vprašanje svetovalca Cesareja v zvezi s fašističnimi izgredi Občinski svetovalec Giorgio Ce-sare je poslal županu pismeno vprašanje, s katerim ga opozarja na podla dejanja desničarskih nasilnežev zlasti pred šolskim zavodom »Petrarca«, ki so naleteli na odpor vsega demokratičnega prebivalstva. Cesare sprašuje župana, ali bo občinska uprava napravila uradne korake na prefekturi in kvesturi, da bodo taki pojavi, ki žalijo čustva tržaškega prebivalstva, v kali zatrti. Razprava o zakonskem osnutka v prid obrtniškim podjetjem čujemo še danes. Druga skupina mask so tiste, ki poosebljajo vegetativne demone; te so nastale v poljedelskih kulturah, se včasih spojile s prejšnjimi in se tudi v raznih oblikah ohranile do danes. Spregovoril je še o maskah, ki so nastale v srednjem veku ali pozneje (hudiči, Miklavž, Trije kralji). Ob koncu je še omenil satirične maske, ki so bile verjetno znane v vseh dobah. Izvajanjem dr. Kureta so sledili številni diapozitivi, ki so gledalcem pomagali, da so se vživeli v pisan svet mask. Zanimivo je, da so maske ostale tudi potem, ko so izgubile prvotno obredno funkcijo. To je predavatelj povezal z mislijo, da si pač človek od časa do časa želi stopiti iz svojega jaza in se sprostiti; zato bodo maske ostale na svetu prav toliko časa kot človeštvo samo. Dodelitev nagrad udeležencem božične slikarske razstave Počastitev spomina bivšega svetovalca de Rinaldinija - Številna vprašanja in interpelacije Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej počastili spomin bivšega deželnega svetovalca in prvega predsednika deželnega sveta de Rinaldinija; nato so odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev, končno pa se je začela razprava o zakonskem o-snutku v prid obrtnikom, ki se bo nadaljevala danes. O pokojnikovem liku, življenju in delu je najprej z ganljivimi besedami spregovoril predsednik sveta Ribezzi, ki je dejal, da prevzema ob tem prvem sklicanju deželnega sveta po praznikih žalost vse, ki so v sejni dvorani. Ko je orisal politično dejavnost pok. de Rinaldinija, je Ribezzi omenil, da je v službi svoji stranki leta 1960 podal ostavko na mesto svetovalca v tržaški občini, da bi načeloval listi KD v upravnih volitvah v nabrežin-ski občini z namenom, da bi pripomogel k bolj konstruktivnemu in učinkovitemu dialogu s slovensko narodno manjšino. To mu je treba priznati, kajti on je globoko razumel že prej duhovni in zgodovinski kot politični in upravni pomen novih, bolj odprtih in spoštljivih odnosov s slovensko narodno manjšino. Zaradi te življenjske izkušnje, zaradi te prirojene modrosti je dobro razumel v odnosu do stvarnosti, v kakšnem okviru bo morala delovati dežela Furlanija - Julijska krajina ter je bil zato res poklican, da predseduje prvemu deželnemu svetu. In de Rinaldini je s svojim delom dokazal, da je bil po polnoma vreden tega zaupanja. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti, ki je spregovoril za Ribez-zijem, je med drugim poudaril globoko demokratičnost pokojnika, njegovo antifašistično doslednost ter predanost avtonomističnim vzorom, podedovanim od očeta in drugih «po-polarcev« iz leta 1918. Zato je tudi globoko doumel važnost ustanovitve dežele in je vedno zagovarjal njeno enotnost. Zatem so proglasili za novega svetovalca demokristjana inž. Colaut-tija, ki je prisegel zvestobo republiki. odvisno tudi njih stališče do celotnega osnutka. KONČNO! Prva prijava napadalcev študentov sodnim oblastem ■ Tržaška občina sporoča, da bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Soboti v prihodnjih dneh preuredili za nove pokope grobnico št. LXIII z desetletnimi posmrtnimi ostanki vseh tastih, ki so bili vanjo položeni od 30. januarja 1960 do 29. februarja 1960. Vsi tisti, ki bi posmrtne ostanke svojcev radi ohranili ter jih v ta namen premestili v drugo grobnico, naj se zglasijo od 20. do 27. marca 1970 na uradu pokopališča ali na občinskem odseku za pokopališča — Pasaža Costanal 2/V, soba 536. Sledili so odgovori odbornikov na številna vprašanja in interpelacije svetovalcev, o nekaterih stranskih železniških progah v Furlaniji, o šolah za bolničarje, o letalski povezavi med Milanom in Beogradom v zvezi z ronškim letališčem, o raziskavi o zdravstvenih razmerah delavcev v tržiški ladjedelnici, o bolnišnici na Katinari, o vojaških služnostih itd., k čemur se bomo še povrnili. Končno se je začela razprava o zakonskem osnutku o ukrepih v prid obrtniškim podjetjem. Poročilo k temu zakonskemu osnutku je pripravil svetovalec Metus, ki je dejal, da je važen, saj je v deželi 25.000 podjetij, ki zaposlujejo 64.000 ljudi. Med drugim pravi v tem poročilu, da predlaga zakonski osnutek, da se omogočijo obrtnikom posojila z obrestno mero 3,5 odstotka, medtem ko so komunistični svetovalci v komisiji predlagali 2,5-od-stotno obrestno mero, kar pa da ni mogoče zaradi zakonskih prepisov. Osnutek šteje pet členov in predvideva da bo dežela prispevala 15 let po 150 milijonov na leto v pomoč obrtnikom. V razpravi sta spregovorila demokristjan Di Gallo in komunist Pascolat. Di Gallo je pohvalil zakonski osnutek tudi zato, ker določa še posebne olajšave za obrtnike na gorskih področjih. Pascolat pa je kritiziral osnutek. Rekel je, da se vsi strinjajo z nujnostjo in potrebo deželnih spodbud za razvoj obrtništva, toda njih pota se razhajajo, ko gre za način dajanja te pomoči. Predvsem bi morali še bolj znižati obrestno mero od posojil obrtnikom. Res je, da določa državni zakon, da ne smejo biti o-bresti nižje od 4 odstotkov, toda to velja za industrijce. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati posebni položaj obrtnikov v naši deželi. Komunisti bodo predložili spreminje-valne predloge k osnutku in od njihovega sprejetja ali zavrnitve bo Tiskovna agencija ANSA je včeraj objavila tiskovno poročilo političnega oddelka tržaške kvesture, ki trdi, da so v teku preiskave v zvezi z zadnjimi primeri škvadri-stičnih napadov na tržaške dijake. V poročilu je med drugim reče: no: «štirje mladinci so bili že prijavljeni sodnim oblastem zaradi napada na vseučiliškega študenta Ser-gia Ranchija v Drevoredu XX. septembra, dne 31. oktobra lani. Ti so 19-letni Claudio Scarpa, 22-letni Gianfranco Sussich, 24-letni Fran-cesco Neami in 25-letni Claudio Bressan. Dva iz te skupine sta vpletena v primere napadov na dijake liceja «Petrarca». Za enega vemo, da je Claudio Scarpa, ime, ki je med mladimi izrodki tržaškega fašizma že znano. Ni slučaj, da se ta fantalin pripravlja s temi «podvigi« na sodno obravnavo pred tržaškim porotnim sodiščem, ki bo v ponedeljek, 26. t.m., med katero bo sojen zaradi «žalitev odporniških sil«, ker je maja lani pomazal s črnim fimežem miljski spomenik padlim partiza- nom. Tedaj se je govorilo, v izjavah tisku, da gre za neuravnovešenega fanta, ki nima jasno opredeljenih političnih mnenj. Pozneje je te izjave sam demantiral v pismu faši- V ponedeljek zvečer so v umetnostni dvorani Cesare Sofianopulo nagradili udeležence božične razstave deželnih umetnikov, ki jo je priredil deželni sindikat za likovno umetnost. Nagrade so takole razdelili: pokal, ki ga je darovalo predsedstvo deželnega sveta, je prejel slikar Giuseppe Superina za umetnino «Portret gospe Liuse Predonzani», plaketo tržaške občine je prejela umetnica Ines Garzolini, zlato kolajno tržaške hranilnice so podelili Desideriu Svari, pokal ENDAS je prejel slikar Mario Chiesura, posebno nagrado tvrdke Godina pa je prejel L. Riavini. Poleg tega so prejeli častno priznanje še V. Cos-sutta, E. Davide, A. Fabiani, S. Godina, S. Grubissa, S. Micalesco, Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Fran Šaleški Finžgar NASA KRI igra v štirih dejanjih v soboto, 24. januarja ob 20.30 Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni. Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Štoka M0C UNIFORME burka s petjem v treh de.ian.jdh v nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici SPD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE NA DRUŽABNI VEČER KI BO V SOBOTO, 24. T.M. OB 20.30 V DRUŠTVENIH PROSTORIH. SODELOVAL BO DOMAČI PEVSKI ZBOR. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST V četrtek, 29. januarja f. ob 20.30 bo v Mali dvora« Kulturnega doma -redaval znani slovenski vrhunski alP1' ndst Sandi Blazina na temo TU IN TAM MED ŠTIRITISOCAKI Predavanje bodo barvni diapozitivi. spre: Na tem večeru bomo nagra d'ili zmagovalca natečaja SPU1 za naijlepšo zbirko slik s P‘fr ninsko tematiko. Gledaljšča VERDI Točno sto let po drugi in zadnji predstavi na odru občinsWj gledališča, bodo v soboto po('°'T predstavili tržaškemu občinstvu " ro Gioacchina Rossinija «Grof On, Praktično gre za pravcato novost ponovno odkritje opere, ki je krt11' loško predzadnje delo skladatelj*' Opero bo dirigiral Franco Manni11; katerega so pred kratkim imen®'* za umetniškega vodjo neapeJjs'l“, gledališča S. Carlo, režijo pa so i stičnemu tedniku «Borghese», v ka-1L- Pampanini, G. Pentassuglia, A. terem je izjavil, da je pomazal spo-1 Scaramella in E. Sollazzi. Izven na- menik, ker se ima za fašista in ker so — po njegovem — padli partizani »zločinci«. Iz Ichenhausna na Bavarskem, kjer je bil na »počitnicah« se je Scarpa vrnil v naše mesto, kjer nadaljuje s svojim početjem. Upamo, da bo v kratkem pojasnjeno, kdo so ostali škvadristi, ki so napadli dijake pred licejem »Pe-trarca«. Dijaki so jih videli in jih prepoznali, tudi policistom ne bo težko izvedeti za njihova imena, Tržaška federacija PSI je že predvčerajšnjim pozvala pristojne oblasti, naj postopajo uradno, zaradi »žalitev« in »apologije fašizma«, ki je, po našem mnenju, prisotna v vrsti drobnih epizod, v Bazovici, pri Sv. Jakobu in drugje, v barih v Drevoredu XX. septembra, ko so se oglasile pesmi in vzkliki iz predvojne dobe. tečaja je prejel častno diplomo še umetnik Piero Lucano. Nabiranje sredstev za pomoč Vietnamcem ■ Tržaška federacija KPI priredi danes na sedežiu sekcije pri Sv. Jakobu ob 20. uri javno zborovanje ob obletnici ustanovitve KPI in Leninove smrti. Govoril bo Mario Colll Podobno zborovanje bo v petek ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina, na katerem bo govoril prof. Adriano Seroni. iiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiH!iiiiiiMTiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii||in||lmi|||„||mi|||||||||||||| LJUBITELJI TUJE LASTNINE NEUMORNO NA DELU Vlomilec v kraške vile končno le za rešetkami V zastavljalnici so našli samo neznaten del ukradenega blaga V preteklih dneh so aretirali celo vrsto tatov. Karabinjerjem je uspelo, da so po dolgem času od. krili in ujeli 23-letoega Sandra Ca-rofiglia in 17-letnega M. B„ ki so jima sledili še od lanskega poletja. Pripisujejo jima približno petdeset tatvin, večino seveda Carofigliu, ki je že sedel v zaporu zaradi podobnih dejanj. Celotna škoda, ki sta jo povzročila znaša okrog trideset milijonov lir in samo manjši del ukradenih predmetov, približno za pol milijona lir so našli v tržaški zastavljalnici. Večino tatvin sta izvedla po kraških vilah premožnejših oseb. Carofiglio je uporabljaš vedno enak sistem. Opazoval je lastnike; ko so se ti za daljši čas oddaljili, je vdiral po oknih in ((praznil« stanovanja. V priporu sedi tudi 36-letni Ser-gio Gianporcaro iz Ulice Soussa št. 4. Pred nekaj dnevi je skušal vlomiti v cvetličarno v Ulici Parl-ni št. 2, katere lastnica je 41-letna Ana Devetach por. Conestabo iz Ul. Racheli 13. Sicer mu ni uspelo, da bi kaj ukradel, povzročil pa je približno 25.000 lir škode, ker je razbil nekaj stekel. Obstaja tudi sum, da je on ((razbijalec stekel«, ki zadnje čase povzroča škodo y našem mestu. Nočni čuvaj je izročil agentom letečega oddelka 24-letnega Franca Restaina. Mladeniča je namreč zasačil na Trgu Benco, ko je ravnokar razbil steklo na vratih brivnice «Mimmo». Sicer se je Restai-no izgovarjaj, da je slučajno z nogo zadel ob steklo In ga razbil. Vsekakor je povzročil približno 20 tisoč lir škode. Preiskava je še v teku. Nekaj tatov res sedi v zaporu, ostali pa še vedno krožijo po mestu in povzročajo škodo. 45-letne-mu Tulliu Buchdnder Iz Miramar-skega drevoreda št. 53 je neznanec odpeljal avto fiat 124, ki Je bil vreden približno 700.000 lir, 23-letne-mu študentu Mariu Cedolinu lz Ul. Ginnastica 56 so avto sicer pustili, odnesli pa so mu magnetofon ((Philips«, ld ga Je imel v vozilu. Iz bolnišnice pri Sv. Ivanu so včeraj prepeljali v splošno bolnišnico 64-letno Eufemlo Pell.tzzer por. Masi iz Ulice Catullo 16. Pri vstajanju s postelje se je ženski spodrsnilo in si je pri padcu zlomila levo stegnenico. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno 90 dni. Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 70-letno gospodinjo Marijo Filipičevo vd. Pregare iz Ul. Brigata Casale št. 177. Ženska se je pripeljala z avtobusom »C« do Rovt in nameravala na zadnji postaji izstopiti. Ni še stopila s stopničk, ko je voznik zaprl vrata, ki so stisnila ženski roko. Pri tem si je zlomila kazalec desne roke. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno 20 dni. Seja turistične sekcije pri gospodarski konzulti V soboto so se sestali člani sekcije za turizem in prireditve pri pokrajinski gospodarski konzulti, ki deluje pod okriljem trgovinske zbornice. Sestanka so se udeležili tudi inž. Finzi, šef tehničnega urada za pomorske naprave, inž. Sabelli od tržaškega občinskega urbanističnega urada in univ. prof. Guacci. Inž. Sabelli je obrazložil predpise novega urbanističnega načrta, ki se nanašajo na kraško področje. Pripomnil je, da bodo dosedanje predpise še izpopolnili na podlagi poglobljenih študij, ki jih mora tržaška občina pripraviti v dobi dveh let, glede podrobnih namenov raznih področij na Krasu. Med diskusijo so poudarili, da bi glede tega zelo koristilo sodelovanje raznih u-stanov, ki bi lahko sestavile koristne predloge glede uporabe kraških področij. Razpravljali so tudi o vprašanju turističnih portičev in so ugotovili, da bi se lahko razširil portič v Barkovljah. Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama je na poziv koordinacijskega tajništva evropskih odborov sprejel pobudo za nabiranje sredstev za nakup zdravil in raznega materiala, ki naj bi ga čim-prej, in sicer do 7. februarja, poslali na področje Južnega Vietnama, kjer so v teku hudi boji, prebivalstvo pa mora živeti v zelo slabih pogojih, v podzemeljskih skrivališčih itd. Prispevke sprejemajo na začasnem sedežu odbora v Ul. Torre-bianca 13 od 17.30 do 20. ure. 25. obletnica smrti Ervina Laha-Tugomirja Bilo mu je komaj 21 let, ko so ga nacisti zverinsko umorili v nacističnem taborišču Mauthausen. Včeraj je poteklo 25 let od tega tragičnega dogodka, a spomin nanj je ostal med nami, ki smo ga ljubili, težak in grenak. »Vzdrži in nasvidenje v Mariboru« mi je iz zaprtega živinskega vagona zakričal, ko so ga 28. novembra 1944 peljali v taborišče, odkoder se ni več vrnil. Vzdržala sem, kot jih je vzdržalo na tisoče in tisoče, toda svidenja v Mariboru, ki ga je tako ljubil, ni bilo. Spomini nanj so boleči — tako boleči, da mi jih je težko oživljati. Toda tisti, ki so ga poznali in cenili vedo, kako neustrašen in požrtvovalen je bil in kako je bil ves predan borbi proti nacifašiz mu. Ni je bilo mladinske akcije v Trstu, ali na Primorskem, ki sc je ne bi bil udeležil. Bil je med najaktivnejšimi člani teh organizacij, dober skojevec, pošten tovariš. Vedno je bil pripravljen, pa naj je šlo še za tako težak in tvegan podvig. Ko so ga tovariši o-pozarjali, naj bo previden, se jim je nasmejal, češ, sedaj ni časa za previdnost — mi moramo zlomiti nacifašizem, če hočemo biti še kdaj svobodni. V tej svoji predanosti so on. kot tudi njegovi tovariši po zabili, da se lahko skriva v njih vrstah tudi izdajalec. In tako so sredi novembra padli v zasedo, ki je bila dobro in skrbno pripravljena. 350 jih je tedaj odšlo na krvavo pot, ki se je vlekla skozi mučilnico v »Villa Belosguardo« do Jezuitov in Coronea, nato pa v Nemčijo — v smrt. Težko bi ob tej obletnici, dragi brat, ponovila besede, ki jih je naš pesnik Kajuh napisal »Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« Lepo je povedal — a iz naših src vendar ne izbriše tega, kar čutimo mi v tem trenutku. N. L. K/s KASTA priredi dne 23. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predavanje o femi: »Gospodarske namembe za naše ozemlje v zvezi z načrtovanjem dežele« Predaval bo Lucijan Volk. SPD TABOR — OPČINE priredi v soboto, 24. januarja ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah Jean-Paul Sartre NEPOKOPANI MRTVECI drama v dveh dejanjih in štirih slikah o francoskem odporniškem gibanju. Gostuje skupina DRAMATIČNEGA DRUŠTVA iz IDRIJE. Vabljeni! verili Giancarlu Sbragil. Nastop bodo Ugo Benelli (v glavni vMf. Romana Righetti, Gabrieila GiP ran, Carmen Gonzales, Giorgio deo, Claudio Strudtoff, Gianna ” co in Giuseppe Botta. Scena, K' J je pripravil Alfred Silbermann, f last milanske «Opere da Cam*1’?. Za sobotno predstavo, za ab° , A, ki se bo začela ob 20.30, so vsj» niče na razpolago pri gledališki “ gajni (tel. 23-988). Gledališče Verdi razpisuje všeč- žavni natečaj za vodilno mesto g,ih violin v vrstah stalnega stra ustanove. Razpis natečaja je na ogled v <■ črnskih zbornicah glavnih pokt»l skih mest ter v vseh konserva#/ jih in glasbenih šolah. Rok za f*1*! ložitev prošenj zapade 10. rebru** 1970. POLITEAMA HOSSETTI Danes zvečer ob 20.30 bo v gle“j' šču Rossetti zopet na sporedu ma Jeana-Paula Sartra «NekraS ha sesso«. Robert Hoffman, na Paluzzi, John Mills. m Ideale 16.00 «Uno sceriffo tutto ro»». Kathlen Parker, Jaccju*® tler- Abbazla 16.00 «Ora X — opera®;; mistero«. Richard Widmark,^JJ Darvi, Cameron Mitchell. color- Astra 16.C0 «1 due fresconl«. F™ Franchl, Oiceio Ingrassia. Med vožnjo z avtobusom podlegel srčni kapi 73-letmemu Rebatu Penanku iz Ulice deH'Universlth 9 je včeraj v avtobusu št. 8 postalo slabo lin se zgrudil na tla. Ko je rešilni avto dospel na kraj, je bilo že prepozno. Zdravnik je ugotovili, da je Pemen-ko podlegel srčni kapi. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja 1970 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 79-letni Enrico Marži, 74-letni Arturo Tecilazic, 82-letni Giuseppe Ohiumlno, 73-letna Angela Pocanic vd. Polilo, 50-letna Merce-des Iscra por. Duranti, 844etna Ma. rta Bresclanil vd. Gerln, 77-letna Pia Kunad vd. de Vemeda. 73-letm Rug-gero Cantoni, 60-letna Glsella Milic vd. Spangher, 79-letna Gluliana Golila vd. Gardi, 41Jietnt Antonio Seme ra ro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Godina, Šentjakobski trg 1. Grlgo-ion. Trg V. Giotti 1. Al due Mori, Trg Uniti 4. V Skednju, Ulica Son-otoi 179. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Croce Azzurra, Ulica Commercl-ale 26. Rossetti - Emili, Ul. Combl 19. Al Samarlfano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nert, Ul. Dante 7. Openska Zveza partizano' opozarja In vabi vse bivše ce, da si ogledajo dramo N® POKOPANI MRTVECI, s & tero gostuje v soboto skupi*! Dramatičnega društva iz je v Prosvetnem domu na O? člnah. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. AO^| Muhe daruje Ivana Kanite 10®® za Dijaško matico. Ob 3. obletnici smrti n brata Milka daruje sestra Anit® . Ur za spomenik padlim partij na Opčinah, ti Sporočamo žalostno vest, č&a je 20. t.m. za vedno zapustil® ^ draga mama Marija Milič vd. Spanger Pogreb pokojnice bo dane*-ob 15.30 url na Proseku. .( Žalujoči otroci VOJMIL, MARTA, 'S KLAVDIJ, sestra ALJ? in drugi sorodn«0 Prosek, 21. januarja 1970. I.T. Funebrl, Ul. Zonta 3, tel. jZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrditev obsodbe trem osebam bi so jih zasačili pri hazardni igri Znižana kazen tihotapcema cigaret bila 1181 fcazenslteln s*?- Goriško-bcneški dnevnik OBČINSKI ODBOR V GORICI UhJ' bnzivna razprava proti 46-?!nu Aitlu Boscu iiz Ul. Muzio in' • ™-letnemu Caiu Squadrona-LGaribaldi 7 ter 48-lefcne-“u umseppu Griltaneju Iz Vlila Zrft l075 na Opčinah, ki so bili _*>KtDbra predlanskim na okrož- S^iaiS1^11’ skuPno 2 drugimi J^ilMifni obtoženca, obsojeni za-v Pri hazardnih igrah {akreacijskem krožku «Montello» v Ul. sv. Katarine 7. zah«"®110 že ob tisti priložnosti «°wezih, so agenti letečega oddel-skirrTV^tu?^ 6- novembra predlan-rtv„u ™rli v omenjeni lokal in pri zasačili večje število ki so Igrali hazardni igri tetkTTl 411 «ramiino». Palicistd so re ti>skr“no Pregledali vse prosto-Cro?r drugim našli v skritih z dvo.jnim dnom igralne vik 80 Wh Poleg velikega šte-onov * dragocenih pred-pniST',.^Plenili, vse igralce in u-vtttejja krožka pa prijavili sod-' 4*. Plastem. kriv^* J? teda' spoznal vse za DortL ® 'I111 obsodil na manjše za-Saiit,rf„In.. denarne kazni; Bosca. sbiiS0^3 “ Grilloneja pa na so* 8 mesecev zapora in 190 ti-h hr denarne kazni, d _ včerajšnji razpravi so branil-aii ^ tri zahtevali oprostitev gPa vsaj najnižjo kazen. niso upoštevali zahtev VostCgato^Ui ,PI" Tj • * » * na kazensko sodišče sta k Tri4 S1® 30-letni Libero Gamboz lip ijdccardi 42 ter 21-letni Giu-ki ?! .ancic iz Ul- delTEremo 3. pr«™ J® lani meseca septembra tebstvn Uosapio obsodil zaradi tihoto t7 6 mesecev zapora in gi to0806 denarne kazni s £*.4 Pomo^bmar-ia lanl -le izvidmdška n« cf«„. Patrulja agentov finanč-^skev 0pazila nedaleč od laza-Vrmaj^g^__Portiča v jugoslovanskih. prve- mesece in 200 tisoč vansko registracijo, ki je nato nadaljeval svojo pot. Medtem ko so ranjenca z jugoslovanskim rešilnim avtom odpeljali v tržaško bolnišnico je prometna milica izsledila voznika, ki ranjencu ni nudil prve pomoči in ga zaslišala. Coslovicha so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo 10 dni. Udaril in ranil se je po glavi, obrazu in levi roki. Knjižna polica padla na uradnika iz Padrlč Včeraj popoldne se je v arhivu podjetja RAS ponesrečil 38-letni Karel Kalc iz Padrič št. 34. Pospravljal je po policah, ko se je ena od teh udrla in padla nanj. Ker so ga močno bolele prsi, so kolegi telefonirali Rdečemu križu in Kalca odpeljali v bolnišnico. Dežurni zdravni* Je »goto«, d. Im, verjet- HSSt no moz poleg hudega udarca v prsi. Pogorelo je 4.000 kubičnih metrov tudi nekaj zlomljenih reber. Spre-1 grmovja. jeli so ga na oddelek za pljučno kirurgijo s prognozo 20 dni. Požara v Italsiderju in pri Devinu Precej hud požar je včeraj Izbruhnil pri tovarni italsdder. Vži-galni motorček se je pregrel in prišlo je do kratkega stika. Nekaj goriva je bito razlitega in to se je v nekaj trenutkih vnelo. Kmalu je bila vsa kurilnica prenasičena z gostim črnim dimom, ki je začel uhajati tudi skozi vrata. Plameni so medtem načeli omet, se razširili do stropa in tudi na hodnik. Sprožila se je alarmna naprava ln kmalu so bili na mestu gasilci, ki jim je uspelo po krajšem času pogasiti požar. Škode je bito skoraj 400.000 Mr, ki jo sicer krije zavarovalnica. Do majhnega požara .je prišlo tudi pri Devinu, točneje v Ribiškem naselju, kjer se je iz neznanih vzrokov vneto grmovje. Openski VESTI Z ONKRAJ MEJE Uredili bodo brkinsko cesto Prelože-Pregarje Sledila bo modernizacija cest Rupa. Kozina in Kupa.Postojna ter tako imenovane Vremske ceste I lirskobistriško področje je go-, ral v pokoju Janez Tomšič izšla spoda/rsko zmeraj bolj pomembno, pa naj bi drugo leto. Kakor je zna-Pri tem ne mislimo samo na ln- ■- . dustrijo to kmetijstvo, ampak predvsem na turizem. Glavna ovira hitrejšemu razvoju turizma pa so predvsem slabe ceste, zato so se pristojni občinski organi zavzeli si-plul proti porti-1 stematično urediti to vprašanje, aiehLm?torni Čoln. ki je z ugas-č;j j2r hrometi plul proti porti- lankeva -45 Priplul skoraj do | deloma z lastnimi sredstvi, deloma stra>?a rtiča, so agenti finančne to'heo-a%(®i^0-ie£a izvidniškega mo- s* UstLf01?3 Pozvah krmarja, naj a ta nič. Gamboz. ki ie s pomočjo republike. Prva etapa bo dograditev brkinske ceste Pre- no, je v Jugoslaviji registriranih nekaj nad 6 tisoč partizanskih pomorščakov, od tega je nekaj nad 500 Slovencev. Knjiga bo bogato dokumentirana. Odbor pa ima pri tem seveda vrsto težav pri izpopolnjevanju seznamov tako članov mornariške grupe IX. korpusa kakor tudi mornarjev prekomorcev in mornarjev, ki so se borili v lože - Pregarj-e, nato pa bo sledila j drugih enotah NOV Jugoslavije. V modernizacija cest Rupa-Kozina ta, zvezi s tem so se obrnili za po-Postojna. V tretji etapi bo-1 moč na vse terenske organizacije *”b'.an * A ta nič. Gamboz, ki je Kul v J* ie zbaI 'e za-'Rupa - *im vse s’> agent; ? smer- Sele ko do modernizirali cestno povezavo Zveze borcev. Ob izidu knjige le- trak. jp ?rei1 Prt , strelov v ilirske Bistnce z Novokračinami ta 1971 bo v Piranu ponovno zbor ' a*V, Iift /-« _ , -1 v J. 1 JU\JC JJ-Ol/iL ilUVU>XV1 ACU1U fel blšL+f01*™? popustil in se za- j in Knežakom ter uredili tako ime-f čolna P°rtdču, še prej pa so novano Vremsko cesto, ki povezu-a zabn,ja .v morje dva debe- je bistriško področje z Divačo. O zahtevaj'7; ^ždec dr. Tavella je j srednjeročnem planu modemizaci-za m« v"^m'je cest je razpravljala in ga potrdila ilinskobiistriška občinska skupščina. čitev „za vse brezpogojno potr-^thart(vJ>rv'0ltne razsodbe, branilec ten Pa .1® menil, da je bila kasa tak rl° Jp i1™ Prisodil pretor h Prrtlsota. Gostinsko podjetje Kras v Po- »i!ce'j vriiLi?0 kra,š' razpravi stojni se je lotilo obsežnih načrtov l1' Gambrv^, * Prvostopno ka- m povečanje prenočitvenih zmog-,„m®sec nn^L?3..-2 z,a?°ra'! ljivostd v mestu. 2e do začetka slovenskih partizanskih pomorščakov. * * * Zadeva okrog onesnaženja Reke se še zmeraj ni premaknila z mrtve točke. Tožba leži na Gosopdarskem sodišču v Kopru in odgovorni sodnik nam je rekel, da je težko na. povedati, kdaj bo razprava. Posebni izvedenci namreč zbirajo argumente na terenu in preverjajo dejstva. Toda tudi ko bo razprava in tudi če bodo ilirskobistriške tovarne, ki spuščajo v vodo škodljive JFS | S? w„S£- *£*n, „ ' . . , . tov to z gradnjo novih pavU.jonov j še ne bo rešen. Karti sodišče se. S «S,«o5bm*p5iS tem 86 nifi0 sprejeli dokončnega - ♦ tronj j,?®- Skupno s 30-letnim Pie-t bli ’?* iliem iz Ul. del Pico 3 javijo da je šel v Jugo- sklepa. v * ■ Verjetno že prihodnji mesec bo- ?rika '7cr,’?oz?'v’ agentov letečega od-I Uatu siasil na njihovem komisa- Mestni avtobusi bodo vozili do Sovodenj in kostnice na Oslavju Imenovanje odbornikov za upravni odbor bolnišnice na današnji seji občinskega sveta Občinski odbor v Gorici je na | Med raznimi drugim; točkami svoji zadnji seji, v ponedeljek zve- J dnevnega reda za današnjo sejo čer, obravnaval vrsto problemov upravnega značaja, pod vodstvom podžupana Candussija, ki je nado-mestoval odsotnega župana Martino. Med temi je bilo kakih 20 zadev občinskih uslužbencev. Odbor za zdravstvo dr. Tomas sich je predložil imenovanje štirih občinskih predstavnikov za upravni svet splošne bolnišnice v Gorici, ki pa jih mora potrditi še občinski svet, ki bo imel, kot znano, svojo sejo danes zvečer z začetkom ob 18.30. Tomassich je predlagal tudi plačilo nekaterih socialnih dajatev, stroškov v bolnišnicah, sprejem nekaterih prošenj za dom onemoglih ter stroške za razne občane po nekaterih drugih zavodih. Odbornik Fantini je predlagal nakup pogonskega goriva za potrebe občinskih vozil ter obnovo pogodbe za nočno službo zavoda za nočno stražo, za nadzorovanje občinskih poslopij v letu 1970. Na seji občinskega sveta bo odbornik Rovis predlagal tudi vzpostavitev avtobusnih voženj na mestnih progah št. 1 bis in št. 7 bis. Na prvi progi Svetogorska postaja-že-leznica - Štandrež - tekstilna tovarna v Sovodnjah bo vozil avtobus predvsem za potrebe delavcev te tovarne, ki so že večkrat izrazili željo za tako prevozno službo. Na drugi progi pa bo vozil avtobus: s Travnika- Pevma-kostnica na 0-slavju. Obe progi bo upravljalo mestno podjetje. Na seji je bil govor tudi o spremembi trošarinskih pristojnin na osnovi novih predpisov, o čemer bo poročal odbornik De Simone tu- občinskega sveta naj omenimo še nekatere sklepe občinskega odbora, ki jih bo moral svet odobriti. Med temi je odobritev izvršnega načrta in stroškov za ureditev turistične ceste Pevma-Šentmaver, kjer bodo znašali stroški 52.550.000 lir od tega odpade približno 10,5 milijona na občino. Na Gradiškuti so odkupili nekaj zemlje od Alberta Tronkar-ja za gradnjo dvigalne kabine za vodo. Pri mestni posojilnici pa nameravajo najeti 100 milijonov lir posojila za nadaljevanje kanalizacijskih del. Predviden je tudi letni prispevek športnemu ventina za leto 1969. društvu Ju- Jutri v Gorici stavka mestnih avtobusov V okviru že napovedanih stavk bodo jutri, v četrtek, stavkali u-službenci mestnih avtobusov v Gorici. Promet mestnih avtobusov bo prekinjen od 7. do 9. ure ter popoldne od 18. do 20.30. Uprava mestnih avtobusov namerava poskrbeti za nadomestne vožnje vojaških tovornjakov. GIBANJE PREBIVALSTVA V PREJŠNJEM LETU Ob začetku leta je bito v števerjanski občini 832 oseb v Lani je bilo v Steverjanu 14 porok, vendarle so se mladi pari v glavnem izselili - Mladi Steverjanci iščejo neveste tudi v Jugoslaviji V števerjanski občini je bilo ob zaključku prejšnjega leta 832 prebivalcev. V prejšnjem letu se je v števerjanski občini rodilo deset otrok, devet oseb je umrlo, porok pa je bilo štirinajst. Otroci so se pravzaprav rodili vsi v goriški splošni bolnišnici, vendarle so jih vpisali v sezname šte-verjanskega prebivalstva, ker prebivajo njih družine v tej občini. Rodili so se: Denis Prinčič (Jazbine), Nataša Vogrič (Ašči), Lara Carrara (Oslavska ulica), Alessan-dra Perše (Ščedno), Nadja Grau-nar (Dvor), Silvano Komic (Oslavska ulica), Vasja Macus (Bukov- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiN BLOK NA PLEŠIVEM SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA Postopno reševanje obmejnih problemov na italijansko-jugoslovanskih blokih v Brdih Se letos bo asfaltirana cesla iz Moše do bloka pri Vipolžah Blok na Plešivem naj se dvigne v prvo kategorijo Lani poleti je bila na Plešivem katero se je dolgo let borilo briško slavnost, kateri je prisostvovalo po- prebivalstvo z obeh strani državne meje. Čez ta blok gre vsak dan precej ljudi, marsikdo si je za krajši nedeljski izlet izbral jugoslovan- leg zastopnikov oblasti tudi navdušeno briško prebivalstvo z obeh strani državne meje. Po dolgoletnih moledovanjih so ob tisti priliki ska Brda. Brici imajo sedaj zelo odprli prometu s prepustnicami ob- j kratko pot do Krmina, t.j. do ti-mejni blok na Plešivem. cesta je. stega mesta, ki je bil skozi stoletja že takrat bila na obeh straneh j nekako njihovo trgovsko središče, asfalitrana. Po dolgih letih je bila! Marsikak Furlan, ki hodi po razne di na današnji seji občinskega sve- lani odprta najnaravnejša pot med nakupe v Jugoslavijo, gre sedaj ta. Ob koncu seje so govorili tudi Brdi in Krminom. o raznih šolskih problemih in o | Poletni, jesenski in zimski mese-športu, o čemer je poročal odbor- ci so pokazali koristnost višje kate- nik Agati. gorizacije tega obmejnega bloka, za liiiiiliiiimmiimiiiiiiiHmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiHiiiiiioMMtitinim VČERAJ SO PROSLAVILI Praznik mestnih stražnikov v Gorici in v trzicu Nekaj podatkov o lanskem delovanju mestnih stražnikov v Tržiču lani vori (Je, zas®čil 30. decembra J® g*,3, letečega oddelka kve^iu «:TyL?rosi!no v konrskem ho- “.“‘“‘rt . «ai ,star?1.av-> in ju takoj soočal, !blatom to peskom. stalno izpostavljeno poplavam in rov onesnaženja voda ln Reka ni tu prav nobena izjema. Danes skoraj ni reke v Sloveniji, ki bi bila čista, razen nekaj kilometrov od izvira. To pa povzroča ogromno Mestni stražniki v Gorici so včeraj praznovali svojega patrona sv. | Sebastjana. Po cerkvenem obredu I v mesti Za kaj pravzaprav gre? Z zmeraj hitrejšim razvojem industrije v __________________ _ _ ____________ Sloveniji je tudi vedno več prime-1 v mestni stolnici ob 8. uri je njdho- rAir rknACnoAanin »rcu4n im T~> _ J " ga je morje ob zadnjih katastre- i iK'.odo ribjemu zarodu v nevamo-faJnih poplavah na koprski obali I ^ ?° . Prebivalci ki žive ob teh tudi popolnoma zalito. Semedelsko 'rekah. uporabljajo vodo, da ne bonifiko bodo zasipavali z mor- g°vonrno o ogromni škodi, ki |o ! nasploh utrpi turizem. Problem Re- v,° Je pri Kopru l^drl motorista Jfojenep^' r?.Jutr?j se je 71-letni upo-VaU Giorgio Coslovich iz Ulice ki ga čr sga ir V prvi fazi i ^ lesonit in bodo zasuli približno tretjino bo- ' zna,'ri0 povečali proizvodnjo. ______ ________ s čl- nifike. Ko' se bo teren utrdilTbodo mez Se. fe avtomatično povečalo na tem mestu zgradiiLi nekatere ob- spuščanje odpadnih snovi v Reko. jekte, med drugim tudi koprsko ^(^s ec^,ce .®p.. znanej ^^en ie sko-avtobusno postaijo. (raj ves obji zarod, dežujejo pro- • • • Odbor slovenskih - —“ -"'J * ^ testi prebivalcev, ki ne morejo u-porabl iatd vode, pritožujejo se tu-partizanskih ; risti. ker Jim umazana voda kvari 8 Pelial s svojim motorjem PP*nor^akPv ie deli časa skrbno ugled Škocjanskih jam umazana *.,Trsta proti Knnrti to! zbira gradivo za posebno knjigo o voda pa se pojavita tudi na druni etn ovinu K°Dfu' ko ga Je slovenskih partizanskih pomoršča-1 strar vinku podrl avto z jugoslo- kih. Knjigo bo naipisal kontraadmi-i ka e l,,|lll||||||||||„|||||||||||||||||(||||||||||,|||||||||rvam||||a||||a|||||||M||MM||||||||||||ata|||||)|'||||U" PISMA UR KUNI ŠT VI) ^ ®tljnfcna zaJcva... !’aše4aj,^e7n času je bilo moč šolniki zavedali svoje narodne dolžnosti, ko bi torej opravljali svojo i "lllfnevneni: tideuTemTs/cu trZatT ^ ■■■ ai‘t vpri„ ________i lavet slovenskega naroda, bt do vse ga tega ne prišlo. Navsezadnje en "iltcuj Uečje število »pisem ured ^rereknvV katerih so se dopisniki i1.0* ali 0 tenl- če ie bilo ckorekt-'ki nr *,servilno», da so ob pri-^0v>enskave 257e(n,ce obnovitve ^bniicn pozdravili šolskega tole-rnji. v italijanščini. Da bi ta Ufedništ neJraiala v nedogled, so tosenfj ”a časopisov, ki so vanjo je' „ *aključila polemiko. Tudi ^oj nn"f čehm ponovno odpirati; ?Qdera me" ie le dokazati, da je ‘tolna tz dneva v dan bolj ak- nia niT'?an 'sem- da bistvo vpraša-■ He te.m’ aH ie bilo korektno Ji^a ie bil na šolskega skrb-* čini pozdrav v italijan > sp/nk , °klepaji povedano: ali l^bnik „■ kdo pomislil, da šolski 7ar se • Platnoma nič kriv za to, >°bnpJ!e zQ°ddo? Prihodnjič se ival, t),,”!11 vabilu sploh ne bo od s bi n *v°ik sit in koza cela*.). „?pkih larri Prof- Košuta v svovh i, šolniu-,e dokazal, da se slovrn-’ branih Poslužujejo svojih pravic fo .primerih, t.j. da jim šol j’ knrtnr„vo n’‘di prevajalca ved fdi nt|-. se tam zglasijo in da i ih y»osti ^državljani italijanske n-1-LZdra„i;.°rektno* (beri slovensko) k arQvlj ,KKlno* (beri slovensko) , i pa bi bilo mnogo bolje. jjofon pu- nam je polnil glavo s 'Mnin, lCn° ■ moralnim in obenem h°rektnn<,!nn,!0!oQom 0 razliki med Mi, j> jtJ0 in servilnostjo in z ugi-h nčn0 s.e ie proslave udeležil. i0fbi k: Po je govoril Se o nenehni i,°ri Prpn kafa slovenske šole, ki se e' srn ■ vsem za gmotne izboljša- dodana!' v*0°i{, dobrega *i'“re0a ”?i !Wora Pa tudi vzgojiti MWv°venea: zato imamo tudi Ve*ske šole. Ko bi se vsi naši sam stavek ni tak zločin, da bi bilo o njem vredno zapravljati čas. To seveda, ko bi bili z vsem drugim zadovoljni Sam sem obiskoval slovenske šole 13 let in lahko rečem, da me ni nikoli nihče seznanil z važnimi vprašanji, kot je vsebina londonskega sporazuma. Nihče mi ni nikoli povedal, da sem Slovenec. Morda se bo kdo ob tem stavku ironično na smehnil, vendar nekateri moji bivši sošolci niso več Slovenci: bojijo se spregovoriti v svojem jeziku, bojijo se zapeti domačo pesem. Vedno so jim vtepali v glavo, kakšni reveži smo, kako malo smo cenjeni in kako se ne izplača biti Slovenec. Ne samo to: nekateri so celo nameno ma ovirali tiste, ki so s prostovolj nim delom sodelovali v kaki slovenski organizaciji. Po vsem tem se ne moremo niti čuditi, kako taki šolniki trpijo v svoji sredi kolege, katerih otroci niso vpisani v slo vensko šolo: take ljudi bi morati popolnoma ignorirati. To je torej bistvo celotnega vpia-šanja. Profesorski poklic je zelo težaven in odgovoren, saj mora profesor vzgojiti bodoče voditelje svn jega naroda. Če pa se razmere ne bodo spremenile, bomo imeli ov v Brdih povejmo še veselo čez ta blok v Brda, in pusti tako ob strani dolge vrste, ki jih beležimo na blokih v goriški okolici. Potreben pa je še nadaljnji ko rak. Treba bo v najkrajšem času dvigniti blok na Plešivem iz druge v prvo kategorijo. Tega bloka naj sa torej poslužujejo tudi ljudje, ki nimajo obmejnih prepustnic, ki imajo samo potne liste. Izvedeli smo, da so določene oblasti na Goriškem že poslale prve prošnje v tem smislu v Rim.’ Vemo, da se take prošnje rešujejo počasi, vendarle pozitivno je že dejstvo, da se je s tem pričelo. Na jugoslovanski strani baje ne postavljajo zaprek. Edina ovira bi bila trenutno v pomanjkanju ustreznega osebja za službo na bloku. Prebivalstvo v jugoslovanskih Brdih je s sedanjo kategorizacijo bloka na Plešivem zelo zadovoljno, seveda če to primerja s prejšnjo. Želi pa si popolnoma logično boljšo kategorizacijo. To je tudi želja prebivalstva na tej strani državne meje. V Dobrovem bo trgovsko podjetje »Brda* pričelo v kratkem graditi veliko samopostrežno trgovino, ki bo služila ne le prebivalstvu Brd, marveč tudi morebitnim kupcem iz Italije. Ker smo že pri obravnavi pro- bi dosegli večje zanimanje za rešitev krize pri goriški tovarni Nuo-va S. Giorgio tako pri odgovornih organih, kot pri javnosti na splošno. V sklopu tega prizadevanja je tudi pismo, ki so ga naslovili na podministra za delo in socialno skrbstvo Maria Torosa. V pismu se pozivajo na razgovore, ki so jih imeli s podministrom ob priliki poletne zasedbe tovarne dne 28. junija lani, in na njegove obljube za ustrezne ukrepe, ki naj bi prinesli modernizacijo tovarniških naprav, večjo prodajo in s tem odpravo sedanje proizvodne krize. Ker do danes še ni prišlo do izvedbe katerega teh ukrepov, sindikati ponovno priporočajo podministru takojšnje ukrepe v tem smislu, da ne bodo prišli prepozno. Občni zbor PD v Novi Gorici Pretekli petek zvečer so imeli člani Planinskega društva iz Nove Gorice svoj redni letni občni zbor. Udeležila sta se ga tudi dva pred-stavnlka Slovenskega planinskega društva lz Gorice. Ob tej priiifci so odborniki PD iz Nove Gorice podaji pregled svojega lanskega dela in debatirali tudi o načrtih za delo v tekočem letu. Zdravnik dr. Andlovič, ki se je udeležil kot član jugoslovanske ekspedicije vzpona na Anapurno 4 v Himalaji, pa je udeležencem prikazal prvi del filma o tej zanimivi ekspediciji. Padec kolesarja v Gorici Prejšnji večer nekaj po 23. uri so poklicali rešilni voz goriške bol nišnice v Ul. S. Giovanni v Gorici, kjer je padel s kolesa 37-letni delavec Romano Torticchio doma iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 29. Zdravniki v bolnišnici so mu ugotovili rano na desnem sencu in nad desnim očesom ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo sedem dni. Bojnik ni hotel ostati in je čez nekaj ur zapustil bolnišnico. Priip»vajte m DIJAŠKO MATICO! novico, da bo še letos asfaltirana cesta od Moše do bloka pri Vipolžah, odkoder se vije, po jugoslovanskem ozemlju, asfaltirana cesta v dih in tovarnah v Novi Gorici, torej nekaki prehodni gostje. Logična je zanje ta pot skozi Gorico, saj je veliko krajša in ugodnejša od tiste, ki pelje čez Plave. Govorili smo z nekaterimi med temi tran žitnimi potniki in izrazili so nam željo, da bi se italijanske in jugoslovanske oblasti sporazumele za menjavo urnika odprtja tega bloka Odpirali naj bi ga eno uro prej, zapirali pa eno uro pozneje. Posebno zjutraj bi bili lahko ti ljudje točneje na svojem delovnem mestu v Novi Gorici. Za zaključek še nekaj. Blok na Plešivem se je prav dobro obnesel prejšnji teden, ko je bil nad Solkanom prekinjen promet na cesti ki pelje skozi Soško dolino, tako da so ves promet iz Soške doline preusmerili skozi Brda v Italijo prav skozi pleviški blok. Če se je lahko obnesla enkratna izredna prilika, se prav tako lahko obnese vsakdanja praksa. Stavka na obrtnem zavodu v Gorici Na zavodu za umetno obrt v Gorici, Trg Medaglie d’Oro, so dijaki že nekaj dni v stavkovnem gibanju. V ponedeljek so sklicali v prostorih šole zborovanje, ki je trajalo približno štiri ure, na katerem so obravnavali položaj šole in gojencev v okviru splošnega protestnega gibanja te vrste šol po vsej državi. Po zborovanju so izrazili pripravljenost, da nadaljujejo z lekcijami toda brez prisotnosti profesorjev, ter so med drugimi postavili tudi zahtevo po nekakšni samoupravi. Ravnatelj zavoda prof. Parini, ki je zvedel za to njihovo namero, pa je po njihovem odhodu ukazal zapreti vrata je), Marija Humar (Valerišče), Lidija Ciglič (Sovenca), Igor Corsi (Sovenca). Umrli so: Marija Hlede vd. Dru-fovka (ščedno), Jožef Medvešček (Jazbine), Jože Koršič (Jazbine), Alojz Terčič (Bukovje), Dionizija Marassi por. Stanič (Bukovje), Franc Macus (Trg Svobode), Emilija Humar por. Hlede (ščedno), Franc Prinčič (Jazbine) in Karlo Gravnar (Ščedno). V teku leta so se poročili: Mira Neva Spazzapan in Ezio Querin, Katjuša Komic in Aido Franzoso, Majda Gravnar in Vladimir Humar, Ivanka Kristančič in Lučin Cabas, Dragica Vogrič in Marko Škorjanc, Lucija Maraž in Dorino Braidot, Marija Maraž in Mario Grudina, Wanda Stani in Americo De Castro, Avgusta Graun^r in Giorgio Cioni, Marija Medvešček in Romano De Carlo, Jolanda Komic in Hadrijan Corsi, Vladislava Medvešček in Daniele Cuel. Le štirje pari so ostali v števec-nnski občini. Pri vseh drugih je n član nove družine iz Števerja-la, ob priliki poroke pa se je izselil iz te občine. V istem razdobij so se trije števerjanski fantje mročili v Jugoslaviji s tamkajš-■iimi dekleti. Ti so: Vladimir 'lanjšček se je poročil z Nevenko ršič, Hadrijan Hlede z Dorotejo 'avlinovo in Marjan Buzzinelli z nico Mihaij. in ko so se dijaki vrnili za lekcije notranjost Brd. Tega bloka se [ niso mogli v notranjost šole. Stav-danes v glavnem poslužujejo šte-1 kovno gibanje se je nadaljevalo vilni Brici, ki so zaposleni v ura-1 včeraj, vendar brez incidentov. ainiiiiiimmniiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiii KORISTNO DELOVANJE GORIŠKE LOVSKE ZVEZE Lovci bodo pri Mostu na Soči naselili novo divjad - muflone Doslej so imeli muflone le v Trenti - Na stotine zajcev in fazanov v razna lovišča - Velika prizadevanja lovskih družin na Goriškem Na Goriškem onkraj meje Lovska zveza že skrbi za prihodnjo lovsko sezono. Naročili so 322 zajcev (od tega 132 iz Češkoslovaške), 370 fazanov in 100 jerebic. Prve pošiljke so že prispele in nova divjad je že v lovišču. Največ je naročila in prejela lovska družina «Školj» iz Brji. V tem lovišču je lep čas razsajala nalezljiva bolezen bruceloza in so morali zajce, kar jih ni poginilo, postreliti. Lovišče bo zdaj zaščiteno in prihodnji dve leti ne bodo streljali zajcev. Ker je za tolikšno vlaganje treba veliko denarja, ki ga družina ni zmogla, ji je pomagala lovska zveza. Dala je 17.000 novih dinarjev kredita brez obresti, ki ga bo družina vrnila v petih letih. Lovska družina »Jezero* iz Komna je vzela in vložila, ali pa še bo, 60 zajcev, prav toliko jerebic in 90 fazanov. Družina »Trstelj* iz Kostanjevice na Krasu je naročila 200 fazanov in nekaj zajcev za o-svežitev krvi. Lovska družina Dobrovo je naročila 30 zajcev, anhovska 27, vipavska 30 fazanov, ajdovska 40 jerebic, družina »Čaven* iz Batuj pa 15 zajcev. Razen tega je lovska zveza naročila 8 muflonov, ki bodo prispeli že do srede prihodnjega meseca. To je za naše kraje nova divjad. Sedaj so mufloni le še v Trenti, kamor so jih naselili, prav tako od drugod, pred nekaj leti. Kaže, da se je naselitev dobro obnesla. Mu- floni niso tako poceni, saj bo vsak veljal 2.500 novih dinarjev. Njihovo novo območje bo nekjj pri Mostu na Soči na levem razvodju Idrijce. Za nekaj mesecev jih bodo dali v velik ograjen prostor, kjer računajo tudi že na naraščaj. Pozneje, ko se bodo živali privadile kraju in podnebju, jih bodo spustili na prosto. Ker je to žival, ki ljubi predvsem nižjo sredogorsko pašo in podnebje, pričakujejo, da se bo s časom razširila na obrobje Soške doline, doline Idrijce ter trnovsko-banjško planoto in bržkone tudi preko Idrijce na šentviško planoto. Vesplst se je zaletel v avto Včeraj, nekaj po 13. uri, se je pripetila v Ul. Vittorio Veneto pri hiši št. 19 prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen 46-letni Natale Morgut iz Verse pri Romansu. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve ključnice in druge manjše poškodbe ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Morgut se je peljal z vespo iz središča mesta proti bolnišnicam, ko je pri hiši št. 19 trčil ob fiat 000, ki je hotel zaviti na dvorišče hiše na levi strani. Avto je vozila 39-letna Bruna Coccolet vd. Azza-no, ki stanuje v Ul. Vittorio Veneto 19. Zapisnik je napravila cest- Harmonikarji iz Trsta nastopijo v Gorici V nedeljo, 25. t. m. z začetkom ot 16. uri, bo gostoval v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev kor-zo 13. znani harmonikarski orkester «Miramar» iz Trsta, ki ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Koncert organizira šola Glasbene matice v Gorici. Ljubitelje harmonike že sedaj opozarjamo na to prireditev, kjer bodo deležni lepega užitka. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/l, tel. 24 95 in pri blagajni eno uro pred koncertom. Vstopnina po 500 lir za odrasle in po 200 lir za dijake. POPRAVEK V dopotaito osmrtnice za Valerijo Devetak z Vrha, ki je bila objavljena v PD dne 18. t. m. navajamo, da so žalostno vest sporočili njeni sorodnika. Iz goriškega matičnega tirada Dne 19. t. m. so na goriškem matičnem uradu prijavili rojstvo 2 otrok in smrt 2 oseb. Rojstva: Paolo Biosdol in Ales- sandro De Lorenzo. Smrti: upokojenec 62-letni Mas-simo Cunetti; gospodinja 60-letna Veneramda Vistotin por. Tomma-stai. CORSO. 17.00: «11 drco», Charlie Chaplin. VERDI. 17.00: «1 due Invindblli*, John Wayne to Rock Hudson. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 15.15: «1 peo- cati di Madame Bovary», E. ski barvni film kinemaslcope; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Amore e rab-bia», N. Castelnuovo ta N. Da-voli. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Usa dflgli occhi bluv», M. Tessuto to S. Dio-nisio Italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 17.00: «Missione spa- zto, tempo zero». Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Di pari passo, l’amore e la morteo. Barvni film. PRINCIPE: 17.30: «Uomini d’amian-to contro Ttafemo», John Way-ne, Katherine Ros. Cinemaskope v barvah. IXova Gorivu SOČA (Nova Gorica): «Tri korake skozi blaznost* — ob 18 in 20. DESKLE: «Dolgotrajno umiranje v enem dnevu« angleški barvni — ob 19.30 RENČE: «Vstani to streljaj«, ameriški barvni — ob 19.30. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. SVOBODA: «Smrt tolpe Rogersa Pratta« — ob 18 ln 20 uri. PRVAČINA: »Dogodek«, iugoslo- vanski — ob 19.30. DUTOVLJE: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AI.ESANI, Ul. Car-ducci 38: tel 72-fiH TRŽIČ Danes ves dan to ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore» dr. Enneri in De Nordis, Ul. Rosselli 23, telefon 72440. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: Goriška mestna hranilnica ... . 100 tisoč lir; družina Livto CoUtat na policija iz Gorice, ki je ugoto J namesto cvetja na grob Renza Ta- vila nekaj škode na obeh vozilih. I gliapietrc 4000 lir. SMUČANJE V TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL Danes zjutraj v Kranjski gori devetič za «Pokal Vitranc» Nastopilo bo 120 najboljših smučarjev z vsega sveta V Kranjski gori se bo danes začelo veliko mednarodno moško smučarsko tekmovanje, veljavno za »Pokal Vitranc», ki bo letos na spo redu že devetič. Za tekmovanje vlada izredno zanimanje, ki je preseglo vsa pričakovanja. Prijavilo se je kar 120 tekmovalcev iz 20 držav, kar je precej več, kot so pričako vali organizatorji. Veliko zanimanje za to prireditev odraža tudi prisotnost časnikarjev, katerih je kar 60 Na tekmovanju bodo nastopili praktično vsi najboljši smučarji sveta. Francozi so prijavili šestnajst člansko ekipo, v kateri bodo vozili tudi Russel, Maudit, Penz in drugi. Italija ima v Kranjski gori 11 smučarjev, med katerimi pa ni Thonija. kajti vodstvo reprezentance mu j; predpisalo po zadnjih napornih nastopih počitek. Enako število reprezentantov bo imela tudi Avstrija, Švicarjev bo 8, Jugoslovanov 10, itd. Danes bo na sporedu veleslalom in sicer prvi spust ob 9.30, drugi pa ob 13.30. Proga veleslaloma je močno poledenela in bodo tako imeli možnost boljše uvrstitve tudi tekmovalci z visokimi startnimi številkami, kar se sicer ne bi zgodilo. Slalom bo na vrsti jutri in sicer prva vožnja ob 10. uri, druga pa ob 12. uri. HITROSTNO DRSANJE INZELL, 20. — Nizozemec Jan Bo ls je postavil v Inzellu svetovni rekord v hitrostnem drsanju: v kombinaciji je zbral 170,277 točk. H060MET MAKARSKA, 20. - Sovjetska držvavna nogometna reprezentanca, ki bo nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu, bo prihodnje dni trenirala v dalmatinskem mestu Ma-karska. Poleg tega bodo sovjetski nogometaši odigrali tudi trening tekmi z dvema jugoslovanskima moštvoma. 25. januarja bodo igrali v Splitu proti Hajduku, nekaj dni kasneje pa se bodo spoprijeli v Šibeniku z domačo istoimensko enajsterico. Zelo verjetno bo sovjetska ekipa odigrala še tretje srečanje, in to proti reprezentanci Črne gore, Ka- ŠZ Bor organizira 24. januarja avtobusni izlet v Modeno, ob priliki moške prvenstvene odbojkarske tekme Minelli — Bor. Odhod avtobusa bo ob 15. uri s Trga Ulpiano. Rezervacije v Ul. Geppa 9, ob uradnih urah. 12. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V četrtek, 29. januarja 1970 ob 20.30 v prvem, in ob 21. uri v drugem sklicanju bo 12. redni občni zbor športnega združenja Bor v prostorih Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije. 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Diskusija. 4. Razrešili ca staremu odboru. 5. Sprememba pravil. 6. Volitve. 7. Razno. Vabimo tudi tiste člane Bora, ki niso prejeli vabila, da se udeležijo občnega zbora. tero bodo sestavljali nogometaši e-kip Budocnosti in Sutjeske. S trenerjem Gavrilom Kačalinom bodo v Jugoslavijo prišli naslednji igralci: Albert Šestemejev (kapetan), Slava Metreveli, Galimzjan Hu- sainov, Jevgenij Lovčev, Anatolij Biševec, Givi Nogija, Vitalij Hmel-nicki, Kaki Asatjani, Viktor Sere-brjanikov, Vladimir Muntjan, Mi hail Gerškovič, Edvard Strelcov, I-gor Čislenko in Valerij Voronin. V soboto zvečer so podelili zaslužnemu Borovemu članu Uču Jurkiču častno članstvo. Na sliki: Jurkič skupno s prvim častnim članom Bora, slikarjem Jožetom Cesarjem iiiiiiiiiiminiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiitiiiiii ODBOJKA MLADINSKO PRVENSTVO Brežani premagali požrtvovalne Trebence Igralci Primorca so izgubili tudi proti moštvu CRDA V predzadnji tekmi mladinskega prvenstva je šesterka Brega premagala trebensko moštvo. Tekma ni bila posebno zanimiva in Breg je osvojil oba seta le zaradi izkušenosti nekaterih igralcev, ki nastopajo v prvem moštvu. Brežani so predvajali raztrgano igro in so bili slabi bodisi v čekičih bodisi v podajah. Poleg tega so bili tudi statični. Nasprotno pa je mlada ekipa Primorca presenetila s svojo homogenostjo in borbenostjo. V njihovih vrstah smo opazili precej nadarjenih igralcev, ki že zadovoljivo obvladajo osnovne odbojkarske prvine. Ekipi zatorej lahko prerokujemo lepo bodočnost. Nadaljevati pa bo morala po začrtani poti in ohraniti začetno navdušenje. Kronika tekme je dokaj revna. Brežani so v obeh setih le kontrolirali položaj in so le proti koncu nizov nekoliko pritisnili, da so osvojili petnajsto točko. Izid: Breg — Primorec 2:0 Postavi: BREG: Lovriha, V. Žerjal, W. Žerjal, Slavec, Ota, Pangerc. PRIMOREC: A. Kralj, Križman-čič, L. Kralj, Moženič, V. Kralj. Malalan, B. Kralj. Mlada šesterka Primorca je klonila tudi proti CRDA z izidom 2:0. Primorec pa se je proti bolj kvoti-ranim nasprotnikom močno upiral, da bi poraz obdržal v častnih mejah. čeprav je bil poraz neizogiben so Trebenci zaigrali umerjeno in zagrizeno, kolikor so jim pač moči in izkušenost dopuščale. Izid: CRDA - Primorec 2:0 (15:5, 15:7) Postavi: PRIMOREC: A. Kralj, Križman-čič, L. Kralj, Moženič, V. Kralj, Malalan, B. Kralj. CRDA: Ro vati, Mullner, Polili, Co-cevari, Spinelli, Pangos, Sarcletti, Avanzo. Boris Pangerc V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Primorec bi zaslužil več kot pa le delitev točk PRIMOREC - PORTUALE 1:1 (1:1) Tekmi je prisostvovalo 250 gledalcev. Koti: 6:5 za Primorca. Sodil je Tržačan Felluga. Primorec je v nedeljo iztrgal Por tualeju na blatnem igrišču točko. S svojo igro bi morda zaslužil še kaj več, saj so Trebenci na sredini igrišča ves čas diktirali tempo igre. Z zaključnimi streli pa niso imeli sreče. Često so bili netočni, pogosto-ma pa so jih tudi igralci Portualeja grobo zrušili pred svojim kazenskim prostorom. Zlasti so se »spotikali* ob mladega napadalca P. Kralja, ki jim je bil pravi trn v peti. Kralj je bil prodoren, živahen in vztrajen, kar so lastnosti dobrega srednjega napadalca. Pn strelu proti vratom pa je bil nekoliko negotov. Tudi Doro Možina, ki igra na desnem krilu, se je odlično izkazal. Nasprotniki pa tudi njemu niso prizanašali Trebenska ekipa je na sredini igrišča precej pridobila z vključitvijo Zlobca, precej dela pa je opravil tudi Valdi Možina. Bolj v senci je tokrat igral Bogdan Čuk pa čeprav je bilo videti, da je pri zaključnih strelih najspretnejši. Tudi obramba se je dobro odrezala s Kraljem, Pappaticom in hladnokrvnim Milkovičem. Živec je imel v nedeljo zanj nekoliko nenavadno vlogo, a jo je dobro opravil. Stalno se je gibal po igrišču, kar je znak dobre kondicije. Tudi vratar Savarin je bil na splošno zanesljiv, čeprav je nekoliko kriv za prejeti. gol. Skratke, Primorec' je v nedeljo zaigral dobro. Škoda je le, da je blato oviralo to tekmo, ki bi morala biti (sodeč po lestvici) samogovor Portualeja. Toda dogodki na igrišču so se odvijali povsem drugače in Trebenci so pokazali, da imajo odljčno kondicijo. Portuale se je odlikoval z izvrstnim vratarjem, sicer pa to ekipo sestavljajo tehnično dobri,’ a starejši ^ ne gometaši. Vsekakor pa to moštvu ne igra tako, kot smo pričakoval: pred začetkom prvenstva. Primorec je bil v premoči že po začetnih udarcih in je v 13. minuti prišel v vodstvo po zaslugi Bogdana Čuka. Veselje Trebencev pa je trajalo le sedem minut, kajti v 20. minuti je desni branilec streljal z roba kazenskega prostora dolg diagonalni strel, ki je presenetil Sava-rina. Bruno Rupel VIDEM, 20. - V športni palači v Vidmu bo v soboto mednarodno bok- sarsko srečanje med italijanskim prvakom kategorije super welter Al-dom Battistuto in francoskim prvakom Gerardom Bretonom. Na sporedu bo še več srečanj med amaterji in tudi med profesionalnima boksarjema welter kategorije Sgrazzut tijem (Videm) ter Foffanom (Tre-viso). TENIS SYDNEY, 20 — Avstralska teniška igralca Tony Roche in John Nevvcombe sta podpisala pogodbo, s katero bosta letos dobila kot profesionalca najmanj 150.000 dolarjev. Lani je Roche dobil 75.000 Newcom be pa 58.000 dolarjev. Moške šesterke Brega, Uljanika in INA, ki nastopajo na turnirju za »Zimski pokal prijateljstva*1 .........................................................................................iiimimmiininiiiiimiiiiiiuu.m.min....mi.......... Zaključene kvalifikacije odbojkarskega turnirja za «zimski pokal prijateljstva^ Partizan, Breg, Bor in Bulevard v finalu Zarja, Sokol, Poreč in Pata za peto mesto Zaključni del se bo začel v soboto - Pri moških je zmagal puljski Uljanik pred INA in Bregom V nedeljo so odigrali na stadionu «1. maj* v Trstu še zadnja srečanja kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v finalno kolo ženskega odbojkarskega turnirja za «4. zimski pokal prijateljstva*. Tokrat je prvič gostovala-v Trstu reška ekipa Bulevard, ki se je pomerila z Bregom in Sokolom. Pred tekmo samo je vladalo za nastop reške ekipe precejšnje zanimanje, saj je Bulevard v prvem kolu presenetljivo premagal Porečanke na njihovem domačem igrišču v Poreču in to precej gladko (v enem nizu Celo s 15:1). Nedeljski tekmi pa sta pokazali, da Bulevard še ni tako »strašilo* kot so ga pričakovali domačini. BREG - BULEVARD 2:0 (15:10, 15:9) POSTAVA BREGA: Slavec, Klab-jan, Hmeljak, Foravs, Barut, Kofol. V prvi tekmi z Bulevardom se Brežanke nišo posebno trudile, ker -sev imele že zagotovljen vstop v finalni del tega turnirja. Tekma je bila zato medla in nezanimiva. V hladni dvorani stadiona «1. maj» in ob odsotnosti Pavletičeve, Tur- kove in Rapotčeve, ni prišla dovolj do izraza uigranost in učinkovitost ekipe. V začetku prvega seta so povedle Rečanke, Breg pa je zaostanek kmalu nadoknadil, povedel in tudi zmagal s 15:10. Drugi niz je bil verna slika prvega, le da sta se ekipi nekoliko živahnejše borili za žogo in sta predvajali za spoznanje boljšo odbojko. SOKOL — BULEVARD 2:1 Ostrejša bitka je bila med Sokolom in Bulevardom, ker sta si bili ekipi precej enakovredni. Prvi set je bil lahek plen Nabrežink. Drugi pa je pripadel Rečankam, ki so si tako zaradi boljše razlike v setih že priborile pravico do nastopa v finalnem turnirju. V zadnjem setu je Sokol zbral vse svoje sile in je gostje, tesno, vendar zasluženo premagal. Končna lestvica druge skupine: Breg Bulevard Sokol Poreč 6:1 3:4 3:5 3:5 V okviru moškega turnirja je pobral levji delež zmag Uljanik, ki je premagal oba svoja nasprotnika. INA REKA - BREG 2:1 (15:12, 10:15, 15:13) POSTAVA BREGA: V., B. in F. Škrinjar, Prašelj, Jurkič, Žerjal V. in B. Najbolj zanimivo srečanje tega turnirja je bilo med reško INA in Bregom. Brežani so se tokrat z Jurkičem še kar uigrali in so nudili gostom skozi vso tekmo močan odpor. V zadnjem nizu bi Breg z nekoliko več sreče morda lahko tudi zmagal. Odbojkarice Bulevarda, Sokola in Brega so se ob priliki nastopa v Trstu za spomin skupaj slikale ULJANIK PULJ - BREG 2:1 (15:7, 11:15, 15:9) Izkušenim igralcem Uljanika se je Breg tokrat upiral uspešneje, kot v prvi tekmi. Po prvem zgubljenem setu so se Brežani »zbudili* in tako končno osvojili prvi niz na tem turnirju. V zadnjem setu pa so gostje močno pritisnili in so seveda gladko zmagali. * m * V okviru tega turnirja so odigrali še eno tekmo, v kateri je Uljanik premagal INA z 2:0. S. K. Na Reki so se v nedeljo konča- prijateljstva*. Kot je bilo pričakovati, sta se spopada Bora in Zarje z domačim Partizanom, končala z zmago domačink. Proti mnogo boljšim Rečankam, Tržačanke in Ba-zovke niso zmogle kaj več, kot se srčno boriti za vsako žogo ter tu in tam odščipniti kakšno točko. Partizan z Reke in Bor sta si priborila vstop v sklepni del tega turnirja. Pula in Zarja pa bosta igrala v malem finalu, kjer se bodo ekipe potegovale za končno razvrstitev od 5. do 8. mesta. e# PARTIZAN A, REKA: Forgo, Hreljac, Begonja, Sriča, Jovič, Du-kič, Pesaressi, Stojčič, Radulovič, Poropat, Peršič in Simichen. ZARJA: Križmančič S., H. in D. Čok, Bandelj, Kuferzin, Fonda, Žagar in Seražin. PARTIZAN B: Hreljac, Sriča, Pesaressi, Stojčič, Radulovič, Peršič in Simichen. BOR: Bezeljak, Barej, Rauber, Rogelja, Hrovatin, Kalan in Šva- gelj. PARTIZAN A - ZARJA 2:0 (15:1, 15:10) Prvo nedeljsko srečanje v okviru turnirja je potekalo ob premoči domačink. Bazovke se niso hitro znašle in Rečanke so nepretrgoma zbirale točko za točko. Gostje so zmogle osvojiti le eno točko. S prikazano igro bi vsekakor zaslužile nekoliko več, toda v odločilnih trenutkih je prišla do izraza večja izkušenost domačink in Bazovke so se uspele dokopati le do servisa. Drugi set se je tudi nadaljeval ob premoči domačink vse do 5 točke. »Belo - rdeče* so se otresle začetne treme in »spoštovanja* nasprotnic ter so osvojile 2 zaporedni točki. Od tega stanja naprej je bilo srečanje uravnovešeno. Gostje so se približale na 8:6 in malo kasneje 10:7. Po novem napadu Partizana je bilo stanje 14:7 in tedaj so Rečanke zapravile kar 5 zmagovitih žog. To nepazljivost je Zarja skrbno izkoristila in osvojila še 3 točke. PARTIZAN A - BOR 2:0 (15:8, 15:4) Tržačanke so v tem srečanju dobro samo začele. Najprej so povedle z 2:0, po izenačenju so se ponovno oddaljile za 3 točke. Pri sta- resnično vrednost. Tako je pov z 9:6 in kmalu potem 13:7. Bor0* kam uspe do zadnjega sodnik0', ga žvižga v tem nizu osvojiti s* mo še eno točko. V drugem setu Tržačanke pon°! no zadenejo v črno. To je bila skromna tolažba za nadaljnji P tek tega spopada. Učinkovitost donj čink postopoma raste, čeprav s° mele 20-dnevni počitek po orekia vi državnega prvenstva. Kljub “ mu, da smo jih videli igrati še go bolje, jim Tržačanke ne rTinll jo nuditi dostojnp<»a odnnra , dokazuje tudi razlika v točkah, je kaj kmalu 6:1. Nato zasle **» d teri so ležali pod ojesi, nekateri so mimo hrustali iz 01 nikov. Zdelo se je, da ne slišijo bobnenja topovskega nad robom kotanje, ali pa so ga ^ ki je ropotal tik tako vajeni, da jih to ni več vznemirjalo. Tudi vojaške postave so se prikazale lz mraka, J UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHJ 6, EL, TELEFON #3-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 korakajočo stotnijo se ni nihče zmenil. Vojaki so imeli svoje opravke. Spredaj se Je nekaj zataknilo in ni mogla dalje. To je Izkoristil Barfuss In se obrnil K v postavi na desni: «Kje pa smo?« J «Kje — na Doberdobu!« Vojakov glas je bil porogljiv obenem. (Nadaljevanje sl&* , ------------------------------------^ ____ ____ ______________ PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/I, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 960 Ur - vnapreJyif H^U270n ttr’ noTetaa’ 5W0“IlTTOloHtol 9.600'ih, letu naročnina m'inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu to nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Pošto« tekoči račun: ^ ^Tn-5374 -ZaSFRjT ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 160, ttoančno-upravnl 250 osmrtnice 150 lir - M»>» triaškega t**« Trst “ _ Ogiaal zatrtaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socleiš Puhoncnft Ranami. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.