f-osnuna pncami * (ornau Leto XXL, št. 6 Upravmštvo: Ljubljana, Puccimjeva ulica 6 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 inseratni oddelek: Ljubljana. Pucclnijeva ulica 6 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 542 Računi pn poŠt ček zavodu: Ljubljana 5L 17.74« IZKLJUČNO 4AS1UPSTVO za oglase iz Kr Italije in inozemstva ima Cnione Pubblicitš Italiana S. A-, Wlano Ljubljana, petek 9. januarja 1942-XX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: LJubljana. Puccimjeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION AKlA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provenienza Italiana ed estera: Unione PubbliHHk Italiana 8. A. Milano Un importante successo deUa B. Marina Una nave da battagfia nesnlca gravemente dannegglata nel porto di Alessandria D Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica In data 8 gennaio il seguente bollettino di guerra n. 585: Nella notte sul 18 dicembre, mezzi d!as-salto del'a R. Marina penetrati nel Porto di Alessandria attaccarano due navi da battagiia ingiesi ivi ormeggiate. Ora m»I-tanto si č avuta la confern-a che una nave da battagiia della classe »Valiant« ri-mase gravemente danneggiata e fu im-messa in baoino dove trovasi tuttora. Relitti recuperati da nostre unita han-no consenf.to di precisare che 1'incrociaio-re britaunico »Phcebe«, colpito da čre si- luri dei nostri aerosiluranti davanti a To-brnk (vedi bollettino 548), 6 affondato. II ghibli. che soffia violento, ha impedi-to operazioni di rilievo nella Cirenaica oecidentale. 15 continuata intensa la pressione neim-ca sui capi saldi di Sollum e Halfaya. L« opposte aviazioni, ostacolate dal mal tempo, hanno svolto attivita molto ridotta: la nostra ha attaccato centri logistici dove alcuni incendi sono divampati; quella av-versaria ha lanciato boml>e su frlpoli causando dannl insignificanti. Prosegue l'azione aerea delle forze del-l'Asse contro 1'isola di Malta. omaric® Sovrar^a fceSssa ladja hudo {rošksdovana v aleksandrijski luki Glavni Stan italijanskih Oboroženi! Sil je objavil dne 8. januarja naslednje 585. vcjno poročilo: V noči na 18. decembra so napada'ne sile Kraljeve mcrnarice vdrle v luko Alek-sandrijo in napadle dve tamkaj zasidrani angleški bojni ladji. Sele sedaj je bHo pnirjeno, da je bila ena bojna ladja tina *VaI:ant« hudo poškodovana in prepeljana v bazen, kjer se še vedno nahaja. Po ostankih, ki so jih našle naše edinice, je bilo mogoče ugotoviti, da se je potrpila britanska križarka »Pho»»be«, ki so jo zadeli trije to?pedi naših toro-*dnih letal pred Tobrukom (glej poročilo št. 548). Veter »gibi?«, ki silovito brije, je preprečil pomembnejše operacije v zapadni Cirenaiki. Nadaljeval se je sovražni pritisk na po- stojanke pri Solumu in Halfaji. Na obeh straneh je letalstvo, ki ga je oviralo slabo vreme, omejilo svoje delovanje. Naša letala so napadla oskrbovalna središča, k*er je izbruhnilo nekaj požarov; sovražna pa so metala bombe na Tripolis in povzročila neznatno škodo. Nadaljujejo se letalski napadi osnih sil na otok Malto. Poškodovana angleška rušilca Tetuan, 8. jan. u. V Gibraltarsko luko sta prispela angleška rušilca, ki sta l ila poškodovana o priliki zadnjih spopadov z osnimi letalskimi silami na vzhodnem Sredozemskem morju. Ladji bodo v gl-braltarskih ladjedelnicah popravili. ske izguba napadih Bombardiranje Feodozije in sovjetskega zaledja — Letalski podvigi tudi ob škotski obali in na Malti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik ponovil tudi včeraj svoje napade, pri čemer je imel krvave izgube. Na posameznih krajih se še bore. Letalske sile so uspešno napadle pristaniške naprave in ladje v luki Feodoziji. Na ostalih odsekih bojišča so učinkovito nadaljevale borbo proti napada jočim Sovjetom in so bombardirale zveze v sovražnem zaledju. Ob obali škotske so bojna letala podnevi potopila GOOO tonsko tovorno ladjo. Druga ladja je bila z bombami hudo poškodovana. V severni Afriki živahno sovražno topniško streljanje na področju pri Solumu. Na ostalih odsekih bojišča nikakih pomembnejših bojev. letalski napadi na angleška letališča na otoku Malti so se uspešno nadaljevala. Dne 7. januarja je nekaj angleških letal v zgodnjih jutrnjih urah brez izbire bombardiralo kraje v zapadni Nemčiji in na obalnem področju severne Nemčije, škode ni bilo. Potopljena angleška ladja Berlin, 8. jan. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta poročajo, da so nemška bojna letala včeraj v bližini škotske obale napadla in potopila neko britansko trgovinsko ladjo od 6000 ton. Ne- 5 ka druga tovorna ladja s približno 3000 tonami je bila prav tako zadeta od letalskih bomb in hudo poškodovana. Izgube angleške vojne mornarice Berlin, 8. jan. u. Angleška admiraliteta je objavila izgubo matične ladje za letala »Audacity«, ki doslej ni bila navedena v nobenem službenem seznamu vojnih ladij. V Berlinu so mnenja, da gre v tem primeru za 14.750 tonsko matično ladjo za letala »Unicorn«, ki je bila potopljena pred dvema tednoma. Očitno se je admiraliteta poslužila v tem primeru prevare, da bi prikrila izgubo znane matične ladje za letala. Kar se tiče 690-tonskega rušilca »Kan-dahar«, ki je na Sredozemskem morju zadel ob italijansko mino, pripominjajo, da je ladja pripadala razredu »K. J. K.«, kateremu je pripadalo 16 najmodernejših angleških rušilcev, zgrajenih po letu 1939. Po angleškem priznanju, je bilo od teh že 5 potopljenih. Po priznanju angleške ad-miralitete je Anglija doslej izgubila 72 rušilcev s skupno 107.417 tonami. Končno je admiraliteta objavila, da je pacifiško brodovje izgubilo v zadnjih treh dneh tri podmornice, ki so prej pripadale nizozemski mornarici, in eno angleško podmornico. Resno svarilo nevtralcetn članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa v ,:Reichu" o sovjetski nevarnosti, ki grozi tudi Švici in švedski Berlin, 8. jan. u. Prihodnja številka znane tedenske revije *Das Reich« bo objavila važen Gobbelsov članek, ki se med drug'm dotika tudi zadržanja nevtralcev v tej vojni. Nemški propagandni minister piše v tej zvezi: Ako bi v svojem velikem nerazumevanju za sedanji splošni položaj imeli navtralci le nekoLko čuta za svojo bodočnost ali za svojo varnost, bi prav dobro vedeli, kaj jim je storiti. Ako se že nočejo boriti za Nemčijo, bi morali vsaj, če ne drugega, moliti za zmago orožja osi. Tola oni so očividno od Boga že obsojeni. Njih politična modrost se kaže samo tedaj, kadar se bližajo boljševiške revolucionarne brigade. Ker so pa te sedaj daleč, mislijo n. pr. Švedi in Švicarji, da si smejo dovoliti luk-suz, da se požvižgajo na nas. Samo glede ene stvari pa so si edini, namreč glede tega, da morejo samo oborožene sile Nemčije vojaško uničiti Sovjetsko zvezo. Ako bi bile sedanje izravnave vzhodnega boj'šča samo to, kar Jim skušajo prip sati Angleži in kar Švedi ln Švicarji z velikim veseljem ter vestno beležijo, (v resnic; gre za nekaj povsem drugega, namreč za prostovoljno izravnavo bojišča), bi se nevtralci prav v tem primeru ne mogli prav nič veseliti, temveč bi se morali bati, saj bi bili oni prve žrtve kupčije, ki jo je pred kratkim sklenil v Moskvi angleški zunanji minister Eden s Stalinom. Ribbentropov obisk v Budimpešti Budimpešta, 8. jan. d. Danes dopoldne ob 10.04 je prispel s posebnim vlakom v Budimpešto nemški zunanji minister v. Rib-bentrop. Na kolodvoru so Ribbentropa sprejeli in pozdravili predsednik madžarske vlade Bardossy skupaj s člani svojega kabineta, nadalje šef generalnega štaba madžarskega honveda Jagow, nemški poslanik v Budimpešti ter madžarski poslanik v Berlinu. Sprejema so se udeležili nadalje tudi japonski poslanik v Budimpešti, odpravnik poslov Italijanskega poslaništva ter poslaniki Slovaške, Rumunije. Bolgarije, Hrvatske in Finske. NemSkl zunanji minister v. Ribbentrop se bo v madžarski prestolnici i mudil dva dni. Ojacen pritisk proti Singapuru V spodnjem Peraku so Japonci sprožili novo ofenzivo — Velika pomorska bitka vzhodno od Filipinov SaJgon, 8. jan. d. Vesti, ki so prispele preko Singapura, potrjujejo, da so japonske čete pričele z novo močno ofenzivo v spodnjem delu Peraka na Malajskem polotoku. Japonski pritisk na britanske obrambne črte ;e silno močan in sodeiuje z japonsko pehoto tudi več močnih Mehaniziranih oddelkov. Informacije iz o-itan-skih virov potrjujejo že včeraj javijeni prodor japonskih oddelkov skozi britanske obrambne črte v spodnjem PeraKU. Japonski oddelki so tamkaj prodrli glono-ko v britanski obrambni sistem. Na tem bojišču, ki je zdaj glavno torišče jipon-skih vojaških operacij v smeri proti Singapuru, je zelo delavno tudi japonsko letalstvo, ki neprenehoma napada sovražnikove postojanke. Napad na ameriški oklopnici Saigon, 8. jan. u. Po vesteh, ki prihajajo iz San Francisca. je prišlo kakih 600 milj od filipinskega otoka Mindanaa do pomorske bitke med dvema ameriškima oklop-nicama in več japonskimi rušilci. Ena izmed ameriških bojnih ladij je bila baje potopljena, druga pa poškodovana. Baje so '^delovala v tej bitki tudi letala. Radio v San Franciscu ugotavlja, da sta bili angažirani v bitki ameriški okiopnici »Ne-v Mexico« in »Missisippi«. Oklopnici sta pluli proti Port Darwinu v Avstraliji, a so ju japonski rušilci izsledili in napadli. Japonski demanti Tokio, 8. dec. (Domei.) Informacijski odsek japonske admiralitete je objavil, da do danes opoldne ni prejel nobenega službenega potrdila o vesteh, ki se razširjajo iz tujih virov, češ da so bile neke japonske oklopnice hudo poškodovane od sovražnih sil v bližini filipinskega otoka Mindanao. Na črti štirih luk Poslednji organizirani odpor pred Singapurom — Wa-veSSov glavni stan na Javi » Berlin, 8. jan. u. Z Daljnega vzhoda poročajo: da so se Japonci izkrcali še na dveh točkah ob zapadni obali Malajskega skega polotoka, in sicer v Port Swetten-hamu in Kualj Selangorju, ki sta 40 od-nosno 50 km oddaljena od Kuala Limpura. Letalski napadi na Singapur se medtem intenzivno nadaljujejo. Po podatkih japonskih izvidnikov so bile vojaške naprave na angleškem oporišču že močno poškodovane. Japonski bombniki, ki napadajo Singapur, operirajo sedaj že z letališč v centralnih predelih Malajskega polotoka. Pri teh napadalnih poletih jih lahko že spremljajo tudi lovska letala. Med tem je genera Pownall, poveljnik Singapura izjavil, da so se njegove čete umaknile na takozvano črto štirih luk, ki so jih Angleži zgradili pred nekaj desetletji, ko so se še borili proti Indokitajcem. Ta črta gre približno od Kajanga do Se-rabanga, južno od Kuala Limpura. Tam se bodo skušale angic.".:.e čete ustaviti ln se upreti nadaljnjemu japonskemu pritisku. Kakor ugotavljajo tukajšnji politični krogi, se bo tam tudi odločila usoda Singapura. Ce Pownallu ne bo uspelo ustaviti pohoda japonskih motoriziranih kolon na tej zadnji" obrambni črti, bodo Japonci v nekaj tednih prodrli do Singapura in ga obkolili, tako da bo njegova usoda zapečatena. Berlinski krogi opozarjajo tudi na prisiljeni optimizem, ld je zavladal v Londonu glede na položaj na Malajskem polotoku. Znano je, da se genera Wavell in general Cangkajšek pripravljata na ofenzivo preti severnemu Taju, da bi tako Japonce prisilila, da ustavijo svojo ofenzivo proti Singapuru, da njihove sile na polotoku od severa ne bi bile izolirane. Simptcmatično pa je. da si je general Wa-vell ustanovil svoj glavni stan v Surabaji na Javi in ne v Singapuru. Singapurska obramba Stockholm, 8. jan. u. Ze odkar so se pričele vojne operacije na Pacifiškem ocep-je angleški tisk vedno znova opozarjal na silne vojaške naprave v Singapuru, tako da je vsa angleška javnost prepričana, da je Singapur nezavzetna trdnjava. Angleški tisk je očitno hotel na ta način le zmanjšati pomen vseh dosedanjih japonskih uspehov. Pacifiški Gibraltar je bil dejansko opremljen z vsemi možnimi obrambnimi sredstvi. Na področju Singapura od njegovih 728 kvadratnih kilometrov ni kvadratnega metra, ki bi ne bil zaščiten od topov in strojnic. Singapurska garmzija šteje 23.000 ljudi, ki so razmeščeni na raznih strateških točkah in skrbe zlasti za obrambo velikih ladjedelnic, bazenov in sploh vsega ogromnega pristanišča. Pomena Singapura so se Angleži zavedli že leta 1829, ko je Thomas Standford predložil angleški vladi podrobna poročila o položaju in vlogi singapurske luke glede na promet, ki se je pričel razvijati med Daljnim vzhodom in EvroDo. V zadnjih 15 letih so Angleži potrošili skupno nad 20 milijonov funtov .za vojaške naprave v Singapuru. Sedaj je singapurska luka vsa preprežena z minami. Sistemi minskih zapor se vlečejo od otoka do otoka in na vsakem otoku so urejene posebne trdnjave in topniške postojanke. Na sin-gapurskih pristaniščih je prostora za 150t» letal. Letališč je skupno 4. V podzemskih skladiščih za bencin, ki so obdana z jeklenimi oklepi, je prostora za poldrugi milijon ton bencina. S->dai je že vse ooe-ročje Singapura prepreženo s strelskimi jarki, utrdbami, protitankovskimi napravami, zaklonišč; in drugimi vojaškimi objekti. Poleg tega pa razpolaga Singapur še z veliko množino mobilnih obrambnih sredstev Prvi letalski napad na Bangkok Bangkok, 8. jan. (Domei.) Davi ob 1.10 lokalnega časa je tajska prestolnica Bangkok doživela svoj prvi letalski napad od Izbruha vojne na Pacifiku dalje Nad mesto sta priletela dva britanska bombnika, ki sta bombardirala stanovanjske okraje mesta. Več civilistov je oilo ubitih. Kolikor je doslej znano, je Skoda samo lažjega značaja. Med javnimi po- slopji, ki so bila zadeta od britanskih bomb. je tajska bolnišnica, francoska cerkev in pcs!op;'e Indokitajske fcanKe. Več bomb je padlo tudi na kitajski del mesta. Britanska letala so metala tudi za-žigalne bombe, ki so na treh krajih povzročila požare. Ogenj je bil povsod takoj obvladan. Napad na letališče v Birmi Tokio, 8. jan. (Domej). Mornariški odsek japonskega glavnega stana javlja, da je japonsko letalstvo v noči od 5. na 6. januarja napadlo sovražno letališče Min-galadon, ki leži 15 km severno od Ran-goona v Burmi. Razen tega letališča je japonsko letalstvo bombardiralo tudi še razne druge vojaške objakte. Na nekem mestu je bil povzročen požar prav izredno velikega obsega. V letalskih borbah s sovražnim letalstvom ie bilo 6 britanskih letal sestreljenih. Japonska letala so se vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Ofenziva v Hunanu šanghaj. S. jan. (Domei.) Japonske oborožene sile so odrinile čungkinške čete prav od trdnjave čangše. Te čungkinške četvfso sestavljale 32., 42. in 98. čuigkin-ško divizijo in sedaj beže v smeri proti Yunganšihu v pokrajinu Hunanu, kjer so se pričele zdai koncentrirati preostale sovražne sile. Japonske čete zdaj utrjujejo svoj obroč ekrog čungkinških čet pri Yunganš'hu. Rezultat japonske ofenzive pri Č2ngši, kolikor je bil znan do 6. januarja, je zelo povol en. Po okupaciji Čangše je ostalo na bojišču 2500 ubitih sovražnih vojakov. 130 kitajcev je bilo ujetih. Med zaplenjenimi vojnimi potrebščinami ;"e 5 težkih strojnic, 35 lahkih strojnic in 53 pušk. čangša Izpraznjena 6angh3j, 8. jan. d. štab japonskih oboroženih sil na osrednjem kitajskem bojišču je včeraj objavil, da so japonske čate po dovršenih nalogah spet izpraznile >oe-sto čangšo. V poročilu je rečeno, da so japonske čete žc do 4. januarja dosegle po- stavljene vojaške cilj?, tako da nadaljnja navzočnost japonskih sil v Cangii ni več potrebna. Zavezniški posvetovalni odbor v čungkingu šanghaj, 8. jan. d. Iz Cungkinga se je izvedelo, da je bil tamkaj osnovan tako zvani zavezniški posvetovalni odl>or, ki mu poleg čungkinških zastopnikov pripadajo tudi posebni pooblaščenci Velike Britanije in Zedinjenih držav. V poročilu iz Cungkinga je rečeno, da so v tem odboru rezervirana mesta tudi še za druge delegate držav, ki so v borbi proti osnim silam. Bombe na Corregidor Tokio, 8. jan. s. Japonski glavni stan je objavil, da letala japonske mornarice 4. in 5, t. m. napadla važne sovražne postojanke na utrjenem otoku Corregidor in v zalivu Mariveles. Letala so poškodovala vojno ladjo, ki je bila verjetno nosilka letal. Uradno poročilo pripominja, da je bila 4. t. m. lažje poškodovana japonska križarka in da se je neka japonska podmornica potopila v Pacifiku. Letalski napad na otok Ambon Bern, 8. jan. u. Preteklo noč je 8 japonskih h droplanov napadlo vojaške naprave na otoku Ambonu v južnem delu Filipinskega otočja. Japonska letala so odvrgla nanje kakih 20 bomb in nato v nizkem poletu še s strojnicami obstreljevala sovražne utrdbe. Škoda je precejšnja, bilo pa je tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Velik plen v Hongkongu Tokio, 8. jan. u. Glavni imperialni stan je nadalje objavil, da so japonske čete pri operacijah v Hongkongu zajele 13.864 sovražnih vojakov, med tem ko je sovražnik v bojih izgubil 2106 mož. Japonskih vojakov je v teh bojih padlo 752, ranjenih pa je bilo 1800. Pri operacijah je bilo nadalje poškodovanih 5 vojnih ladij in 26 trgovskih ladij, 559 sovražnih letal je bilo sestreljenih ali uničenih na tleh in sicer 416 lovcev in 143 bombnikov. Potopljenih je bilo 54 ladij, med njimi dva rušilca, ena podmornica, ena topničarka in 38 prevoznih ladij. Med zaplenjenimi vojnimi potrebščinami je med drugim 81 tankov in oklopinih avtomobilov, 206 topov, 2000 avtomobilov in nad 5000 topov, strojnic in drugega strelnega orodja. General Tcjo pri vladarju Tokio, 8. jan. u. Cesar je v sredo sprejel predsednika vlade Toja, ki mu je podal izčrpno poročilo o splošnem položaju. Avdijenca je trajala več ur. Bančni zavoči v šanghaju pod japonskim nadzorstvom šanghaj, 8. jan. (Domei.) Japonske vojaške oblasti v šanghaju so odredile, da se morajo likvidirati vsa sovražnim državam pripadajoča bančna podjetja. Ta odredba, ki jo je izdal japonski generalni štab v šanghaju. določa dal;'e, da bodo vse sovražne banke postopno zaprte v času od 8. do 11. januarja. Pozneje bodo ti bančni zavodi ponovno otvorjeni, toda pod japonskim nadzorstvom. Priprave za konferenco v Rio de Janeiru Argentina in Peru proti vzajemni južnoameriški intervenciji v vojni Tokio, 8. jan. (Domei.) Iz Buenos Aire-sa javljajo: čim so se zastopniki ameriških držav pričeli zbirati k panamerUki konferenci, katere otvoritev v Rio de Janeiru je določena na 15 januar'a, se je takoj pokazalo, da južnoameriške države z vel: ko nenaklonjenostjo in neodobrava-n'em gledajo na načrt vlade dominik inske republike, ki namerava na konferenci v Rio de Janeiru pozvati vse ameriške države k vzajemni napovedi vojne državam osnega bloka. Na ta način Je takoj postalo jasno, da v Rio de Janeiru ne bo sprejet noben drastičen ukrep proti osnim silam. Perujski zunanji minister Adolf Muro in čilski zunanji minister Juan Ro setti, ki sta včeraj z letalom dospeli v Buenos Aires, sta tako: izjavila, da ue bosta pristala na ukrep, kakor ga namerava predlagati vlada dominikanske republike. Perujski zunanji minister Kuro je k svoji izjavi pripomnil, da ni prejel nobenega službenega obvestila, da nameravajo v Rio de Janeiru predlagati kako resolucijo po načrtu dominikanske republike. Tudi argentinski zunanji minister Gui-nazu Je iz avil. da Argentina ne bo pristala na nikakršen intervencijski vojaški načrt ali kako drugačno akcijo vojnega značaja, ki bi kakorkoli zadevala neodvisnost Argentine ter bila v nasprotju z argentinsko politično, gospodarsko in finančno strukturo. Argentinski zunanji minister je obsodil nato tudi vojno napoved centralnoameriških drŽav osnim 3ilam s pripombo, da 'e ta vojna napoved r nasprotju'z določbami pakta, sklenjenega v Liml, ki določa za take primere vzajemne konzultacije. . , V poučenih krogih v Buenos Alresu izjavljajo. da namerava delegacija Urugvaja v Rio de Janeiru predlagati poseben statut, ki naj bi načelno določal, da so južnoameriške države v nevojskujočem se stanju. V istih krogih tudi naglašajo, da se praktično lahko smatra za povsem gotovo, da bo konferenci v Rio de Janeiru sledila še posebna konferenca generalnih štabov vseh ameriških držav ter da bodo na tej konferenci razpravljali o ukrepih za skupno obrambo ameriške celine, toda s strogo vojaškega stališča. Miroljubni načrti Argentine Buenos Aires, 8. jan. d. Argentinski zunanji minister Enrique Rulz Guinazu je včeraj priredil na čast zunanjim ministrom in delegacijam republik čile, Paragvaja in Peruja, ki so se na poti v Rio de Janeiro ustavile v argentinski prestolnici, velik banket, ki so se ga udeležili zastopniki diplomatskih zastopstev vseh ameriških držav, dalje vsi člani argentinske vlade, predsednika zbornice in senata ter mnogoštevilni drugi visoki argentinski državni funkcionarji. Na banketu je imel zunanji minister Ruiz pozdravni govor, v katerem je izrazil svoje zadoščenje, da so se zbrali v Buenos Airesu zunanji ministri držav, s katerimi je Argentina povezana po skupni zgodovini, ulc-menu in jeziku in s katerimi jo družijo skupni politični in gosprdarski interesi. Argentinski zunanji minister je nadalje podčrtal nujne potrebo regionalne gospodarske koordinacije ter je Izjavil, da mora biti Amerika kot dežela velikopoteznih dejan- ohranjena človeštvu za bodočnost ▼ miroljubnem delu. Madrid, 8. jan. s. Velik vihar divja nad Madridom že polnih 48 ur ln ovira ves promet v mestu. Povzročil je tudi vel ko škodo po drevju ln na strehah. V neki tiskarni je izbruhnil večji požar. Roosevelt žene Ameriko v propast Ljudstvo Zedinjenih držav naj bi žrtvovalo polovico vseli svojih dohodkov za piškavo britansko dedščino Berlin, 8. Jan. u. Roosevelt je torej napovedal, da bo poslal ekspedicijsko vojsko na vse strani sveta njen največji del pa da bo krenil na britansko otočje. To je dal govornik prav jasno razumeti, ko je govoril o življenjski važnosti te trdnjave. Pri tem si mora človek nujno misliti: ali muči Churchilla še vedno strah pred nemško invazijo in v tem primeru sam dopušča, da angleške sile na britanskem otočju same niso dovolj jake ali se bodo Zedinjene države s svojimi divizijami dokončno usidrale na otoku, ki naj bi po radikalni reformi Monroejeve doktrine postal glavno opori-š&e Zedinjenih držav na severnozapadnem Atlantiku. Morda pa bo tudi šlo za povsem nevešče vojščake, ki bodo s svojim številom samo dokumentrirali svojo navzočnost, ne da bi se niti preveč javno kazali, nekako tako, kakor se je to dogajalo v zadnji svetovni vojni na nekaterih odsekih bojišča, na katerih se je ameriška krvna žrtev omejila na kakih 10 mrtvih in 100 ranjenih Ni končno izključeno, — in ta domneva se zdi zelo verjetna — da se bo ameriški ekspedicijski zbor preselil v severno Irsko, da bi od tam mogel zaščititi in zajamčiti neodvisnost in svobodo vsega Irskega otoka. V ostalem pa nekateri komentarji ameriških listov, kakor to ugotavljajo v pristojnih berlinskih krogih, ne dopuščajo nobenega dvoma glede načrtov Bele hiše. Vsak izmed ekspedicijskih zborov, bo po tem pisanju moral izvršiti svojo posebno nalogo, pri čemer ne bo smel izgubiti iz vida življenjskih interesov Zedinjenih držav. Seveda se bodo Rooseveltovi vojaki, piloti in mornarji borili na vseh kontinentih in na vseh bojiščih proti skupnemu sovražniku in torej za skupno stvar, toda istočasno bodo morali poslušati kategorična navodila iz VVashingtona. Glavno pri tem bo, da si zapadni kontinent tudi v najslabšem primeru ne zlomi kosti in se polasti vsaj britanske dedščine. Po mnenju berlinskih krogov je mogoče nadalje sumiti, da astronomske številke, ki jih je glede oborožitve nakazal Roosevelt, niso imele samo tega namena, da bi povečale utvare onih, ki se hočejo ali morajo udajati iluzijam, temveč tudi za to. da bi bil s tem podan ekvivalent za velike zastavne pravice, ki naj bi bile priznane Zedinjenim državam v bližnjih mesecih. Zanimivo je, da nekateri listi že poskušajo ugotoviti, koliko bi veljalo onih 60.000 letal, 45 000 tankov in 20.000 protiletalskih topov ter končno 8 milijonov ton brodovja, ki jih je za letos napovedal Roosevelt, a tudi koliko bi veljalo onih 125.000 letal. 75.000 tankov, 35.000 protiletalskih topov in 10 milijonov ton brodovja, ki jih je Roosevelt napovedal za leto 1943. Na ta način izračunana cena te proizvodnje daje številke, ki vzbujajo strah, da bi za njih kritje bilo potrebno bogastvo vsega britanskega imperija. Nadaljnja važna Rooseveltova izjava je ona, v kateri poudarja, da se Zedinjene države ne smejo preveč zanašati na čas, ako kočejo zmagati. Tako je sam priznal, da so že doseženi uspehi osnih sil in Japonske neprimerno bolj odločilni od vojnega potenciala, ki bi ga mogle pripraviti severnoameriške industrije. V ostalem je v Roosevelt ovem oborožitvenem programu še vedno govora o tekočem letu kot o letu pri- prav za bodoča leta. Jasno je, da Roosevelt ne vidi, kako naj bi zavezniki zmagali v tej vojni. Njegov govor dejansko odkriva izredno velik pesimizem. Edino zares konkretno dejstvo je, da bo moralo ameriško ljudstvo doprinesti ogromne finančne žrtve. Namesto, da bi spravilo v žep ogromne vojne dobičke, bo moralo žrtvovati polovico nacionalnih dohodkov, to je celih 56 milijard dolarjev na leto. Pomanjkanje sladkorja v Zedinjenih državah Sanghaj, 8. jan. (Domei.) Po vesteh iz New Yorka so se na ameriških borzah opustili tečaji sladkorja Vzrok je treba iskati v razvoju vojaškega položaja na Daljnem vzhodu Dovoz sladkorja & Filipinov, s Havajskega otočja in z Jave v Zedinjene države je docela prenehal, informacije iz New Yorka potrjujejo govorice, da namerava ameriška vlada v kratkem izdati odlok o racionlranju potrošnje sladkorja, ker se je zmanjšal tudi uvoz sladkorja s Kube. Tudi Avstralija pod ameriško kontrole Berlin, 8. jan. u. Veliko pozornost je zbudila vest, da je avstralska vlada odstopila Zedinjenim državam Port Darwin ob severni avstralski obali, tako da se ga bodo lahko posluževale njihove vojne ladje in letalske sile. Nemški listi živahno komentirajo to vest in beležijo, da je avstralska vlada odstopila svojo najvažnejšo vojno luko Zedinjenim državam, ne da bi o tem pravočasno obvestila londonsko vlado. Avstralija se je na ta način odtegnila delokrogu generala Wavella in se praktično spremenila v 49. severnoameriško državo. »Zwolfuhrblatt« pravi, da je bil Churchill v Washingtonu glede te stvari postavljen pred dovršeno dejstvo. Anglija je morala v zadnjem času sploh pristati na široke koncesije v prilog Zedinjenim državam. Odpravile so se carinske meje med Kanado in Zedinjenimi državami. tako da je praktično prenehala angleška oblast nad ameriškim dominjonom. Sedaj je še Avstralija zaplavala v ameriške vode. Prikrit pritisk na Irsko Stockholm, 8. jan. s. Londonski poročevalec lista »Dagens Nyheter« poroča, da je vzbudil napovedani prihod ameriških čet v Anglijo, čeprav niso še znane konkretne naloge ameriškega ekspedicijskega zbora, vrsto raznih ugibanj in domnev i v tisku i v javnosti. Medtem ko se na eni strani podajajo primere s podobno ameriško eks-pedicijo leta 1917. in se poveličuje simbolični pomen tega sodelovanja, je na drugi strani mnogo ljudi, ki vlačijo na dan fantastične načrte o invaziji evropskega kontinenta. Nič manj naivna ni domneva, da bodo te čete branile Irsko v primeru napada osi nanjo. Dejstvo, ki ga daje londonski poročevalec švedskega lista dobro razumeti, pa je, da skušajo z vsemi mogočimi srel-stvi pripraviti Irsko, da bi se odpovedala svoji nevtralnosti in bi zaveznikom stavila na razpolago svoja oporišča. Japonsko čaščenje pokojnih čaščenje prednikov je ena izmed največjih vrlin japonskega naroda. Iz nje izvira japonska narodna morala. Da je vsak človeški nagib ali čin delo bogov in da postajajo vsi mrtveci bogovi, to sta osnovni misli japonskega bogočastja, š i n t o i zm a. Pomisliti moramo seveda, da ne pomenja izraz » k a m i «, dasi ga prevajamo z besedama božanstvo ali bog, tistega, kar pomenja v našem jeziku. Niti nima pomena, ki bi odgovarjal starodavnim nazorom Grkov in Rimljanov. V izvenver-skem smislu znači » k a m i« nekaj nadrejenega, višjega, odličnega, v verskem pa človeškega duha, ki je po smrti dosegel nadnaravne moči. Mrtveci so »sile nad nami«, »višji«, — »kamiji«. To je pojmovanje, ki zelo naliku-je modernemu spiritualističnemu nazoru o duhovih — samo s to razliko, da šinto-istčna ideja ni v nobenem oziru demokratska. »Kamiji« so duhovi zelo različnega dostojanstva in oblasti. Pripadajo hierarhiji duhov, ki je enaka hierarhiji starodavne japonske duše. Čeravno v gotovih ozi-riii bistveno prekašajo ljudi, jim vendar morejo ti povzročiti radost ali žalost, jih zahvaljevati ali žaliti — včasih morejo celo izboljšati njihov duhovni položaj. Zato ni posmrtno čaščenje Japoncev samo nekaj navideznega, temveč je nekaj istinitega. Pogostokrat je več odličnih državnikov ah častnikov neposredno po smrti pomaknjenih v višji čin. In pogostokrat lahko čitate v uradnem listu, da je Njegovo Veličanstvo izvolilo podelit: red vzhajajočega sonca druge vrste generalnemu majorju baronu temu in temu, ki je nedavno preminul... Tak vladarski čin se ne sme smatrati le za formalnost, ki naj počasti spomin hrabrih m domoljubnih mož, pa tudi ne samo kot odlikovanje pokojnikove rodbine. Tak čin je v svojem bistvu šintoističen in priča o globokem čutu za razmerje med vidnim in nevidnim svetom, ki je za Japonsko med vsemi civiliziranimi državami najbolj značilen. Japoncu niso mrtveci nič manj realni kakor ž-vt ljudje. Udeležujejo se vsakdanjega življenja ljuli ter delijo z njimi najmanjšo žalost in najponižnejše veselje. Navzočni so pri družinskih obedih, skrbe za blaginjo gospodarstva, pospešujejo napredek svojih potomcev ter se ga radujejo Brez njih ni nobenega slavnostnega izprevoda, nobene slavnosti šintoizma, nobene vojaške igre in nobene teh zabav, ki so namenjene osobito njim. In splošno je japonsko mnenje, da se radujejo nad njim namenjenimi darovi ali nad podeljenimi odlikovanji. • Na Japonskem "vstvo na^nroti pokojnikom povsem drugačno ko naše. To je čuvstve hvaležne in spoštljive ljuba vi. Med vsemi čuvstv plemena je mori a najgloblje in najsilnejše to čuvstvo ki urejuje zlasti narodno življenje in oblikuje značaj naroda K njemu spada patriotizem. Od njega zavisi otroška ljubav. V njem kore- nini rodbinska ljubezen. Na njem temelji zvestoba. Vojak, ki s klicem; »Tejkoku manzai!« — premišljeno zavrže svoje življenje, da napravi v bitki prosto pot svojim tovarišem; sin ali hči, ki žrtvuje brez godrnjanja vso radost svojega života za morda nevrednega ali celo brezsrčnega roditelja; pristaš, ki rajši ostavi prijatelja, družino in imetje, kakor da bi prelomil besedo, ki jo je bil pred leti dal svojemu, zdaj v uboštvu živečemu voditelju; žena, ki se slovesno odene v belo (žalno obleko), odšepeče molitev in si prebode z mečem grlo, da popravi krivico, ki jo je njen soprog prizadel kakemu tujcu — vsi ti slede volji nevidnih prič in slišijo njih odobravanje. Celo v skeptičnih študentih novega po-kolenja živi to čuvstvo med mnogimi razvalinami vere in še vedno se oglašajo stare misli: »Nikdar ne smemo svojim prednikom delati sramote!« Ali pa: »Naša dolžnost je, da častimo svoje prednike!« * Daljni vzhod je že v pradavnih časih učil, da je preprostost življenja moralna dolžnost. Zakaj čaščenje prednikov je razvilo in vzgojilo tisto svetovno čuvstvo človečnosti, ki nedostaje nam, ki pa ga bomo morali vzbuditi kdaj pozneje, že samo zaradi tega, da se izognemo uničevanju. Dva izreka Ijejasuja pojasnjujeta mišljenje vzhoda. Ijejasu je bil največji japonski vojskovodja in državnik iz rodu Tokugava. Živel je okrog leta 1600. Nekega dne je lastnoročno snažil in čistil stare in prašne svilene hakame ali hlače. »Kar tu delam,« je rekel služabniku, »ne storim glede na vrednost oblačila samega na sebi, marveč, ker mislim na to, koliko je treba, preden je bilo to oblačilo izgotovljeno. V njem je trud neke uboge žene in to je tisto, zaradi česar ga cenim. Ako pri uporabi kakšne reči ne mislimo na to, koliko časa ln truda je bilo treba, da se je izgotovila, potem nas ta nedostatek preudarnosti stavlja na isto stopnjo z zverjo.« In zopet ga v dneh njegovega največjega bogastva slišimo, kako graja svojo ženo, ki ga hoče prevečkrat opremiti z novimi oblekami. »Ce pom.slim,« je ugovarjal, »na množice okrog sebe in na pokolenja, ki pridejo za menoj, se čutim dolžnega, štediti njim v prid z vsem, kar je v moji posesti.« Ta duh preprostosti na Japonskem Se ni izginil. Kljub ogromnemu premoženju, ki ga premore carski dvor v Tokiju, živita cesar in cesarica v samoti svojega zasebnega stanovanja še vedno tako preprosto kakor njuni podložniki in olajšujeta z večino svojih prejemkov ljudsko bedo. Pričujoče podatke smo povzeli iz »Knjige o Japonski«, ki jo je po Lafeadiu Hear-nu priredil za Slovence Jan Baukart in smo nanjo že nedavno opozorili, ker nudi zelo pester m zanimiv vpogled v življenje vsega japonskega naroda. Rojstni dan Vladarice Rim, 8. jan. s. Na današnji rojstni dan Nj. Vel. Kraljice in Cesarice so razobešene zastave po vseh mestih in vseh krajih Italije, da tako manifestirajo navdušenje vsega Italijanskega naroda za visoko vladarico. Kraljica ln cesarica je ob tej priliki sprejela številne brzojavne čestitke visokih osebnosti. Grof Ciano o pomenu Albanije Rim, 8. Jan. u. Zunanji minister grof Ciano je za prvo številko albanske izdaje tednika »Tempo« napisal članek, v katerem pojasnjuje nastanek in razvoj zveze med Italijo in Albanijo. Pri tem je obeležil tudi pomen te zveze za novo Evropo. Minister Host Venturf v Berlinu Berlin, 8. jan. d. V Berlin je dopotoval italijanski prometni minister Host Venturi v spremstvu visokih uradnikov svojega ministrstva. Visoki italijanski gost se bo v Berlinu mudil več dni. Nemški diplomat pri argentinskem državniku Buenos Aires, 8 jan. s. Nemški poslanik von Hermann je včeraj popoldne obiskal argentinskega zunanjega ministra Guinazua, da bi se poslovil od njega pred svojim odhodom iz Rio de Janeira. Nemški poslanik bo odpotoval v Berlin proti koncu prihdnjega tedna, da proča svoji vladi. Nemški in japonski akademski kongres na Tirolskem Innsbruck, 8. jan. d. Navzlic vojni je »Nemško-japonsko društvo« tudi letos organiziralo četrti akademski kongres, ki bo združil v študijskem delu in športu pripadnike nemških in japonskih akademikov Kongres se je pričel v sredo v Sankt Chri-stofu na Tirolskem z otvoritvenim govorom tajnika japonskega poslaništva v Berlinu Yabusija in predsednika japonskega akademskega društva v Nemčiji prof. Ko-morija. Kongres se bo v prvi vrsti bavil z organizacijo sodelovanja nemških in japonskih študentov. Ostra obsodba bivšega danskega poslanika Kodanj, 8. jan. d. Danska vlada je snočl zvečer objavila izjavo, v kateri ostro nastopa proti bivšemu danskemu poslaniku v Washingtonu Henriku Kauffmannu, ki je bil odslovljen že v aprilu 1941. V vladni izjavi je rečeno, da je bil poslanik Kauff-mann odslovljen zaradi tega, ker je zlorabljajoč kraljevo ime svojevoljno sklenil z ameriško vlado dogovor o organizaciji ameriškega oporišča na Gronlandiji. Medtem je Kauffmann deloval tudi še na razne druge načine, da bi ustvaril med Danci razdor ln pripravil danski vladi čim večje težave. V izjavi se kot potvorba najostrej-še obsoja tudi Kauffmannova Izjava, da bi bila danska vlada, ako Danska ne bi bila zasedena, pripravljena podpisati solidarnostno izjavo z dne 3. januarja letošnjega leta, če hi ji tega ne preprečila nemška vlada. Vladna izjava nato navaja, da Kauffmann operira z utvaro, ako govori o »svobodni Danski«, ki naj bi bila različna od prave Danske. »Res je, da je naša država zasedena od nemških čet,« zaključuje vladna izjava, »res je, da ta zasedba nalaga določene omejitve naši svobodni trgovini, toda mimo tega se nikjer ne dotika osnovnega pojma o državi. Danska je in ostane zmerom Danska.« Angleški napadi na francosko Somalijo Bern, 8. jan. u. Iz Vichyja poročajo, da je agencija »Havas« (OFI) objavila naslednji komunike: Angleži so začeli z novim sovražnim delovanjem proti obali francoske Somalije. Doznava se iz Džibu-tija, da so britanska letala s strojnicami obstreljevala obmejno postajo v Loyadi, in sicer 20. in 23. decembra, ono v Kokholu Oblak se je utrgal nad Rio de Jancirom Rio de Janeiro, 8. jan. s. V noči na sredo se je nad brazilsko prestolnico utrgal oblak in je bila večina mestnh okrajev poplavljena. Mnogo stanovanjskih hiš se je zrušilo. Bilo je tudi več človeških žrtev. Ceste na periferiji mesta so bile na več krajih pod vodo. Promet v mestu in železniški promet sta bila obnovljena šele včeraj popoldne. Znameniti botanični vrt v Rio de Janeiru je bij hudo poškodovan. Iz podobnih vzrokov je bil že pred leti dalje časa zaprt Odločna borba proti črni borzi v Franciji Pariz, 8. jan. d. Ljudsko sodišče v Parizu je izreklo prve obsodbe proti trgovcem na črnih borzah. Prisojenc so jim bile eks-emplarične zaporne kazni. Sedem obtožencev je bilo včeraj obsoienih na dosmrtno prisilno delo zaradi izdelovanja in razoeča-vanja potvorjenih živilskih nakaznic. Takih izkaznic je bilo 15.000. Nerazpoloženje v Birmi Sanghaj, 8 jan. (Domel.) Iz Ranguna poročajo, da je med prebivalstvom vzouca-la zelo'veliko nerazpoložen;'e vest, da nameravajo britanske vojaške oblastvi dovoliti kitajskim četam Iz Cungkinga razmestitev svojih garnizij v Birmi. Preoival-stvo v Birmi se boji. da utegne ta sklep britanskih vojaških oblastev razširiti vojno prizorišče tudi še na Birmo, kar bi enačilo opustošenje birmskega poljedelstva, od katerega dežela v glavnem živi. Prebivalstvo Indije Sanghaj. 8. jan. d. Iz pravkar objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da znaša celokupno prebivalstvo Britanske Indije po zadnlem Štetju nad 390 mHilo-nov duš Iz tega je razvidno, da se v zadnlem desetletju prebivalstvo IndHe pomnožilo za 15 odstotkov ter se naglo bliža številu 400 milijonov. Vanadij Med redkimi kovinami, ki so nujno potrebne za izdelovanje jekla in se prida-jajo jeklu v majhnih količinah, zavzema poleg mangana, kroma, niklja, silicija, titana, volframa in molibdena važno mesto vanadij. Ta kovina se doslej v Evropi sploh ni pridobivala. Leta 1938. je odpadla približno polovica svetovne produkcije na Zedinjene države. Mehiko in Peru, druga polovica pa na jugozapadno Afriko in Ro-dezijo. Ker pa se ta redka kovina nahaja v razmeroma majhnih količinah tudi v raznih drugih rudninah in tudi v ostankih mineralnega olja, so v Italiji z uspehom pričeli pridobivati vanadij iz gorilnih ostankov v kotlih, ki se kurijo z nafto (zlasti na ladjah) in iz gorilnih ostankov industrijskih naprav. Tako je v kratkem času uspelo pridobivanje kovinskega vanadija v razmeroma znatnih količinah Letna priozvodnja vanadijevega koncentrata znaša sedaj okrog 50.000 ton. Te koncentrate predeluje družba »Azienda Minerali e Metalli Italiana«. ki je nedavno še povečala svoje naprave. Tudi Nemčija je na tem področju dosegla že znatne uspehe. V Nemčiji pridobivajo vanadij iz Tomaževe žlindre in je družba »I. G. Farbenindustrie« izdelala poseben postopek za pridobivanje Vanadij pridobiva na ta način družba »Vana-dium« v Berlinu, ki pripada koncernu »I. G. Farbenindustrie«. V kratkem pri-čakuiejo. da bo Nemčija dosegla popolno oskrbo na področiu vanadija. Težkoče pri oskrbi z vanadijem pa so nastooile v Zedmienih državah, kier so morali zaloge in tekočo produkcijo te kovine rezervirati izkliufno za oboroževalno industrijo Po amerišk;h podatkih znpša trenotna potreba ameriške industriie 5.9 milijona funtov, medtem ko je računati le z dobavo 3.7 milijona funtov. Gospodarske vesti = Podeželski detajlisti in racioniranje tekstilnega blaga. V mnogih podeželskih krajih si majhni detajlisti nabavljajo zalogo pri večjih detajlstih v mestu. Predpisi za racioniranje tekstilnega blaga pa predvidevajo nabavo na podlagi nabavnic (ki jih izda Trgovinsko-industr jska zbornica) le pri grosistih. Ker pa je potrebno, da se malim detajlistom pomaga in olajša delo, lahko sedaj mali detajlisti dobe od trgov nsko-industrijske zbornice namesto nabavnic, ki dajejo pravico nakupa le pri grosistih in pri producentih, nakupne bone za ustrezajoče število oddanih točk, tako da si lahko zalogo tudi naprej oskrbujejo pri dosedanjih detajlistih. = Nakazovanje prihrankov delavcev iz Ljubljanske pokrajine, ki so bili zaposleni v obmejnem ozemlju Nemčije. Kakor poročajo nemški listi, je sedšj podana možnost za hitrejši predodkaz prihrankov delavcev iz Ljubljanske pokrajine, ki so zaposleni v obmejnem novem ozemlju Nemčije. Predodkaz vršijo podružnice zavoda Kreditanstalt-Bankverein v Mariboru, Celju in Kranju ter podružnica zavoda Lan-derbank v Mariboru. = življenjski stroški na Hrvatskem. Po uradnih ugotovitvah je znašal indeks "življenjskih stroškov na Hrvatskem v decembru 228 točk, nasproti 227 v novembru. Ker je indeks sestavljen na podlagi cen v avgustu 1939 ob izbruhu sedanje vojne (indeks za avgust 1939 enako 100) nam indeksna številka za december pove, da so bili v tem mesecu življenjski stroški na Hrvatskem za 128% višji nego v avgustu 1939. Najvišji je indeks strošKov za oblačila, ki znaša 261 točk; indeks stroškov za živila znaša 248 točk, za kurjavo 185 točk in za stanovanje 160 točk. = Francosko-španski klirinški sporazum. Med Francijo in Španijo je bil sklenjen gospodarski sporazum, ki vsebuje tudi nove določbe o klirinškem plači luem prometu. Z novim sporazumom je povišan klirinški tečaj za francoski frank na 25 pezet za 100 frankov, medtem ko je doslej veljal tečaj 21 pezet za 100 frankov. Novi sporazum predvideva tudi razširjenje medsebojne blagovne Izmenjave, za kar bo skrbel poseben stalni francosko-španski gospodarski odbor. = Francoski državni proračun za leto 1942, predvideva dohodke v višini 80 milijard frankov (po proračunu za leto 1341 68.2) in izdatke v višini 105.5 milijarde frankov (97), tako da znaša primanjkljaj v rednem proračunu 25.5 milijarde lrar.-kov (28.8). Posebej so predvideni Izreoni izdatki v višini 33 milijard frankov (37.3). Dejanski redni in izredni izdatki se cenijo za preteklo leto na 125 milijard frankov. K temu pa je še prišteti plačilo zasedbenih stroškov za nemško vojsko v višini 130 milfard in 20 milijard za financiranje nemško-francoskega kliringa. Tako so znašali lani celotni izdatki francoskega državnega zaklada 275 milijard. V letu 1941. je zakladni urad kril primanjkljaj predvsem z najemanjem notranjih posejil, deloma pa z zadolžitvijo pri Francoski banki zlasti za zasedbene stroške, kar ;ie povzročilo v teku lanskega leta povečanje obtoka bankovcev za 45 milijard frankov (za 20%). medtem ko se je obtok v letu 1940 povečal za 75 milijard frankov. — S , 1. januarjem je bila predvidena izdaja druge oblačilne karte v Franciji. Izdaja te J karte pa je bila preložena na konec januarja. Uradno pojasnilo poudarja, da so trenotno možnosti za oskrbo francoskega prebivalstva s tekstilnim blagom zelo j majhne. Francija je prej krila 90% svoje potrebe v tekstilnih surovlnan lz inozemstva, kar je sedaj zaradi blokade onemogočeno. Povečanje domače proizvodnje tekstilnih surovin je sicer napredovalo, toda to je šele majhen del normalne potrebe. S konopljo in lanom je krito 40% potrebe Proizvodnja umetne svile in celulozne volne se je lani dvignila za 65->/0 in je dosegla letnih 50.000 ton, kar pa krije le eno šestino normalne potrebe. Predvideno povečanje produkcfskih naprav ovira pomanjkanje gradbenega maferiala. Pri izdaji nove oblačilne karte bodo upoštevali produkcijske možnosti in obstoječe zaloge. Zato je v teku popis vseh zalog ln utrotov^tev produkcijske možnosti. — Srbska Narodna banka otvarja nove podruinlce. Kakor smo ie poročali, je bilo s posebno uredbo ozemlje Srbije razdeljeno na 14 upravnih okrožij. Te dni so bili imenovani tudi prvi okrožni načelniki in njih pomočniki. Sedeži novih okrožij so naslednji: Beograd. Valjevo, Zaječar. Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, Leskovac, Cuprija, Niš, Požarevac, Užice, Sabac, Kosovska Mitrovica in Veliki Bečkerek. Glede na gornjo upravno razdelitev je srbska Narodna banka sklenila, da bo ustanovila na sedežih novih okrožij podružnice, če tam še ne obstojajo. Te podružnice naj olajšajo denarni promet in pripomorejo k uvedbi brez gotovinskega denarnega prometa. Srbska narodna banka ima sedaj poleg centrale podružnice v Velikem Bečkereku. Sabcu. Nišu, Kragujevcu, Uži-cah Pančevu in Vršcu. Z januarjem sta bili ustanovljeni podružnici v Zaječariu in Kosovski Mitrovici, za tem pa bodo ustanovljene ostale podružnice (Valjevo, Kraljevo. Kruševac, Leskovac. Cuprija in Požarevac). Tako bo Narodna banka zastopana s centralo in podružnicami na 16 mestih v Srbiji. Bolgarski finančni minister Bojilov je v Sobranju orisal finančni gospodarski položaj Bolgarije in med drugim omenil, da se cenj narodno premoženje Bolgarije skupaj s priključenimi področji na 500 milijard levov. Narodni dohodek bo znašal sedal 75 do 100 milijard levov na leto. Povišanje proračuna je v skladu s povečano gospodarsko močjo Bolgarije. Notranje posojilo v višini 3.5 mdijarde levov, ki je največje v finančni zgodovini Bolgarije, je bilo pre-vpisano. = Zagrebški mestni proračun. Iz Zagreba poročajo, da je državni zakladni urad odobril mestni proračun za leto 1942., ki znaš? skupno z mestn:mi podjetji 507 milijonov kun. Novi proračun je v primeri z dotedanjim proračunom povišan za okrog 20%. Osebni izdatki so narasli na 22%, stvarni izdatki pa za 19%. Proračun obče uprave znaša 247 milijonov, proračun mestnih podjet j pa 260 milijonov. Od proračuna mestni podjetij odpade na elektrarno 148 milijonov, na plinarno 53 in na vodovod 24 milijonov. = Nemški obroki živil v svetovni in sedanji vojni. Nemški ministrski svetnik dr. Clauss, primerja prehrano nemškega na-j roda v svetovni in sedanji vojni ter ugo-i tavlja, da so bili obroki v tretji zimi sve-! tovne vojne žre bistveno znižani. Tako je I znašal obrok kruha v Nemčiji leta 1916 le i 2000 gramov (medtem ko zniša sedaj j 2250), obrok mesa je znašal leta 1916 le 250 (sedaj 400) in obrok masti 122 gramov (sedaj 270). Naše gledališče DRAMA Petek. 9. jan., ob 17.: s-Hamlet« Red B. Sobota, 10 jan., ob 17.30: »Boter Andraž.« Izven. Znižane cene Nedelja, 11. jan.: ob 14.: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Ro-kovnjači, Izven. Klasično dubrovniško komedijo Marina Držiča »Boter Andraž« bodo igrali v soboto izven abonmaja po znižanih cenah. Uprizoritev te komedije je nadvse zanimiva, ker je našla v prevodu in predelavi prof. Rupla izredno posrečeno slovensko lokalizacijo. Starinska slovenščina, v kateri je pisal baročni pisatelj Janez Svetokri-ški, daje delu poseben čar. Režiser in in-scenator: ing. arch. B. Stupica. ' Glede na veliki naval, pri zadnji uprizo-| ritvi P. Golieve mladinske igre »Peterčko-i ve poslednje sanje«, od katere je moralo oditi veliko število občinstva, ki ni dobilo j vstopnice, bodo ponovili to lepo in poetično božično bajko v nedeljo ob 14 uri po zelo znižanih cenah. OPERA Petek. 9. jan., ob 17.: iPles v Operi.« (Opereta.) Premiera. Red Premierski. Sobota, 10. jan.: ob 17.: Prodana nevesta. Red A Nedelja. 11. jan.: ob 15.: Ples v Operi. (Opereta). Izven Danes bo premfera Heubergerjeve operete v treh dejanjih »Ples v Operi« za red Premierski. Ta ljubezniva, humorna in resnično zabavna opereta je posneta po učinkoviti veseloigri »Rožnati domini«, katere avtorja sta Viktor Leon in Vvraldberg. Zvijače dveh mladih žena, ki hočeta preizkusiti zvestobo svojih zakonskih mož ter jih povabita v ta namen anonimno na ples v Operi ter posledice preizkušnje, tvorijo vsebino libreta. Peli bodo: Zupan, P. Juvanova, Sladoljcv, M. Sancin, Polajnarjeva, B. Sancin. Barbičeva. Pcličeva, Koširjeva in Pia-neeki. Dirigent: D. žebre. režiser: E. Fre-lih. V soboto bodo peli za red A komično opero B. Smetane »Prodana nevesta«. To mikavno delo si je osvojilo s svojo cvetočo melodiko, razgibanimi ritmi in sočno in-strumentacijo vse ^'etovne odre. Odlikuje ga tehnična popolnost, svojevrstnost pa mu dajejo folklorni motivi. V naslovni partiji Vidalijeva, ki šteje to partijo med enega svojih najlepših uspehov, v tenorski partiji Franci, v partiji Kecala — Betetto, Vašek — Banovec. ki so pripomogli vsak svojim umetniškim kvalitetam odgovarjajoče, velik del k uspehu te predstave. Dirigent: D. žebre. režiser: C. Debevec, koreo-graf: inž. P. Golovin. Opera pripravlja uprizoritev Gluckove opere »Orfej in Euridika« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Žcbreta in v režiji Cirila Debevca. Naslovni partiji bosta peli Golobova in Vidalijeva. Amorja — Kuše-jeva. Koreograf: ing. Golovin. Zgled za Angleže R-'m, 8. jan. u. Churchiilova gospa je obiskala dekliški dom ministrstva za prehrano, v katerem žive dekleta, ki so zapustila svoje domove, da bi se posvetila delu v tovarnah orožja. Churchiilova gospa je tem dekletom spregovorila nekaj besed in v svojem govoru dejala med drugim »Vem, kako je vsem pri srcu ruska stvar. Pred nami je vzgled, ki ga moramo vsi posnemati.« Madrid, 8. jan. s. Špansko javno mnenje Je polno ogorčenja spričo angleškega in sovjetskega dogovora. Besede, ki Jih je zapisal londonski »Times«, da mora biti namreč Sovjetska Rusija zgled, ki zasluži, da ga posnema vsa Evropa, smatrajo za žali* tev človeškega dostojanstva. Odgovorni možje v Londonu in Washingtonu poudarjajo listi, so odvrgli krinke in postavili evropske narode pred veliko nevarnost. Bolgarija po dveh vojnih napovedih Sofija, 8. januarja Nemški radio in nemški tisk sta ae zadnje dni izčrpno pozabavala z odhodom bivšega ameriškega poslanika iz Sofije. Poročila pravijo, da se je ppslanik Earle izkazal v Sofiji še zlasti ob svojem odhodu kot hud človek, ki pa je znal odpeljati s seboj veliko premoženje. Ko je bolgarska vlada sporočila vojno napoved Ze-dinjenim državam, je bil sila razburjen in je zagotavljal, da bo »Bolgarija zbrisano z zemljevida«. Potem je baje hotel v svoji razburjenosti kar streljati iz stanovanja, pa je bil zadržan. Sofijo je zapustil s i o-sebnim vlakom, s katerim se je odpelja. v Carigrad. Tam so bili zanj naj v i pro stori v elitnem hotelu V spremstvu ame riškega diplomata, pravijo nemška poro čila, niso bili samo trije dragoceni žlahtni psi, marveč tudi nekaj dam iz co fijskega nočnega življenja. Gospod Bari* je pripeljal s seboj 38 velikih kovčegov, v katerih je imel številne dragotine, zla', denar, dragoceno kožuhovino in mncgc dragocenih cerkvenih podob. Listi pourv-Ijajo, da je Earle pred svojim odhodom iz Sofije izražal številne pretnje. Tako je ponovno zagotavljal znancem, da bosta Metliško pismo Metlika, 7. januarja Ob letošnjih božičnih praznikih, ki se te dni zaključujejo z unijatskim božičem, je zagrenila našo blagočutnost mimo drugega smrt, ki je zlotvorno zamahnila po starih koreninah, razpletenih široko v domačo žemljico, ki jih je gojila in dojila kot dobra majka svojo verno deco. Na Hribu je umrl v 86 letu svoje dobe stari Jože Nunar, ki si je baš s podporo svojega vrlega zeta Poljaka dogradil novo ljubko hišico, ki pa se je le dve pomladi grei na soncu pred njo, uživajoč hlad košatih jablan. Bil je Nunar pol meščan, pol kmet, kakor je večina naših mož, ki morajo s trudom in znojem skrbeti za svoj dom in rod. Vsakega zase je premalo, a oboje skupaj komaj zadošča za skromno preživljanje, da se rodna streha ne sesuje. Nunarjeva hiša stoji na vznožju vinorodne Veselice. V prejšnjih letih je skrbni gospodar premnogokrat poslušal vesele popevke, ki so se oglašale izpred zidanic kot vriskajoča napoved zadostnih in gostoljubnih vinogradnikov. In kakor so sedaj zamrle te znanilke dobre volje in blagih src, tako je tudi starega Nunarja zajela gluha noč pri Sv. Roku. Popotniki z Veselice v mesto in obratno ne bodo nič več srečavali resno-častiljivega lica starega moža, ki je imel za vsakogar dobro in prijazno besedo, kdorkoli je stopil poleg njegovega doma. Kmalu za njim se je za zmeraj poslovil od nas v isti starosti kakor Nunar meščan in kolarski mojster Anton Sušeč, do kraja izčrpan od dela in napora, ki sta ga spremljala od mladih nog do groba. Sušeč je bil v svojem obrtu odličen strokovnjak, ki je slovel po svoji poštenosti, po svojem tihem in možatem značaju. Bil je zvest član gasilskega društva skoraj od prvih let, ko je bilo v Metliki ustanovljeno (leta 1869). Aktivno je delal vsekdar, kadar je kje v mestu ali okolici splehetal rdeči petelin na strehi. Gasilci so svojega dobrega tovariša spremili na zadnji poti, ob grobu pa se je od njega poslovil z iskrenimi besedami gasilski starosta in župan Ivan Malešič, ki je naglasil vrline pokojnega Sušca kot gasilca, obrtnika in meščana. Očetov obrt obav-lja sedaj z enakim uspehom njegov sin Franjo. Stara garda Metličanov s Hriba in Požega je z odhodom Nunarja in Sušca izumrla. Trček, žugelj. Kompare, Kopinič, Završnik, Bezeg, Prosenlk, Hočevar, Kifnar ln drugi — kdo bi vas ne Imel v mislih, ko grobovi goltajo zadnje predstavnike sta-roslavne metliške veljavnosti. Le ena je naša želja: da bi mladi rod stopal po poti vaše možatosti, deloljubnosti in vašega VKornega poštenja! Stuparjevo malenco je zagrnila tihota to žalost, ko je po daljšem bolehanju umrla gospodinja Katarina, rojena iz trdne meščanske hiše Ivanetičeve. Bilo ji je šele 53 let. Za vrlo. nad vse marljivo gospodinjo in skrbno materjo žaluje mož Jože štupar, mlinar in meščan, zgledno delaven mož. Njen prerani grob objema z gorečo ljubeznijo petorica otrok. A stara dva Stuparja, cra 86, ona 82 let, bi rada zamenjala neutrudno, vedno pozorno in skrbečo snaho, če bi se dala preokreniti višja zapoved, ki nam cesto ravna k Sv. Roku! Ta tiha žena, Id je imela skrb samo za dom, je bila na poslednji poti deležna počeščenja iz vseh slojev mesta in okolice, saj je njen dobri glas segal daleč tja v deveto vas. Blag bodi spomin plemeniti ženi in materi! V sosednih Rosalnicah, kjer so znamenite Tri fare, znane po svojem jernejevskem proščenju, je umrl zadnji moški potomec iz roda Vraničarjev, po domače Boščev Ju-rič, star blizu 90 let. Bil je vsem trifar-škim romarjem znan godec, ki je potoval s svojo violino od šotora do šotora ln ubiral strune v milozvočnih narodnih popev- j kah, zdravicah in pohodnicah. Bili so trije bratje Vraničarji-Bosci: Niko, Janez in Jure, ki so sloveli kot samouki godci, ki niso preskočili nobenega proščenja, nobene svatbe. nobene poroke, nobenega godovnega dne, da bi ne počastili znancev in prijateljev v Metliki in okolici s svojo zmeraj veselo in slavnemu dogodku odgovarjajočo muziko. Čutara vina, hleb kruha, kos pečenja in še nekoliko zdrave valute po vrhu — hej, Boščevi mladiči, kdo bi ne bil vesel? Umrla sta Niko in Janez, le Jurič je vse do zadnjega nadaljeval sloveče Izročilo svojega rodu, dokler ni tudi njemu odpovedal lok in se mu ni pretrgala zadnja struna. Nekoliko let je bil v Ameriki v San Frančišku, kjer je muziciral ženskam, ki »so imele grudi kot buče in so tako divje plesale, da so se jim noge Izmikale v kolkih«. — Sploh bi se dalo o narodnem godcu Juriču Boscu povedati nešteto veselih prigod, ki bi pričale o njegovem redkem značaju in bistrem proma-tranju sveta in ljudi. Iz Amerike ga je prignalo domov ono domotožje, ki je svojstveno vsakemu belemu rojaku. Boščev Jurič je dolgo živel, dolgo godel, se dolgo veselil življenja, a tragika tega narodnega muzikanta je v tem, da je onemel baš v dnah, ko bi zopet mogel koledovatl od hifle do hiše, da si napolni prazno vrečo in da visoko zapojo njegove gosli običajno novo-letnico: »Na tom mladom letu veselimo se, jnladoga Kralja mi molimo!« Churchill in Roosevelt zbrisala Bolgarijo z zemljevida ln da nameravata vso vzhodno in srednjo Evropo tja do Rena prepustiti boljševikom, da jo zasedejo in oora-čunajo s sovražniki. Francijo, Španijo ta Italijo pa naj bi po istem načrtu zasedle angleške in ameriške čete. Na vprašanja, ali je to zgolj njegovo zasebno mnen;e, je Earle trdil, da se tako glasijo njegova poslednja tajna navodila iz Washingto*ja. V zvezi z vojno napovedjo Bolgarije nasproti Angliji in Ameriki je objavil nemški dnevnik »Kolnische Zeitung* daij-še poročilo iz Sofije, ki pravi: S svoj.m sklepom je Bolgarija dokazala, da je resne mislila z besedami, ki so jih zadnje jje je v Ameriki samo iz Macedonije K.dKih 8000 ljudi. Med izseljenci in domovino so bile živahne zveze; zdaj so izseljen il pač prepuščeni svoji usodi. Toda odsjlitev ameriškega poslaništva iz Sofije je za Bolgarijo olajšanje, ker bo zdaj popustila propaganda proti osnim silam. Tudi vojna napoved Angliji je razčistila medsebojno razmerje. Danes, pravi nemški poročevalec, je stanje takšno, da tudi pastirčki v Bolgariji spoznavajo angleštto igro nasproti Bolgariji, čeprav se 1e Anglija vedno izdajala za prijateljico in za-ščitnico Bolgarov. Prej vedno živahna bolgarsko-angleška trgovina je izpodrmje-na od nemške trgovine in že precej ča- a ni nobenega Bolgara več v Angliji. Drugače pa je s sovjetsko državo Kljub temu, da je Bolgarija pristopila k paktu proti kominterni in kljub temu, da je zunanji minister Popov v bolgarskem sobranju ostro govoril o Sovjetski Rusi4!, vendarle zveze z Moskvo niso prekinjene. Morda, pravi poročevalec, je nadaljnji cb-stanek sovjetskega poslaništva v Bolgariji težko breme za državo, toda Bolgarija pač zastopa nemške interese v ltusiji, kar ni brez pomena Lahko si predstavljamo. kakšno obliko je zavzelo medsebojno uradno razmerje pri takem stanju. V Sn-mari so na primer bolgarskemu vojaškemu atašeju odkazali za bivališče majnno sobico, s katero se mora hočeš nočeš zadovoljiti Toda to je le majhen izraz iz velike slike, ki se bo šele pozne*e jasno videla. Za Bolgarijo, pravi poročevalec, pomenita obe vojni napovedi vsekakor korak, ki se ne sme podcenjevati Sv. Trije Kralji so preromali Italijo Turin, za god sv. Treh kraljev O prazniku sv. Treh kraljev se v Italiji vkljub temu, da je praznična zbranost ta dan bolj posvečena tradicionalni Befani kakor pa češčenju treh Moirih, vsako leto oživlja spomin na sv. Tri kralje, Gašparja, Miho in Boltežarja, ki jih je zvezda z Ju-trovega pr.vedla v Betlehem, da se poklonijo božjemu detetu. Spomin nanje je živ predvsem spričo dejstva, ker legenda pripoveduje, da so trupla treh kraljevskih svetnikov po smrti romala skozi Italijo. Kakor je ohranjeno po ustnem izročilu, so sv. Trije kralji umrli mučen ške smrti. Cesarica sv. Helena je baje odkrila njihove grobove v Jeruzalemu in dala trupla na skrivnem prepeljati v Carigrad, od koler so nato prišla v Italijo. Iz Carigrada so zemske ostanke znamenitih treh svetnikov, kakor trde nekateri zgodovinarji, po morju na lalji pripeljali v Genovo. Tu so krste s svetimi trupli med velikimi obrednimi svečanostmi naložili na dragoceno okrašen voz ter jih prepeljali v Milan. Mimogrede se je voz za nekaj časa ustavil tudi v Turinu. V časih prvega krščanstva je od ligurske obale držala v Milan ena sama cesta, ki je na Kadibonskem prelazu nad Savono prestopila Apenine, prešla v dolino reke Pada in preko Turina krenila dalje proti Lom-bardiji. Legenda, da so trupla sv. Treh kraljev potovala tod, utegne imeti nekaj zgodovinske osnove, ker je ohranjen podroben opis obrednih slovesnosti, ki so jih bila na prevozu deležna v Turinu. — Iz Milana so leta 1163. prepeljali pozemske ostanke sv. Treh kraljev v K51n, kjer počivajo zdaj v razkošnem mavzoleju kolnske katedrale, spoštovani in češčeni od vsega vernega sveta. Razen legendarnih osebnosti treh Modrih pa je letos deležna v italijanski kulturni javnosti še posebne pozornosti zvezda, ki jim je z Jutrovega v Betlehem kazala pot. Zvezdoslovci so ol avgusta 1940 do februarja 1941 opazovali konjunkcijo planetov Jupitra in Saturna in ob tej priliki se je vnovič načelo vprašanje, ali čudov:ta zvezda, o kateri govori Sv. pismo, ni morda predstavljala podobnega nebesnega pojava. Jezuitski pater Holzmeister je v zadnjem zvezku revije »Civiltš, Cattolica« objavil obširno razpravo, v kateri z zgodovinskega, astronomskega in astrološkega vidika razpravlja o tem vprašanju. Pater prihaja do zaključka, da je konjunkcija, ki so jo zve-zdoznanci opaz il prel letom dni, imela podobno predhodnico leta 70. pred naš. m štetjem, to se pravi, približno v času, v katerem je bil Kristus rojen. Ne verjame pa, da bi bili mogli Modri, ki so bilj vendar učeni astrologi, iz tega pojava sklepati na čas in kraj Odrešenikovega rojstva. Vsekakor pa so si konjunkcijo lahko tolmačili kot znamenje in pripravo na bližajoče se važne reči. Zvezdo, ki je Modre vodila z Jutrovega v Betlehem, razlaga pater Holzmeister kot čudež v običajnem pomenu besede, torej kot pojav izven fizikalnih zakonov vzročnosti, ki si ga je bog izbral kot znamenje svojih namer. Priprave za diletantski dan Dopolavoro nudi talentom priložnost uveljavi] en ja Ljubljana, 8. januarja Z novim letom je pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani znatno razširil svoje delovanje. Dne 6. januarja je bil ustanovljen Dopolavoro za Oboroženo Silo, dne 25. januarja pa bo prirejen »Diletantski dan«. Kakor nam poroča ljubljanski pokrajinski Dopolavoro se »Diletantskega dne« lahko udeležijo vsi državljani slovenske narodnosti, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini in so dobrega moralnega vedenja. »Diletantski dan« je razdeljen v tri oddelke: a) glasba, b) petje, c) posnemanje. V odseku a) bodo lahko nastopali oni, kateri igrajo na glasbila raznih vrst, v odseku b) oni, ki imajo izredne pevske sposobnosti, v odseku c) pa oni, ki imajo izredne sposobnosti v posnemanju, izvzemši taka, ki bi utegnila žaliti vero. dostojnost in ustanove. Udeležba je dovoljena obojemu spolu, vštevši otroke. Udeleženci morajo predložiti prošnje za vpis do 18. januarja. Formular dobijo na sedežu pokrajinskega Dopolavora (Tabor 13, tel. 26-21). Pokrajinski Dopolavoro si pridržuje pravico zahtevati, da na sedežu izvedejo vsi tekmovalci skušnje ter lahko izključi one, ki bi se pokazali nezadostno pripravljene. Posebna komisija treh umetnikov bo izrekla razsodbo. Prireditev se bo vršila pred občinstvom in bo spored vseboval imena nastopajočih. Začetek prireditve bo 25. januarja ob 14. uri. Najboljši diletanti bodo prijavljeni ljubljanskemu EIAR-ju za morebitno sodelovanje. Prva dva po oceni v vsakem odseku bosta poslana na stroška Generalnega tajništva Narodne Ustanove Dopolavoro v Rim za radiooddajo, katero izvršuje rimska postaja EIAR-ja o priliki »30 minut v svetu«. Po skrbi pokrajinskega Dopolavora bodo vsi udeleženci zavarovani na isti način, ki velja za prireditve, organizirane od N. U D., d očim odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala stvarem. Udeležencem, ki bivajo izven Ljubljane, se bodo povrnili stroški za pot in prenočišče. Pokrajinski natečaj za igralce na harmoniko bo 22. februarja. Natečaja se lahko udeležijo vsi državljani slovenske narodnosti, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini in ki so dobrega moralnega vedenja. Tekmovalec mora podpisati posebno prošnjo za Vpis v natečaj, katero lahko dobi v pisarni pokrajinskega Dopolavora (Tabor 13, telefon štev. 26-21). Natečaj je razdeljen v dva razreda: 1. kromatično harmoniko za otroke — a, za odrasle — b. 2. klavirsko harmoniko za otroke — a, za odrasle — b. Kandidat mora izvesti tri komade, od katerih je eden obvezen, dva pa lahko izbere sam. Obvezni komad je razdeljen za kromatične harmonike, za klavirske harmonike za otroke in odrasle. Posebna komisija, katere se po pravu udeležijo tehnični ravnatelj za glasbo in zbore ter rav- natelj ljubljanskega EIAR-la, bo dokončno , planik razsodbe. Komisija bo določila v zbo-" -- ru najviSjo mero 30 točk za vsako sesta- vino ocene, ki Je predvidena v točki e), drugI odstavek. Zmagovalec bo kandidat, ki bo dosegel najvišje število točk. Vsi tekmovalci bodo razvrščeni po dobljenih ocenah. Tekmovalcem, ki bivajo izven LJubljane, se bo povrnilo stroške za prehrano in pot. Občinstvo ima prost vstop. Prva nagrada bo koristen predmet v vrednosti 350 lir in diploma. Druga nagrada bo v vrednosti 250 lir in diploma, tretja pa ▼ vrednosti 175 lir ln diploma. Delile se boJo še druge nagrade. Vsi tekmovalci dobe diplomo o udeležbi. Najboljši bodo prijavljeni ljubljanskemu EIAR-ju za morebitno sodelovanje in sprejem. Prva dva po oceni bosta poslana v Rim. Prošnje za sprejem •> natečaj se morajo predložiti pokrajinskemu Dopolavoru (Tabor 13) najpozneje do 15. februarja. Vsi udeleženci bodo za-var. vani. kakor zgoraj. Na ta način nudi pr.krs jinski Dopcavcro skritim talentom iii«.'2 d ost uvei-av!jei.;3 odločila kandidatov sprejem ali pa bo zahtevala, da nadomesti prostovoljno Izbrana komada z drugima, ako bi ne imela umetniške vrednosti. Komisija bo odločala po: 1. splošni mu-zikalnostl, 2. harmonični natančnosti, ritmu, dinamiki, izrazu ln tolmačenju in 3. tehnični stopnji (virtuoznostl). f) Kandidat sme predvajati še četrti komad, ako navzoča komisija smatra, da je to potrebno. g) Komisija more na podlagi izvedbo skupnega koncerta ln določiti glasbene komade, ki naj se igrajo. Ta koncert se izvaja mesec dni po natečaju, h) Komisije — ki bo sestavljena lz 6 oseb, vštevSl predsednika — se bodo udeležile osebe nedvomne sposobnosti, izbrane med profesorji akademije ln iz članov stalne komisije za natečaje igralcev nr. harmoniko ljubljanskega sejma. Komisiji bo priključena še sedma oseba, izbrana med občinstvom, ki prisostvuje skušnjam. Službo tajnika bo vršil tehnični ravnatelj za glasbo in zbore, i) Za vsakega tekmovalca se bo Izpolnil za- Na Dolenjskem so ustrelili lepega jelena Do4 Toplice 8. januarja V kočevskih gozdo-vih v Roqu kraljestvu medveda, živi poleg rjavega kustč v miru a žarad; škode ki jo dela jelen na mladem gozdnem drevju & tem, da objeda lubje ie odredil d> ju odstrele Tako je padel en jelen že jrred 14 dnevi. Drugi pa je prišel v ponedeljek 5. t. m. prav nizko v doHno kjcT je iug sneg že popolnoma pospravil da bi si po iskal hrane. Svojo predrznost pa je kmalu plačal z življenjem Zasledil ga je lovec Z Gorenjskega Nova prometna nesreča pri Sv. Križu. Na progi med Kranjem in Tržičem se je na Novega leta dan ob dveh popoldne zgodila hula nesreča prav na istem križišču pri Sv. Križu kakor 22. decembra, železniški stroj je pregazil konja in voz s tako silo, da je bil konj na mestu razmesarjen, eden izmed štirih potnikov na vozu pa je bil na mestu mrtev. Dve osebi sta bila nevarno ranjeni ln sta bili prepeljani na Golnik. Le vozniku se razen prestanega strahu ni nič zgodilo. O tem, kako je prišlo do trčenja na železniškem kr žišču, je uvedena preiskava. Na cesti skozi Dovje-Mojstrano so bila izvršena nekatera popravila. Odstranjeni so bili nevarni ovinki in je bila cesta mestoma razdirjena za 3 metre- Na Jezerskem je krajevna skupina Koroške ljudske zveze o božiču obdarovala 140 otrok z igračami in pecivom. Cestni delavci so dobili nekaj podpore. Iz Spodnje štaferske Zbiranje tople obleke, kožuhovine, smuči in smučarskih čevljev za vojake na vzhodni fronti se na Spodnjem štajerskem nadaljuje. Poleg navedenih predmetov se zlasti sprejemajo volnene odeje. Tudi dekleta morajo o 1 dati smučke, če so dolge 1.70 cm. Kdor daruje smučarske čevlje ali planinske škornje, takoj prejme novo nakaznico za navadne čevlje. V kratkem bodo izdelane umetniške slike o tej zbirki, ker Je propagandni minister dr. Gobbels skupno s predsednikom Državne zbornice za upodabljajočo umetnost pozval umetnike, naj uporabijo posamezne prizore te zbirke, da bo spomin ohranjen tudi poznejšim rodovom. Civilne poroke. V Zgornji Kungoti so se poročili Janez Hrastnik in Alojzija Žižkova ter Janez Pivec in Frančiška Kolmani-čeva. Poročil jih je župan Franc Vavpotič. Na Viča vi sta se poročila trgovec in gostilničar Rudolf Fras in Marija Ferkova. Nadalje sto se tam poročila Matija Trunkl in Alojzija Rožič. Poroko je opravil župan Ludvik Petz. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrl 381etni kovinar Frilerik Jurež iz Maribora. V starosti 81 let je umrl delavski invalid Štefan Emer iz Maribora, nadalje so umrli: 591etni obrtnik Dominik Kokol in lOletni sinček šoferja Franc Mesarič z Vurberga, nadalje 591etna zasebnica Bar- Sneg je nanovo pobelil vso Ljubljansko pokrajino LJubljana, 8. januarja Dolgo se nam je ponujal, zdaj se po malem uveljavlja. Suho vreme okrog božiča in novega leta se je izprevrglo v neprijetno odjugo, med katero pa je venomer dišaJo po sinegu. Treba je bilo samo, da se ozračje spet nekoliko ohladi, pa nain bo nasulo praiča, da bodo gotovo še obilno odškodovanj vsi naši dilcarji, ki letos kar ne morejo več »trpeti doma. Sicer pa s sinu čari jo tudi letos ni tako klavrno, kakor se nam to kaže v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Kdor 6e potrudi nekoJiko dalje v dolenjsko ali notranjsko smer, najde zadosti belih pobočij. V Kočevju in tam okrog se lahko vas čas smučajo po mili valji. Na Blokah je bil božični obisk smučarjev prav znaten. Včeraj zjutraj, ko je začelo v Ljubljani prav na drobno naleta vati, je v kočevskih predelih in na Blokah že kar izdatno snežilo. Prebivalstvo se je novega snega kar razveselilo, kajti poledica zadnjih dna je bila že kar neznosna in je povzročila tudi celo vrsto nesreč. Novi sneg, čeprav južen, je že v teku včerajšnjega dopoldne obležali v 10 cm debeli plasti na stari pod-kgi, v Ljubljani in okolici pe »e je sproti razgubil na mokrih tleh. Vsekakor je presledek siih« zime zaenkrat končan. Naši dve sliki pa bosta gotovo dali temu ali onemu smučarju izpodbudo, da gre pogledat na Kočevsko ali na Bloke. V teku včera^n.icg? popoldneva je bil sneg vendar vztrajen in se je proti večeru že kar odločno uveljavil. Ozračje se jc ohladilo. Prav na drobno je sneg naletaval vso noč in zjutraj je bila Ljubljana spet pod belo odejo. Tudi danes venomer na-letava droben pršič, da ga je za smuk že kar zadosti. Verjetno je, da bo snežena plast Se precej narastla. ker je sneg dobil zadostno podlago in ker je odjuga popolnoma minila. Sneži po vsej Ljubljanski pokrajini. kneza Auersperga. počil je strel in jelen se jc zvrnil mrtev. Jelen je prav 'ep eksemplar in tehta 151 kilogramov očiščen brez drobovja. Tudi rogovje mu ;e mogočno v velikosti 1 m s šestimi izrastki. Neprijetno pri tem pa je to. da je jelen padel že na drugem revirju, ki ni več last kneza Auersperga temveč gezdarskega inž. Seuniga. Zato je njegov lovski čuvaj, ki je opazoval strefl. spravili jelena na svoj dom ga stehtal mu odbil roge ter obvestil lastnika lova Mejo med lovom kneza Auersperga in inž. Seuniga dela potok Cerkavnik pri Podhosti Jelen je padel že na desnem bregu potoka kakih 300 m proč m jc še bežal približno 400 m v iotranjost inženirjevega lovišča. Pravno pa je zanimivo tudi dejstvo, da :e padel strel v času. ko še traja lovska zaščita za jelene, ki se prične s 1 januarjem vsakega leta. Pravi lovci navadno vedno pazijo, da se proti lovski zaščiti ne pre-greše. bara Nemčeva in 761etna železničarjeva vdova Mar:ja Steinmetzova. Ponesrečen otrok. V Tinjah na Pohorju je padla 61etna Marija šega v trenutku, ko ni bila nadzorovana v veliko posodo kropa in je dobila opekline po vsem životu. Prepeljali so Jo v Slovensko Bistrico in od tam pa v mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnila. Nedopustno pretiravanje v izložbah. Mariborski dnevnik poroča o naslednji zadevi: V izložbi neke trgovine z električnim; potrebščinami, je ljudem posebno ugajala krasna namizna svetiljka, ki so jo želeli kupiti. Ko so v trgovini vprašali po ceni, jim je bilo sporočeno, Ja svetiljka ni naprodaj, marveč da je namenjena za trgov-kino stanovanje. To pa ni bilo označeno na svetilki. Obrtno sodišče je zatorej ugotovilo, da se mora blago, ki ni naprodaj, označiti kot izložbeni vzorec. Lastn ca trgovine je bila kaznovana z globo. Predsednik razsodišča je ugotovil, da civilnopravno sicer noben trgovec ni obvezan, da bi prodal posamezne predmete iz izložbe. Vendar pa je treba nujno priporočiti, naj bo oprema trgovskih izložb skromna in naj se ne drami jo posebna poželjenja kupcev, saj je znano, da Je občinstvo jezno nad raznimi neprimernimi opremami izložb, kd niso v skladu z dejansko zalogo. O organizacijskem delu v ptujskem okrožju je podal okrožni vodja Fritz Bauer te dni daljšo poročilo, v katerem navaja: V vsem okrožju je 29 krajevnih skupin Hei-matbunda. V tečaju je bilo izšolanih 120 delovodij. Bilo je prirejenih 42 večjih in 172 manjših zborovanj, ki se jih je udeležilo okrog 100.000 poslušalcev. Pregledanih je bilo 200 obratov. Prirejenih je b lo 161 tečajev nemščine, ki se jih je udeležilo 12.000 ljudi. Med brambovci je organiziranih 19.800 mož v 55 oddelkih; 240 mož se je tri tedne šolalo v Rogaški Slatini. Koncert za zimsko pomoč. Mariborski moški pevski zbor bo priredil dobrodelni koncert za zimsko pomo$ v okviru ponovne zbirke v dneh 24. in 25. januarja. O zimski zbirki za vojake na vzhodni fronti je objavil mariborski dnevnik na praznik Treh kraljev podrobnejši pregled, ki izkazuje, da je bilo doslej izročenih na Spodnjem štajerskem 110.000 različnih daril. Z vsega štajerskega je doslej bilo oddanih 15 vagonov, nadaljnjih 23 pa je pripravljenih za predajo. Spodnja štajerska je doslej oddala za 8 vagonov obleke in kožuhovine. Gauleiter Ueberreither se z javnim razglasom zahvaljuje vsem darovalcem, obenem pa objavlja, da se zbirka še ves ta teden nadaljuje. Počaščen je zveste službe. Na Poševem posestvu pri Mariboru so počastili viničar-ja Leopolda Mačka ln njegovo ženo Kuni-gundo za 20 letno zvesto službovanje. Krajevni kmetskl vodja jima je vpričo vseh uslužbencev izročil častni listini in denarno darilo. Prisotni so bili tudi predstavniki krajevnih oblastev. V Gradcu je umrl v starosti 85 let dvorni svetnik v pokoju Viktor Verder.ber. Kakor pravi mariborski dnevnik, je bil dobro znan tudi na Spodnjem štajerskem. Bil je v Mariboru od 1902 deželnosodni svetnik, 1907 je prestopil k državnemu tožilstvu nakar Je bil od 1909 do 1919 višji državni tožilec. Mariborski dnevnik pravi, da je njegovo ime večno zvezano z borbo za ohranitev nemštva na jugovzhodu nemške države. Avtomobilska nesreča na itsem ovinku. Te dni smo poročali, da je v št. Lovrencu na Pohorju zadel neki osebni avto ob poštni avtobus in je bilo več potnikov poškodovanih. Zdaj se je prav tam zgodila nova nesreča in ricer sta trčila neki osebni ln neki tovorni avto. Dva potnika sta se hudo poškodovala na glavi, vozač pa je le lahka poškodovan. Osebni avto je skoraj docela razdejan. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tudi v ptujskem in ljutomerskem okraju so zbrali vagon toplih oblek, smuči in čevljev za vojake na vzhodni fronti. V ponedeljek ob 14. so zbirko svečano IzročlU vojaškemu predstavniku na Schlllerjevem trgu v Ptuju. Takoj po prevozu so blU vozovi zapeljani na ptujski kolodvor in je bila zbirka vtovorjena v vagon. Rad b! bil policist • • • Paolito Solvas iz San Paola v Braziliji se je po dvajsetletni tatinski karieri, Ki mu je prinesla verigo kazni, odločil, da se poboljša. Hotel si je poiskati delo, Ki Di mu dajalo poštenega zaslužka. Po dolgem premišljevanju si je našel ta poklic, menil je, da ima še največ sposobnosti za — policista. Zato je naslovil prošnjo na policijsko ravnateljstvo v Riu de Janeiro, podkrepil pa jo je z dolgim seznamom svojih del, ki naj bi dokazovala njegove sposobnosti. Ta dela pa so sledeče vrste: mož se ponaša, da je izvršil tri sto tatvin a so ga kaznovali samo za dva in dvajset. dsJje je navedel, da je v svetu zlikoveev kakor doma. pozna vse skrivnosti tatinskega, vlomilskega in sleparskega >po- klica« in je prijatelj najbolj drznih zločincev. Iz vsega tega sledi, je zaključil svojo ulogo, da ima velike Izkušnje, ki bi jih bilo greh puščati vnemar, namesto da bi se izkoristile policiji in pravici v prid. če je bil sposoben izvršiti toliko zločinov, bo tudi sposoben uspešno onemogočiti zločine svojih starih tovarišev. Poleg vsega tega pa naj policija upošteva, da hoče postati sedaj poštenjak in si služiti življenie tako, kakor se spodobi. Kakšen bo odgovor janelrskega policijskega ravnateljstva, še ni znano, domnevajo pa. da bodo tam najprvo proučili seznam tistih 280 zločinov, o katerih nravi vrli mož, da zanje ni bil kaznovan.. Mož ie imel prav Pri neki sodni obravnavi v Carigraou ie obtoženec. 78 let stari možak, spravil sod-»ika in vse navzoče v nemajhno začudenje, ko je odgovoril na vprašanje, da-li ima kaj sorodnikov, dobesedno: »Imel sem samo polbrata, ki je pa umrl skoraj 139 let tega.« Sodnik je menil sprva, da x je mož zmotil ali pa da se hoče norčevati, toda potem se je izkazalo, da je bil ta odgovor popolnoma v redu. Obtoženec se je rodil kot sin iz drugega očetovega zakona 1. 1863., ko je štel njegov oče že sedemdeset let. Gčs pa je poročil že v svojem 20 letu in še isto 'eto. to je 1813., mu je prva žena rodila čina, ki je umrl že nekoliko dni pozneje. Odtlej zakonca nista imela otrok, 1860. je žena umrla. Dve leti pozneje se je stari vdovec in lastnik priličnega imetja znova poročil z dvajsetletnim dekletom in naslednje leto mu je ta dala sina. to je moža. ki je stal sedaj pred sodnikom in ki je s svojim odgovorom spravi) dvorane v začudenje. Toda od kar se je rodil njegov polbrat do danes, je v resnici minilo skoraj 130 tet, Turški listi, ki poročajo o tej zgodbi, omenjajo, da ni tako edinstvena, kakor bi bilo videti na prvi pogled. Navajajo primer vojvode Leicesterskega, ki je učakal 95 let in je lahko trdil, da je imel polsestro, ki mu je umrla pred 150 leti. Opke zanetile velik požar Iz mesta Manaosa v sredini Brazilije poročajo o nenavadnem požaru, ki je uničil celo indijansko vas ob reki Solimoesu med Caissaro in Coaryjem. Požar je nastal ob belem dnevu, ko so bili vsi moški po svojih opravkih zdoma. V kočah so ostali samo nekateri starci, kakšna ■ženska in otroci. Ker se je ogenj širil z bliskovito naglico in ni bilo nobenega moškega doma, ki bi mogel pomagati, so pogorele vse koče do tal, zgoreli pa so tudi nekateri starci, ki se niso mogli ganiti, in otroci, ki jih ženske niso utegnile pravočasno spraviti na varno. Požar so zanetile — opice. Ko so se moški vrnili domov, je neka ženska povedala, da je bila opazila trop teh živali, ki eo pritekle iz gozdovja, vdrle v neko kočo, kjer je ogenj gorel na ognjišču, pobrale goreča polena in odhitela s temi zažigat druge koče. To se je zgodilo tako naglo, da bi jim nihče ne mogel tega preprečiti. 2ivali so nato izginile. Menijo, da Sj fe hotele maščevati za kakšno nasilno dejanje, ki so ga izvršili proti njim domačini na lovu čakale so ugodne prilike, ko ni bilo mož doma in so svojo namero izvršile z vso temeljitostjo. Karelijci se vračajo domov Po lanski mirovni pogodbi v Moskvi se je nad 400.000 oseb izselilo iz ozemlja Ka-relije, ki je pripadla Sovjetski Rusiji, na Finsko. Finske oblasti in ljudstvo so se prizadevali na vse načine, da jim olajša težki položaj. Odkar pa so Finci znova zasedli Karelijo, se ;e pričelo preseljevanje njenega prebivalstva nazaj Kakor poročajo iz Helsinkov, se je vrnilo domov že okrog 80.000 oseb. Obnovite naročnino! Fronte rtssso — Z ruske fronte Combattimenti di reparti italiani per la conquista della zona industriale di nna cittft del bacino del Donez — Italijanski oddelki v borbah za osvojitev industrijskega predela nekega mesta v Dončevi kotlini K al turni pregled Kako naj čitamo? i. Umetnost čitanja Odnos čiitatelja do knjige se spreminja od rodu do rodu. Tam. kjer so odkrivali! pradedje duhovno gotovost in dedje srčno tolažbo, iščejo očetje golo miselno zabavo, da bi potlej vnuki stikali po čutnem razkošju in pravnuki nemara samo po sredstvu, ki bi jim razdražtfo živce. Razmerje, ki je bilo nekoč vers, strogo in ljubeznivo hkrati v vseh svojih nedoumiljivih dejanjih. Sveto pismo ne pusti verujočega kristjana nikdar na cedilu: daje mu modra in zaokrožena pravila za vsakdanje življenje, a tudi vpogled v skrivnosti večnih moralnih zakonov; sprejema s psa 1 mi na svoja mogočna krila težo njegove globoke bolesti iin se v evangelijih nagiblje nad njegove rane; kadar koli odpre čitatelj knjigo prerokov, vedno najde stroge sodnike svojim dejanjem in mislimi. Janezovo razodetje se spreminja v stražo njegovih najsiikovi-tejših sanj. Zaupanje, ki ga goji krščanski čiitaitelj do knjige knjig, ustvarjene v vsem bogastvu in popolnosti, kakor verujejo verni. s sodelovanjem ali celo s premim božjim navdahnjen jem, se izraža pri čitanju biblije v obliki posebno ponižne vdanosti. Evangelijski kristjan iz reformacijske dobe, pa naj čita Sveto pismo v Lutrovem prevodu ali v Kraliskem prevodu, osredoteča pred začetkom čitanja svoje misli k svetemu predmetu in si pogosto z začetno molitvijo postavi nekako ograjo med ostalim svetom in svojo mislijo, ki jo je popolnoma zavzelo čtivo. Nato zasleduje z vzvišeno pozornostjo ki )o rad podpira z glasnim in poudarjenim. vča*i celo popevajočiro elasoro posvečeni predmet svojega čtiva Pri tem 9« vsekdor in vestno pazi tudi na besedni i«-raz, čigar pregibi fa fclike. govorniški pripomočki fa pridigar&ke prilike sc mu vtisnejo globoko v misel. Če ne razume takoj ob prvem branju, se znova poglobi v črta- t vita borba, v kateri je pobesnela žival na > strašen način zdelala oba moška. SexisKa pa med tem tudi ni izgubljala časa. V trenutku, ko je to utegnila, Je pograbila sekiro za sekanje drv in je planila nad zver, ki jo je toliko časa obdelovala po glavi in telesu, doker ji ni obležala razmesarjena poleg krvavečih teles moža in sina. Njeno junaštvo ni bilo zaman, kajti po poročilu lz avilske bolnišnice, kamor so spravili oba moška, ju bodo mogli zdravniki rešiti, čeprav bosta nosila vse življenje znamenja na to divjo borbo. bilo v zvezi z elektriko, najbolj kriv, da prihaja Turčija v tem pogledu šele daues do pravega razmaha Kar se tiče teleiona samega, pa navaja list zgodbo nekega ameriškega inženjei ja, ki je prišel v Carigrad nalašč zato, da bi sultana navdušil za gradnjo telefonskih prog in mu je tudi uspvlo, da mu je stari, nezaupni vladar dovolil avdienco. Pred sultanom je Američan z najlepšimi besedami, ki jih je zmogel. opisoval prednosti telefoniranja. Pri tem je skušal pojasniti osnovne pojme telefona in elektrike sploh, a je napravil majhno napako. Izrekel je med drugim besedo »dinamo«, a ta beseda se je v možganih Abdula Hamida pretopila takoj v drugo besedo, ki mu je bila bolj znana z besedo »dinamit«. Posledica tega je biLa, da je takoj prekinil avdienco. odslovil Američana z nemi!ostno kretnjo, ga postavil pod posebno nadzorstvo in ga dal končno pregnati iz dežele. Tako se je zgodilo, da mu odtlej nihče več ni smrl govoriti o telefonu ... A N E K T A Pruski kralj Friderik Viljem HI. je bil znan zavoljo svoje malobesednosti. če je le mogel, se je izražal vedno le z eno samo besedo. Nekoč je bil v čeških Toplicah. kjer so mu povedali, da je med gosti tudi neki madžarski veleposestnik, ki bi se mogel po redkobesednosti pomeriti z njim. »Spoznati!« je zapovedal kralj. Pokazali so mu moža. Id se je sprehajal po promenadi. Friderik Viljem ga je prijazno pozdravil, nakar se je med obema lakonikoma razvil sledeči pogovor: »Kopati?« »Piti!« »Vojak ?« »Magnat!« »Tako?« »Policist?« »Kralj!« »Čestitam!« VSAK DAN ENA »Ali pes grize?« »Da, pa ne misli tako hudo!« nje, premišljuje, ugiba, sledi besedi za besedo, dokler ne vsili pomnežu nje zvoka in i srcu smisel proučevanega stavka. Ko pa je določeno mesto v Svetem pismu docela zadostilo verski potrebi trenutka, zapre bralec evangelija Sveto pismo, znova premišlja o tem, kar je čital ter obogačen, očiščen okrepčan krene na delo ali pa sii privošči praznični oddih. Drznili bi si reči, da bi tako razmerje do knjige moral imeti tudi danes slehern pravi čitatelj. Skušali bomo na kratko orisati, v čem je umetnost čitanja. v kateri je reformacija tolikanj izurila bralce Svetega pisma, ohranila veljavo tudi v moderni dobi. Pri tem opozarjamo, da je pod čtivom razumeti branje leposlovnih knjig, poezije in romanov*, povesti in dram, medterr ko razmišljanje o tem, kako je treba brati znanstvene spise, že v naprej izločamo iz svojih opomb. Poglavitna pravila Poglavitni fa neogibni pogoj pravilnega in uspešnega čitanja je osredotočenje misli. Čitatelj bodi pri knjigi z vso svojo dušo. predaj se ji za trenutek z vsem bitjem, izgubi se v nji za dobo čitanja vsemu svetu, da. celo samemu sebi! Mnogi med nami si ne morejo več predstaviti, kako je moglo Sveto pismo med čitanjem tako docela obvladati bralčevo misel; toda vsak izmed nas je gotovo doživel v gledališču tisti močni vtis. ko ga je zagrabljivo dejanje potegnilo v svoj vrtinec, tako da ie gledalec pozabil na sivojo usodo, svoje odnose svoje skrbi ter trpel, se boril in gin i J z dramatskim junakom. • katerim se je za hip docela poistovetil Citajmo povestf fa romane takč intenzivno, da se nai življenjski interes popolnoma »trn« z njih dejanjem, da nam •rce neha utripati • svojim tempom fa se napeto vznemiri v vzvišenem ritmu src teh junakinj fa junakov, ki nam o njih pisatelj pripoveduje. Nasproti knjigam, ki ne morejo vzbuditi v nas te močne sugestije niti z eno postavo, ne z enim zapletom dejanja, smo lahko po pravici nezaupljivi; ne zavr-zimo jih takoj, marveč poskusimo šc enkrat z njimi, toda čc nas tudi po ponovnem branju nehajo trezne, tedaj se nikdar več ne bavimo z njimi! Če moramo segati po romanih in povestih s podobno mero suge-stivnega zanimanja, kakor si ga prinašamo v gledališče, ne smemo jemati pesniške zbirke v roko brez tiste vdane in dojemljive razpoložencsti, ki jo posvečamo koncertni glasbi, bodisi vokalni, bodisi instrumentalni. Tudi v poeziji nas more potegniti za seboj močan glasbeni val in nas zanesti iz vsakdanjega sveta razdrobljenega življenja in treznih interesov v višja področja melodičnih občutij, transparentnih podob, sprošeajočih enot. Vnanja glasba rim in ritma se nam jiokiže pri tem kot goli pripomoček tiste notranje glasbe v kateri je skrit pravi smisel lirične umetnosti. Vse to pa je kajpak odvisno od čitateljeve duševne zbranosti, od njegove odločne volje, da se pri čitanju sprosti vsega ostalega življenja. Če bi hoteli izraziti to v verskih prilikah, bi rekli, da naj čitatelj skrbi, da pri čitanju vstopi vanj Sveti duh ali da vzbudi v sebi stanje milosti; toda s tem bi mogli vzbuditi nepravilni vtis. kakor da bi stanje duševne zbranosti ne za viselo cd čitateljeve volje. In vendaT —■ kaj drugega naj bi bila ta zbranost, če ne ; eraz močne vol je, pa tudi trde in smotrne vaje? Zakaj tolike spremembe v naši Operi? Uprava Narodnega gledališča nam je poslala naslednjo izlavo: Vsako leto v zimskih mesecih za jam« bolezen veliko Število ljudi s prehladom, lnfluenco. obolenjem grla in drugimi nevšečnostmi. Zaradi tega trpi v tem času tudi redni potek gledališkega sporeda. In-dispozicije. ki se jih v marsikaterem poklicu lahko preboli brez težav in bole- Kronika IZ UUB JANE i * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Komarjeva, mati bivšega našega so-trudnika g. Iva Komarja. Dobro mater bodo danes, v petek, ob 15.30 sprem-li iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Iz Beograda je prispela tužna vest, da je 7. t. m. umrl postni inšpektor g. Adolf Pipan. Zapustil je vdovo in sina. — Zadet od možganske kapi je umrl na Vrhniki g. Franc Celešnik, železniški zvan.čnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 15. — Včeraj ob 14. uri so pokopali pri Sv. Križu č. s. prednico Agneto Hude. — Nadalje je včeraj popoldne legla pri Sv. Križu k večnemu počitku blaga mati ga. Angela Kordeliče-va. Zapustila je dva sina, Srečko je naš znani športni prvak. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Združenje trgovcev sporoča, da se prične pouk na stiokovni nadaljevalni šoli Združenja trgovcev v ponedeljek 19. t. m. * Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani sporoča svoj m učencem in učenkam, da se prične po božičnih počitnicah redni šolski pouk na vseh odsekih in oddelkih v ponedeljek, 19. januarja, ob 8. uri. * Vpliv italijanske kulture med balkanskimi narodi. Znani madžarski znanstveni dr. Lalislav Galdi je pod okriljem Balkanskega odbora, ki deluje v okviru Zveze za zunanje zadeve v Budimpešti, predaval o vplivu italijanske civilizacije in kulture v balkanskih deželah. Najprej se je ital-janski kulturni vpliv, je predavatelj rekel med drugim, uveljavil v Dalmaciji, ki je bila v teku stoletij zmerom tesno povezana z razvojem italijanskega literarnega okusa in duha. V Albaniji se je italijanski vpliv izkazal zlasti v ljudski kulturi in nabožnem slovstvu, prav tako pa je še dandanes močno viden v Grčiji in Bolgariji. Ob zaključku svojih izvajanj je dr. Galdi ugotovil, da je italijanska kultura našla najplodovitejše in najbogatejše področje prav med balkanskimi narodi, ki lahko od nje dobe višjo stopnjo prosvete in evropskega duha. * železniški promet med Slovaško in Italijo. Prve dni februarja se bodo začela pogajanja o ureditvi železniškega prometa med Slovaško in Italijo, ki se bo v glavnem razvjal preko ozemlja neodvisne države Hrvatske. Fri tej priliki bo rešeno tudi vprašanje neposredne železniške tarife za hrvatsko-slovaški promet. META GORILNE TABLETE (praktičen nadomestek za gorilni špirit) — dobite zopet v drogeriji K A N C, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA 1. * Tuji delavci v Nemčiji, število delavcev iz inozemstva, ki so zaposleni v Nemčiji, znaša po najnovejši statistiki 2,139.553. Skoraj tri četrtine (72 odstotkov) te. številke zavzemajo moški. V lestvici narodov, iz katerih so ti delavci, zavzema prvo mesto bivša Poljska z 1,000.761 delavci, nji pa sleci Italija z 271.667. Iz češkomoravskega protektorata je 140.052 delavcev, iz Belgije 121.501, iz bivše Jugoslavije 108.791, Nizozemske 92.995, Slovaške 80.037, Francije 48.567, Madžarske 34.990, Danske 28.895 in Bolgarije 14.578. Preostanek 189.919 delavcev je iz Norveške in iz Španije. * Zanimive številke iz statistike smrtnih nesreč. Statistika je prišla do zanimive ugotovitve, da število smrtnih nesreč, ki jih zakrivljajo mehanična prometna sredstva, v zadnjih letih občutno pada. Tako je bilo leta 1935. zabeleženih 3647 smrtnih žrtev motoriziranega prometa, leta 1940. pa samo 2571. V vsem tem razdobju je šlo največ smrtnih primerov na račun osebnih avtomobilov, a največ smrtnih primerov je to vozilo zakrivilo leta 1937. (1816), najmanj pa leta 1940. (6979). Po podatkih iz leta. 1940. sledi avtomobilom, kar se tiče povzročitve smrtnih nesreč, železnica (518 primerov), tovorni avtomobili (262), kolesa (240), tramvaj (199), letala (186), motorna kolesa (173) in žična vzpenjača (3). Značilna je sorazmerno nizka številka letalskih nesreč, čeprav je v obravnavanem razdobju letalski promet v veliki meri narasel. Prav tako je razveseljivo majhno število smrtnih žrtev železn ških nesreč, če upoštevamo razsežnost železniškega omrežja, pogostost vlakov in naraščujoče število potnikov. * Nemška drama o Krištofu Columbu. V gledališču v Mannheimu so te dni dali prvo predstavo drame, ki poveličuje duha in podvig Krištofa Kolumba. Dramo je napisal mladi pisatelj G. H. Stargaartt. Uprizoritev, v kateri sodelujejo najboljši člani gledališča, je dosegla velik uspeh. * Dve nesreči v premogovniku. Na kirurški oddelek splošne boln šniee v Ljubljani so v sredo pripeljali 42 letnega rudarja Antona Grudnika, zaposlenega pri poizkusnih delih v Rudniku. Podrla se je zasilna baraka nad njim in ga pokopala pod seboj, pri čemer mu je nalomilo rebra in zlomilo desno nogo. — Lalislava Bevka, 21 letnega rudarja iz Krmelja pri Št. Janžu, pa je v resni stisnil voziček in mu nalomil desno ključnico. u— Pianist Anton Trost, rektor Glasbene akademije v Ljubljani, je nedvomno naša najbolj izrazita osebnost v področju re-proluktivne, solistične umetnosti ter so njegovi nastopi praznik vseh ljubiteljev klavirske igre. Na koncertu Glasbene Matice v juniju t 1. je izvajal prvič L. M. škerjančev koncert za klavir in orkester ter delu s svojo vzorno interpretacijo in virtuoznim obvladanjem vseh številnih tehničnih težkoč pripomogel do prodornega uspeha. Prav ta uspeh je napoti Glasbeno Matico, da je za koncert L. M. škerjanče-vih simfoničnih skladb ponovno vstavila v spored skladateljev »Klavirski koncert«, ki ga bo ob drugi izvedbi prav tako interpretiral pianist Anton Trost. 2elja mnogoterih poslušalcev prve izvedbe bo s tem izpolnjena, saj je ponovna izvedba sodobnih, modernih skladb za njihovo razumevanje neobhodno potrebno in v vsakem rednem koncertnem obiskovalcu dobrodošlo. Poleg te skladbe bo izvajano dvoje novih del, »Tretja simfonija« v c-duru m »Dramatična uvertura«. Na ta koncert opozarjamo, ker predstavlja novum v naši koncertni praksi že s tem, da je ves večer posvečen simfoničnemu delu enega samega domačega skladatelja. Koncert bo v ponedeljek, 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki uni-onski dvorani. Vstopnice dobite v Matični knjigarni po običajnih cenah. (—) u— Koncert Ljubljanskega komornega dua, pianista rektorja Antona Trosta in violinista prof. Jana šlaisa, bo drevi točno ob pol 7. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Z umetniško dovršenostjo, ki je lastna obema odličnima izvajalcema, bosta izvajala na svojem drugem večeru Beethovnovo Sonato v es-duru op. 12 št. 3, Cezar Franckovo Sonato v a-duru in Respighije-vo Sonato v h-molu. Troje sijajnih del tovrstne literature, ki pa so med seboj po svoji gradnji in čustvovanju zelo različni, zato pa tem zanimivejši. Izvedba bo prvovrstna, zato opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe na nocojšnji večer v veliki Filharmonični dvorani. Poudarjamo, da bo začetek točno ob pol 7. uri. Konec pred 8. uro. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Maša zadušnica za pok. gosp. inž. Muller-Petriča Ivana, višjega svetnika drž. žel. v pok. se bo vršila v petek 9. t. m. ob 9. uri v frančiškanski cerkvi na Marijinem trgu. (—) u— V počastitev spomina umrle ge. Ivane Troštove je neimenovana darovala Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 100 lir. Odbor se ji toplo zahvaljuje. u— V soboto in nedeljo si še lahko ogledate v »Veselem teatru« novoletni program, v katerem gostuje g. Ljublša Jovanovič. Na sporedu so skeči petje, ilustrirani dov-tipi, akrobatika itd. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo pa od 10. ure neprekinjeno do večera. Predstava bo v soboto ob 18.30, v nedeljo tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. u— Izlet S. P. D. v nedeljo 11. januarja na Zaplano nad Vrhniko. Prijave v društveni pisarni do petka zvečer. (—) u— Hišni posestniki, ki še nimajo napeljanega plina v vsa stanovanja svojih hiš, se sedaj lahko poslužijo lepe prilike, ki jO jim nudi mestna plinarna v proslavo 80-letnice svojega obratovanja. Meatna plinarna bo namreč napravila v štiri ^saj štiristanovanjske že dograjene hiše plinsko napeljavo za kuhinje in kopalnice skoraj brezplačno, če se hišni gospodar pravno-veljavno zaveže, da bo 60 mesecev plačeval plinarni od vsakega stanovanja 15 lir in sicer od tistega meseca dalje, ko bo plinska instalacij na~ejena in če se sedanji najemniki stanovanj prijavijo za rabo plina. Pismene prijave s sopodpisanimi najemniki stanovanj naj hišni gospodarji vlože do 15. januarja t. 1. u— Tri nezgode. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 8 letnega zidarjevega sinčka Albina Martnika iz Vnanjih goric. Obesil se je na kmečki voz pa je padel in si zlomil levo nogo. Marija žagarjeva, 23 letna šivilja iz Ljubljane, se je pri sekanju drv ranila v levo roko. Alojz šolar, premikač državnih železnic, pa je pri delu na šišenskem kolodvoru padel in si zlomil levo nogo. u— Za mestne reveže je nakazala tvrd-ka šoštarič, Petan & Erker z Resljeve c<;sfe št. 20, tudi letos ob Novem letu 500 :ir; v počaščenje spomina ge. Lavre Kren je podaril 100 lir g. Lavoslav Schwentn3r, knjigar v Prešernovi ulici 3; v počas1.'tev spomina svoje mame sta pa podarili 250 ^r gdč. Ljudmila in Milena Erjavčevi Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo v imenu podpiranih. INSEE1RAJ V „JUTRU44! Iz Tržaške pokrajine Podelitev nagrad za najboljši pekovski kruh. v sredo opoldne je prefekt Eksc. Tamborini v prostorih Pokrajinskega sveta korporacij razdelil nagrade pekom na področju tržaške občine, ki so se uspešno udeležili tekme za izdelavo najboljšega kruha. Prvo nagrado je prejel pekovski mojster Giuseppe Zorza, via Cavana 22 (10.000 lir lastnik tvrdke, 5000 lir pa njegovi pomočniki), drugo nagrado Karmela Sancln, Skedenj 371 (7000 Ur lastnica tvrdke, 3000 lir pa njeni pomočniki), tretjo nagrado pa Remigio Botteghelli, via Caprin 6, (3000 lir lastnik tvrdke, 2000 lir pa njegovi pomočniki). Razen tega je bilo razdeljenih še 14 nagrad po 650 lir pekovskim mojstrom in po 400 lir njihovim pomočnikom. Umrli so v Trstu 91 letna Marija Sitar, vdova Franco, 71 letna Marija Valesio, vdova Novak, 53 letna Justina Križman, vdova Baccelli in 70 letna Filomena Bre-san, vdova Tomažin. — Na oklicih so pari trgovski zastopnik Romano Ursini in zasebnica BJanka Majkuš, šofer Karel Ger-dol in zasebnica Nives Godena, mornarski podoficir Santi Interdonato in zasebnica Diva Sluga, trgovec Matteo Minelli in zasebnica Marija Borotolin, delavec Carlo Malavan in zasebnica Ivana Jugovec, mehanik Karel Volčič in delavka Antonija Rassi ter mehanik Ugo Baldini in zasebnica Marija Pipan. — Dne 6. in 7. januarja je bilo v Trstu 16 rojstev, 25 smrtnih primerov in 9 porok. Iz Novega mesta Prisrčna obdaritev otrok Novo mesto, 6. januarja. V torek dopoldne ob 11. je bila v Prosvetnem domu slovesna proslava Befane — bajne starke, ki obdaruje otroke na Tri kralje. Priredil jo je borbeni Fašio Ljubljanske pokrajine. Proslavi in obdaritvi so poleg številnih otrok in meščanstva prisostvovali tudi predstavniki vseh novomeških vojaških in civilnih oblasti s poveljnikom posadke polkovnikom g. Arpaio, okrajnim civilnim komisarjem g. dr. Gr sellijem, političnim tajnikom g. Varinijem in županom g. dr. Polenškom na čelu. V okviru proslave so orkester in umetniki »Dopolavora« Oboroženih sil najpreje umetniško izvajali nekoliko prav ljubkih glasbenih in igralskih točk, ki so navdušile malčke in so bili umetniki deležni burnega odobravanja. Proslavo je otvoril politični tajnik g. Varini. Nato je imel okrajni civilni komisar g. dr. Ottone Griselli daljši govor o pomenu prireditve. Sam je potem obdaroval revne otroke. Skupno je bilo v novomeškem okraju obdarovanih 1480 otrok, ki so prejeli zavoje s sladkarijami, šolskimi potrebščinami in oblačilnimi predmeti. Najrevnejši otroci so razen zavojev prejeli še bone v znesku 50 in 100 L za nakup življenjskih potrebščin pri novomeških trgovcih. Obdarovanci so se prisrčno zahvaljevali in je prireditev poteKla v najlepši harmoniji. * n— živahni Trije kralji. Odjuga, ki je nastopila prve dneve januarja, je dosegla svoj višek na praznik Treh kraljev. 2e v Zgodnjih urah je bilo živo srebro visoko nad ničlo in čez dan je celo doseglo na sončnih krajih kar deset stopinj. Tako je skopnel še poslednji sneg ter so bile vse ceste in poti izredno blatne. V noči od torka na sredo pa je pričela pihati dokaj močna burja, ki je ohladila ozračje in je pričel v sredo zjutraj naletavati prav droben sneg. Naletaval je še ves dan. — V Novem mestu letos nismo srečali »treh kraljev«, na deželi pa prav poredko. Sicer pa je bilo življenje v mestu na praznik prav pestro. V Prosvetnem domu je bila obdaritev revnih otrok, ki je bila v zvezi z dobro uspelo predstavo »Dopolavora* Oboroženih s-1 in so ji poleg številnih otrok in meščanstva prisostvovali tudi predstavniki javnega življenja- V občinski posvetovalnici je bilo zborovanje marljivih novomeških in okoliških čebelarjev, pri Fabja-nu pa so se ponovno zbrali novomeški kulturni delavci, da položijo temelje dolenjskemu kulturnemu tednU. Popoldne je kljub sončnemu vremenu zaradi blatnih cest ostala večina Novomeščanov v mestu in so bili javni lokali dosti dobro zasedeni. n— Uspeh »PavLharjev«. Pod okriljem Rdečega križa so na Silvestrovo in na Novega leta dan prvič gostovali v Novem mestu ljubljanski »Pavliharji«, ki so izvajali obširen spored z glasbeno-komičnimi točkami. Izvajanja so bila Jokaj dobra in so nudila občinstvu dosti zabave. Odlikovala sta se posebno komika Kiki in Miško, ki lepo obetata. Mladim umetnikom želimo pri bodočih nastopih nove uspehe. n— živinski sejem. V ponedeljek dopoldne je bil na Loki v Novem mestu vsako-mesečni sejem za goveda in prašiče. Spet je prišlo veliko število kupcev, medtem ko je bilo mnogo manj prodajalcev. Največ je bilo povpraševanja za prašiči, katerih je bilo pripeljanih 694 repov. Prav kmalu so ! bili vsi do zadnjega prodani in so dosegli Cenik za zelenjavo In sadje št. 8 velfaven od 6. januarja 194*-XX LJubljana, 8. januarja. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Cene. določene za kg (prva številka zna-či cene na debelo, naslednja cene v nadrobni prodaji): Česen 8.10, 9.10; korenje (rdeči korenček) 2.80. 3.20; karfijola 2.85. 3.45; čebula 2.20, 2.80: solata (endivija, zobčasta in navadna) 3. 3.50; radič 6.60. 7.40; zelena 2.85. 3.25; špinača 4.30, 4.80; pomaranče I. skupine (Moro-Tarocco) 1. vrste (2. vrste) 6.05 (5.30), 7.05 (6.15); pomaranče II. skupine (Sanguino-Sanguinella) 1 vrste (2. vrste) 5.20 (4.70). 6.10 (5.50); pomaranče III. skupine (Biondo) 1. vrsta (2. vrsta) 4.80 (4.45), 5.70 (5.15); fige suhe v celofanu 9.90. 10.95, fige suhe v košaricah 9.10. 10.50: limone za komad I. vrste 0.50. 0.55; limone za komad II. vrste 0.45. 0.50; jabolka I. vrste 5.95. 6.85; jabolka II vrste 5.35. 6.15; mandarine I. vrste 4.85, 5.65; mandarine najvišje doslej zabeležene cene. 10 tednov stari prašiči so stali 450 lir, do 35 kg težKi 1.200 L, do 50 kg težki pa celo do 2.0G0 L. Goveja živina je dosegla le malenkost višje cene kakor na obveznih dogonih živine. čeravno je bilo na prodaj mnogo prav lepih plemenjakov. Sklenjeno je bilo le manjše število kupčij in je marsikateri kmet gnal spet domov svojega volička. Skupno je bilo prignanih 329 glav goveje živine. — Istočasno je bil živilski trg, ki je bil nekoliko bolje založen kakor poslednji trgi. Prevladuje še vedno zelenjava, primanjkuje mlečnih izdelkov, cene so ostale neizpremenjene. — Na Glavnem trgu so bile postavljene tri stojnice manufakturi-stov, ena stojnica galanteristov in dve stojnici lončarjev. Tudi ob prodaji na oblačilne nakaznice je bila kupčija prav živahna in so bili prodajalci zadovoljni. n— Adamičev orkester gostuje. Gostovanje Adamičevega orkestra Je moralo biti zaradi gostovanja »Veselega teatra« preloženo od 9. na 19 januar. Za gostovanje je v Novatn mestu prav živahno zanimanje. Iz Hrvatske Hrvatski delavci v Monakovem so svečano proslavili božične praznike. V Monakovem m v okolici jih je zaposleno prece:-šnje število. Na božični dan so se zbrali v cerkvi sv. Uriule, kamor je prišel k maši tudi konzul Mkulč m hrvatski Študentje. Mašo je opravil župnik Damjan Robin. Pel je zbor hrvatskih delavcev. Nato so se delavci odpravili na konzulat, kjer so siporo-čili čestitke za domovino. Zbrali so 500 mark za siromake v Bosni, Liki in Dalmaciji. Sestanek delavskih predstavnikov. Pretekli petek je bil v Delavsko zbornico v Zagrebu sklican zbor vseh hrvatskih delavskih poverjenikov. Prisotni so bili tudi nekateri ministri, zagrebški župan ter načeln k propagandnega urada. Predstavniki so poročali o dosedanjem delu v hrvatskih delavskih ustanovah, nakar so razpravljali o delavskem sodelovanju pn »Pomoči«. O dosedanjem uspehu »Pomoči« v Zagrebu je po radiu govoril župan VVerner. ki je izvajal: Nezaposlenih ni, so pa siromaki, ki jim je treba pomagati. Sedanji uspeh pomoči« je zadovoljiv. V decembru je biw v Zagrebu zbranih nad 2 in pol milijona kun. Od tega je bilo potrošenih za Zagreb 700 tisoč kun, za begunce iz Gradačca 500.000, za Bosansko Krupo 300.000, za Bosanski Petrovac 50.000, za Sanski most 100.000. za prizadete iz občine Pakraca 100.000. za sirotišnico v Odri 10.000 in za Dčji dom v Suhem polju 5000 kun. Razdeljenih je bilo torej 1,765.000 kun, za nadaljnje potrebe v letošnji zimi pa ostane 992 000 kun. Zagreb.rki župan je rokefl, da bo vsak mesec javno po'agaJ obračune. Ko bo zaključena zimska akcija, bo podal celotni pregled, kako so se Zagrebčani izkazali v letošnji zimi Prvorojenka. Zagrebški listi beležijo, da se je v letošnji Silvestrovi noči v Zagrebu ket prvo rcdi'o dckletce in siicer v porodnišnici ob 0.05. Deklica je zdrava, njena mati je Slavica Šahova. Zaradi prekoračenja policijske ure mora zagrebška policija še vedno strogo nastopati. Kakor je bili o pričakovati, so se zlasti v Silvestrovi noči znašli na uflici nekateri razigrani zapoznelci. ki pa so ;ih prijele policijske patrole. Zbudili so se s hudim mačkom. Vsega skupaj ie pol cija po polnoči prijela 163 oseb, ki so morale prespati na policiji. Po 10 urah prenočevanja jim je ženskih dopustov, imajo lahko za pevce najtežje posledice, če jih ne pričnejo čimprej smotrno zdraviti. Zaradi takih obolelosti je bilo gledališko vodstvo v zadniem času večkrat prisiljeno izpreme-niti napovedano predstavo in jo nadoknaditi z drugo ali pa jo odpovedati. Renertoame težkoče ne zavisiio samo od boie7e"=:k:h primerov, temveč tudi od dru?;h okoliščin Če zaradi obolenja enega ali več oevrev izpade trenutno kaka one'-a -t tekočeea repertoaria. pomeni to moč^p^o obremenitev tisfh pevcev, ki n^tm-nin v drue:b onprah Nekatere par-t:ie so nmnnie da iih ne mnre peti pe-vpo več vpčerov z^novrstio in tako na-st a r f ^ o r^di potrphnp?a mu odmera nove tp?knčp v ra^voiu sporpda Tako n. pr ie i7oarf1a trenutno zaradi ponovne pV.niplos;ti cnnr-anictve »M^d^me Butter-f!v« 17 rpnPT-tnari^• zaradi bolezni ene iz-rr>pd noc;lk glqvn:h nartii na ie morala bit' nreiožena premiera operete »Ples v operi«. ffpr tplroč' ro-npr+nar za nhrinontp de-lcrna mofno i7?rnon novo n^+nrVrane prp^tnvp na 7Hr-ad« bole^pncVh nr^mp-rov np mnrp^n nriti na vre+o. ni mnpio obdri^ti nrpd^pnega reda v pfi+pVn ohnnpritcVlh nrP^tsv Zaradi preure^ertpsja izbaiania časopisov je včasih nemo??npp pravočasno objaviti sprempmbe sporeda, kar predstavlja za gledališko občinstvo kakor za vodstvo gledališča novo nevšečnost V prejšnjih sezonah je gledališče lahko nadomestilo naše obolele pevce z gosti iz Beograda in Zagreba, letos pa je to nemogoče. Uprava Narodnega gledališča se nadeja, da bo našla pri p. n. abonentih in drugih gledaliških obiskovalcih razumevanje za navedene težkoče. ZAPISKI LEDENE ROŽE Človek naj bi prav v času, ko tolikanj zavzemajo pozornost velike in mučne zadeve njegovega življenja, posvečal pozornost tistim drobnim rečem, ki jih po navadi niti ne opazi. Voasi mia jo prav take stvari moč. da povzdigujejo in okrepe naše življenjsko čustvo bolj kakor tisti veliki in znameniti pojavi, h katerim se zatekajo naše misli v trenutkih dvoma in zbeganosti Ondan sem se zamisliil v ledene rože na oknu. Ni sri mogoče misliti bolj brezpomembnega pojava: ne zdi se nam nič drugega nego znak hude zime. m če bi iskali v njem kaj več. tedaj bi bila to samo razmišljanja o zimi in njemh nevšečnostih. Toda ledene rože na oknih »o značilneje pojavi, kakor se zdi naši površni misli. So prav kakor tolike reči ki tihe neopažens obdajajo naJe vsakdanje življenje — ena izmed skrivnosti narave in njenega življenja. Nagnimo se s čistim, nezainteresirano radovednim pogledom k tem risbam, ki jih je napravila zima na šipah naših oken. Mar ni presenetljivo da »mrtva« sinov ustvarja oblike, ki imajo estetski učinek? Čemu so te »rože« iz ledu? Čemu se tu po-vzpenja mraz k nečemu, kar nima nobene smotrnosti in koristnosti, k dekorativnim potezam, ki prehajajo včasi v fantastične kombinacije? Naj nam naravosloveci ne govore samo o načinu kako nastanejo te ledene risbe, o kristalizaciji vode, o oblikah kristaflov in snežink! Vse to je resi. a nikdar ne bo pojasnjeno, čemu nastajajo v tem svetu gole sinovi oblike, ki učinkujejo na opazujočega duha kot delec neke lepote nečesa __ nad-stvarnega in skrivnostnega, kar snuje • *«do-likuje tudi v svetu fizikalnih pojavov? Od tega na videz brezpomembnega pojava se nam dviga misel k večjim, lepšim in trajnejšim oblikam materije in k smislu njenih oblik. Čutimo, da v svetu slepih sni in naključij nismo sami s svojo mislijo m da obstoje vsepovsod neke pr&midi. neke čudovite osnove, iz katerih prihajajo neskončne oblike sinovi. In zavest o obstoju tega večno skrivnostnega izvora oblik že spreminja naš pogled na življenje rr že dviga vrednost naše misli in našega čustva v mrzlem, na nas nezainteresiranem vesolj-stvu. Celo ledene rože na oknih »o lahko kažipot k nečemu višjemu in lepšemu kakor je naša tvarna resničnost... Mile Budaka »Ognjište«, čigar slovenski prevod je napovedala Ljudska knjigajrna, izide tudi v nemški Izdaji v prevodu dr.ja Raucha, Rabadanovo dramatizacijo tega romana nameravajo vprizorltl nekateri nemški odri. Prof. Luigi Salvinl, avtor knjige »Liri-che slovene moderne«, živi že nekaj časa v Zagrebu, kjer pripravlja obsežno antologijo sodobne hrvatske proze, ki bo l/rla v doglednem času. Prav tako zbira gradivo za zbornik »Croazia«, ki izide v znani zbirki »II Mondo d'oggi«. Skladatelj Franz Lehar je nedavno v sodnem kraju Komaronu, kamor je odšel z Dunaja, praznoval svojo 72tetnico. Lehar je pred dvema letoma objavil željo, da bi proslavil svojo TOletnico z opereto, ki naj bi bila njegova poslednja in ki bi ohranila tudi po njegovi smrti veder spomin na njegovo osebo in delo. S tem v zvezi je tudi predelal »Veselo vdovo«, ki je sedaj v novi obliki na repertoarju nemških gledališč Za novo opereto je zaprosil razne znane libretiste, da bi mu Izdelali besedilo. Prejel Je več kakor devet osnutkov, vendar ga nI noben zadovoljil ln je za tedaj opustil načrt s svojo »poslednjo opereto«. Zato pa je v zadnjem ~isu predelal v opero svojo opereto »Ciganska ljubezen« ln jo Izročil budimp^itan* skemu gledalliCu, kjer bo v kratkttn premiera Obnovite naročnino! II vrste 4,45, 5.10; maroni I. vrste 6.20, 7 75; orehi Sorrento 13.45, 15.45; orehi italijanski navadni 11.50. 12.20; krompir domač pri kmetu 1, 1.30; krompir za seme »Bintje« 1.50; krompir za seme ostalih vrst 1.30. 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renet-ke, mošanjčki, champagne. Grafensteiner, Deliziose, Morgenduft. Jonatan. Wagner, Star. Imperatore. Abbondanza. Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja ^— izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veliaio najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgorai navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata 6 Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredb' o cenah z dne 12. marca 1941 M s. št. 358 Ljubljana, dne 6. januarja 1942-XX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli bilo sporočeno, da morajo p'ačati pc 1000 do 1500 kun globe. Delavske predstave prirejajo zdaj tudi v zagrebškem velikem gledališču Pretekli petek zvečer je bila delavska predstava Le-harjeve operete »Dežela smehljaja« Nov ravnatelj poročevalskega urada »Croatie«. Praporščak Poglavnikovega telesnega polka Josip M r m i č je b:l pred nekaj dnevi s Pcglavnikovo odredbo postavljen za ravnatelja (nadstomika) hrvatskega poročevalskega urada »Croat-a««. Velika sodna dvorana bo urejena v sodni palači v Sarajevu. V njej bo prostora za 600 oseb. Ministrstvo za pravosodje je za izgradnjo dvorane določilo 2 milijona kun. O cenah živine na sejmih poročajo zagrebški listi, da so uradno dopuščene naslednje cene: za klavne svmje ne glede na pasmo do 160 kg težke po 34 kun. od 70 do do 100 kg težke pa po 31 kun kg. Pitani voli se smejo najdražje predajati po 20 kun kg žive teže. bosanski voli so po 16 kun biki po 19. krave po 18. klobasarice po 12 kun. Drobnica se sme prodajati po 18 do 25 kun itd. Za manj kvalitetno živino so določene nižje cene. Iz Srbije 50.000 knjig za srbske ujetnike. Da bi se ure lile knjižnice v taboriščih srbskih ujetnikov v Nemčiji, je srbski Rdeči kr.ž priredil posebno knjižno zbirko, ki je zelo lepo uspela. Doslej je bilo zbranih 52.327 knjig, ki bodo te dni poslane v Nemčijo. Razen tega je nabavil srbski Rdeči križ 50.000 učbenikov nemščine za srbske ujetnike. Vlaki so v Srbiji v zadnjih časih zelo prenapolnjeni. Posebno pa velja to še za železniške proge zlasti proti Nišu, Poža-revcu, Smederevu, Obrenovcu in Valjevu ter odcep proti Cačku in Užicam. Kadar pride n. pr. vlak na postajo Lajkovac iz smeri Cačak—Užice ,je tako prenapolnjen, da niso polni samo osebni vozovi, vse platforme in stopnice, nego je prenapolnjena tudi cela vrsta priklopljenih živinskih voz (V. razred) in odprtih voz za premog ali drva (VL razred) ter je človek srečen, da vsaj tam kaj dobi prostora. Tudi službeni vozovi so polni potnikov. Prav tako je v Beogralu. Zelo često mora oditi domov cela vrsta potnikov, ki je hotela iti v Obre-novac, Lajkovac, Valjevo ali pa v Užice, Cačak ali Lazarevac po blago. Na progah je predvidena uvedba drugih delov vseh vlakov, samo še ni gotovo, če bo uvedba teh vlakov dovoljena. Na valjevsko meščansko šolo so bili dodeljeni za učitelje: Slovenci Jakob Gcspo-darič, Marija Perkova ter Josip šegula-Pec. V Valjevo je bil pa prestavljen iz žabca Klavora Franjo, iz Bajine Bašte pa Pe-ternel Pavla. Iz gimnazije v Cačku je bil prestavljen na gimnazijo v Valjevu za profesorja Kocijan Andrej. Aprovizacijski odsek valjevske mestne občme je delil v novembru na osebo po 1 kg sladkorja (kg po 30 Din), pol kg soli (kg po 4 Din), 2 kg kršne moke (po 8 Din kg) ali 2 kg koruzne moke (kg po 7 Din) ter pol litra olja (liter po 40 Din). V decem-ru t 1. pa je delil po 1 kg sladkorja (kg to pot po 25 Din) in 1 kg soli na osebo. Pripominjamo, da je sicer prodaja moke še vedno prosta. V mnogih mestih Srbije, kjer so slovenski naseljenci se vzposvtavljo redna oblast Tako se je to zgodilo v Mionici, Cačku, Uži-cah, Užički, Požegi, Ariljah, Priličkem Kiseljaku, na Ubu, v Gornjem Milanovcu in drugod. Oblasti vodijo razni zanesljivi ljudje, mestoma celo častniki, ponekje pa tudi priseljenci. Tako je bil postavljen za župana v Mionici Srb, doma iz Mionice, ki pa že mnogo let ni bil doma, nego v Osi-jeku, pa je zdaj prišel spet v svoj rojstni kraj. LEPA OBLEKA — Mirko, kaj misliš o tej obleki? Dala sem jo prenarediti. — Hm ... — AU se ml zdaj dobro prilega? — Hm ... — Mirko! Ali bi ne odložil za trenutek časopisa in pogledal mojo obleko? — Da, mislim, da je dobra. — Ali ni prekratka? — Hm ... — Mirko, ti me sploh ne poslušaš! — Seveda te! — Kaj se pravi — seveda? — Lahko jo dai prenarediti, če misliš, da je treba. — Hvala! Pravkar sem ti rekla, 0, ta daiante naslova ali za lifro L 3.—. Izseljenci pozor! kupim vsako količino krom pitja za gostilno. Naslov v vseh posl. Jutra. 373-7 Čevlje gojzerice št. 43, kupim po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gojzerice«. 390-7 Rabljeno pohištvo vseh vrst kavče, otomane, spalnice, kuhinie, kakor tudi posamezne komade pohištva, šivalne stroje in druge uporabne predmete stalno kupuie Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg št. 3. 386-7 Oblačila rteseda • ot. caksa -.00. « -iaianic naslova tli u lifro l i.—. Posest bc»«.J» t Ob. uui — -oc. za daianic aaslova ali *a i lllro l 3.—. Od izseljencev kupim parcele ali hišo v mestu. Imam gotovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančne podatke«. 368-20 toc*tu« • .ot.. UI.M — .ov. za daianic naslova ali " šifro 1 3.—. 2-sobno stanovanje > kopalnico in ostalimi pri tiklinami. v ali blizu sre dišča mesta, iščem za takoi al. pozneie. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod lifro »Udobno stanovanie«. 209-21a Informacije iH«u< i -.oo. taksa —-6C. a daianje aaslova ali u lifro l 3.—. Opozorilo Podpisana Koser Albina roi. Mastek, trgovka v Liubltani, Mestni tr& 11-12, in sin Koser Svetozar, tr-I govec, istot2m. iziavliata, da nista identična niti v nikakršnem sorodstvu s Ko-seriem Antonom in Koser 1 tem Arturiem, izložbenima I ar?nžeriema v Liuhliani. — i Ljubljana, dne 8. lanuaria 1942. — Koser Albina s. r. Koser Svetozar s. r. 393-31 Enosob. stanovanje ali prazno sobo išče zakonski par brez otrok, za takoi ali pa od 15. tan Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 394-21 a Sobo odda Heseda I - 6C. taksa —.60. t* daianic naslova ali z» lifro l 3.— Opremljeno sobo zračno, s posebnim vho dom. oddam dvema stalnima gospodoma v sredini mesta Naslov v vseh po slovalnicah Jutra 369-23 Sostanovalko ščem k akademičarki. Na razpolago kopalnica Stross-mayerteva 4-1., desno, nasproti polianske eimnazne 384-2^ Sobe išče neseda L —.60. taksa —.60, za daianie aaslova ali za titro l 3.—. Opremljeno sobo strugo >epariramro vhodom, » ali blizu središča mesta, iščem za takoi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Strogo ločeo vhod«. 208-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta iščem za 15. ia nuar. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zima« 382-23a Opremljeno sobo separirano, z uporabo kopalnice, za eno ali dve osebi, event. tudi dve sobi v centru mesta, iščeta dva boljša gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortna«. 3»8-5a Dopisi rveseda I 1.-. taksa —.60. za daianie naslova ali z: lifro L 3.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Boliši, Brzoparilnik. Dam «k? krcačica. Dobro plačam. Doktor, Dohei retu-šer Dccimal 100 kg. Do her plačnik. Dobra garan-cna. Februar 1942. Galovic. Gospodinia. Gospodinja 35. Hitra metoda, lugočarapa. lanuar 1942. Kuharica. Kurja reia Čebelarstvo. I.epo stavbi^če Marliiv in vesten. Opremlieno ili ne-opiemlieno. Pridna. Potre ben kapital l 2S 0O0. P: salni miza Perfektna. Res no porninstvo. Rabim denar. Rablieno. Soliden Prečen zakon. Samec. Sa mostoina. Samo za hrano. Simpatiia števec, Staierc. Takoi spreimem. Točen olačnik. Točna plačn-ca 77. Uboeliiva 7. Uslužbenec, ('rodna. Večletni lokal. Vrtnar 5. Začetnik. Zame niava. Zanesliiva in pošte na. Žaga 1. 50. 266. 4712. M) 0C0. Razno Beseda I —.60 taksa — .6C za daianic naslova ali rt lilro l 3.—. Mlad zakonski par prosi dobre liudi za kakšno staro pohištvo (poste-lio, mizo, stole, omaro ali kaj podobnega), ter za staro odeio m postelinino. — Sva oba brez dela ter čakava čez pa i dni drugega otroka Zato ie nuino po trebna ugodna rešitev proš cje, ki je v rokah dobrih liudi. Cemene naslov prosim na oulasni odd Jutra. la lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Mila no della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna Žarnica proizvajana v Milanu v t v o r n i c i tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM MIKAJTE V t,JUTRU"! f Zadet od možganske kapi je umrl soprog in oče Čelešnik Franc zvaničnik drž. železnic v pokoju Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 9. januarja 1942. ob 15. uri Iz hiše žalosti, »Gostilna pri Lovcu«, na tukajšnje pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, dne 7. januarja 1942. Žalujoča žena MARIJA — otroci in ostalo sorodstvo t Sobo S posebnim vhodom, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ra- | bim takoi«. 379-23a Opremljeno sobo . posebnim vhodom, uporabo kopalnice, okoli Poljanske ceste, iščem. Ponud- : be na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 404-23a Iz Beograda sva prejela tužno vest, da je dne 7. t. m. preminul najin predobri brat, gospod ADOLF PIPAN poštni inšpektor Zapušča užaloščeno vdovo DANICO roj. STOJANC-VIC ln sina DAKKOTA. Naj mu bo dobrotni Bog obilen plačnik. Žalujoča: FRAN, ALBINA Lovsko obleko skoraj novo, z dolgimi in kratkimi (pumparcami) hlačami, prodam. Ogledati pri krojaču Pahor, hotel Slon. 287-13 Smoking ali črno obleko nerabljeno, za srednio, vitko postavo, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 403-13 Kapital Heseda I -.60. taksa — A0, za daianie naslova ali za lifro I 3.— Vlogo L|ubljanske kreditne banke ca. 70.000 lir, ugodno prodam za takoišnjo gotovino. RUDOLF ZORE, Liubljana, Gledališka ulica 12. 407-16 C las bila heseda I -.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—- Klavir kratek (Stutzfiugel) dobro ohranjen in nekaj pohištva ugodno prodam. Cesta 29-oktobra 21a-II. 370-26 Klavirsko harmoniko malo rablieno 36 do 80 basov kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupec«. 375-26 Pianino dobro ohranjen kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino« 376-26 Živali Heseda l -.60, taksa -.60. rt daianje naslova ali za lifro l 3.— Zatekel se je velik črno-bel pes. Nahaja se pri: Avgust Pečnik. Sto-žice 47 pri Ljubliani. 395-27 INSERIRAJ V t,JUTRU"! t UT.IRLA NAM JE NASA PREDOBRA meima POGREB BO V PETEK, DNE 9. T. M. OB 15.30 IZ KAPELE SV. ANDREJA NA ŽALAH K SV. KRI2U. SV. MAŠA ZADUŠNICA SE BO BRALA V SOBOTO OB 7. URI V TRNOVSKI 2UPNI CERKVL LJUBLJANA, DNE 7. JANUARJA 1942. ŽALUJOČI RODBINI: KOMAR, SEMENIČ R ^abatini: 36 R e a ■ V tem, ko sem čutil, da se brez napora dvigam kvišku, je prevzel vse moie bitje prelesten občutek medlobe. Zazdelo se mi je, da sem vendar že priplaval na povrjino in v svetlobi, ki sem io skozi zaprte veke tfes čas čutil, sem nagonsko odprl oči. Zagledal sem lepo. krasno opravljeno sobo. ki 30 io zalivali kot jantar rumeni solnčni žarki; že sama po sebi ie zbuiala predstavo toplote in raz-košia in pogled nanjo le še povečal sladko otrplost, ki se me ie bila polastila. Postelja, v kateri sem ležal, ie bila takšna, da se menda niti kralj ne bi bil slabo počutil v nji. Slonela ie na velikih stebrih iz črne hrastovine, v katero so bile vrezane fantastične podobe: okrog in okrog ie bila obdana z zavesami iz bogatega damasta, ki so bile proti oknu odgrniene. V dosegu roke ie stala miza. ob-stavliena s stekleničicami in drugimi rečmi, kakršne navadno vidiš ob posteljah bolnikov. Z medlim. čudnim pogledom sem opazc-f/al vse to skozi polodprte veke. in dasi sta mi razkošnost sobe in izbranost posteljnega perila dokazovali, da nisem ne v svojem pariškem stanovanju v ulici Sv. Antona ne v svoji sobi pri »Francoski lili :i«. si vendar nisem maral- beliti slave z ugibanjem, kie sem. Zaprl sem oči in naibrže znova zaspal, kajti ko sem jih spet odprl, sem videl, da se riše v izrezu rešetkastega okna korenjaška moška postava. Spoznal sem vrlega Michelota in znova pomislil, kje bi neki utegnil biti. Treba ga je bilo samo poklicati, pa bi bil kaj zvedel o tem. Toda zaprl sem oči in poskusil misliti. Prav tedaj sem začul rahlo trkanje na vrata in Michelotove oprezne korake, ko je šel odpirat; nato sta on in tisti, ki je bil prišel, po prstih krenila k moiemu zglavju, in v tem. ko sta se bližala, sem ujel šepet glasu, ki mi je nenadoma vrnil vse duševne zmožnosti. »Kako je danes z našim siromakom?« »Vročice nima več, gospodična, vsak trenutek se utegne zavedeti; kar čudno se mi ie zdelo, da tako dolgo spi.« »Če se prebuja, je to znamenje, da se* mu obrača na bolje. Ostala bom tu. ko boste vi počivali. Michelot. Ubožec, bedenje vas je skoraj enako izmučilo. kakor njega vročica.« Nato sta se umaknila in njun pogovor je postal spet tako tih, da nisem razumel niti besedice. Vrata so se tiho zaprla in nekaj minut ie bilo vse tiho, šel čez dolgo časa sem začul nad svojo glavo vzdih. Tudi jaz sem vzdihnil, odprl oči in prevzeto zastrmel v lepi obraz Ivone de Canaples. ki se je s pogledom polnim nežnega sočutja sklanjala nad menoj: nehote sem se spomnil najinega slovesa do aretaciji. Tedaici pa je oDazila, da io zamaknjeno in osuplo aledam. Z vzkrikom. ki si ca v svoii oslabelosti nisem skušal raztolmafiiti. ie odskočila od postelie. a zdelo se mi ie. da sem prestregel z nienih ustnic besede: »Hvala ti. o Bog!« »Kje sem. gospodična?« sem vprašal in šibkost mojega glasu me je samega presenetila. »Spoznali ste me?« ie vzkliknila, kakor da se ie zgodil čudež. Nato ie znova pristopila, mi položila hladno, mehko roko na čelo in zamrmrala z glasom mamice, ki tolaži otroka: »Tiho, tiho! V canapleškem gradu ste. pri dobrih prijateljih. Zaspite zdaj.« »V canapleškem gradu!« sem ponovil. »Kako sem prišel semkai? Ujetnik sem. kai ne?« »Ujetnik!« ie vzkliknila. »Nikoli več ne boste uietnik. Sai oravim. da ste pri dobrih priiateliih.« »Torei se mi ie sanjalo, da me je Montresor prijel na cesti, ki vodi v Meung? Aha! Zdai se spominjam! Gospod de Montresor mi ie na častno besedo dovolil, da sem šel v Reaux.« Nato so me kakor plaz obsuli spomini in dogodek pri St. Sulpiceu mi ie živo stooil Dred oči. »Sveta nebesa!« sem zaklical. »Torei nisem mrtev?« Z neizmernim naporom sem se poskusil vzdigniti, da bi sedel, a mehka roka na moiem čelu. ki mi ie iemala vso volio. mi ie ubranila. »Tiho. gospod.« ie rahlo deiala »Miruite. Čudežu in Michelotovi zvestobi ste dolžnik, da še živite. Zahvalite Boga. bodite zadovolini in spite.« »A rane. gosDodičnrf?« sem vorašal s slabotnim glasom. »Rane so zaceliene.« »Zaceliene?« sem rekel t glasom, ki mu le dala osuDlost več moči kakor ves čas. odkar sem se bil predramil. »Zaceljene? Tri grde rane, ki sem jih snoči izkupil. da o razbiti glavi ne govorim — zaceljene?« »Sai ni bilo snoči. gospod.« »Ne snoči? Da nisem bil snoči v Reauxu?« »Skorai mesec dni bo že tega.« je z nasmeškom odvrnila. »Malo mani ko mesec dni ste nezavestni ležali na tei postelji in angel smrti vam je stal ob zglavju. Tih boi ste bili z njim in zmaga se vam je nasmehnila. Spočiite se zdaj, gospod, in ne vprašujte ničesar več, dokler se spet ne zbudite; potem vam Michelot pove, kako ie bilo.« Tako govoreč mi ie nastavila na ustnice kozarec. iz katerega sem slastno pil: nato sem io z otroško vdanostio ubogal in zaspal. Kakor mi ie bila obljubila, tako se ie zgodilo: ko sem se drugo jutro prebudil, me ie prvi pozdravil Michelot. Solze je imel v očeh — v tistih očeh, ki so znale mrko in brezčutno zreti na grozote bojišča. Od njega sem zvedel, kako so me bili St. Auban in njegovi paidaši vrgli v reko. meneč, da sem že mrtev, nato pa vzeli podplate pod pazduho. Deroči tok me ie odnesel proti kraiu. kier ie Michelot v čolnu čakal moie vrnitve, ne sluteč, kai se ie ta čas zgodilo. Slišal ie hrup in pravkar vstajal in hotel zaveslati k bregu, ko se ie moie telo nekai korakov od niega pokazalo iz vode Pripovedoval mi ie o svoii grozi, ko me ie potegnil na suho in otinal do orsih. iaz oa sem ležal kakor mrtev Na rokah me 1e zanesel v čoln: tam 1e dognal. da mi srce še utriolie in da mi rane še krvavi. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani.