127. številka
Ljubljana, y soboto 3. junija 1905.
XXXVIII. leto.
lihj^s d*D zveče^ icimSi nedelje in praznike, ter veU* po pošli prejeman za avstro-ogrska dežele aa vi« leto 16 K, za pol leta 18 K, za Cetrt leta 6 K 50 i, za en meseo 2 K so h.   Za LJubljano ■ poSitfanJera na dom za vi«
yt« 14 X, za pol leta 11 K, za cetrt leta 6 K, za en mesee s K. Kdor hodi lam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za cetrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko re£, kolikor inaSa poStnina. — S* caročbo brez istodobne rpošiHatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če le ■« oznanilo tlaka enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večerat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlšlvo je v Knaflovih ulicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Občni zbor Narodne tiskarne.
Prvosklicani občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih udeleženih premalo delničarjev.
Zato se sklice nov
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 8. junija 1905
ob 6. uri zvečer
v prostorih Jfarodne tiskarne
z istim, za občni zbor dne 25. maja ] 05 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po § 17 društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Kabinetna justica.
Na pročelju cesarskega dvorca na Dunaju je z sl&timi črkami v marmor vdoiben napis: »Justitia re-gnerum fundamentum.ee
Pomenljiv j-e t& n*.pie, v njem je pregnantno izražens najgloblja državniške, modrost in Avstrija bi bila pravi vzor idealne države, ako bi 89 v njej res vladalo po načelu, ki se blešči nad vrateni cesarske palače.
Toda — žal — priznati moramo, da se Avstrija ni nikdar držala tega vzvišenega načela, da v naši državi ni nikdar kraljevala boginja Justitia, ki vestno tehtajoč deli z zavezanimi cčrni vsem državljanom enake pravice.
Pri nas ;e dvojna mera starodavna državna uredba, ki se je izvajala vsekdar dosledno in ki je v veljavi tudi še sedaj vkljub prosluiemu državnemu temeljnemu zakonu, ki bi naj jamčil in zagotovil vsem narodom in Ijulem, kar jih biva v drŽavi, popolno ravnopravnost, enake pravice in enako dolžnosti.
To se kaže povBodi v upravi, kakor tudi v justici.
Sto in sto zgledov smo že tekom let navedli iz preteklosti in sedanjosti, ki so jasno kazali, kako resnična je ta naša trditev.
Klasična priča pa, kako se v Avstriji meri pravica, je afera tržaških iredentoveev, ki se je nedavno tega končala pred dunajskimi porotniki.
Sodnijska obravnava je jasno kot beli dan pokazala, da so bili obtoženci člani tajnega društva, ki si je napisalo na svoj prapor pogibelj Avstrije in ki si je stavilo za svoj glavni cilj in smoter, da odtrga od Avstrije one pokrajine, kjer so naseljeni Lahi, in jih priklopi materi Italiji. A obtoženci niso morda samo akademično odobravali in se navduševali za načela, ki jih je zastopalo dotično društvo, marveč so aktivno, kakor je nam pokazala neovržno rasprava sama, delovali z vsemi silami na to, da bi tudi dejansko uresničili one cilje, ki jih je propagiralo društvo, kateremu so pripadali kot člani.
Hodili so na sestanke v Italijo s tistimi, ki so hoteli na vsak način povzročiti vojno med Avstrijo in Italijo, da bi spravili pod italijansko zvezdo še nerešene, Avstriji pripadajoče italijanske poiir&jine; s svojimi somišljeniki v kraljevini so se dogovarjali, da bi naj Garibaldi s svojimi prostovoljci vdrl preko avstrijske meje, ter so za ta slučaj obljubljali, da bodo Garibaldijevo ekoijo, ki je bila v prvi vrsti določena v to, da izzove velik evropski konflikt, ako mogoče, vojno med Italijo in Avstro Ogrsko, dejansko podpirali s tem, da bodo povzročili Bplošno ljudsko vstajo v Trstu in izzvali na vsem laškem oiamlju nemire in izgrede.
Da so na to prav resno mislili, nam dokazuje to, da so prav pridne razširjali spise, ki čisto odkrito poživljajo na upor proti Avstriji in kličejo vse Italijane na krov, da se osvobode avstrijskega jarma potom revolucije.
Jasno kot beli dan je, da je imelo
to početje vse  znake prave u-
rote, ki se po obstoječih zakonih kaznujejo z najstrožjimi kaznimi.
In razprava proti italijanskim ire-dentovcem je z neovržnimi dokazi dognala, da so obtoženci dejansko krivi gori navedenih dejanj, in vsakdo, kdor sodi nepristransko, je bil pre* pričan, da se bo nad njimi izrekla tudi kazen, ki jo za take zločine predpisuje zakon. A kakšna je bila ta obsodba?
Slovenski časnikarji so dobili že večje kazni radi prestopka razžaljenja časti, kakor ti Lahi, ki so pripravljali bombe v revolucionarne svrhe, radi hudodelstva!
Ko je pred leti umoril neki laški anarhist cesarico Elizabeto, so Slovenci v Bvoji hiperlojalnosti in v svoji preveliki vdanosti do cesarske hiše pretepli nekaj Lahov in razbili nekaj šip.
Res, Slovenci so se s tem pregrešili proti kazenskemu zakoniku, toda grešili so, ker jih je v to zapeljala prevelika njihova lojalnost in vdanost cesarski hiši. Brez dvoma bi se to dejstvo moralo upoštevati najmanj kot olajševalen moment. A kako so bili kaznovani?
Z uprav drakonično strogostjo!
In ko so naposled prosili za po-im!ošČenje: se jim je prošnja odbila in niso b' 1 i ^omilccčeni, in tudi kazen se jim ni znižala.
Dolga ječa, to je bilo za Slovence plačilo za njihovo lojalnost in za njihov avstrijski patriotizem!
Glede tržaških zarotnikov so se širile vesti, da se je z najvišjega mesta vplivalo, da bi bili obtoženi iredentovoi obsojeni v kar najmilejšo kazen.
Ta vest je krožila po vseh listih in ni bila — d emento vana, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila kolikor toliko utemeljena.
To domnevanje pa potrjujejo tnđi druge okolnosti. Keso me" sod-nijskega predsednika in plaidcver državnega pravdnika se glasita prav tako,  kakor  da  bi ta funkcijonarja
direktno hotela vplivati na porotnike, da bi obtožence sodili Čim naj-mileje.
Znani so slučaj?, da so sodni predsedniki kar dobili od zgoraj ukaz, da naj koga cpro3te ali obsodijo. Tudi v tem slučaju se zdi, kakor da bi se bilo vplivalo od zgoraj na sodnike, in srcer s polnim uspehom.
Obtožencem se je dokazalo hudodelstvo veleizdaje, obsojeni pa so bili, kakor da bi bili storili nedolžen pre-grešok!
Zgodovinska nesreča Habsbur-žanov je, da so bili vsekdar žrtev tujih vplivov.
D?orna kamarila, ki se rekru-tira iz salonskih generalov in ko rumpirane birokracije in je bila vedno ljuta sovražnica Slovanov, je cesarja popolnoma izolirala, da izve le to, kar hoče ta kamarila. Ta kamarila vlada na dvoru skoro neomejeno in vpliva odločilno na notranjo, kakor tudi na zunanjo državno politiko.
Kam je ta nesrečna klika pri-vedla državo, je znano vsakomur.
Vsakdo ve, na kaj merijo stremljenja Nemcev, Madjarov in Italijanov. Vsakdo, ki ni udarjen s politično slepoto, ve, da ti narodi ne morajo bit: držalo vzdržujoči elementi, ker so vsi centrifogalni in da bi bili edina zaslomba državi in dinastiji Slovani, ki se pa sedaj zatirajo in katere sedaj celo najvišji krogi pehajo od sebe.
Slovane se res hoče odtujiti državi in dinastiji, na to kažejo vse okolnosti. Pravo pohujšanje v tem oziru mora provzrGčiti proces tržaških iredentistov, ki se je pravkar savršil na Dunaju.
Povemo odkrito, da bi nam bilo vse eno, ako bi obtožence popolnoma oprostili, da, mi bi to celo z občečloveškega stališča priporočali ie zbog tega, ker smo prepričani, da obdolženci niso glavni krivci, marveč so samo slep? orodje drugih, tajno delujočih sil. Tudi proti izredno milo odmerjeni kazni ne ugovarjamo,
saj je nam pač vseeno, ako so Ita lijani ali drugi narodi lojalni ali pa-
trijot'čni!
Mi hočemo samo kenšta-tovati, da imamo v Avstriji dvojno pravico — za privilegirane in za neprivile-girane narode, povedati hočemo javno, da imamo t blaženi naši Avstriji kabinetno justioo, ki meri z dvojno mero in deli pravice Nemcem in Italijanom drugače, kakor pa Slovanom!
¥ojna na Daljnem Vstoka.
Poročilo   ruskega kapitana Parona Ferzena,
Poveljnik križarke »I z um rud« baron Ferzen je poslal carju o pomorski bitki to-le poročilo:
Brodovje admirala RoŽestven-skega se je 27. maja približalo otoku Tsušimi in tu zadelo ob združeno sovražno brodovje.
Boj se je pričel ob 1 uri 20 minut popoldne. Takoj početkoma je sovražnik koncentriral ves ogenj na »Kn;aza Suvorova« in »Oslabijo«.
Ša pred nočjo bo se potopile oklopnice »Oslabija«, Imperator Aleksander III.« in »Borodino«
»Knjaz Suvorov«, »Kam-čatka« in »Ur a U so bili težko poškodovani in so izginili s pozorišČa. Poveljstvo je prevzel pedadmiral Nebogatov.
Ko je napočila noč, so odplule oklopnice »Nikolaj L«, »Orel«, »Senj a vin«, »Apraksin«, »U šako v«, »Si soj Veliki«, »N a vari n« in »Nahimov« in križarka »Izu m »ud«, ki je donašala povelja oklopnicam, v smeri proti severovzhodu.
Križarke so se k 'u ločile od ostalega brodovja ia 'izginile i obzorja.
Oklopna divizija, »i je vozila po 14 milj na uro, je bila izpostavljen ljutim napadom japonskih tor-pedovk, ki so so približale z obeh strani.
Bolezen.
Fantazija. — Napisal G ris a.
Bilo je v onih žalostnih časih, ko je bil prvi Človek pahnjen iz zemeljskega raja, kjer je užival sladki mir in zitdovoljnost.
Pripekalo je južno soluce in razgreta, zasoparjena zemlja je izdibavala iz svojih grudi toplo, težkotrudno sapo tako, da je Adam ves oznojen pustil del o in se vlegel v hladno venco širo-kovejnate palme, da se malce odpočije od mukotrpnega napora. Vlegel se je podolgem, podložil roke pod glavo in gledal s širokoodprtimi očmi v ažurno nebo nad seboj. Zamislil se je in mislil je Čudne misli takrat prvi zemljan.
Vržen je bil iz rajskega vrta, kjer je imel vsega v izobilju in užival s svojo mlado družico Evo vse sladkosti rajskega življenja . . . Kakor kralj in kraljica sta stopala po svojem krasnem kraljestvu, nobene skrbi in brige niso Čutila njih mlada srca. Vse ju je spoštovalo in se jima klanjalo: zveri so Be
zbrale okoli njih, čisto krotke in vdane in rosne bujno razcvele rože ob rajskem studencu so pohlevno sklanjale svoje nedolžne kelihe, kadar sta stopala mimo njih . . . Vse v raju se je kopalo v sreči in blaženstvu. Večna lepota ju je zaslanjala tako, da niti vedela nista, kaj je grdo. Vse kar sta videla je bilo lepo in mlado. Ali pozneje se je dogodila nesreča: hudobna kača je bila zavidna njuni sreči in za-dovoljnosti in posegla je vmes s svojim satanskim jezikom . . - Zapeljala ju je v greh: okusila sta prepovedani sad in s tem zaslužila ostro kazen. Bog je poslal strogega keruba, kateri je zavihtel nad njima svoj goreči meč in ju zapodil iz rajskega vrta. In takrat so se jima odprle oči, zagledala sta pred seboj žalostno bodočnost, polno grenkih solz in trpljenja. Stopila sta v drugi svet, zemlja solz se je razgrnila pred njima, zarastla s trnjem in osatom . . .
Adam je ležal nepremično v hladni senci in premišljeval avojo žalostno usodo. Obsojen je bil na dosmrtno kazen in sam se ni skoro zavedel zakaj. KaČa mu je stala pred očmi, škripal je z zobmi in stiskal pesti . . .  Zakaj je
bila ustvarjena tudi kača, zakaj ni bilo vse dobro in lepo kakor je bil on . . . Ubil bi kačo, zdrobil bi ji glavo.
In ko je Adam tako mislil in gledal z jeznimi očmi pod nebo, zušumela je visoka trava kraj njegove glave in lahni koraki so ga predramili iz neveselih sanj. Mislil je, da je prišla Eva, da se nasloni malo na njegove prsi in se odpočije za hip v prijetnem hladu palmovega drevesa. Dvignil je glavo in se ozrl. Ali kako seje preplašil, ko je mesto Eve zagledal pred seboj visoko, suho žensko z udrtimi očmi in koščenimi izsušenimi rokami, na katerih so se poznale plave, starikave žile . . .
Obstrmel je in gledal vanjo z izbuljenimi očmi. Ona grda Žena se je pa smehljala na videz prijazno in ustnice bo Be ji zaokrožile v nerodni posiljeni nasmeh: „Kaj me gledaš tako plašno, ti borni človek? Prišla sem, da ti odkrijem malo tajnosti Življenja. Ti sicer živiš, ali življenja ne poznaš, ker ga pa moraš prej ali slej poznati, sem prišla, da ti malo odkrijem, da ne boš še bolj plašno gledal, kadar se ti bo v poznejšem življenja pripetila kakšna nezgoda . •     Debelo je gledal Adam
čudno neznanko in zbal se je njenih besed . . . Kaj bi neki rada od mene ? Morda me bo zopet kakšna nesreča iznenadila? . . . Žena je grda kakor kača ...
Neznanka se je usedla poleg njega in Adam jo je vprašal, tresoč se od strahu in iznenađenja:
w
-Kdo si ti, neznana žena? Se nikoli te nisem videl in nisem vedel, da je razen mene in Eve Še kakšuo z govorom in razumom obdarjeno bitje na s vetu . . .a
Žena pa se je podprla z rokami in govorila:
„Ime mi je Bolezen. Ker pa ti sploh ne moreš razumeti in pojmiti mojega bitja, obrazložim ti ga v kratkem in se ti odkrijem ... Še nikdar mc nisi videl in slutil, da prebivam na zemlji. Jaz sem pa vedela zate, prej nego si bil na svetu in naprej sem videla tvoje nesrečno Življenje . . . Prej nego so drevesa pognala iz plodnih grudi matere zemlje, prej nego je solnce obsijalo to neizmerno telo vesoljnega stvarstva, sem bila jaz. Bila sem v gorečem kaosu plamteČih solne, v hladnih
vodah vsesplošnega morja; bila sem že v semenu, iz katerega je pognalo zelenje, trave in drevesa. Bila sem odkrita v semenu, katero je bilo vsejano, da se iz njega izloči kal življenju in človeku kakor si ti ... In kjer sem bila jaz, so atomi plašno drhteli in se umikali od mene; bali so se me kakor se me ti zdaj bojiš. Jaz sem si bila pa v svesti svoje moči in gospodstva in nisem se mogla in hotela odstraniti in izogniti. Vgrizla sem se v one plašne, drobne delčke in ostala sem v njih in Živela bom v njih do njihove smrti. In kjer sem jaz, tam je strah in trepet. Moje življenje je večno, moje delovanje je brezobzirno, neizprosuo, uničujoče . . • Strah in grozo bo vzbujalo moje ime, dokler bo na svetu življenje, dokler bodo živa bitja lazila po neizmernih proBtorih vseprostranega stvarstva . . •
Moje ime je Bolezen".
Adam je strmel v neznanko ves začuden in preplašen. Meril jo je nemirno od vrha do tal in jo vprašal: nZakaj si na svetu, hudobna žena ? Kdo te je ustvaril? Kdo ti je dal oblast, da groziš tako ošabno celemu svetu pogin in propast . .
Ob zori bo je dognalo, da so to divizijo tvorile oklopnice »Nikolaj 1.«, »Orel«, »Apraksin« in »Senj a v i n«.
Ob vzhodu solnca smo znova zapazili na obzorju japonsko brodovje, kar smo sporočili admiralu, ki je na to podvojil hitrost svojih ladij.
Oklopnioi »Senja vin« in »A p rak s in« sta jeli zaostajati.   Ob 10. uri dopoldne Brno najprvo na levi in nato tudi na  desni naši strani opalili japonsko brodovje.
Križarke so se kmalu ločile od ostale eskadre in se niso mogle več združiti ž njo. Sklenil sem, se odpraviti v Vladivostok in ukazal pluti z največjo hitrostjo, da bi ušel zasledovanju sovražnikovih križark.
V bojazni, da bi zadel ob sovražne križarke in radi nedo stajanja časa in premoga sem se odpravil v smeri proti Vladivostoškemu zalivu, kamor se dospel v noči z 29. na 30. maja.
Vsled vladajoče teme je ladja ob 2. ponoči obtičala na skali.
Ker smo imeli samo še 10 ton premoga in ni bilo nobene nade več, da bi mogli križarko rešiti iz tega položaja, smo se izkrcali ter križarko razstrelili, da bi ne prišla v sovražnikove roke.
Japonski pomorski častnik o bitki.
Neki japonski pomorski častnik, ki se je vrnil v Saseho. poroča o bitki pri otoku T s uši m i tako-le:
Ko ee je rusko brcdovje pojavilo na obzorju in je admiral Togo od-plul v vzhodni preliv Korejske morske ožine, je bilo morje izredno viharno in torpedovke so bile prisiljene iskati zavetja v zalivih otoka Tsušime.
Ruske ladje so se približale v dobrem redu.
S pomočjo reflektorjev bo Rusi cdbili pcnoči prvi in drugi napad japonskih torpedovk.
Tretji napad  pa je bil uspešen.
V nedeljo zjutraj bo imeli Rusi najtežje izgube. Zdelo se je, kakor da bi Rasi ne bili izvežbani v odbijanju nočnih napadov.
Pri prvem, v temi izvršenem nspsdu so se sicer posluževali projektorjev in s tem onemogočili napad, dali pa so Japoncem priliko, da so se poučili, kje se nahaja rusko brodovje, karjebilo za Japonce največjega pomena.
Poročila očividcev.
Kapitan ruske križarke „Admiral Nahimov" je v ujetništvu v Osaho podal korespondentu „Daily-Mailaw sledeče poročilo o svojih doživljajih v bitki: Japonce smo videli najprej 27. maja ob 6. uri zjutraj, ko smo nenadoma in nepričakovano zadeli na sovražno brodovje, ravno ko smo se gibali vzhodno Tsušime. Pluli so proti nam in pričeli z ognjem. Že čez 90 minut po odkritju ognja smo začutili, da je dobil „Nahimov" spodaj naenkrat močan sunek inkrižarka se je začela
In govorila je Bolezen: „Prišel bi pred milijoni let, ko še ni bilo na svetu živega bitja, ko je še vesoljnost odeval temni plašč večne noči . . . Prišel bi takrat in zavpil v oni mrtvospeči kaos: „Kdo te je ustvaril, zakaj si tu? In ne bi dobil odgovora. In ako bi vprašal potem, ko je solnce vzplamtelo na visokem nebu in vzkliknil: kdo te je prižgal, ti velika luč, kdo ti je dal moč, da svetiš svojevoljno in ogrevaš te velike svetove. Nič ti ne bi odgovorilo. Solnce bi sijalo kakor prej in ti bi ostal brez odgovora v veliki, nedosežni uganki . . . Jaz sem pa že bila takrat in slišala bi tvoj vprašujoč klic, ali odgovora ti ne bi dala. Jaz sem brezobzirna in svojevoljna. Moje življenje je večno in nima vzroka izven sebe . . .
Poslušaj me in ohrani v srcu moje besede.
Bilo je nekdaj pred davnimi, davnimi dobami. Takrat še ni bilo zemlje in solnce se ni gorelo na nebu. Vse kar vidiš sedaj okrog sebe, je bilo takrat razredčeno v obliki megle, ki je napolnjevala vsemir. Te megle so bile povsod; tu, kjer zdaj stoji zemlja, gori, kjer vidiš solnce in zvezde. Nikjer ni
potapljati z veliko naglico. Po mojem mnenju je zadela ob mino ali torpedo. Posadka je štela 600 častnikov in pomorščakov. Večina se jih je potopila z ladjo vred, ker ni bilo časa, spraviti ljudi na krov. Jaz in nekaj drugih še Živih smo plavali z rešilnimi pasovi k neki majhni transportni ladji, ki nas je rešila in ob 10. uri dopoldne smo prišli na krov neke japonske ladje. Vsi častniki bo odposlani v Simonoseki.
Pri bitki ob skali Liaucourt so se japonske ladje postavile v krogu okrog ruskih bojnih ladij in so metale grozovit ogenj na nje. Takoj v prvem trenutku je nastal obupen nered. Ko je Togo videl njihov položaj, je dal znamenje z „Mi-kase", naj se vdajo, in naše ladje so se udale.
Sangajski korespondent „ Ruskega Slova" podaja sledečo sliko o pomorski bitki, kakor mu jo je orisal neki očividec. On pravi:
Svetloba reflektorjev, bliskanje mnogih kanonskih strelov in goreče ladje so naredile noč enako dnevu. V sredini se je bil Rožestvenski, na levici Nebogatov in desno Felkerzam. Japonsko brodovje je bilo oddaljeno kake tri milje. Japonsko torpedno brodovje, podpirano od ognja ostalega brodovja, je napadlo ruske ladje in jih obkroževalo. Rožestvenski je trikrat poskusil, prodreti ognjeno črto. Ko je za Nebogatova nastopil kritičen položaj, hitel mu je Rožestvenski na pomoč. „Knjaz Suvorov", na katerega se je sovražnikov ogenj koncentriral, je bil težko poškodovan. Rožestvenski je stopil s svojim štabom na nekega terpednega lovca in se podal na krov „Aurore-, kjer je razobesil svojo zastavo. »Suvorov" se je polagoma potapljal, moštvo se je rešilo v čolnih. Titanski boj je trajal še več ur. Mnogo ruskih ladij je zapustilo bojni red in so jih obkrožile torpedovke. Brodovje Felkerzamovo je bilo uničeno; nekaj ladij je vihar gnal proti japonskemu obrežju, kjer bo se na vsak način docela razbile.
Z mandžurskega bojišča.
General Linevič je poslal carju to-le poročilo:
Japonci so pričeli znova prodirati 2 9. maja in so napadli naše voje v dolini reke
Tseng.
Gorski prelaz se nahaja v naših rokah. Istega dne so naši prostovoljci razgnali Četo Hunguzov 80 vrst jugozapadno od Ker za. Večina Hunguzov je padla na bojišču, ostali pa so bili ujeti.
„Rusija propada.
Berolinskemu »Lokalanzeigerju« se poroča iz Petrograda:
Dasi je rusko brodovje uničeno — maloštevilne vladivostoška križarke pač ne pridejo v pošt; — se vendar hoče vojna še nadaljevati. Car Nikolaj ne želi pod sedanjimi pogoji miru.
Zato so tudi vsi posredovalni predlogi brezuspešni.
bilo drugega kakor prozirne meglene tančice. Jaz sem pa živela že takrat. Bila sem sblinjena v onih tankih plasteh, napolnjevala sem z njimi vred vse te neizmerne prostore vesoljnosti in vedela sem, kaj se bo s tem dalje godilo. Videla sem, kako se one megle zgoščujejo, kako postajajo svetovi, zemlje in morja — kako poganja zemlja kali, kako se rodi življenje. Videla sem takrat tebe. Izvil si se iz toplih grudi matere zemlje in stopil v raj. Lepo ti je bilo v njem in kamorkoli si pogledal, si videl povsod večno lepoto in dobroto. R°g je govoril s teboj ... Ti si bil takrat še mlad in neizkušen. Gledal si, pa nisi razumel, Čudil si se in hvalil Stvarnika . . . Jaz sem te videla in smilil si se mi zaradi svoje naivnosti... Videla sem, kako britko boš enkrat razočaran ... In ko si okusil prepovedani sad, so se ti odprle oči . . . Zagledal si pred seboj zemljo, kjer raste trnje in osat, videl Bi svojo večno obsodbo . . . Jaz sem že bila takrat v tebi: obujal si kes za storjeni greh — in ta kes sem bila jaz . . . plakal si grenke solze in namakal Ž njimi trdo zasluženi kruh — te solze in ta kruh
Vojna na suhem mora pokazati, da je zmaga še mogoča.
časopisje je ogorčeno radi nove katastrofe, ki je zadela Rusijo. »Kaj sedaj?« vprašuje vse.
Listi sklepajo svoja rasmotriva-nja z zatrdilom, da Rusija propada ▼sled gnilobe in demoralizacije vladajočih krogov.
Deželni zbori.
Koper, 2. junija. Italijanski poslanci istrskega deželnega zbora skušajo v posebni izjavi opravičiti svojo odsotnost od seje pretočeni torek. V izjavi pravijo, da so se na nameatnikovo povabilo izjavili pripravnim, sodelovati pri sporazum-ljenju, v katerem jeziku je razpravljati v deželnem zboru. Za spora-zumljenje pa so bili le pod pogojem, da mora pri debatah imeti veljavo le italijanščina. Dočim pa so se pogajanja o ureditvi jezikovnega vprašanja še vršila, naročilo se je vladnemu zastopniku, da odgovori na prejšnje interpelacije »manjšine« ▼ slovenskem in hrvaškem jeziku. Italijanska »večina« vidi v takem postopanju kršenje deželne avtonomije, vsled česar je izostala cd seje. — Pri taki italijanski prenapetosti pač ne bo mogoče doseči sporazumijenja in uspešnega delovanja v deželnem zboru.
Praga, 2. junija. Češki deželni zbor je začel v današnji seji razpravljati o podporah valed ujm prizadetim krajem.
Praga, 2. junija. V današnji seji mladočeškega kluba se je sklenilo, ustanoviti izvršilni odbor češkihstrankv deželnem zboru kot protitežje enakemu nemškemu odboru. V odbor se pritegnejo najbrže tudi konzervativni veleposest niki. Nadalje se je v isti seji razpravljalo o prepovedani sokolski slavnosti na Dunaju. Posl. P i p i h ]e priporočal, naj se uvede aKcija proti sklepu nižjeavBtrijskega na-mestništva.
Dunaj, 2. junija. N i ž j e a v -atrijski deželni zbor je sprejel v današnji seji predlog občinskega in ustavnega odseka, da se ustvari zakon proti nepošteni konkurenci, nadalje pa tudi predlog, naj se ustanovi deželni feulturni svet.
Kriza na Ogrskem,
Budapešta 2. junija. Grof T i s z a je baje predložil vladarju popolno ministrsko listo, ki bo javnost zelo presenetila, ker ni v njej imen, ki so se ves Čas spravljala v ospredje. Nova vlada si bo takoj v začetku prizadevala, da si pridobi podporo parlamenta. Ako se ji to ne posreči, odgodi se zasedanje državnega zbora do jeseni.
Budapešta 2. junija. Govori se, da pridejo v Fejervarvjevo ministrstvo baron R o s z n e r, baron F e i -1 i t z s c h in veliki župan Krištofi i. Ako vstopijo v ministrstvo tudi Člani liberalne stranke, bodo poprej izstopili iz stranke, da si obdrži stranka napram vladi popolnoma svobodne roke.
sem bila jaz . . . Jaz sem bila v tebi že takrat, v duši in telesu tvojem sem bila. Vse, kar si žalostnega mislil, vse kar si mučnega pretrpel, vse to sem bila jaz in vendar me nisi nikdar videl, ne poznal. Moje ime je Bolezen in moje življenje je večno ..."
Adam je z odprtimi ustmi poslušal čudne besede in ni jih razumel. Gledal je nepremakljivo v Bolezen, ki je govorila dalje mirno in monotono: „Tvoje življenje bo kratko in vendar me boš moral večkrat z jeznimi očmi gledati pred svojimi vratmi. Kadar se mi bo zdelo, te bom obiskala. Prinesla ti bom pa v hišo vsakikrat jok in trepet. .. Moji poseti so trdi in težki. In ko boš umrl, zapustil boš potomce, ljudi, kakor Bi ti. . . Jaz jih bom rodila in jih spremljala do groba. In kadar se mi bo zdelo, spustila bom svojo težko roko na nje in jih mučila; jaz sem svojevoljna, brezobzirna, kruta . ..
Prestrašen se je ozrl Adam proti nebu, poklical bi na pomoč večno Pravico, ah glas mu je zamrl v ustih, srepo je pogledal v obraz svoji sosedi in trepetal je po celem telesu. Kaj bi storil ? Čutil je, kako je slab, a njegova so-
Budapešta 2. junija. Izvrše-valni odbor združene levice je imel danes pod predsedstvom polanca Kos-s n t h a sejo, v kateri so se dogovarjali, kaj je storiti za slučaj, če bo nova vlada zasledovala absolutistične nakane.
Budapešta 2. junija. Sin barona Fejervarvja, veliki župan baron E. Fejervarv, je baje pisal cesarju pismo, v katerem ga prosi, naj očetu ne nalaga ministrstva, ker bi prvo razburjenje bolehnemu očetu provzročilo smrt.
Budapešta 2. junija. Baron Fejervary pride že jutri na Dunaj ter prevzame sestavo novega ministrstva. Priporočal bo cesarju, naj imenuje za trgovinskega ministra ravnatelja drž. železnic Ludovigha, za finančnega ministra pa drž. tajnika Popovskega.
Budapešta 2. junija. Državni zbor je sprejel Kossuthov predlog, naj se sestavi avtonomni carinski tarif. Za predlog so glasovali tudi štirje člani liberalne stranke.
Srbska opozicija proti Avstriji.
B e 1 g r a d , 2. junija. Priprave za volilni boj so se že pričele. Paš'ćdvo glasilo piše zelo ostro proti vladi in njenim pristašem ter očita vladi, da s kamari 1 o in Avstro-Ogrsko preprečuje, da bi si Srbija najela posojilo za oborožitev in gradnjo novih železnic V interesu Avstro - Ogrske je, da Srbija ni zadostno oborožena ter da nima železnic. Tudi v narodnem oziru je sedanja srbska vlada le orodje dunajske diplomacije.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 2. junija. Odkar je Ru-munska izvojevala ugledu Kucovlahov takoj sijajni diplomatičnt uspeh nad Turčijo, se kucovlnško pleme čuti zvišeno nad dragimi macedonskimi plemeni ter stavi neprestano nove zahteve. Kuoovlaška propaganda se je začela posebno širiti po Skadru in Skoplju. Sedaj zahtevajo svojo šolo tudi v Priirendij. Nadalje dobe elementarne šole v Skadru. Kadaji in Tirani, dočim se v Beratu (vilajet Janina) ustanovi kucovlaška trgovska šola.
B e 1 g r a d , 2. junija. Pri Ki-čevu je bil včeraj spopad med srbskimi in bolgarskimi Četami. Mrtvih je cbleialo 20 Bolgarov in 12 Srbov. Vodjo bolgarske čete so potem Srbi ujeli.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 2 junija. Bati se je zopet nemirov, vsled česar bo dele mesta, kjer so večje tovarne, zasedli vojaki.
Varšava, 2. junija. Razširja se vest, da je v Petrogradu prišlo do velikega spopada med delavci in vojaštvom.
Ponesrečen atentat na kralja Alfonza.
Pariz, 2. junija. Vseh ranjenih je 27, vendar ni nobeden nevarno ranjen. Bomba je bila napačno vržena, sicer bi bila padla ravno v naročje predsedniku Loubetu. Policija je zaseda je neodoljiva . . . Brez prestanka je nadaljevala svoj Čudni, grozeči govor: „Mnogo zaroda boš zapustil, ti nesrečni Človek. Celi narodi bodo vstali iz tvojega semena, kakor jata ptic se bodo razkropili po celi zemlji. Bogati bodo in mogočni. Jaz bom pa ostala pri njih vedno, neizprosno . . . Rajali bodo in živeli razkošno pomlad življenja, veselili se bodo, ljubili in prepevali; jaz bom pa prišla v nevidnib atomih k njim, okužila jim bom zrak, razdejala jim bom sijajne bramove sreče in za-dovoljnosti. Bolni jok bo napolnil zemljo, reke solz bodo iztočile ljudske oči, milijon prošenj bo izkipelo iz zbeganih src; jaz bom pa vršila dalje svojo neizprosno nalogo. Padali bodo hramovi sreče, kopale se bodo globoke, Črne jame in polnile se bodo z mrtvimi telesi. Jaz bom pa hodila preko svežih grobov, smejala se bom in izpolnjevala naprej svoj namen . . . Moj namen je smrt in propast . .
Nato je bolezen obmolknila in se ozrla proti zapadu, kjer je solnce tonilo v krvavem morju in poljubljalo z bledimi trakovi Adamov preplašeni obraz. Nekaj neizrečeno težkega in za-
prla tri sokrivce, med njimi nekega starca. Vsi so anarhisti in vsi pri. znavajo svojo krivdo. Pravi atentator je zbežal, vendar je policiji dobro znan. B:mbe bo dobili iz Španije, in sicer prazne; napolnili so jih šele v Parizu. Španski anarhisti so priča par tednov pred kraljem v Psrii, da bo natanko proučevali ulice, po k&. terih se bo kralj vozil. Kralj Alfoti in predsednik Loubet dobivata brezštevilno čestitk. Tudi papež j;ma jg čestital.
Kaj se zgodi z Norveško?
London, 2. junija. Švedsko-norveški spor še vedno ni poravnan kralj Oskar ni hotel sprejeti dern/ s»je norveškega ministrstva, ker bi nove vlade ne mogel dobiti. Norv*. ška je vsled tega brez vlade, ustava je prekršena in parlament bo moraj imenovati novo vlado. Nova ?lada bo takoj sklenila novo državno obliko. Po svojem značaju bi morala Norve-ška postati republika, toda Ijuddtv: se ne bo hotelo odpovedati svotodni kraljevini Norveški, valed tega si bo najbrže rajši izvolilo novo dinast Ako Švedska ne zgrabi za orožje, mora priti do takega razvoja. N veška noče biti več priklenjena na Švedsko.
Ustava na Kitajskem.
London, 2. junija. Skoraj na-verjetno je, da dobi najbrže Kitaj, ska ustavo pred Rueijo. Tozadevno gibanje traja na Kitajskem že y*6 let, a zanesli bo ga v tujini živeči kitajski poslaniki in diplimatični zastopniki, ki ao spoznal'', kolik blagor je prinesel konstucionalizem drug. h državam. Prvi bojevnik za kitajsko ustavo je bil bivši kitajski poslani* v Londonu Lo-fanglu, njegovo delo pa nadaljuje sedanji kitajski poslanik v Parizu Sun. Tudi ve kitajskih vrhovnih gubernatorjev je za ustavo, med njimi najstarejši bernator v državi Cangšitor. ? Še večje upanje pa ima gibanje lato, ker sta na strani reformatorjev pj Cing, sedaj najvplivnejša oseba Kitajskem, in vrhovni poveljnik ar-made in mornarice, J a n g š i k a j. V prvi vrsti se razširi državni Bvel (Čengvuču) tako, da prkličejo vanj vsi vifji uradniki, ki bodo razprav-j ijah o državnih zadevah, novih zi konih itd. To bo nekaka višja zbornica. Večje težave bo s?veda delt ^ ustanovitev navadne poslanske zbornice, v katero bi prišli prosto lavo« Ijeni zastopniki ljudstva.
Vstaja v Kamerunu.
B e r o 1 i n ,  2. junija.   Sedaj B nastala tudi po drugi nemški ko niji v Afriki vstaja. Ves Kamerun po koncu. Domačini bo umorili d«, nemških rodbin, ki so ee priselile ti Slezvik Holštajna. Umorjene so javno sežgali. Treba bo veliko vojne ekspedicije. Nemčija ima potemtakem čci giavo lastnih skrbi ter se ji ni treba vtikati med Ruae in Japonce.
ŠJV.Dalj* v prilogi. ^PB
- — ^
lostnega je bilo v onem večeru in A je vzdihnil globoko  iz  srca  in  Is ol ste mu kanili dve svetli,  debeli solzi kakor znoj . . . Pogledal je okoli ali Čudne Žene ni bilo nikjer.
Vstal je in stopil izpod drevesa. Takrat je pa v votlini, kjer jc noval, nekaj žalostnega zaihtelo in -šalo se je bolno stokanje.  „Eva se jt preplašila grde žene," si je mislil Adam in skočil v votlino.   Tam je pa ležala Eva vsa bleda in onesvešČena . . . Kr: nje pa je nekaj bolno cvililo in stekalo . . .  Ves iz sebe je stopil blizu: preiskal je mesto in je našel otroka . . •
Zavzet je držal Adam na rok.. drobno dete, božal ga je in mislil besede, ki mu jih je govorila Bolezen popoldne v hladni senci palmovega drevesa : In ko boš umrl, zapustil boš potomce — ljudi, kakor si ti . . . Jaz jih bom rodila in jih spremljala do groba ...
Razjokal se je in poljubil dete, ki je venomer cvililo in zijalo in s solznimi očmi je gledal Evo, ki je ležal* na tleh, vsa bleda in onesvešČena . •
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 127, dne 3. junija 1905.
Dopisi.
Iz Idrije. (Ganglov »Sin"). Mi-flolo soboto smo zopet prav zadovoljni japuščali veliko čitalnično dvorano. Domači umetnosti je bil posvečen ta večer jn veselili smo se nad njenim uspehom, praniatično   društvo  nam je priredilo £ Ganglovo  rodbinsko  dramo , „Sin". Celoten vtisk je bil tako dober, da moremo  g. pisatelju le čestitati,  on pa mora biti igralcem prav od srca hvaležen. Če „Sina" Čitaš, boš gotovo našel napak, katerih na odru ne opaziš prav nic, ali pa v dokaj manjši meri. In če 8e igra predstavlja tako, kot se je pri nas. napravi gotovo prav dober efekt. Glavna hiba te drame je, da nima niti ene lahke in hvaležne vloge, ker so vse osebe nekam čudno karakterizirane, da se igralcem le s težavo ali pa celo ne posreči vživeti se vanje.   K sreči sta glavni vlogi v tem oziru še najboljši. Zato pa je tudi uspeh igre odvisen le od Cirila in Helene.   Z njima „Sinu pade ali pa uspe.   In v Idriji je imel g. Gangl prav srečen večer. Najbolj smo se bali za naslovno vlogo Cirila, toda g. J. N. nas je kar presenetil s svojo v resnici  dovršeno igro. Vemo, da ga je stalo mnogo truda, predno je svojo  vlogo  tako  izborno naštudiral, predno se je tako vživel vanjo, zato pa naj bo prepričan, da je vse gledalce prav prijetno  iznenadil,  da ga niso iaogli prehvaliti. Tudi g. Gangl sam je bil gotovo prav zadovoljen z njim. Da je Ciril svojo težko nalogo izvršil tako povoljno, v to mu je mnogo pripomogla Helena (ga. prof. R.-jeva), ki je igrala pae tako, kakor smo od nje pričakovali. Prizori, v katerih sta nastopala Helena in Ciril, so bili gotovo najlepši, najgin-ljivejši. Hvala jima za krasni umetniški užitek!   Starega, bolebavega Slemenca je prav dobro pogodil g. V., tako v maski kakor premišljeni igri ; ko bi mu še kri ne bila tolikrat zavrela; seveda to ni njegova krivda, ampak pisateljeva. Sploh opažamo pri tej igri pomanjkanje, zato ponavljanje izrazov, kar nas zlasti pri Ganglu   dime  posebno neprijetno. Tudi Slemeneeva soproga (ga. G.-ova) bi nam bila ugajala,  ko bila le malo bolj stara, manj živahna, pa razloenejša v izgovarjanju. Srčkana in povsem primerna je bila njuna hčerka Tilka (gdč. A. T.-čeva), ki je našla v svojem Ivanu (g. prof. R.) vrednega zaročenca. Lepa koketa je bila Marica (gdč. bt. L.-tova), pa dvomimo,  da si je pisatelj Marico mislil tako.   Maričin „Ciril" (g. D. L.7 sicer mu je bilo ime Metod) je bil krasen dečko, ki je pokazal, da se še ne ustraši nobenega fanta, četudi je že prekoračil mladeniška leta. Slak (g. P.) je bil premlad, sicer pa dober. Dvorana je bila natlačeno polna. Prihodnjič se bo igrala -Valenska svatba". Ali torej nivmarljivo naše „Dramatično društvo" ? Čast mu !
Občni zbor odvetniške zbornice kranjske.
(Konec.)
H. Iz podanega letnega poročila odbora o poslovanju v preteklem letu je posneti: Poslovnih številk je bilo rešiti 43^, torej 102 več, kakor prejšnje leto. Število advokatov je ostalo staro (40), ker sta dva odpadla, a dva prirastla. Vprašanje zastran vpisa enega kandidata v odvetniški imenik še ni pravomoćno rešeno. Tudi število odvetniških kandidatov je ostalo pri starem (16), ker so bili nekateri med letom izbrisani, a novi vpisani. Brezplačnih zagovorov je bilo opraviti 85, in sicer 34 porotnih in 51 navadnih (ne vštevši novomeških
slučajev).   Hotelo se je uvesti tudi ex oflfo  zagovore za vzklicne  razprave o prestopkih, a nadsodišče je ngodilo pri tožbi zoper tako nepregledno obreme-njenje odvetniškega stanu. Zastopnike revnih za civilne pravde je bilo imenovati v 27 si u Čajih.  Pritožb proti po-stopanju odvetnikov in odvetniških kandidatov je bilo več oddanih. A bile so po veliki veČini neutemeljene. Do disci plinarne obsodbe je prišlo v 2 slučajih, izmed kojih  eden Še ni pravomočen. Poročilo končno navaja več važnih dopisov o stanovskih vprašanjih in reformah,  ki  so  došli  od drugih zbornic, odnosno  od justič. ministrstva. Glede talarja, kije bil lani fakultativno uveden, so se člani zbornice in zagovorniki soglasno izrekli,  da ga odklanjajo pri vseh razpravah in pri vseh sodiščih.
To poročilo je občni zbor vzel odobruje na znanje; ravnotako računski sklep in proračun ; zbornični prispevek se je za 1. 1905 določil na 20 K.
III. Volitve. Za predsednika zbornice je bil soglasno izvoljen g. dr. D. Majaron, ki se je za nanovo izkazano zaupanje zahvalil. V odbor so bili nadalje izvoljeni gg. dr. Kri s p er in dr. Tekavcič (namesto odstopivšega g. dr. Munda) kot Člana in g. dr. Tril-ler kot namestnik. Za disciplinarni svet so bili soglasno izvoljeni: predsednikom (namesto g. dra. Munde) gosp. dr. A. Suyer, člani gg. dr. Papež in dr. Krisper, namestnikom g. dr. Rav nihar. Zborničnim pravdnikom je bil nanevo izvoljen g. dr. Tekavcič, namestnikom ravnotako g. dr. Pire.
IV. O odborovih predlogih je poročal predsednik dr. Majaron in sicer najprvo o nedeljskem počitku po odvetniških pisarnah. Vsled petieije II. skupine odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, odnosno vsled doti enega ministrskega razpisa povprašal je odbor vse odvetniške pisarne, v koliko je že uveden nedeljski počitek, odnosno ali bi se dal razširiti v p o -polni nedeljski počitek. Odgovorile so domalega vse pisarne, tako da se mnenje zborniee lahko določi. Iz teh odgovorov je konstatirati, da odvetniki sami žele popolnega nedeljskega počitka ne samo za uslužbence, ampak tudi zase, da se pa tak počitek ne da izvesti, dokler je tudi ob nedeljah treba reševati pošto in Ž njo pogostoma nujna opravila osobito z ozirom na razprave naslednji ponedeljek in dokler ni obligatorni počitek uveden po dragih pi-
| sarnah in pri denarnih zavodih. Odvet-\ niške pisarne pa morajo, zlasti na de-j želi, biti odprte tudi v interesu pravne pomoči za kmetske, maloobrtniške in delavske stranke, katere imajo navadno samo ob nedeljah Čas, da napravijo pot k odvetniku. Odbor se je nadalje prepričal, da je po vseh odvetniških pisarnah, skoraj brez izjeme, dejansko že uveden delni nedeljski počitek, četudi na različen način. Da se to uredi, od nosno zagotovi, predlaga odbor, naj občni zbor sklene: Ze sedaj domalega po vseh odvetniških pisarnah uvedeni nedeljski počitek se obligatorno določuje, odnosno razširja tako, da mora biti vsak uslužbenec vsako drugo nedeljo popolnoma prost. — Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Nadalje je predsednik dr. Majaron v imenu odbora poročal, da se bo zbornici v bližnjem Času baviti s pravnimi reformami, ki se predlagajo bodisi od strani ministrstva, bodisi od drugih zbornic; nekaj takih načrtov je zadnje dni že došlo in zbornica je svojim pravicam ter svojemu ogledu dolžna, da zavzame nasproti njim svoje stališče in se sploh udeležuje vseh teh naprednih akcij.   Ker pa odbor sam  po svojem
delokrogu v to ni poklican in ker tudi treba za to pomnoženih sil, predlaga se izvolitev posebnega odseka za legisla-tivne reforme, ki naj izdeluje dotične referate in jih tem potom odbora predloži občnemu zboru. — Ko je bil ta predlog po kratkem razgovoru soglasno odobren, so bili po nasvetu g. dra. Tavčarja izvoljeni v ta odsek naslednji gg.: dr. Majaron, dr. Krisper, dr. Ko-kalj, dr. Triller, dr. Ravnihar, dr. Sa-jovic in odvetniški kandidatje dr. Švi-gelj, dr. Novak in A. Dermota.
V. Med eventualnimi nasveti je bil sprejet predlog g. dra. Kušarja zastran lokala za disciplinarne razprave. Nato je zaključil predsednik zborovanje ob 51 4 uri.
Loške novice.
— Topli dnevi so vzbudili vso naravo. Začel se je čas poletnih izletov. Na Vnebohod so prišli vrli Kranjčani čez Sv. Katarino in Grmado v Skofjo Loko. Tu so imeli obed. Tudi preprosto ljud stvo napravlja izlete na razne kraje, u. pr. na Brezje, kjer se razvedri, zraven pa še „božjo pot opravi."
— V treh letih so se trije v eni družini ubili. Dne 29. aprila 1903 je padel kaj žar France Jeraša iz Brodov št. 14. pri posestniku po domače Okro-gelc v Zapotnici s strehe. Poškodoval se je tako, da je tekom 8 dni umrl. Letos 28. aprila je padel njegov brat Jože Jeraša v vasi Zminc s strehe in se tudi ubil. Dne 27. maja t. 1. je pa padla 8letna hčerka prvoimenovanega Frančiška Jeraša iz podstrešja očetove hiše na cesto in si zlomila vrat. Umrla je v pol ure.   Nesrečna \aka rodbina.
— Dober kristjan je posestnik Jakob Florjančič, po domaČe Bernik od Sv. Barbare pri Škofji Loki. Meseca maja prvo nedeljo je bilo več gostov pri njem in med njimi tudi Matija Carman iz Pungarta št. 13. Pogovor je nanesel na župnika Berceta iz Sore, katerega je Carman hvalil kot mirnega duhovnika. To pa je brumnega FlorjančiČa tako razjezilo, da je prepovedal govoriti o župniku, p#leg tega je pa še Carmana vrgel ven in ga labko telesno poškodoval. Florjančič se bode moral baje zato zagovarjati pred sodnijo.
— Zreli ptički so Janez in Martin Martelak ter Jože Gosar iz Škofje Loke. V nedeljo zvečer so razgrajali po mestu. Stražnik jih je svaril, za kar so začeli istega kamenjati. Ptičke so pa polovi li in sedaj so v zaporu okrajne sodnije v škofji Loki.
— Župnik Šinkovec ee hodi zabavat še vedno samo v rokodelska društva; drugim društvom pa zabavlja. Nunski ata Jane pa vsako nedeljo in praznik uganjajo razne komedije z Marijinimi devicami, vsaki dan pa ob l.uri po kosilu navijajo uro.
— V Ž a b n i c i bodo zidali novo dvorazrednico. Napredni ZabniČani bodo s tem v dejanju pokazali, da so zares napredni. Nekateri posestniki so letos posadili hmelj za poskušnjo, kako se bo obnesel.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 3. junija.
— Dunaj in Domžale. Z
ozirom na dogodke v Domžalah je na mestu da napravimo malo paralele med Domžalami in med Dunajem. K- k r znano, so dunajska sokolska društva nameravala te dni prirediti sokolsko slavnost. Na Dunaju prebiva 250000 C hov, ki imajo
osem sokolskih društev. 'Slavnost so nameravali napraviti v najtesnejšem okviru.   Vsak javni  nastop v društveni obleki ali z društvenimi zastavami ali snaki je bil ▼ naprej izključen. Dunaj bi niti zapazil ne bil, da 89 vrši v njegovem obzidju sokolska slavnost. A kaj se je zgodilo ? Vse nemške stranke na Dunaju bo se zedinile, da preprečijo to slavnost. Vse nemške  stranke  so  pozabile na avoja medsebojna nasprotja in se kakor en  mož  postavile  na stališče, da se slovanska slavnost na Dunaju ne sme vršiti in da se mora preprečiti za vsako ceno. Vsenemci in krščanski soeia'ci, liberalci in naoijonalci so se združili na skupno delo. Sestavili   so  poseben odbor ofioijalnih oseb, ki je imel nalogo,   poskrbeti,   da se sokolska   slavnost   s silo prepreči.   V ta odbor so poslali krščanski socialisti pošvedranega Slovenca, deželnega poslanca Sturma, da pomaga reševati nemški značaj dunajskega mesta.   S silo, z napadi, s palicami in, če treba, z revolverji so hoteli Nemoi preprečiti  sokolsko slavnost in vsled tega je vlada sokolsko slavnost prepovedala.   Nemci so v vseh svoiih listih zastopati  načelo, đa je Dunaj nemško mesto in da je slovanska slavnost v nemškem mestu izzivanje, na katero se mora odgovoriti s silo. »I-i če bi morala kri v potokih teči — slovanska slavnost se na Dunaju ne sme vršiti« — tako so oznanjali Nemci  in vlada je prepovedala sokolsko slavnost.   Kako pa je bilo v Dooižalah'? V tej skozinskez slovenski  vasi se je naselilo nekaj Tirol-cev.   Ti ljudje izkoriščajo in izsesavajo domače prebivalstvo,  kar morejo,  pri tem pa so nasilni in nesramni in hočejo biti gospodarji slovenske vasi.  Od tod ostro msprotje med Slovenci domačini in med pri-vandranimi Nemci.   Domače prebivalstvo sovraži te Tirolce, zlasti te nadute    Ladstatterje   in Oberwal-derje, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno, ker imajo poln« žaklje denarja.   Prav  v  zasmeh Siovencev-domačinov so ti tujci hoteli prirediti veliko nemškonacijonalno slavnost. Dunsj je tako velik, da izgine v njem vsaka ša tako velika priredba, Domžale pa so tako majhne, da vzbudi tudi najneznatnejŠa priredba občno pozornost. Kar je za Nemce na Dunaju provokacija, to  je   gotovo provokacija tudi za Slovenoe v Domžalah. Ko bi bili Tiroloi svojo zastavo lepo med  sabo blagoslovili, bi [ih gotovo ne bil nihče pri tem motil. A zbobnali sovse karnemŠko hajla, ne samo s Kranjskega, nego celo iz Celja in od drugod, z očitnim namenom, da uprizore v slovenski vasi ve-
liko   n em š k o n a c i o n a l n o de* monstracijo.   če to ni nesramna predrznost, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. A dočim je vlada na Dunaju prepovedala sokolsko Blav-noat, • je nemško-nacionalno demon-stracijo v Domžalah dovolila in e ščitila drzne provokacije. V začetku je bila nameravana javna slavnost, namreč slovesen sprevod v cerkev in slovesno javno blagoslovljenje nove zastave. To se je prepovedalo menda šele potem, ko se je naš list rglrsil proti tej nameri. A kako se je postopalo pri slavnosti! Ta slavnost je bila demonstracija in izzivanje in pri ti slavnosti je sodelovala vojaška godba; na Dunaju se je prepovedalo sokolom se sploh sestati, v Domžalah pa se je dovolilo raz-obešanje frankfurtario, o katerih mora vedeti tudi najborniranejši vladni uradnik, da jih Slovenci ne maramo videti in da ne trpimo, da bi se raiobešale na slovenskih tleh! In ko se je pokazalo, da se mir in red ne da drugače zagotoviti, kakor če se odpravijo   frankfurtarioe,   tedaj Be vladni funkcijonarji niso odločili, da bi odstranili zastave, ki pomenijo v slovenskem kraju drzno izzivanje, nego so raje poslali orožnike nad provocirano in fazialjeno ljudstvo in dali str elj ati, samo daje mogla vihrati franfafartarioa!  Ogorčenje zaradi tega je splošno. Postopanje deželne vlade je vredno najostrejše obsodbe; če  je  vlada  v izobraženem Dunaju prepovedala intimno °okolsko slavnost, bi moraU to toliko bolj storiti glede nemšfco-nacionalne slavnosti na   kmetih   v  slovenski   vas*, kjer ljudje niso tako izobraženi, da bi v trenotku  razburjenja  mogli položiti na tehtnico vsako besedo in preuda* riti vsak čin.   Zdi se nam prav, da bo gotovi ljudje zopet enkrat   hoteli   imeti izgredov. Bodi pa danes enkrat za vselej povedano, da smo do gola siti teh nemških provokacij in da jim mera biti enkrat konec.
— Kanibalstvo. V Domžalah se je pokazalo, da je med kranjskimi vobče vse časti vrednimi orožniki tudi nekaj surovežev, s katerimi se bo moralo korenito obračunati. Obžalujemo, da ne poznamo Še imena tistega žan-darja, ki je črkostavca Sedeja skoraj ubil. Prokleto se pa motijo tisti krogi, ki morda mislijo, da se bo z običajnimi sredstveci krivda tega žandarja utajila ali prikrila. Sedej je bil popolnoma miren gledalec dogodkov v Domžalah. Priče so tu, ki bodo potrdile, da ni ničesar nedopustnega storil, da je samo opazoval dogodke in se pogovarjal z dekleti. Žandar ga je brez najmanjšega vzroka naskočil in mu prebodel stegno. Nesramna laž je tudi, da je Sedej potem zbežal, kakor se izgovarjajo žandarji. Kako pa naj človek beži, ki ima skoz-inskoz prebodeno stegno? In ko bi bil Sedej bežal, bi bil vendar
Koristita.
Povest.
(Dalje.)
Olga je molče poslušala. Le mrki pogled je razodeval njeno jezo. Zdelo se ji je, da se je Jaklič začel povz-penjati nad njo. Neka temna slutnja ji je pravila, da tako, kakor se je doslej ona ogibala Jakliča, tako se bo odslej ogibal Jaklič nje in je ne bo hotel poznati.
„Kaj ti pa je?" jo je vprašala naati. „Ali ti morda ni všeč, da je Jaklič šel?"
„Ni všeč!" Zasmejala se je ostro in porogljivo. „Nr všeč!" Kako morete tako neumno govoriti! Saj sem vedno želela, da ga odpravite, ne samo njega, Marveč tudi njegove tovariše. Vrzite še Sodarja in Lipeta na cesto, da me vsaj ničesar več ne bo spominjalo na preteklost."
Zdaj pa se je Rozmanka razkoraka. Oprla je roke v boki in se začela Prepirati.
*Tako je prav! Pametno govoriš! ^daj, ko je gledališča konec, ko ničesar več ne boš zaslužila, zdaj naj odpravim še tiste ljudi, ki pošteno in ^obro plačajo  kar jim dam in so z
vsem zadovoljni. Ta bi bila lepa ? Ali naj morda jemo tiste šopke, ki jih dobivaš ali naj plačujem stanovanje z ljubezemskimi pisemci, ki ti jih pošiljajo tvoji Čestilci."
„Saj morate že precej denarja imeti," je hladno rekla Olga in se obrnila k svoji materi. „ Vsakega mojega Čestilca oskubite, ako Vam pride v roko. Kaj pa bo s tem denarjem?"
„Tako ! Se te krajcarje mi očitaš, še te drobtinice, ki padejo s tvoje mize ! Jaz spravljam te krajcarje za slabše čase. Kam pa si ti dela denar, ki si ga izmolzla svojim Čestilcem? He! Kam si ga dela!"
»Zapravila sem ga," je odgovorila Olga z največjo ravnodušnostjo. „Zapravila skoro do zadnjega krajcarja! Čemu naj mi bo denar, ako ne, da si preskrbim, česar ravno želim."
Rozmanko so ti nazori hudo raz-kačili. Že se je hotela znositi nad Olgo, a ta jo je prehitela in ji s kategoričnim ukazom, naj jo pusti samo, zaprla sapo.
„Že grem, že grem," je rentačila Rozmanka in je z globokim vzdihom dostavila: »Saj pride čas, ko me boš še klicala, a me ne bo."
Olga je bila radovedna, kaj da je Jakliča napotilo, da se je ločil od svo-
jih tovarišev. Ni verjela, da je Rozmanki povedal resnico. Mislila je, da ga je do tega koraka napotilo kaj drugega, mislila je, da tiči za tem kaka ženska in to jo je jezilo, da je srdito strgala cvetlice, ki jih je imela na mizi, in jih vrgla v koš.
„A kaj to meni mar," je govorila sama sebi. „Kaj se imam jaz še brigati za Jakliča? Kaj ni svoboden? Samo moja nečimernost je vzrok, da se zdaj jezim. Kako sem bedasta!"
A vzlic tej tolažbi ni našla miru. Nervozna je bila tako, da ji ni bilo nikjer obstanka. Hotela je citati, a hitro vrgla knjigo iz rok; hotela je zaspati a ni mogla zatisniti očesa; hotela je iti na sprehod, a ko je bila opravljena, je vrgla klobuk zopet na posteljo in ostala doma.
In naj se je silila, kolikor je hotela, misli so ji vedno uhajale k Jakliču. Dasi ga več mesecev niti pogledala ni, je bila zdajQ vendar razžaljena, da se ni prišel od nje poslovit; dasi gaje bila sama pahnila od sebe in ga ni obiskala niti v dnevih smrtnonevarne bolezni, se je čutila nekako osramočeno in ponižano, da jo je mogel pozabiti in da more ljubiti Rako drugo žensko bitje.
V tem je prišel baron Tako, ki ga je Olga sprejela z izredno neprijaznostjo. Bila je tako slabo razpoložena, da se ni mogla premagati, čeprav je sicer znala vedno biti ljubezniva in je znala ukrotiti vsako nejevoljo.
„Kaj ti je, danes Olgica," je vpraševal baron Tako. „Zdi se mi, da si žalostna. Ali se ti je kaj zgodilo?"
Baron Tako je mehko objel Olgo in jo potegnil k sebi. V prvem hipu se je zganila in obšel jo je neki stud; najraje bi bila sunila barona od sebe in zbežala iz sobe. A to čuvstvo jo je takoj minilo in nežno se je naslonila ob barona. Z rahlimi prsti se je poigrala z njegovimi gostimi dolgimi brki, drugo roko pa je ovila okrog njegovega vratu. Bila je zopet kurtizana, ki je imela sama sebe popolnoma v oblasti in baron Tako je zatrepetal ljubezni in hrepenenja v njenem objemu.
„Kaj si tako Žalostna?" je noviČ vprašal baron in stiskal Olgo k sebi. „ Sicer si vedno vesela in zgovona, danes pa tako klavrna, kako da se ti je kaj posebnega zgodilo."
„Tako sem žalostna, da bi najraje umrla," je šepetaje rekla Olga, in se še tesneje oklenila barona. „In ti si moja
nesreča, ti grdi, lepi, ljubljeni mož. O, da bi te ue bila nikdar videla."
„Olga!" Baron je skoro zavrisnil veselja, ko je slišal te besede. „Ko bi ti vedela, kako te jaz neskončno ljubim."
„Ljubiš me, da, in jaz te tudi ljubim iz vse duše in to je moja nesreča." -Zakaj, Olgica?"
„Ker si oženjen, ker ne moreš postati nikdar popolnoma moj. Glej, Sla-vika si pregnal. Slavik je dober dečko, me ljubi in rad bi me bil vzel. A tedaj si ti prišel in si me premotil tako, da sem se ti popolnoma vdala in odslovila Slavika. Slavik je bil že vesel, kadar sem mu dovolila, da me je spremil do hišnih vrat; tudi premožen je in dobrosrčen. Bela, ti si moja nesreča."
Olga je govorila polglasno, milo in prikupljivo in se ovijala barona, da je temu vsa kri silila v glavo :n da ni bil v stanu mirno poslušati.
„Nič ne žaluj, Olgica," je trepetaje odgovoril in strasno poljubljal svojo ljubimko. „Slavik je zapravi j i ve v in je že večji del svojega premoŽenja zapravil; jaz pa te vsaj dobro preskrbim, če te Že ne morem vzeti, tako dobro, da ti ne bo Žal, da si uslišala moje prošnje in da me ljubiš."   (Dalje prih.)
krenil o d kolodvora, ne pa proti kolodvoru! Sedej je pa ves krvaveč Žepal proti kolodvoru, da bi tam dobil pomoč. Sedaj pa ga je Žandar drugič naskočil in ga s tako Živalsko silovitostjo s kopitom udaril po hrbtu, da se je Sedej zgrudil in si zlomil nogo ravno tam, kjer mu jo je bil žandar prej prehode 1. A pride Še lepše! Žandarji so zatrjevali, da spravijo napol ubitega Sedeja v deželno bolnico, toda govorili so neresnico. Težko ranjenega Sedeja niso spravili v bolnico, marveč v ječo deželnega sodišča, kamor so dospeli okrog ene ure ponoči. Šele včeraj opoldne so Sedeja iz ječe prepeljali v bolnico. Celih 20 ur je bil težko ranjeni mož brez vsake zdravniške pomoči, vsled česar je lahko mogoče, da Še umrje. Ali ni to pravo kanibalstvo? Žandarji so torej v Domžalah vedoma govorili neresnico, ko so zatrjevali, da spremijo Sedeja v dež. bolnico; govorih so neresnico, ker so se bali, da bi si cer ne prišli iz Domžal. No, mi bomo tej stvari posvečevali največjo pozornost kakor tudi postopanju kamniškega glavarja in njegavih komi sarckov Lazzarinija in Kordina.
— Vrhunec nesramnosti.
O domžalskih izgredih je prinesel danes uradni list nesramno zlagano poročilo. V tem uradnem listu je rečeno, da se je iz občinstva streljalo, potem šele da so orožniki ustrelili. To je nesramna laž, toliko nesramnejša, ker je izšla v uradnem listu. Kon sta-tujemo, da so udeleženi orožniki sami povedali ljubljanskim mestnim stražnikom, da iz občinstva ni nihče ustrelil. Isto potrjuje na stotine prič. Evidentno je torej, da je uradni list v tem slučaju OČitnoinvedomalagal. Čemu to? Samo da polepša nečuveno postopanje vlade in njenih organov. Vlada je dovolila priredbo nemške demonstracije v slovenski vas', vladni uradniki so se udeležili te za slovensko prebivalstvo žaljive priredbe, vladni funkoijonarji so posto pali ne le nekorektno in nepremišljeno, nego tudi tako, da se tega pravzaprav ne da za dosti ožigosati. — Orožniki so postopali surovo m divje in po nepotrebnem obdelovali cfcč.n-stvo z bajoneti in kopiti. Zaradi par kamnov se še nikjer ni streljalo. Tu pa se je. Z1aj se hoče vsa krivda za to nečuveno postopanje odvalfti od uradnikov in žandarjev, in zato laže tuli uradni list, da se je iz občinstva streljalo. Laž pa ima kratke noge. Izkaz«!« se je resnica pri kazinski aferi in ickaie se tudi zdaj in takrat sa bomo z uradnim listom naprej pomenili.
— Slamnikarji Oberwal-derjif Kleinlercherji in Lad-statterji iz Domžal, oziroma Mengša, so pri zadnji pangermanski slavnOBti v Domžalah zatajili svojo domovino Tirolsko ter onečastili spomin svojega rojaka, Andreja Ho-ferja. Njihovi otroci in uslužbenci so bili okičeni s frankfurtaricami, kar gotovo ne znači ljubezni do Tirolske, marveč vročo željo po vsenemški državi pod prusko piklhavbo. Zlasti Obervvalderjevi otroci so imeli toliko vsenemških ounj na sebi, da so se komaj gibali, sin pa (e bil oblečen, kakor kak srednjeveški dvorni norec. Slovenske trgovce s slamniki s tem nujno opozarjamo, da je v Domžalah več slovenskih tvrdk, ki izdelujejo slamnike, ki pa se zato ne morejo dvigniti na površje, ker jih slovenski odjemalci popolnoma prezirajo, naro-čujoč svoje potrebščine izključno pri tirolskih prusjakih. Pozor torej ob prihodnji sezoni l
— Nemeur iz Kamnika, ki
je pri nemški slavnosti na ograji stoječ grozil Slovencu s palico, je sedaj agent pri Dragotinu Hribarju. Kadar pride ponujat Hribarjeve nogavice, naj ga vsak Slovenec vrle čez prag. Sliši menda na ime Adolf Htfgenvvart.
— „Slovenska * Matica".
Klerikalci rovarijo na vse načine tudi pri „Slovenski Matici". To naše prvo književno društvo se ne more razširiti tako, kakor bi se po naših razmerah in po svojih sredstvih lahko razvilo, ker to zadržujejo klerikalci. Že lani smo opozorili, kak škandal je to, da sedi v odboru vsake vrste sterilnih 1 j u d i, med tem ko nekaterih izmed naših prvih in najboljših pisateljev ni v odboru. Lani in tudi letos smo opozorili, kak škandal je dalje to, da sede v odboru duhovniki, ki zastopajo „Matici" sovražne tendence. Lani in letos smo se omejili na konstatiranje tega dejstva in na konstatiranje, kake reforme bi bile potrebne, da bi se mogla „Matica" razviti. Mi se omejujemo na konstatiranje fakt — klerikalci pa delajo, da spravijo vedno več svojih ljudi v odbor. Letos izstopi osem odbornikov, povrh pa sta izpraznjeni še dve odbor-niŠki mesti, tako da je voliti vsega skupaj deset odbornikov. Klerikalci so vneti za to, da se izvolijo vsi dosedanji odborniki, ker so med njimi — trije duhovniki. Eden teh duhovnikov župnik, g. Finžgar, je pisatelj, in je Čisto prav, da se ga voli. A kaj imata pri „Matici" opraviti duhovnika dr. Lesar in Z u-p a n Č i č ? Prav ničesar! A klerikalci niso zadovoljni s sedanjim jako znatnim svojim zastopstvom v odboru. Hočejo Še več! Iz odbora se kandidirata na izpraznjeni mesti prof. dr. Tominšek in stavbni svetaik Klinar. Klerikalci pa kandidirajo namesto dr. Tominška — duhovnika Grudna. Zakaj, ni težko uganiti. Zdi se nam, da bi bil največji Škandal, če bi bil izvoljen strankarski kandidat klerikalcev. Ogromna veČina „Matičarjev" je naprednega mišljenja. Ni pa dovolj, da »Matičarji* samo plačujejo udnino, treba je tudi, da se zanimajo za volitev in da se volitve udeleže. Če se napredni „Matičarji" ne bodo zgenili, če ne bodo posegli v volitve, potem mora vse vzeti hudič in postane „Matica" popolnoma klerikalna. Ali naj klerikalci požro lepo premoženje, ki ga ima „Matica" ali naj začne še „Matica" izdajati same v klerikalnem duhu spisane publikacije? Boljše nič! Obračamo se torej tem potom do naprednih Matičarjev in apelujoč na njih zavednost jim priporočamo, naj ne glasujejo za dr. Lesarja, za Antona Zupančiča in za dr. Grudna. Napredni Matičarji naj glasujejo za vse druge dosedanje odbornike (ti so : Fr. Finžgar, dr. Matija Murko, Milan Pajk, dr. Jož. Stare, Luka Svetec in Alojzij Tavčar) in glasujejo naj tudi za nova kandidata (prof. dr. T o m i n š e k in st. svetnik Anton Klinar) nikakor pa nc za Lesarja in za Zupančiča. Naj namesto Lesarja in Zupančiča zapišejo kogar hočejo — saj imamo dosti odličnih pisateljev, ki niso v odboru, da* bi tja dosti prej spadali kakor marsikdo drugi. Ker nečemo nikogar direktno kandidirati, ne imenujemo nobenega imena, priporočamo pa toplo, da se kot de monstracija proti klerikalnim nakanam in zavratnim kandidaturam napredni »Matičarji" udeleže volitve polno števil no, da volijo nasvetovane kandidate in ne volijo Lesarja, Zupančiča in Grudna. Nekateri člani mislijo, da morajo priti osebno k vo-litvi. To ni potrebno, d ovoji j je, če pošljejo svojo glasovnico predsedstvu „Slov. Matice." Torej na noge, da se nam klerikalci vsaj smejali ne bodo, da delajo v „Matici"  kar hočejo.
— Le samo crne suknje v ospredje. Piše se nam cd Drave: Mariborski „voditelji" so res imenitni možje. Pri shodu »Slovenskega društva v Mariboru" so se ti gospodje korajžno bojevali, toda ne tako, kakor Rusi in Japonci, mož proti možu, nego bolj za-vratno in zahrbtno proti — odsotnemu sovražniku — Vašemu listu. Odgovor, ki ste ga tem „prvoboriteljem pogumne korenine" dali v svoji številki z dne 31. maja 1905 je bil skoraj premehek in prenežen. Tako metodo je treba drugače zavrniti; elegantni rapir ni primerno orožje, pač pa hribovska gor-jača in — pasji bič. Tiraustvo, ki se na Spod. Štajerskem od naše velečastite
duhovščine proti posvetni inteligenci prakticira, je postalo neznosno. Če se ga ne bomo kmalu otresli, pomeni to za narodno stvar smrten udarec, počasi tudi siguren poraz in pogin. Bili so Časi, ko smo se rama ob rami borili proti skupnemu sovražniku — nem-čurju ter se ravnali po navodilu: na razen korakati, a složno se bojevati. Nekateri duhovniki so to metodo, ki ima v sebi zdravo misel in Često tudi jamči siguren uspeh, že davno opustili. Veselijo se na tihem, če ptujski Štajerc" slovenske odvetnike in druge posvetne odličnjake napada in preganja, Češ, ta (napadanec) itak ni naš. Zgodilo se je celo v ptujskem okraju, da je nadut župnik izrekel svojo sodbo, da neki ptujski slovenski odvetnik ne sme kot govornik na javnih shodih nastopiti. In kaj je velika pregreha tega moža, ki je za slovenstvo na Spod. Štajerskem več storil in tudi več — pretrpel, kakor 50 nadutih in tolstih župnikov? Ta nesrečni odvetnik je moral nekoč dve slovenski učiteljici, koje je župnikova kuharica opsovala, v kazenski pravdi proti tej kuharici zastopati. To pa je velik erimen bsajB majestatis in zaradi-tega gospod župnik dekretira, da ta slovenski odvetnik ne sme kot govornik nastopiti pri kakem shodu ali zborovanju. Vsak greh se odpusti; razžalitev župnikove kuharice pa ne. In kaj se je zgodilo pri zadnjih volitvah v ptujski okrajni zastop? Ali niso bili zaslužni možje gg. Zelenik, dr. Horvat, dr. Bru-men in drugi v ljublj. „Slovencu" srdito napadeni kot brezverski liberalci? Kadar se naši zakrknjeni duhovniki hočejo znositi in maščevati nad kakim „libe-ralcem", se zatečejo k ljubljanskemu „Slovencu", dobro vedoč, da bi se še čitatelji „Slov. Gospodarja" in „Našega doma" zgražali nad takim „narodnim" početjem. Napuh in osabnost, zavratnost in lisičja zvitost posebna so svojstva nekaterih slovenskih duhovnikov na Spod. Štajerskem. Iz take moke ne bode — kruha. Dravščanin.
— Mariborski notarijat sme po mnenju mariborskega mestnega zastopa in Gleispachovcev dobiti samo notar Btrogo nemškega mišljenja; mož pa, ki spoštuje pravice Slovencev, ni za M«ribor. Tuka je sodba in tak je sfel*p! Ziaj p\ jih precej nemških notarjev žoli priti v Maribor in ti Tevtooi začeli ho hudo borbe m$d seboj -pred odieču-joČimi činit* 1;?. Ser onererijanci odmiče jo »nen»škcliber&!ce«, prist&ši »nemške ljudske stranke« odbijajo c. kr. Hohenzotlernce. Git-i^paeb, Sche riibl in Kieia so v budi zadregi, kateri Nemec bede pravi n tar za mariborske mojrotco in Btvar bi bila smešna, afco bi rje imel . za nas Slovence in za polit čno poštenje sploh bridke 06ti v sebi, da se ne gleda n" na zmožnost, ne na službeno starost in ne na zvestoba nasproti državljanskim osnovnim zapriseženim zakonom, ampak ca — moč politične stranke, kiten se je zapisal prositelj.
— Kritičnost zavarovalnice za slučaj nezgod. Pod tem naslovom poročajo „Edinosti" z Go-riškega, da ta zavarovalnica, ki ima svoj sedež v Trstu, ne spoštuje našega slovenskega jezika tako, kakor je ta obvezana po zakonu. Svojim strankam dopisuje samo v nemškem ali italijanskem jeziku. Mimo teh krivic pa nam je omeniti še drugih, ki se globoko dotikajo naših žepov. To je krivično denarno izmozgavanje našega obrtnega stanu od strani slavne zavarovalnice. Zakon vendar ne zahteva zavarovanja delavcev sploh, kajti delavska zavarovalnica ni m kakšna starostna zavarovalnica. Zakon zahteva samo zavarovanje delavcev, zaposlenih na strojev-nem obratu ali drugih obratih, kjer obstoji nevarnost telesne poškodbe. Tržaška zavarovalnica pa skratka zahteva zavarovanje delavcev sploh, naj si tudi za iste ne obstoji na delu niti najmanjša nevarnost telesne poškodbe. Tako je nekega veleobrtnika prisilila, da je moral zavarovati svoje delavce, ki delajo lesne izdelke v svoji delavnici, kjer ni nobene nevarnosti za življenje. Te delavce je pa postavila v tako visok nevarnosten red, da bi plačevanje tako visokih odstotkov dotičnega podjetnika, Če ne uničilo, pa mu od-
vzelo gotovo ves čisti dohodek njegovega strojnega obrata. Ker se je obrtnik proti temu pritožil, znižala mu je zavarovalnica sicer zavarovalnino za prav majhen odstotek, zraven pa zahtevala, da mora zavarovati tudi svoje mizarske delavce! Vzrok temu postopanju zavarovalnice je Židovska pohlepnost po denarju in dejstvo, da je dotični obrat slovenska last. V dotičnem kraju je še 50 obrtnikov iste obrti in imajo kakih 400 delavcev, a nihče ni izmed teh zavarovan, ker so njihovi izdelki izključno ročni. Neustrašen in zaveden slovenski obrtnik, kakor je ravno navedeni, se mora pa podvreči posebnim postavam zavarovalničnim, ker sta vsa uprava in duh, ki veje v tej zavarovalnici, taka, kakor da ta zavod spada v inventar italijanske narodne posesti, dasi je ustanovljena za pokrajine, kjer je prebivalstvo po ogromni večini slovenske narodnosti in ker se dogajajo napram Slovencem slučaji, kot je omenjeni, naj si zapomnijo naši državni poslanci vse to in se potrudijo, da bo enkrat zagrmelo proti razmeram v tržaški zavarovalnici za slučaj nezgod.
— Novi alpski hoteli. Kakor smo že omenili, misli neki dunajski sindikat zidati ob novi državni železnici velike hotele. Zdaj se poroča, da se z zidanjem takoj začne in da bo nekaj teh hotelov stalo tudi ob karavanski in bohinjski progi. Pozor, Slovenci, dokler ni prepozno!
— Župnik Kosec iz Kamenj, tako poroča „Primorec", je nastopil na sv. Gori na shodu 300 romanc in niti 100 romarjev, ki pa tvorijo „goriška krščanska društva", v znamenju anti-alkoholizma. Ne vemo, ali je vplival nanj alkoholizem ali antialkohoiizem, da je našel na sv. Gori prvega liberalnega agitatorja. Taje po KosČevem mnenju hudič. — Lani je bil proglasil nekdo v „Prim. 1." Kristusa za prvega liberalca, letos proglašajo tudi hudiča za liberalca. — Ko je to Kosec izustil, je postal dobre volje in zapel je „poslušavkam" tisto okroglo: „Se kikelca prodalo bom, za sladko vince dala bom".
— Katoliške države — liferanti anarhistov in morilcev. V teku zidnj^h 10 let so bili vsi morilci in taki, ki so poskusni umoriti v Evropi državna, noaziijene p^tr'a-v*rj<--, podaniki strogo kato iška Stanite :n Italije. Torej so podaniki teh katoliških držav najzadovoijnejši ljude na svetu! Kaj k temu faktu pereče »Slovenec* ?
— Kje bo stal Prešernov spomenik? Včeraj se je seŠla komisija, kateri je občinski svet poveril nalogo, da izbere pripraven prostor za Prešernov spomenik. V to komisijo so bili z Dunaja poklicani dr. Fabiani, Plečnik, profesor S t u r m in kipar Z.a j e c. Od teh je došel samo Fabiani. Kakor Čujemo, se je komisija izrekla, da je najugodnejši prostor za Prešernov spomenik — Marijin trg. Spomenik se namerava postaviti tik ob Ljubljanici. Vse javno mnenje je proti temu, da bi se Prešernov spomenik postavil na Marijinem trgu, a vkljiib temu se ga hoče postaviti baš tja. Cemu to ?
— Prostor za Prešernov spomenik. Piše se nam: Da v mestu samem res ni povsem primernega prostora za Prešerna, se vidi že iz tega, da se dotična komisija, oziroma občinski svet Še dosedaj ni mogel zediniti, kam ga naj spomenik postavijo. Zadnjič imenovana umetniško - strokovnjaŠka jury naj končno odloČi prostor. Tu naj opozorimo na eno torišče: travnik pod otroškim igrališčem pri tivolskem gradu! V ozadju in ob obeh straneh v velikem loku senčnati gozd, sredi pa veličastni spomenik. Lega samaobsebi je gotovo primerna; edini pomislek bi utegnil biti, češ, da je izven mesta, da je celo predaleč iz mesta. A to naj bi ne bila nikaka ovira. Obveljati mora načelo, da naj pride umetniško osnovani spomenik tudi v arhitektonsko primerno okolico, kjer pa te ni, naj se namesti v naravno lepem okolju. In to je tam ob robu tivolskega gozda. Razdalja od mesta je pa neznatna, posebno Če upoštevamo, da je vprav Tivoli glavno naše Šetališče in da se v do-glednem času otvori aleja, ki vodi od podaljšanih Knallovih ulic v zahodni smeri ravno na isti prostor, kjer bi naj stal spomenik. Že iz mesta samega, od Selenburgovih ulic, bi bil viden v tistem letnem Času, ko bi drevje odletelo. In polahna napetost poti do spomenika bi le pripomogla, da bi se tudi iz dalje veličastno presentiral. J. \V.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je raipo-
s'ala te dni vsem slovenskim drq štvom poziv, v katerem prosi, d, sklenejo kolekovati vse svoje listin« p srna in dopise z narodnim kolekon ki je v korist družbe sv. Cirila Metoda v Lmbljani, in da rabijo 1©\ kolek pri vstopnicah na vse zabava priredbe, veselice, koncerte, besed i. dr. Vodstvo prosi najitdatneje poj, pore pri razširjanju novega dvovj. narskega kolka vseh onih, ki jim j, naša šolska družba pri srou. Ta mali denarna žrtev donese Slovencem p*j obilega sadu.
— Za pisatelja Podrav*
skega so poslali: Učiteljstvo n, Vranskem po g. učitelju R. Vrablt 7 K; g. Matej Beian, o. kr. n& tar v Marenbergu, 3 K; gdč. Mi. mika L a j o v i o , g. Anton K o r t i č , e. L Kunstelj, g. Ig na. cij Serbec in Val. Moietij vsi v Litiji, po 1 K. — Iskreni zahvala!
— Občni zbor ljubljanski dijaslte in  ljudske Kuhinje
Pod  predsedstvom  gosp. načelniki! Avgusta  Drelseja  in v navt nosti  predsedniških in  drugih dro itvenih članov se je vršil 30. maji 28 letni občni zbor imenovanega do bro delnega društva. Po poročilu načelnika  je preteklo leto imelo ugo den uspeh.  Društvo ljudske kuhinje uspeva, finance bo v dobrem stanja frekvenca  še  stalno narašča in šte vilo   delavnih   dam   se   zbira okoli skušene, požrtvovalne kuhinjske pred stojnice gospe Josipi ne  Kos, ki zna vkljub visokim cenam živil po gosto prav težko vodstvo voditi vedno popolnoma  zadovoljivo.   S pomodp plemenitih dobrotnikov, podpirajoča Članov in  ravno imenovane spretne delavnosti    kuhinjske predstojnice kateri   le  kakor   njeni namestnic gospe   Hedviki   pl.   Radios in vsem   ostalim   odbornicam izreke! zahvalo načelnik Drelse, je mogle društvo    popolnoma   izvršiti svojo lepo  nalogo, dajati  resnično dobri hrano ubožnemu dijsšttu in revnemu občinstvo  za  tako  niz&o   ceno. 21 dijakov brez vsake podpore in z do* brimi izpričevali je dobivalo brane zastonj m sicer vsega vkup 7075 poroij, ki so  vredne 960 K 38 h proti plačilu pa se je izdalo 186 porcij. Kakor vsako leto je tudi letos darovala Kranjska hranilnica, mestni občina ljubljanska  in drugi veliko dušni dobrotniki, nekaj   legatov e dobila ljudska kuhinja, različne fare pa so dale doneske m natura. 1\ vse to se je zahvalil načelnik naj-presrčnejše in nič manj ljubljanskega časopisju za prijazen vsprejem društvenih vesti. Z <ai šteje društvo 210 članov.  V preteklem letu je zgubilo tri,  ker  so umrli, med temi gdčne Ženi   Reoherjevo,   ki   je biii vedno zvesta prijateljica društva la mu zapustila precejšen legat. V znat žalosti za to umrlo se je zbor vzdignil s sededev.   Po poročilu drušue nega blagajnika g. dr. Josipa 5tire ta se pokrivajo stroški z dohodki. Račune sta pregledala računska preglednika gg. Bradaška in Pretnar in |ih našla v popolnem redu. Pri   novih   volitvah   je   bil bivši upravni odbor enoglasno izvoljen zopet in Bioer so bili izvoljeni gospcd;e tovarnar Avgust Drelse, načd nikom; c. in kr. stotnik v p. Matija Zitterer pl. GasaCivsl-chtna njegovim namestnikom;c kr ti a.   prokarature   pristav   dr. Joi Stare, blsgajničarjem;   pisateii P pl. Rad i ca, zapisnikarjem; prefeser na učiteljišču Anton K rtič, eko nom, kanonik dr. Ferdinand C* kal,   gimnazijska   profesorja dr, Ivan Svetina  in  dr. Gregor Pečjak  in c.  kr. davkar v p I Žitnik kot odborniki; F er d i nand Bradaška   in  Fr.  Pretnar ■* računska preglednika; gospe: Josipi na Kos za predstojnico; Hed-viga  pl. Radios za namestnice Ana   Eržen,   Marija Grošel. Uršula  Podkrajšek  kot odbor nioe. Namesto umrle gdčne Recher je ve je bila izvoljena gospa Antonija K osle r.
— Društvo za varstvo živali. Danes dne 3. junija se vri občni zbor društva za varstvo iivak v hotelu »pri Maliču«. Začetek ob $ uri zvečer.
— „Slavčevat( veselica Opozarjamo na jutršno »Slavcevo« veliko ljudsko slavnoat na Koslerje vem vrtu. Vstopnina 40 vin., začetek ob polu 4. uri popoldne. Ustrezaj* želji družbe »Sv. Cirila in Metodi' bodo vstopnice kolekovane « narodnim k o 1 e k o m, za kateregi naj blagovoli imeti vsak obiskovala 2 vin. pripravljene.
— Pevsko društvo „Ljubljana11 priredi binkoštno nedelj dne 11. junija t. 1. na Koslerjevetf vrtu veliko ljudsko veselico, kateri najširši program obelodanimo drug teden. Poleg večjih pevskih točk, H nenadilo  bode  društvo cenjene pO
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 127, dne 3. junija 1905,
Q«Jgetnike le-te  slavnosti, tudi z mnogimi novimi ljudskimi zabavališči.
— Spored tukajšnjih pota roinih obravnav pri drugem
^sedanju. Dne 5. t. m. Janez {{ero, uboj; Andrej Jurjevič, hu jo4?lstvo oskrumbe, in Frančiška pcdUpee, umor. Dne 6. t. m. An j rej C u fer, težka telesna poškodba; j*nez Cerar in France Haoe, hu dodelstvo spolske posilncsti, oziroma sokrivde. Dne 7. t. m. Ivan Cačič, rop, in France 6 erga nt ter Jakob Koder, hudodelstvo uboja, oziroma sokrivde. Dne 8 t. m Janez Hlapše, uboj, in Valentin Beznik, težka telesna poškodba. Dne 9. t. m. Tomaž Anghelko, hudodelstvo spolske posiijenosti, in Jožef MavroviČ, rop. Poleg teh obravnav pride še nekaj drugih slučajev na vrsto, za katere pa še niso dnevi določeni.
— Gojenci ljubljanske dramatične šole prirede zabavni večer v nedeljo, dne 4 junija t. L, v salonu restavracije g. J. Trauna na Glincah. Spored: »Bob iz Kranja«, barka s petjem v enem dejanju; t J svljarsko krojaški boj«, komičen prizor. Po igrah šaljiva p..šia, pir.«, korijaudcli, presta zabava, razpeča-vanje narodnega kolka. Vstopnina 30 v. Začetek ob 7 uri zvečer.
— V korist Prešernovega spomenika priredi Blaža Potočnika čit>laic& v Š^ntVidu nad Ljubljano v nedeljo, 4. junija, ob 3. uri popoldan na vrtu in v dvorani pri Gebavu vrmo in večerjo veselico.
— Pevsko društvo „Straža" rta Jezici priredi dne 18. junija t na Smerno gero. Nczsjgrede do sestanek pri Jerasu (šraju) v Ga-me!|nih. Pri prosti zabavi sodeluje tamburaško društvo »Triglav«. Dne julija ima društvo veliko veselico: S. m s sc^Jovanjem raznih narod' r. h drustsv.
— Umrla je včeraj v Ilirski Bistrici gospa  Marija   Hodnik iz
stare  narodne  rodbine. Blagi bodi zemljica lahka!
— Pedagoško društvo v Krškem priredi v proslavo 401etnega
o vanj a  gospoda nadučitelja F r. „dra dne S junija ob 1. uri pop. zborovanje na Raki.
— Iz Bučke na Dolenjj-sksm. Ogenj je uničil dne 1. junija Da Slemenu gospodarju Pevcu hišo. Zažgal je 6Ietni dečko, kojega so pustili samega doma. Starši, pazite na otroke !
— Pridigarska primera.
Našim dušnim pastirjem na Kranjskem se v goreči ljubezni za sveto vero med pridigo večkrat kaka nezgoda pripeti, katero pa verne poslušalke mirno pre-•iišijo in vedo pozneje doma pripovedovati, -kako so gospod fajn povedali." Zlasti s primerami iz življenja in iz svetega pisma delajo tako kot svinja z mehom; pri tem se odlikujejo predvsem mlajši kaplani. Tako je neki kaplan 3red kratkim pridigoval o materinski ljubezni, ki je celo med Živalimi gorko vzbujena. Pri tem je dejal: „Tam daleč na severu, kjer je sam led in ne žive duše razen nekaterih Živali, je imela žival na ledu mlade. Iskala je za svoje mlade hrane, da jih napita, toda ni mogla ničesar dobiti.^ Kaj naredi v tem obupnem stanju ? Čujte, kaj )0vem! Preparala Bi je trebuh in hranila svoje mladiče z deli svojega telesa ..." To se je celo brumnim po-ušalcem zdelo nekoliko preveč in niso hoteli verjeti. Še bolj brumni so pa lali: Mogoče je vse! Morda je pa Bog poslal čudež, da morejo naš gospod potem o tem pridigovati I In še )olj brumni so Že verovali, da se je zgodil Čudež, velik čudež, da je žival tam gori na severu hranila svoje mlade svojim lastnim drobom. Živio kato-Kaka farbarija!
— Pogreb gospoda Du-anskega, poštnega ?.sfstent* Ijub-
oske pošte, ee je vršil v Stražišču pn Kranju ob velikanski udeležbi, ^ihitelo |e bilo pokojnikovih tovarišev, poštnih uradnikov iz ljubljanske pešte okoli trideset. Prišli so Pismonoše iz Ljubljane, kateri so krasno peli žalostinke in delali špa-ob rakvi. Na čelu pogreba je korakal »Gorenjski Sokol«, ta njim požarna hramba. Iz Ljubljane je bilo 'iđeti mnogo gospode in tudi iz Kranja. Pokojni je bil pač mnogo *oan in priljubljen in član več društev. Tudi domače ljudstvo stražiške okolice se je udeležilo pogreba in sicer prav mnogoštevilno. Ssratks, ?ospod Dulanskv je imel lep in ve-ičasten pogreb. Pokojnik je bil Član »Ljubljanskega Sokola«. Četudi je bil odbor tega pravočasno obveščen o *drU svojega člana, ni isti nič ukre-da bi »Sokol« skazal zadnjo čast '▼cjemu članu. Kaj je bilo temu **rok, ne vemo, ali to se je opalio in kritikovalo. Pogreba se je udeležil pač »Gorenjski Sokol«, ali ta Bvojo roko. Počastil je ne v prvi Vrsti svojega rojaka, nego brata S6-[ola in poudaril s tem vsesokolsko ttajemnost.
— Sokol*ka veselica v Mriji, ki s« jc vršila mintle nedeljo
na „Zemlji", je v vsakem ožim povoljno uspela. Navzlic neprijaznemu vremenu je bila udeležba izmed vseh slojev idrijskega prebivalstva zelo mnogobrojna, tako da je bil prostran vrt malone zaseden. Najlepša točka sporeda je bila gotovo javna telovadba, ki je dokazala vnovič, kako veliko privlačno silo ima, kajti telovadbi je prisostvovalo nad tisoč občinstva, ponajveč mladine, ki je s pazljivostjo sledila posameznim vajam. Proste vaje po godbi s IV. zleta v Lvovu je izvajalo 19 telovadcev prav dobro iu v občo zado-voljnost občinstva. Te vaje je 1. 1903 izvajalo češko sokolstvo v Budjevicah in so popravljene z IV. polskega zleta v Lvovu. Peti oddelek teh vaj zamore posebno učinkovati na gledalca, „ a zahteva tudi mnogo zmožnosti od telovadca in veliko vežbanja. Idrijski telovadci so izvedli sicer tudi ta oddelek dobro, a vendar je bilo premalo preciznosti. Kot drugo točko je izvajalo 13 telovadk Ženskega oddelka pod vodstvom sestre R. Vidmarjeve vaje s praporci, ki so v načinu izvajanja podobne prostim vajam. Telovadke drže v rokah male trobojne praporee, ki na-pravljajo slikovit pogled. Vaje s praporci bi lahko vvrstili kar med proste vaje, saj so zastavice pravzaprav le zunanji okrasek prostih vaj in nimajo na mišičevje nobenega tistega vpliva kakor n. pr. ročke, kiji, palice i. d. Vendar je gibe pri vajah s praporci radi daljšega loka izvajati hitrejše, in radi efekta tudi silnejše. Telovadke so izvedle vseh pet oddelkov naravnost izborno, posamezni gibi so bili točni in pravilni, a občudovati je vztrajnost in disciplino telovadk, če se pomisli, da so izvedle brez odmora 640 gibov (vštevši drže). Zato pa tudi občinstvo ni štedilo z viharnim odobravanjem, ki je sledilo vsakemu oddelku, kojega so pa tudi vrle telovadke povsem zaslužile. Vaje so se izvajale po godbi s IV. zleta v Pragi. Za tem je nastopilo 7 boljših telovadcev z vzornimi prostimi vajami, ki so vredno zaključile lepo vspelo javno telovadbo. Omenjamo glede telovadbe še, da se je nastop tako telovadcev kakor telovadk docela pravilno in dobro izvršil. Želimo, da je javna telovadba tudi dosegla svoja namena: podati prvič občinstvu pogled v sokolsko delo v telovadnici, pridobiti pa drugič z lepim uspehom tega trdega dela sokolski misli novih prijateljev, novih delavcev na sokolskem polju. Za zabavo na veselici je skrbelo slavno godb eno društvo, ki je s sviranjem koncertnih točk dokazalo zopet lep napredek, in pevski klub, ki je pod vodstvom g. učitelja Sabeca prednasal izborno več zelo lepih a težkih skladb, za kar mu bodi iskrena pohvala in zahvala. Zahvaljujemo se vsem gospi-cam, ki so z marljivim prodajanjem šopkov in srečk pomogle veselici do gmotnega uspeha.
— „Pevski klub Zagorje" ter tamburaško društvo „Zvon" iz Trbovelj priredita povodom svojega izleta dne 4. junija 1905 koncert na vrtu ^gospoda F e r d. R o š a v Hrastniku. Čisti dobiček je namenjen v prid Prešernovemu spomeniku. V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert prihodnjo nedeljo.
— Gornjegradsko učiteljsko društvo zboruje dne 8V t. m., to je četrtek ob 10. uri zjutraj v Šmart nem pri Gornjem gradu. Razgovor bode o konferenčnih vprašanjih in se bode vršila volitev delegatov k „Zavezinemu~ zborovanju. Po seji je pevska vaja za koncert, ki se priredi 24. t. m. v Mozirju. Glede kosila je nujno javiti g. nadučitelju. GoBtje dobro došli I
— Lep misijonar. Redovnik iz zavoda sv. Vincenca Pavlanskega z Dunaja, Anton M a y e r h o i e r, je pri belem dnevu v Gradcu z nenravnimi ponudbami preganjal po ulici neko 18-letno deklico, ki je imela s seboj svojo malo sestrico. Dekle mu je dvakrat ubežalo v hiše, a vedno jo je pričakal ter jo začel znova nadlegovati. Ko je videl, da beži dekle k policiji, ponujal ji je več denarja, naj ga ne ovadi. Policija je nesramnega misijonarja prijela.
— V U k vati na Koroškem vladajo pri ..hranilnici in posojilnici" nekam Čudne razmere. Pred nekaj Časom je manjkalo 12.000 K, pred 14 dnevi je pa spet 700 K izginilo. Ali je pristojni oblasti znano o tem primanjkljaju in kdo ga bo pokril? Ali državno pravdništvo namerava posredovati, da se poizve oni, ki je ta primanjkljaj zakrivil in da se v slučaju dokazane kaznive krivde tudi po postavi kaznuje?
— Zblaznel je v gradiški kaznilnici 25 letni Ivan P o ga 2 ar, ki bi bil moral zaradi goljufije presedeti pet let v jedi. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico za umobolne.
— Lloyd odpušča delavce. Tržaški L!oyd je sklenil v zadnji seji, da odpusti več sto delaveev, češ, da nima dela sanje.
— Zastrupil se ja v četrtek zvečer v kavarni »Trieste« v Trstu neki človek srednje starosti in po obleki soditi delavce. Teiko da bi okreva).
— Strasna smrt. V Motovunu je padla kmetica Marij« Flego
s Češnje na neai drog, ki ji je šel skozi truplo. Sicer bo jo hitro osvobodili, toda v par minutah je bila že
mrtva.
— Hudodelstvo posilstva in mogoče tudi ropa je dne 1.
t. m. r.b polu 12 uri dopoldne izvršil pri nekem kozeleu pri tovarni za lep nad neko šiviljo iz dežele Iv. Jeršek. Navedenen je pil s svojimi prijatelji Franom Trtnikom in bratoma Jožef m in Rafkom Kobaldom v neki gostilni na Martinovi cesti, kamor je šivilja prinesla svoj šivalni stroj in se hotela okrepčati. Jožef Kobald se je takoj ponudil, da ji pomaga nesti stroj, kar mu je dovolila. Za njima so šli vsi trije Kobaldovi prijatelji in ko sta prišla do navedenega kozolca, je Kobald zaostal, Jeršek pa pristopil k šivilji, jo vrgel na tla in se toliko časa ž njo ruval, da jo je upehal in izvršil nad njo zločin posilstva. Ko je ta svoji pohotnosti ugodi!, je šel nazaj, a k nji pa pristopil Jožef Kobald in hotel napraviti isto. Ker je pa šivilja začela vpiti, se je ta prestrašil krika, jo okiofutal in odšel proti mestu. Šivilji je pri ruvanju iz žepa tudi zmanjkalo 16 K denarja. Policija je takoj včeraj poizvedela za vse štiri in jih aretovala.
— Kako se redi blamaže. Neki postrešček je zadnje par majni-kovih noči »prekrokal« in šel na praznik Vnebohcda preti jutru'spat v neko seno. Ko se je zbudil, bi bil rad šel k svoji rodbini, a ker je bil pa slabo oblečen in še ves kilav, se ni upal na ulic d. Pogiuutala sta jo pa z nekim branjevcem, kako bi se na lep način prišlo d cm? v. Branjevec je naložil na voz velik zaboj, v katerega je zleiel postrešček, ga potem zabil in peljal postreščka v zaboju domov. Ko so zaboj spravili v hišo, je po-streščkova žena gotovo mislila, da je dobila za praznik odkod kako darilo. Ko je pa branjevec zaboj odbil, se je ženici nekako čudno sgrbančilo Čelo, ker je mesto sadja, zlezel iz zaboja — njen mož. Tudi dobro darilo.
— V Ljubljanico padla je včeraj popoldne na Poljanskem nasipu zlatsrjeva žena Marija Janačkova, katero je voda nesla kakih sto korakov naprej. Rešil jo je iz vode mizarski pomočnik Matevž Tominc s tem, da ji je pomolil, sam že tudi stoječ v vodi, neki drog, katerega se je Janačkova oprijela in se na ta na-čin rešila gotove smrti.
— Tatvina. G.Franu Klandru sta bila pred par dnevi iz zaklenjenega stanovanja na Martinovi ce3ti št. 19 ukradena dva zlata prstana, vredna 28 K Tatvine je sumljiv bivši pekovski vajenec Avguštin Šimenc, o katerem smo že poročali, da je bil aretovan.
— Iz zapora je ušel na Brdu dne 31. majnika posestnikov sin Ivan Jadež, rojen leta 1877. na Količevem, ki je bil tam v preiskavi radi hudodelstva goljufije in javnega nasilstva. Popihal jo je najbrže čez »lužo«, ker je dobil nekje v Ljubljani večjo vsoto denarja, katerega je imei tukaj spravljenega.
— Dobili SO v Reki kletnega pobeglega dijaka Hermana SshuUa, kojega slika je bila izpostavljena občinstvu v vpogled na oknu msgistratne stražnice.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov in 5 Slovencev. 10 Hrvatov je šlo v Hrušioo, 14 jih je pa prišlo nazaj. — V sredo je šlo v Heb 20; v Podbrdo 8, iz Hru-Šioe in Jesenic pa je prišlo 28 Hrvatov. Tudi 16 hrvatskih zidarjev je prišlo iz Južne Afrike, ki so pripovedovali, kako hudo je delati s črnci. Ti namreč kar pri delu jedo gliste, polže in druge žuželke, kar se kultiviranim delavcem zelo etudi in se ponajveč vsled tega z njimi spro.
— Izgubljena in najdene reči. Neka kuharica in natakarica Jožefa Cepudrova sta izgubili vsaka bankovec za 10 K. — Brivcev sinko Rudolf Anderwald je izgubil zavitek s čipkami. — Posestnikova žena Alojzija Slančeva iz Litije je izgubila kabinetno sliko, ki le predstavljala njeni dve hčerki. — Šolski učenec Stanislav Kveder je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 10 K. — Tapetni mojster g. Dragotin Puc je izgubil je na poti od Št. Vida do Šiške zlato žensko uro z zlato oklopno verižico, vredno 148 K. — Prevozniški hlapec Karel Jager je našel manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Najdenih je bilo danes v Wolfovih ulioah 5 ključev in fini pa ternošter Kdor jih je izgubil, jih dobi na magistratni stražnici. — Tudi risarsko orodje in načrte za neki zavod, ki so gotovo zelo dragi, naj pride lastnik iskat na magistrat
— Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec veliki traven je bil hladen in moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cclsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 10*9°, ob dveh popoldne 17*2°, ob devetih zvečer 129(l, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseta 13*7*, za 0*2*
pod normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 7362 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0*2 mm nad normalom. Mokrih dni je bilo 17, padlo je pa 141 9 mm dežja. — Nadalje se je opazovala ena nevihta in dvakrat zjutraj megla. — Med vetrovi sta prevladovala severu in jugovzhodni.
— Hrvatske novice. — Električno centralo dobi Zagreb. Med ponudniki je tudi g. Josip Lenarčič z Vrhnike. — Otrok ustrelil ženo. V vasi Dlaguše je Cletni otrok prišel do nabite puške ter jo sprožil. Krogla je zadela v prsi v bližini stoječo ženo BoršČak Zofijo, ki je v bolnišnici umrla. — „Dnevni List", glasilo hrvatske narodne stranke, je včeraj pričel izhajati. Glavni politični urednik mu je, kakor smo že svo-ječasno poročali, bivši hrvatski minister dr. Nikola pl. T o m a š i ć, odgovorni urednik pa prof. Jo s. Vitano-vić. List stoji na programu narodne stranke in priobčuje Članke tudi v cirilici.
* Najnovejše   novice. —
Potres v Črni gori in Albaniji je napravil mnogo več škode, kakor se je prvotno poročalo. Mesto Skutari v Albaniji je skoraj popolnoma razdjano. Nad polovico hiš je porušenih, pa tudi ostale niso več za prebivanje, Prebivalci taborijo na prostem. Okoli sto oseb je ubitih ali ranjenih.
— Napad na procesijo. Med procesijo na praznik Vnebohoda je v Rimu neki Cassanelli napadel z bodalom nekega kanonika, ki je šel ob baldahinu. Množica je hotela napadalca linčati. V pretepu so zlomili križ ter pohodili baldahin. Stražniki so napadalca iztrgali besneči množici. Napadalec je obžaloval, da ni kanonika usmrtil, češ, da mora biti konec cerkvenega tlačanstva na ljudstvo.
— Umrl je madjarski poslanec Kari Hegediis.
— Grški prestolonaslednik, ki je gost nemŠKega cesarja, je pri neki vojaški vaji v Spaudavi padel s konja ter se ranil, da so ga morali peljati v Berolin.
* Radi neposlušnosti ubit. Nekemu iefanteristu pri 29. polku v Trierju je ukazal starejši vojas: naj ugasi svetilko. Ker se ta za ukaz ni zmenil, potegnil je starejši vojak sablja in ga z njo smrtno ranil.
* Krst proglašen neveljavnim. »Berliner Tagblatt« javlja iz Bremna, da je senat vsa kršČenja, katera je izvršil liberalni pridigar Mauritz v poslednjih petih letih, proglasil neveljavnim, ktr niso izvršena tako, kakor zahteva pravi način kr-ŠČenia.
* Iz osvete. 221etni trgovski pomočnik S. Gerber na Dunaju e bil dalje časa brez službe. Ker se je večkrat obrnčal svoje sorodnike, naj ga podpfrajo, posle i i bo mu tu in tam kaj, zlasti pa njegova sestra omožena Neumann. 23. maja pa je Gerber prišel znova k svoji sestri in enargično zahteva! denar, katerega pa ni dobil. Gerber je potegnil samokres in ustrelil trikrat na sestro, ka tero je težko ranil, četrto krogl}o je pa pognal sebi v glavo. Prepeljali so ga nesavestnega v bolnico.
* Prošnja za pomilosčenje na lasta vični nogi. V Campu na otoku Elba je prijel priŽigalec svetilk lastavioo, ki je imela na nogi privezan listek s sledečo vsebino: »Porto-longone, 14 maja 1905. Ob 3. uri popoldne je priletela v bolnišnico za jetnike skozi okno lastavica, ki jo osvobodim, privezavši ji na nogo ta listek Kdor dobi listek, bodi usmiljen, ter me osvobodi mojih kazni s tem, da prosi justiČnega ministra ali kralja z& moje pomiloŠčenje. Po ne-do!ž:iem sem obsojen v dosmrtno prisilno delo ter trpim že dvajset let od 16 aprila 1885 Bruno Citaldo iz občine San Cataldo v provinciji Cal-tanissetta« — Upanje je, da se kazensko postopanje vjaj obnovi.
* Čemu mora služiti telefon. Malo ameriško mesto Belle-Plaine ima sicer samo 3700 prebivalcev, verd&r premore svoj telefon* ski urad, s katerim je zvezano 500 odjemalcev, kajti telefona se ne poslužujejo samo meščani, temuč tudi prebivaloi bližnjih vasi. Ti kmetje pa rabijo telefon za vse mogoče in nemogoče prilike. Telefonistinji se lahko zgodi, da jo kaka kmetica pokliče: »Gospodična, aparat sem položila v zibelko, svojemu dojenčku; kadar se otrok zbudi ter začne kričati, pokličite me !« Druga kmetica je naročila: »Gospodična, pokličite me v Četrt uri, da ne pozabim vzeti kruh iz peči!« Zopet drugi naroče, da jih pokliče v pravem času, da pridejo k vlaku ali v urad.
* Čudno dogodbo pripoveduje »Journal de Colmar«: Neki elza-ški državni poslanec je prišel s svojo ženo v Berolin. Obiskal je ž njo državnozborsko palačo ter korakal s klobukom na glavi skozi veliko dvorano, kjer stoji kip cesarja Viljema Velikega. Neki sluga ga je vljudno opoioril:  »Gospod poslanec, odkar
stoji cesarjev kip tukaj, je običaj, se odkriti«
* Ogromna izguba pri kartah. Kakor poroda »Ma{ryarorszag«, je neki igralec pri eni sami partiji izgubil celih 720.000 K.
* Zdravljenje božjasti. Najnovejše, objave v medecinskih strokovnih listih o zanesljivem zdravljenju božjasti so prodrle tudi med širše občinstvo in zbudile povsod najživahnejše zanimanje. Pisec teh člankov in iznaj-ditelj novega načina zdravljenje je speč. zdravnik dr. Aleksander B. Szabo v Budapešti, ki daje rad pojasnila tistim, ki z gotovostjo upajo, da si bodo pridobili po njegovem načinu zdravljenja zopet popolno zdravje. 1780
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
S kolesom po hodniku ob Cesarja Franc Jožefa cesti se je vozil Ivan K o z i n, hlapec pri Dragotin Pucu. Ko je zavil na Bleiweisovo cesto, zaletel se je s tako silo v delavčevo ženo Lucijo Šuster, da se je takoj se-sedla. Kosilo, ki je nesla svojemu možu, se je raztreslo, tako, da je bil revež brez kosila. Kozin je bil obsojen na dva dni zapora z enim postom.
Koruzni k, tidobrunjskibik, ti živiš v divjem zakonu! Tako je vpila posestnica Cila Kocijančič na posestnika Valentina Peterco. Ker je Kocijančičeva stara že preko 40 let ter torej gotovo ve, kaj pomeni beseda nbik," je bilaobsojena na dan zapora s postom.
Če s e n e m š k o z m e r j a je pa kazen menda nekoliko ostrejša. Črko-stavec Filip Kaisersberge r-K r a n j c je rekel hišni posestnici gdč. Gabrijeli Spinner: „Sie Schvvein! Sie . . . die die ganze Stadt kennt lu Obsojen je bil v denarno globo 30 K.
Brez nagobčnika je okrog hodil čevljar Anton Medvedsček s Stra-dona s svojim psičkom. Obsojen je bil v denarno globo 3 K, oziroma na 12 ur zapora.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1.) Andrej Dobrave, posestnioe mož v Prezrenju, je svoji ženi Urši grozi), da jo ub'je, če mu ne izrodi zemljišča, ali pa da 400 K gotovine; pristavil je še: »Jaz ti za gotovo povem, da te zadavim, saj zdaj me tako ne moreš tožiti, ker nimai prič«. Obdolženec, ki je zaradi za-prav)j;vosti pod skrbniEom, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — 2.) Valentin Žvan iz Cešnjioe, delavec na Hrušici, je ponoči razgrajal i drugimi delavci po Hrušici, pa jih ie orožniška patrulja pregnala. Le Žvan se ni hotsl pokoriti, in je orožniku rekel, da je na cesti vsakemu prosto vpiti. Ko ga je orožnik vprašal za ime, mu je rekel, da se piše Lotrič. Da bi ne pobegnil, ker je bila noč temna, ga je orožnik prijel za levo roko, a Žvan je segel s desno v žep, kjer je imel oster robat kamen in je mahnil proti orožniku, ki pa ni zadel. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — 3) Miha Godzih, delavec na Hrušici, je tvrdki E Gross & Comp, pri kateri je delal, izmaknil 12 kg bakrene žice v vrednosti več kot 50 K. Obsojen je bil na 4 tedne težke ječe.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
1. Že kaznovani Janez Bučar iz Osmrečja je 1. maja t. 1. ukradel Janezu Škarbutu iz miznice listnioo, v aateri je bilo 490 kron. Vzel je tudi brusni kamen. Tatu so debili v gostilni, kjer je popival, a pri njem se ni našlo dosti denarja, ker ga je večji del najbrž skril. Dobil je 20 mesecev težke ječe z 1 postom mesečno in 1 trdim ležiščem. 2. Jože Vavtar iz Velikega Vidma je na potu v Mačji dol počakal 10. aprila Franceta Zidarja in ga udaril po glavi s kolom. Tudi že 23. marca t. 1. ga je od nabora gredoČ suni), da je padel, in na tleh ležečega osuval. Obsojen je bil na tri mesece ječe, plačal bo 100 K za bolečine in 36 K za odeli zaslužek. 3. Anton Lenič iz ćešnjic je 14. aprila ▼ Cešnjioah ponoči razgrajal in pretil a požigom; dalje je sunil Marijo Pleteršnik v rebra, davil svojo ženo in jo hotel udariti z motiko, Terezijo Kn a v s pa, ki je prihitela na pomoč, je ugriznil v prst, da so se poznali znaki zob. Ker se je izkazalo, da je Lenič vse to izvršil v neizmerni pijanosti in da je drugače prav miren, celo bojazljiv človek in le če se vpijani, je zverina, prisodilo mu je sodišče 14 dni strogega zapora in 2 posta. 4. France Okički z Gore pri Kostanjevici je dobro nasekan prišel domov in svojo taščo tako v rebra suni), da je padla na posteljno stranico in Bi zlomila rebro. Ker je tašča prav milo prosila zanj, dobil je samo 10 dni zapor« B 1 pOBtO BS.
Književnost.
— „LjubfjansUi Zvan". Vsebina junijskega »Tetka: 1. Oton Zupančič: Cigan. Pesem. 2. Fr. K s. Mesko: Barkariolovo hrepenenje. Pesem. 3 Ivan Cankar: Polikarp. Povest. 4. A. Gradnik: Vsi so mimo mene šli... Pesem. 5. M. Murko: Milivoj Srepel. 6 M. P. Nataša: Pred madono .. . Pesem. 7. Dr. I v o S o r 1 i: Snov za novelo. Povest. 8. Utva: Mirte. Pesem. 9. Dr Jo s T o m i n -še k: Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku K petindvajsetletni« »Ljubljanskega Zv na«. 10 E. Gangl: Mare. Povest. 11 Dr. Fr. D er gane: Janez Trdina. 12. Fran Valenčič: Noč beži...Pestm 13Fr.Strnad: An:ca Crtica. 14. Helen Helenov: Tecite, urice moje . . . Pesem. 15. Iv. Lah: »Maj«. 16. Književne no Testi. Dr. Ivan Merber: Ivan Cankar: »GcBpa Judit«. — Dr. Josip To-roicšek: Kralj Lear.—Zofka Kveder-Jelovškr.va: Iskre —»Svetovna knjižnica« VI: Brez degrce.— A.Aškerc: Ali je Primož Trubar upesnitve vre den junak ali ne? — Dr. Joaip To-miušek: Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo. — A Trstenjak: Slovenci ▼ š* modski županiji na Ogrskem. — Dr. Jakob Skct: Slovenska slovstvena čitaaka. — Rasto P : »Matice Hrvatske« žabama knjižnica. — Dermota: MiJan  Marianovjć:  Hrvatski pokret:
— Dr. Fr. Lešič: Kuhač Franjo: Va-troslav Lisinski i n«egovo doba. — Fran Hrč.ć: U sumraku. — Dr. Fr. Iksi*: Gerhsrt Hcuptzs&n: Utopljeno Zrcno 17 Ghsba. Dr. VI. Foerster: Novi akordi — —a: Koncert pev« skega in glasbenega društva v Gorici. 18. Gledišče. Makso Pirn&t: Rudniško gledišče f Idriji. 19 Med revij ara i. Ivan Cankar v Nemc-h.
— »Slovsnskv Pfehled«. — Dr. Josip TominŠek: »Brankovo Kolo«. — Dr. Jos. Tominš^k: »Omladinski Gasila«. 20. S e) o š n i pregled. Nišim naročnikom. — Ivsn KrS. TkalČić. — Rad. P—n: »Slovisikie poety«. — Ra3 P—b: Litovci o Slovencih. — Rarj. p_n: Vesti iz Rusije. — Janko Bratina: švedski slavist Alfred Jen-Ban. — Tiskovna hibe.
— „Učiteljski Tovariš". Stev. 22 Vsebina: Vnebovpijoč creh.
— N*»č derarni za^cd — Homatije v *sdevi krške me^čanBtie šole v pravnem osiru. — ćit cs iz st&roiobae ščic. — V ^fer:.z!7i. — Dopisi. — Ii niše organizacije. — Književnost in umet; ost. — Vestoik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — In?erati.
— „Slovenski Sokol" ima v št. 5 naslednjo vsebino: Zgodovina Sokoifitva. Proste vaje za jubilejno sUvr.cs"; nižjaavstrijeks sokolske župe« ns Dunaju. Is sokolskih časopisov. Vestnik siov. Sukolat^a. Raznoterosti. Književnost
Telefonska in
poročila,
Dunaj 3. junija. Ministrski predsednik Gautsch je za dlje časa cdšel v BaćUn.
Praga 3. junija. Dr. Pacak toži list grofa Sternberga zaradi razžaljenja časti.
Budimpešta 3. junija. Tu se smatra kot zagotovljeno, da ponudi cesar fcm. Fejerva-rrju sestavo novega ministrstva. Fejervarv je še tu, vendar se sodi, da dobi že tekom prihodnjih ur poziv, naj pride k cesarju na Dunaj. Z ozirom na vest. da je tudi baron Josika kandidat za ministrsko predsedstvo, javlja „Hirlap" : Josika pravi, da naj dunajski dvor le sam po-kleplje tisto juho, ki si jo je skuhal; on še v sanjah ne misli, baviti se s politiko.
Budimpešta 3 junija. Vsi poštni in brzojavni uradniki so dobili ukaz, predložiti svoje vojaške dokumente. Ako bi koalirana opozicija pozvala urad-ništvo na odpor zoper protiustavno vlado, bi vojaška oblast poklicala uradnike pod zastavo in jih kot vojake prisilila, izvrševati svoje uradniške službe.
Berolin 3. junija. V Petro-gradu je bil včeraj pri moskovskih vratih krvav boj med vojaki in delavci. Detajli se prikrivajo. Kazalo je, da nastane splošna vstaja, a množina v Petrogradu navzočnega vojaštva je tako ogromna, da je brez težav zadušila vse poskuse revolucije.
Petrograd 3. junija. Odposlanci zemstev in 30 gubernij so sklicani v Moskvo na posvetovanje o narodnem zastopstvu.
Petrograd 3 junija. Uradni list razglaša, da je ministrski zbor že odobril načrt ustava.
Pariz 3. junija. Anarhist Bel-lina, ki je bil aretovan zaradi atentata na španskega kralja, je na policiji izjavil, da španski narod nima nič proti kraljevi osebi, da pa sega po bombah iz obupa zaradi neznosnega tiranstva duhovnikov in birokratov.
Madr d 8. junija. V palači vojaškega guvernerja je eksplodirala bomba. Skoda je velika. 10 oseb je bilo aretovanih.
London 3. junija Iz Tokio se poroča, da je bil včeraj na Japonskem od Irošime do Simonosekija silen potres Mnogo ljudi je ponesrečilo.
Rusko-japonska vojna,
Berolin 3. junija Ruska vojna se bo nadaljevala, a po novem načrtu. General Line vi č je dobil ukaz, da se izogne vsaki večji bitki in se u m a-kne pred Japonci v Sibirijo. Rusija absolutno ne sklene miru. S tem prisili Japonsko, vzdrževati v Mandžuriji ogromno armado, kar mora v doglednem času provzročiti popolen finančni in gospodarski ban-kerot Japonske.
VVashington 3 junija Pre-zident Rcosevelt je začel posredovati zaradi miru. Začel je svoje posredovanje s tem, da se je cbrnil do ruskega poslanika Cassinija in ga naprosil, n?j sporoči carju Rcoseveltove nazore. Cassini je izjavil, da nima v tem oziru nikakih inštmkcij, sodi pa, da Rusij-i nikakor ne sklene miru, ne samo. ker bi bil mir zanjo neugoden, nego tudi zato, ker sploh ne more ničesar izgubiti tudi če ne zmaga.
Petrograd 3 junija. Na carjevo povelje je bila izdana posebna knjiga, ki obsega 42 dokumentov, iz katerih je razvidno, da je Rusija vse storila, da prepreči vojno z Japonsko.
London 3. junija. „Times" poroča iz Tokio: M'kado je ukazal izpustiti admirala N e b o g a -tova, da gre carju poročat o bitki pri Cuzimi.
London 3. junija. Japonska pošilja nove oddelke vojaštva v pristan, ki leži 50 milj nad G e n -zanom. To vojaštvo ima nalogo, oditi nsd Via divo stok.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Popustljivi pretekli teden se je v tekočem tednu zopet ojačii in doma-lega vse zgube žitnega trga z pet popravil. Dočim je v preteklem tednu tendenca dan za dnem odnehavala — zboljšala se je v tekočem vzlic temu, da ni posebnega povpraševanja, že manj vznemirjajočih vesti, pač pa hočejo imejitelji blaga vedeti da stare zaloge niso tolike, da bi jih morali po vedno nižjih cenah spravljati v denar. Ponudbe so postale zbok tega prav skromne, reflektantje pa so morali pri-voljevati višje cene.
Pšenica, ki je prejšnji teden za efektivno blago izgubila 30—40 vin. pri 100 klg., pridobila je v tekočem tednu ravno toliko in tendira vedno še trdno. Kakor je videti, si bodo stare zaloge le še priborile kolikor toliko vrednost, tako da pred novino ni pričakovati posebno nizkih cen. Zaloge bodo baje komaj zadoščale do novine, moment, ki utegne provzročiti hOs, ako se obistiniti.
Koruza je v preteklem tednu nagibala na Ogrskem nizdol, inozemsko blago pa kvišku. V tekočem tednu je situacija nekam ista. Ker je ogrsko blago vzlic malim popustom še vedno predrago, postaja povpraševanje po inozemskem večje. Slednjega blaga pa v zdravi kvaliteti ni mnogo po pristaniščih, zato pa so zahtevki dan za dnem večji.
Oves je v preteklem tednu nekoliko odnehal, skušal pa je zgubo v tekočem nekoliko popraviti, posrečilo pa se mu je to le deloma.
Moka se giblje vzporedno s pšenico, vendar pa so pritožbe o malem kouzumu še vedno na dnevnem redu.
Za otrobi se je doslej velikanska poraba nekoliko zmanjšala ter uplivala na cene za kupce ugodneje.
Petrolej notira za mesec juni nespremenjeno.
Sladkor tendira trdneje, vendar pa je zanimanje za kupčijo majhno.
Ril je tendiral v preteklem in tekočem tednu trdno.
Kava naznanja za tečno blago trdne cene, to pa vsled uedostajanja lepega zelenega Santos.
Špirit naznanja zopet popustljive cene.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1037 strank 721053 K 13 h, 933 strank pa dvignilo 475056 K 16 h.
— Ljubljanska kreditna, banka v Ljubljani. Meseca maja 1905 se je vložilo pri Ljubljanski kre ditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 1,730.139 K 96 h, dvig nilo pa 1,657.103 K 47 h. Skupno stanje vleg je bilo koncem meseoa maja 1905 5.982.862 K 25 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V meaecu maju 1905 je 160 strank vložilo 35081 K 17 h, 153 strank vzdignilo 24 284 K 60 h. 11 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 14.980 K. Stanje hra nilnih vlog 1216.965 K 25 h, stanje hipotečnih posojil 923 707 K 39 h. Denarni promet 135.565 K 77 h.
— Okrajna hranilnica in poaojilnica v Škofji Loki. V mesecu imam 1905 je 106 strank vložilo 28.235 K 60 h, 71 strank dvig nilo 9323 K 67 h, 3 strankam se je izplačalo posojil 14 200 K stanje hranilnih vlog 632 918 K 74 h, stanje posojil 558 255 K 52 b, dt narni promet 107 451 K 88 h. ^££5
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu mam 1905 je 441 strank vložilo 115.195 K 33 h, 419 strank dvignilo 113.917 K 05 h, 7 strankam se je izplačalo posojil 7800 K, stanje hranilnih vlog 3,731 138 K 87 h. stanje posojil 2,041.647 K 17 h, denarni promet 287.630 K 35 h.
Zavarovalne vesti.
— „The Gresham", življen ska zavarovalna družba v Londonu. 56. redni občni zbor „Greshama" se je vršil 18. maja v Londonu. Kot uspeh poslovanja so se družbeni fondi v preteklem letu zvišali za 8,310.960 kron, potemtakem so narastla vsa družbena aktiva na 216,348.768 kron. Glavna točka je pa znižanje režijskih stroškov, ki so znašali v letu 1904 samo 18 ; 4" „, torej v primeri z L 1903 za V2V0 manj.
Narodovo zdravilo. laKO se sme imenu vat bolesti utefiujoče, miSice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in Brat", katero se sploSno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DCNAJI, Tuch-lauber 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      2 7—8
Častno diplomo s pravico do zlato sve tinje je dobila firma EMANUEL KHDNER & sin na Dunaju vnovič za svoj i'delek .KUNE-ROL"\ zajamčeno čisto rastlinsko mast, odličnega pomena za kuho, — na gospodinjski razstavi. Tudi ob drugih prilikah so ta izdelek opetovano odlikovali in nagradili in naj nobena gospodinja ne zamudi poizkusiti to mast. Pred manjvrednimi slepilno podobnini ponaredbami svarimo.
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem ozira preveč napenjati, temveč Bkrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno Bredstvo v ta namen je ara. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. b
llohro domače zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom" prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2,— Bteklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Kdor hoče skrbeti za idravje, naj rabi samo Maohove patentne zdravilne hlačnlke iz Brna, ki se dobivajo po vseh zadevnih trgovinah in ki so vkljub vsem tem higieniafcim prednostim cenej Si nego navadni. 1781—1
Foulard-svila
po 65 kr do gl. 3 70 meter za bluze in
obleke. Franko in že ocarinjeno se pofiilja na dom. Bogata i a bera vzorcev se posije s prvo poŠto Tovarna za 8vilo llenitcticrtt, Ziirleli. 2 61—4
L LUSER-jevr obliž za turiste.
Priznano najboljša sredstvo proti kur-885       Jim očesom« žuljem itd. 14
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova
Dunaj-Meidlinp-.
obliž
Dcblva se v vseh lekarnah.
Samoigralni
■i^K^Pi^^i^s w ***^*^*a*^***<*Ji*^***y*^**aB*i *—
najnovejše, najdovršenejše konstrukcije.
Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertno in plesne dvorane.
Čudovito ceno.
Odlična   lepota glasov, moderna  izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na  najmanjše  cbroke  brez po-viSka cene. — Prcspeku gratts in franko.
S. Zangi na Dunaju,
IV., Favoritenplatz 2. 872—12 Edini zastopnik in tvorniSka zaloga firme Kuh! & Klatt v Berolinu.
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim
nadzorstvom.
Destilerija
Trst-Barkovlje.
V, steklenica K 5"-, 18 sta kienlCB K 260. — Na prodaj v boljiiii trsovinak. 50
Proti zDboboiu in gnilobi zob
izborno deluj« dobro znana antisaptičaa
Mclusine ustna in zobna voda
ki satrdl cfleniitii in odstranjuje
nefirSJetno Napo Iz n*t. 1 etelilenlea z navodom f 14.
Blagorodnemu gospođu JI. lit**»tlhu.
lekarnarju v Ljubljani.
Va5a izborna Melusine ustna in zobna voda je najbo!j5e sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoBljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtople.:e priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.
Dči lekarna Mil Leusieka 1 Ljubljani, Resljeva enti št 1
!V le«r novozgrajenega Pran Jo£a?nvega iabU. mostu. 22—22
Darila
Upravm&tvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila   In   Metoda %.
Tine Kolenc iz Čemšenika K 17*—, nabral pri občinski sej v St. Gothardu, iu sicer so darovali: gg. župan Cokjati, župnika Zevnik in Pintar, kaplan Ocepek, Kolenc, Konšek, Novak in Cukjati ml. po K 2*—, in ostali odborniki K 1*—; — g. Milan Žnidaršič, Matenja vas, K 10*— iz nabiralnika gostilne »Bog i narod4* nabral deloma g dr. Pikel za ubogi narod na izletu postonjskega „Sokola" ; — Skupaj K 27- — Živeli darovalci!
Za Prešernov spomenik: Neimenovaa iz Loža K 12 — z geslom „Pevcu vedno sreča laže,4* nabrano povodom godovanja vrlega narodnega učitelja g. Ferdinanda \Vigele v Pudobu, za .velikega Prešerna.4* — g. Leonhard Dei Linz iz Kazdrtega K 8'—, zložile v veseli družbi „Pod skalo** gospa Schnrau gdč. Ivanka ter Tone in Miloš. — Oospica Kristina M i k u]Ž-eva K 10'—, nabrala ured. častilcu našega pesnika prvaka. — Skupaj K 30— Hvala! Nazdar!
LXV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos ....   K 50609 Prelesnik Anton, dež. knjigovodja
v Ljubljani.......„ M
Jenko    Vekoslav,    posestnik v
Ljubljani........„ 6
Urbane Feliz, trgovec . . . . „ SO Dr. Ivan Jenko, zdravnik . . . „ tO Neimenovan iz Starega trga ... 5 Guttman Emilij, c. kr. gozd. rav.
tajnik v Gorici......„ 10
Predovič Danica, veletržČ^va hči
▼ Ljubljani......., 1|
Kmetska   posojilnica ljubljanske
okolice.........„ 50
Frisch Ivan, posestnik v Ljubljani „ 50. Zamida Matija, deželni svetnik v
v Ljubljani.......„ 10
Dr. Schiuirmaul Matija, zdravnik v
Eajhenburgu........
Hauptmann Adolf, trgovec in posestnik v Ljubljani.....„
Stritar  Ivan,   trgovec v Ljubljani „ Virbnik A., c kr. profesor ▼ Ru-
dolfovem........„
Pavlic Fr., zbirka ob petindvajset-
letnici poroke I. Počivalnikove
v Ljubljani    ....... „
Pasarelli   St.  pl.,  stud.  theol. v
Gorici......
M
200. 4.
10.-,
1 -
Skupaj   .   .   K 50959
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. maja: Vincencij Tomazin, pe-kovski pomočnik, 59 let, Radeckega ce3ti 8t. 11, Pneumonia.
Dne 30. maja: Edvard Mahr, trgov:: 74 let, ZaloSka cesta St. 11, Marasmus.
Dne 31. maja: Andrej Stanovnik, darski pomočnik,  60 let,  Dolenjska c St. 5, srčna kap. — Ana TomSe, kajža: hči, 8 meB.. StreliSke ulice St. 15 Pyaemia. — Fran Skapni, nadsprevod sin. B rnes Cegnarjeve ulice St. 6, Catarrhus gaetro n: testina is.
V deželni bolnici:
Dne 29. maja: Marija RamovS, stroinika žena, 32 let, jetika.
Dne 30. maja: Fran 2abnikar, dela v 28 let, Meningitis.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v LJublja
Uradni knrzi dun. borze 2. junija 1905.
M
ii' 0
* ri o
8 majeva renta .   , .
, srebrna renta.....
, a?str. kronska renta
i     n   *l»ta        b       • • ogrska kronska  „       . •
zlata      „ . posojilo dežele Kra&hkt • posojilo mesta 8p .
■        .      Zadar . boa.-herc. žel. pos. 1902 eoška dež. banka k. o.
■     d     ■    * »• • zet. pisma gal. d. hip. b. , pest.   kom.   k.   o. i.
103,3 pr.......
zast. piema Icnerst. hr. ,    „      n    ogrske cen.
dež. hr...... .
a z. pis. ogr. nip. ban. , obl. ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
obl. Češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel. nrior. dol. lei.....
„ juž. žel. kap. VsVi • avst. pos. za žel. p. e. .
»račke.
4.'/ C
1   Dazitr 1	BI«
ior. ve	1
10050	10^-7]
100*6 5	100-73
11990	180*1
97-85	98-0:
118 —	118*91
99-50	101--
100-60	ior&
10O- —	10v-
101*65	:
100-25'	100'Ta
10025	100*81
101-20	10-2
10765	tO! h
100-50	1)1 -5C
100-50	10144
10010	10. jI
	101*-
100-*/6	101*7*
	
9*50	10J-
111*00	B8II
100 lb	1 l Sj
SrdCk* jd l 18801 , .  .  . .	!59 —	161'-
_       _    m 1864 *    •    •    . •	295 —	299 -
,, tisake	169 75	171 t:
„    tem kied. I. 4>niso« •	3U7-—	3:4-
	307'—	11883
v    ogr. hip banke .	X7b-50	182-
srbske h fri 100-	i 106 -	118«
„ turške......	14330	1441'
8asilika         iredse ....	26-70	«7-7j
kreditne             9    .   .   . .	435- -	49j—
InomoSke a	73-	|MI
KrakovfJk«          - .	89---	r. m
LjablUnske       9   .      . .	56-	nm
▲vst. rnd. križa   „    .   , .	57 GO	it*
^»fT.       f»         B B	Sa—	3t* —
iiadolfovs          z ....	«4* -	68'-
'»•cburške         .           . ,	75-—	81'sO
t>nnajskt kom. ...	C 42 -	*5l—
		
Jožne železnice.....	87 80	
	• 666-ou	
Avstr.-ogrske bančne delnlte . '	U48*—	MM
Avitr. kreditne ^anke   •  . .	663 60	181*11
OgrsKe      „       „ ...	790—!	7*s -
-•rcoften^Ve       „ ...	246—1	246 5:
Premoirokop » Moara (Brili)	650 —	657'-
	530 —J	631 -
P^-ačke žel. Indr. ii.....	Ž667 —	IfTl -
K»r.ta-Mnranfi           ,   ,   , .	553 75	554 -75
TrboT^iake prem. dražbe    . •	2S2 —	
Avsfcr. orožne torr. drnilb« ,	614 -	617 -
6&lk* sladkorne družbe    . .	163 -	nr-
V»late		
	HM	11*81
	•910	89*81
	23-48	
i>>Tereigbi.......	23-96	i4 ^
Marke ..... ...	117-27	in-*:
	95-40	M**
Rublji......i  • •	153-25	184« -
Dolarji.........	4-84	
Žitne cene v Buciimpeit.
Dne 3. junija 190\
Termin.
oktober . . . f oktober . , julij . . . . , maj 1006 . . f oktober . . . , CfHktlir. _Kespremeajeno. ___
Meteorologično poročila
Vl*in» ixmd morjem 50« J.    Sr«dnjl &raaxu v..»k
Pšenica Rž
Kornaa
i*
Oves
100 kg.
100 . 100 .
100 B 100 .
16 4: 1 j S" 14 M
11*41
	
3	opazo-
»-j	vanja
2.	0. zv.
3.	7. rj.
s	8 Pop
r*
Stanjg barometra  g ta
v mM   o 3
1 r1 t*
Votroti
7386
739 6 739 6
172
132 264
jaanj •r. JTshod jakoro j**
Srednja »Serajfinja tamperatara: 17 8' normale: 16 2°. — Palavina 14
al sTBhod breavetr
Globoko užaljeni javljamo žalostno vest, da je naš dobri nepozabni oče, gospod
Josip Semmelrock
strojnik tvrdke J. Kosler & komp
danes po dolgi in mučni bolezni, ob V4I. uri zjutraj, previđen s svetotajstvi za umirajoče, v 62. ietu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode jutri v nedeljo, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška Stev. 70 Ceki-iov grad).
Sv. maše zadižnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 1813
S p. Šiška 3. rožnika 1905.
Jerica Semmelrock, soproga. — Josip Semmelrock, c. in kr. orožni mojster.   —   Oton Semmelrock,
mehanik, sinova.
Emil Aiilterat, c. kr. poštni eficial, naznanja v lastnem i a v imenu svojega sina Jerneja An-Uerrtat, c in kr. poročnika v 22. pehotnem polku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, goBpe
Marije Ankerst
roj. Tekmie
ki je včeraj, 2. junija cb desetih zvečer v 46. letu življenja nenadoma I rennnula.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek. 5. junija ob treh po poldne iz hiše žalosti Prešernove ulice št S ^Mestua hranilnica) na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. 1812
Prosi se tihega scžalja.
V Ljubljani, 3. junija 19C5.
(Posebni mrtvaški listi se ne izdado.)
mm
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ■ji-id^o vest: da je naša iskreno ljubljena mati. oz stara mati. gospa
JVfarija jfodnik
roj. lilean
danes, dne 2. junija ob 7. uri zjutraj po dolgi mučni bulezni, previđena s sv. zakramenti sa umirajoče v 65. letu svoje dobe mirno v Gospodu znspala.
Pogreb se vrši v nedelo, dne 4. junija ob 4. uri popoldne.
Sveie maSe zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem.
IC^iozabno rajnko se priporoča pobožnemu spominu! 1811
II. Bistrica. 2. junija 1905.
Kristijan Hodnik, sin. — Viktorija Nitsch roj. Hodnik, hči. — Lujiza Hodnik roj. Bisail, sinaba
— Feliks Nitsch, c. kr.^davkar, zet
— Dušan Hodnik, vnuk. - Angela,   Marica,    Sabina Nitsch,
vnukinje.
Namesto posebnega obvestila.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskrenoljub-Ijenega sina, brata, svaka in strica, g.
Antona Dulauskega
c. kr. poštnega asistenta
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas ob bolezni in smrti preblagega pokojnika tolažili, naj-presrčnejšo zahvalo. Zlasti pa ae zahvaljujemo precastiti duhovščini, vsem c. kr. poštnim uradnikom, železniškim uslužbencem, poštnemu pevskemu društvu za ganljivo petje pred hišo in na grobu, slavnemu telovadnemu društvu kranjskemu „Sokolu", slavni požarni brambi stražiski ter za krasne vence, poklonjene nepozabnemu ranjnika, in vsem, ki so spremili dražega pokojnika k zadnjemu počitku. 1793
V Ljubljani, dne 1. junija 1*00.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med dolgotrajno in mnčno boleznijo ter ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sinčka, ozir. bratca
Hinka
izkazali Bočutje in darovali krasne šopke in vence, se iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina 1804
Mavril Mavrjeva.
naravna
alkalična kislina
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 3891—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
ovanje
sprejme takoj Matevž Završnik, usnjar v Cerknici pri Rakeka. 1806—1
Vhodna vrata
za trgovino h* *
z izložnim oknom, kompletno s Sipami (Spiegelscheib.) vred, ima ceno naprodaj
Alojzij Persche
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 21.
Velika delavnica ali skladišče <$>
se odda s 1. avgustom na Tržaški cesti št. 2.
1805-1 jt. EOVSe, mesar.
Naprodaj je
10 krav
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami se odda 8 1. avgustom. Več se izve v gostilni na Tržaški cesti št. 13. 17H1-2
Prodajalka
vajena trgovini z mešanim in manufakturnim blagom želi premeniti slnžbo. Naslov pove uprav ništvo ^Slov. Naroda".
1815
mlekaric
na Rimski cesti št. 12
„pri Jurčku"
kjer se toči laško vino.
na
v trajno siužbo.
Ponudbe  sprejema  Filip Su« pančič, stavbenik v Ljubljani. 18071
šPomočniki
lafcirarski, tapeoirarski  in kovaški
dobro izurjeni se takoj sprejmejo z dobro plačo pri
Petru Keršič
tovarna za vozove v Šiški pri Ljubljani.
Svojo že čez 30 let obstoječo
vrtno veselico
ki jo priredi
brezoviška požarna hramba
povodom
I   blagoslovljenja sohe Sv. Florijana
i na vrtu gostilne g. Pocka
dne 12. junija 1905.
zvezano s koncesijo za knjigotržnico in trgovino z umetninami in muzikalijami bi rad v kratkem prodal z akeidenčno tiskarno vred ali pa brez nje.
wa Karel Ti
Vabilo
k
občnemu zboru
posojilnice v Cerknici
(registr. zad.\ z neomejenim poroštvom) ki se bo vršil
v četrtek, dne 15. junija t. I. ob 3. uri popoldne
v posojilniških prostorih v Cerknici.
SPORED:
1 Poročilo načelstva;
2. Poročilo računskega pregledo-valca za leto 1904.
3. Potrjenje računa za leto 1904 in   razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega pregledovalca in namestnika.
5. Razni nasveti.
Načelatvo.
1796
SPORED:
1. ) Ob 1. uri sprejem došlih gostov pri g. Pocku.
2. ) Ob polu 2. uri odkorakanje na kraj, kjer se blagoslovi soha Sv. Florjana.
3. ) Ob 2. uri biagoslovljenje in po blagoslovljeni u kratek slavnostni govor.
4. ) Vrnitev na vrt g. Pocka, kjer se prične veselica z naslednjim sporedom: a) petje moškega zbori ..Jadransko morje*, A Hajdrih; , Sirota" z attsolo, A. Hajdrih; , Slovenec i Hrvat", S. Vilhar. b) Srečolov. c.) Korjandoli korzo, d) Prosta zabava.
>vled posameznimi točkami svira vrhniška godba.
•b neugodnem vremenu se vr&i veselica dne 18. junija t. 1.
Prostovoljna darila se hvaležno sprejemajo.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
1778 odbor.
mesto 4© 14 samo 1* K. Velefino Cisto akromatično dvojnato poljsko kukalo s 8 objektivi. Zeus za gorske ture. potovanja, gledališče itd. — 144 mm, kompas, usnjat tok, _ jermen K iS. Dokazano pro-
dali že 10.000. — V provinco po povzetja. 1MU RundbsUln, »smsmasf 5     IX., Liechtensteinstrasse 23 A.    1043 2
Šivilja
dobro  izurjena,   se  priporoča   za izdelovanje ženskih oblek. — Sprejme tudi izurjeno delavko. — Povpraša naj se 1748-3
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29, II.
isa
pri Stari cerkvi pri Kočevju z lepim vrtom in nekoliko zemljišč je po ceni na prodaj. Natan čneja pojasnila se zvedo pri posestniku
1801-1     Janez Schober
Mooswald št. 24 pri Kočevju.
_ (J^novJ]ejio_leta_ 1842.
CRK05LIK4RJA, SLIKAKJA *J
1N4FI50V IN QRBOV   is»7 f» BR/iTd EBERLJ
že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stemni in služe-
G. FL
Gosposke ulice št 6 1794
priporoča In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za IJuliIJano in drugod. Potni na tukaj. — \«iai>(-ae|e v pisarni. — Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 1*80.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospođe s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mesejiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzhajajo pri mladih in starih veliko veseiost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, c() predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 1799 se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Nic več telesnega zaprtja p° ™ebi
Zaloga: Dunaj, L Habsbur- fL-(Mll gergasse 1 a. Prospekt za- flllSDvG u37ACE. otonj. 12 kosov K 3, 24 ko- umfW
sov K 5 franko po povzetjo. 18C9 4
Stenograf
(za nemščino) z lepo pisavo, priučen knjigovodstvu i5Če službe. Blagovoljne ponudbe pod A. R. 98, poste restante Radeče, Zidan most. 1754—2
Za poletne mesece se odda
lepa velika soba
s potrebnimi pritiklinami) v prav lepem in prijetnem kraju v najem. 1730—3
Natančneje se poizve v stari doli v Šmartnem pod Šmarno goro.
Radi rodbinskih razmer iščem takoj ne pod 30 let stare
poštene ženske
zmožne gospodinjstva, račanstva, pisave slov. in nem. jezika. Prednost imajo one, ki so vajene mesarske obrti. Sprejme se tudi vdova z otrokom. Plača po dogovora
Ponudbe sprejema Josip Jeslli, mesar in posestnik v Medvodah. 1722—3
Gospodična
iz dobre hiše, s trgovskim kurzom, ka-j tera že dalj Časa delnje v kontorju, j želi mesta v kaki  trgovini ali  pa v
odv. pisarni. Vstopi s 1. ali 15. julijem. Ponudbe na  upravništvo  „S1. N."
pod Šifro ,,E. J.4'. 1726—3
Lep stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, ,ku hinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in dela vrta je na Dunsjskš cesti št. 69 takoj za oddati. 1689 - 4
Denar za ranžiranje.
za vse častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. Najkulantoeši pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v 60 do 160 mesečnih obrokih. Brez stro&kov in hitra rešitev. Najvišji zneski oa obresti, užitke in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem jeziku s pc&toinu za nazaj pod šifro ,,Solide Geldquelle 9" na anončoo ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj l.( Ro-tenturmstrasse 9. 1765-2
Popolnoma nov
stroj za pletenje
(S tri c km ase h i ne)
je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji.
Na ogled je stroj  pri založniku I I. Jsx & sinu, ki daje tudi pojasnila glede plačilnih pogojev. 1737-4
„Pluto"
(prepeličar) rumenkaste barve, belih prs, srednje velik, 2 leti star, se od nedelje pogreša. Imel je torbo, pasjo marko Št. 442 in na ovratniku zarisano ime „Drenik". 1789—2 Kdor za psa zve, je prošen, naj odredi, da se žival dostavi gospodarju.
Jzvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle : nervozne in malo energične, je
Sanatogen
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela
dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure poSilja gratis in franko Baner & Cie, Berlin S W. 48 Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 1.
solicitator
išče službe. 1704—3 Naslov pove uprav. „S1. N.u
Trgovina.
Na najlepSem prostoru, v sredini rudniških poslopij, tik okrajne ceste V Trbovljah, približno 30 let z velikim prometom obstoječa trgovina, se radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda z lepim stavbiščem, celo trgovinsko opravo in vsem blagom itd. vred.
Vsi pogoji se izvedo pri tvrdki
1814-1
J. MULLER star. v Zagorju ob Savi.
Svoji le »v^ojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na štajerskom, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, iivino   in   pridelke   proti   ognju po najnižjih oenah.    1552 4
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
j
Pod to znamko zavarovani Fellerjev rastlinski esenčni fluid je, kakor razvidno iz zdravn. priznanj in 60.000 | pismenih zahval, izvrstno lečilo in domače zdravilo za lajšanje in zabranitev bolezni, posebno hvaljeno za pro- ■ tinske in revm. bol., bodenje, trganje, glavobol, zobobol, bol. v prsih, vratu in križu in za druge iz preh. nastale bolesti, nepril.krča in nervoz.l2m.ali 6 dvoj.stekl.franko 5 K. Pošilja: E.V. Feller, Stubica, Elzin trg, Hrvaško.
12
Vajenec
za tiskarno se takoj sprejme v tiskarni
Fr. Iglic, Mestni trg.
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah I\   HITI     1433 B
Pred šlsofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Vodno napravo
za 15 konjskih moči proda se iz proste roke na Primskovem četrt ure od Kranja ob Kokri.
Zraven spada temeljni zid za vodno napravo in mala hiša 8 4 sobami in vrtom. Kupnina plačuje se lahko v obrokih ter ostane polovica iste lahko vknjižene na posestvu. *
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani , pa Franc Golob, trgovec z železnino. ~ 1669—3
Cunard-LIne. Prva direktna brzoparniSka vožnja Trst—New-York in nazaj. Oceanska vožnja 8 dni. Izvrstna domača brana, pijača in 100 kg prosto prtljage že od Ljubljane. Najpripravnejša in sedaj najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Radi pojasnil in Sifkart se ]e obrniti na „glavno agenturo Cunard Line v Ljubljano, Nova ulica 3." blizu kavarne „Evropa"). Cunardovi brzoparniki naj se ne zamenjujejo z drugimi iz Trsta počasneje vozečimi parniki. 3633— 25
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; l zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kob*je iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-^latih manšetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. ni kis si žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiši^ zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki le sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 2 gld. raz* pošiljalnica
tel.
Ako ne ugaja, se denar vrne 1797 Mnogo priznalnih pisem.
Dobre cene ure
s 3 letno pismeno garancijo po originalnih tvorniških cenah. Pristna nikljasta remontoarka na sidro z verižico in nsnjatim tokom
fl. 2a25. 1786—1
Original Prima Ros-kopt Patent (ne sistem Roskopi) masivno kolesje, tekoče na rubinih, najboljša do minute [natančno idoča ura za trpež fl. 3°50, srebrna remontoarka fl. 3a50. Po povzetju pošilja tvorniška zaloga ur
IVAN ŽIVNY
5£22£žE2L MarlahljfBfgiirttl 37/L
Zahtevajte'^ zastonj^ in 'poštnine prosto bogatojilustrovan cenovnik.
HRI
1 £
a ki t*s    rzš &n avl
fp k 3 m %
;Jfiili§ in namizne #redje
Priznano nmjbvlji* pn«rthreno.
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE ca OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. B3JR-23
Edino BadoniMtila za pran areHro. Specialni predmeti s-a hotele, restavracije in kavarne ter za penzione, me maže i KI.
C. ia kr. dvorni dobavitelji |
CHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. OPERNRINO 6
(HSnvmiOMSHOF).
fl ml aistn nilipitlki-prilijalcl.
Mm JaauVre pristeocti »o«ijo Tii lidelkJ jt> Ug m%m$m» trmiik« mmamkm im te«
Največja zaloga navadnih do najflnojslb
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
zime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Raznanln naročnikom n poiilja t povzetji«.
ata. »Ta><l^Xa^IaA!lA^T», sta. sTa. «Ta. <Ža *.Tj. ćZ*^
Pozor
prijatelj z mesta in z dežele!
Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno
„M belem konjičku"
G. Auerjevih dedičev
>r  Woliovih iiii<*skli.
Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne in tudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila.
Za  točno  postrežbo  in solidne cene skrbi
J. Spunt
310—20 gostilničar.
TI?      Tf? TTv TJ? Tfv TJt Ti> w
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priperoeata
svojo bogato zalogo
šivalnih strojev,
vozni koles,
glasbenih avtomatov
■n
pisalnih strojev.
Veliko zalogo |
rokavic
gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ij ubijana 23
Pred škofijo št. 21.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta it. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 373—18
vozov.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 697—16
Peter VVernig
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 1445—9
'oizkusite in prepričal boste, da je
v naravna studenčnica
Čoketova ki = voda = *d
najboljše zdravilo proti  goši, oteklemu vratu,   bolečim očem, težki  sapi,  pok var je ne mu želodcu, otekle
mu trebnhn itd. Dobiva se pri lastniku
Štefanu Berpnt
posestnik na Črnučah pri Ljubljani
LJubljana, Dunajska cesta 16.
a
CHHIS'!")i"L
II 2 1025-
Globin
brez truda provzroči
Usnje ostane mehko In stanovitno.
Edini izdelovalec
Fritz Scliultz jun., del. dr. Heb in Lipsko
I
4
AAAAASaSSas4sa
A. KUNST
LJubljana «#*
Židovske vilice
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka as dame, goapods In otroke Je vedno ns Izbero.
VeakerSna naroČila izvršujejo ee točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri srananjih naročilih bla?ovn?i naj se vzorec vposlat*.
HTf ffffftf ffftff ff tt r*m
Was»s»»»e+^+»e»»»»»r*+*****3
a*
05
■ mmUU
OS
mmm a
Spredaj ravna oblika,
iio tišči ii«. želodec, priporoča v največji izberi
JUojzij persche
v Ljubljani Pred ikof ijo st. 21.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
Električni  obrat, fr«—
4 -
1 Mm* 1 \\m
3
Elierž
ieta 1842
Prodajalna in kcmptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
%     Igriške ulice št. 8.
I Plsskarska mojstra c. kr. drž. Ir c. kr. prlv. luž. želu.
i     Slikarja napisov. J Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih 1   barv v tubah za akad. slikarje.
% Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za iikarjc sobnih t&l pod
imenom „Rspidoi*. Priporočava se tudi si. občinstvu zs vse v najino stroko spadajoče dele v mesta in na deželi kot priznano reelno f in fino po najnižjih cenah.
C ^S"      9W WmV *W %W W «LŽMI
I
i
i
i
Suknenih ostankov velike v zalogi
Za pomladno in f poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGO1HL
I    xxxv Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah St.4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
:i
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland oementa in paska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeZneJSa In bolj lahka etreha kakor iz vsake druge vrste strelnih opek Iz Ilovice. 23
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
Is Glince pri 10ubijani f a
~dor trpi na padavici, krčih in dragih živ& nih boleznih, naj zahteva o tem broSuro, kj jo zs8tonj in poštnine prosto razpošilja
prit.    *(C'lll\UllfN- l|l(Hlli>k.
Frankrurt a. m.     16<X -
Gospodinj
vdova stara 40 let   izurjena v večje gospodinjstvu, zna dobro in varčno ko hati, šivati, razume se tudi pri kmečker gospodinjstvu,   mleku  in  poslih. r/.t mesta na kakem večjem posestvu blizu Ljubljane. 17
Pismena vprašanja pod n fcpo dinja**, poste restante Ljubljana.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, it prosta za ljudi in domače živali, k SI) v:c
in 120 vinarjev se dobiva samo v deželni lekarni ,,prt fluriji p0. niaaraj^   VI.   LeuMlr-ka  In t le. kanil   l halcl   pl. Trnkorz-j n \ LJubljani.
Z uspehom podganske smrti m iako  zadovoljen   Po  prvem natitav' sam caSei 18 podgan mrtvih in torej vsakomur priporočam to sredstvo.
Sc h w einfurt, dne 11 febr. 1-L54—18       ~Wum Mšk.M~4£mm, mlekarija
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 2-80
Ker je več reUldh tovarn ustavi! čija, so me pooblastili, da spravim v d( :: večji oddelek čevljev  daleč  pod Izdelo! valno ceno.   Prodam zatorej vsak« par moSkih in par ženskih čevljev rjav ; ali črnega usnja r,a trakove galoBirar. močnimi zbitimi usni podplati; dalje pa! moških in par ženskih modnih C> o paspoilom,  zelo eleg., najnovejše močni, za poletje, zelo lični in lahki V kost po cm. Vui 4 pari veljajo samo gh\ Razpošilja po povzetju ali pa če se denar naprej
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363.
Zamena dovoljena, tudi denar naza torej izključen.
Odlikovano 2 najvišjo odliko nG
Prix" na svetov, razstavi v St L
V tablicah po 10 h naprodaj povsod.
V šolskem letu 1905 6 se m inomoški trgovski akademiji otvori:
a) Štirirazredna trgovska akademija, združena s pripravljalnim tečajem. Vpisovanje 15. in 16. septembra 1905.
b) dvorazredna trgovska soli za dekleta. Vpisovanje doc 18. septembra 1905.
'■) komercialni    strokovni   tečaj -i srednješolske abituriente Vpisovanje 30. septembra 1905. Podrobnejša pojasnila daje
1772-1 ravnateljstvo
inomoške trgovske akademije.
a
31
D0$C
In
Pri prve vrsto avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
Adbe posredovale! kot kraievni in ^krajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni |»o-to«alel pa dcbro trajno službo.
PonndDe pod „15.305*% CJradee, poste restante. 16'2 5
it
„Romulus
napol ^viSKiii dežnik
s pristnim v blago vtkanim napisom „Komulu««. 3664—17
99
Remus"
d«-*«»ia* iz čiste svile, popolnoma ceotežene.   Pristen   samo   z napisom „llenius", vtkanim v blago.
Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-IJivo. Se ne trga po gubah.
V  Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežnikov, Stari - trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom   Romulus" in „Remusu.
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "iki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
stroji
65 črkami fl. —"70 ©o ,. „ —-so 127 „ „ I-20 140 „ „ l'60 211 .. 2»—
253 črk fl 809 ..
2- 40
3- __
3-60 5- — 6'—
J- LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^deMu!^ 7
ZiiMiopnlkl ge lseejo. JVeuaraJoer se vzame nazaj.
********
cenovnik o vsakovrstnih fitampiUjah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, kleSČe za plombe, vžigalnl pečati, pečatne marke ±JČ£^£ z vzbočenim tiskom. " Prefie za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvrSeni
ODESA na Ruskem, Pu S krnska j a 16. Onovnlkl /iiHionj. 246—20
in
Popolnoma opravljeni
prostori
za manufakturno trgovino
v hiši št. 25  na Mestnem trgu
v Ljubljani se dajo v najem.
Ravnotam so tndi ceno naprodaj
štelaže, pudelni itd.
Več v zavarovalnični pisarni v I. nadstropju Iste hiše. 14>&— b
Kdor žeH iz zajamčeno pristnega vina
izdelanega
naj zahteva ecno
1709—2      od firme
ALBERT ECKERT,
c. in kr. dvorni dobavitelj v Gradcu.
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo poSteno. Karton stane & 1 10. Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpoSiljalnica
gospa Kathe Menzel 6222
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 64.
Varuj M
Lk vsako rodovi no vafcao1 ilnrtrovano knjigo o prerano jm& blagoslovu ■ otroki raa-1 poftlja s prepisi več tisoče* I takve**!*   p>»em  tajno **> ©O h v avstr. znamkah, ,ospa A. »AlPA ' Berolin S. W 220 A
Ces. Ki. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Iz^od iz voznega reda.
Veljaven od dne I. junija J 905. leta.
ODHOD 12 LJUBLJANE ju*,  kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osod; i
hii. Beljak, Celovec, Franzensf^ste, latmost, Monakovo, Ljubno, če« S^luthal v Annse#, So In o^rad, Kleir-ReiHm^ v   Steyr,  v  Line.  na  Dunaj  via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m
zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. >epterubra ob nedeljah in praznikik. — Ob t uri 5 a Sjutraj osobni viak v Trbiž  Poafabei, Beljak, Celovec. Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha? v Sobiograd, Inooiost, čez Klein-Reifling 9 Line, Budejevice, Plzen, Marijiare, Heb Francove Karlove vare, Prago. Lipsko. Čez Auisterten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni I rbiž Pomabel. Beljak, Celovec. Ljubno. Selzthal. Dunaj, Solnograd, Inoroost, Bregenc, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osibni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in — Ob 3. urs bS s popoldo« osobni vlak 9 Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec. Fran-sensfeste  Monakovo, Ljubno, ee?   Ktt-d Reifliu * v Sfevr  Line, Budej2vice, Plzen, Marijine vare, Heb. 1 are. Karlom  v.-.je,  Prago,   Ljubljani-Lnc-Praga   direktni   voz 1.  in  II. razr.},
Lipsko. aaj čez Amater p-,        Oh l\j   uri pocoči   osobu   vUk v   Trbiž, Beljak, Fran
zensfeste. Inom Bionakovo Ljubljana-Monako\o direktni voz 1. in XI razreda). PROGA V   KO V O IN   KOČEVJE.   Osebui    »iaki.    Ob   7.  uri 17   m  zjutraj   osebni vlak v
Novo mesto, ijtraio,  Toplice.  Kočevje,   ob I uri  5  m pop   istotako. —   Ob  7.   uri   8 m Novo  mesto,  Kočevje.   -   PRIHOD V LJDBLJANO jaž.   kol   PROGA  IZ TRBIŽA. • m zjutraj osobni vlak z Dunaja eez Amstetten,  Monakovo ^Monakovo-Ljubljana đirekt. voz 1 , 11. raz.)*, Inomust, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, .Celovec, k  Ob <. ari \'s na zjutraj oboo m via< iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 co dopoldne usobni vlak ?■ Dunaja   čez   Amstetten, Lipsk<>, Karlove vare, Heb, Marij ne vare,   Prago  {Praga -Linc-Lj ob-jana đrektni   voz   I.   in   11.   razredi],  Plzen,   Budejevice, Solnograd,  Line,   -6teyr, Pariz. Ženevo, Cnrih, Bregen«,   Inomost,   Zeli   ob jezeru.   Lend-Gastein,   Ljuhuo,   Celovec, bmohor, PontabeL — Ob 4.   cr 29 m  popoldne   osebni   v!ak z Dunaja, Ljubna, Seiztbala, | Beljaka, Celovc;i: Monakovega, Icomosta, Franzenafesta, Pontabla — Ob 8. nn Ob' m zvečer osobni,jvlak i      *,ia, Lipskega Prage, Fraazensfese,   Karlovih   varov Heba, Mar. varo7, Plzna Bndeievic, Ljubua, Beljaka. Celovca, Fomabia. čez Seizthal od^ Ine mosta  i u Sdnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz  Lesec Bleda   samo ob  nedeljah in  praznikih.  —  Ob 1U uri 40 m zvečer ni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   — PROGa 12 iA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki; Ob S. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u rja, ob 2. uri 32 ra popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m istotako, — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob /. ur: 2- g Zjutraj,  ob   2. uri  5 m popoldne,  ob   7  uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m oonoč? ob   nedeljah   in   praznikib    —   PBIHOD   V   LJDBLJANO   drž.   koi.  rZ KAMNIKA vlaki:  Ob 6. uri 49 m   zjutraj,  ob 1 j. uri  59 m dopoldne,  ob  6 uri  10 mzvefei C        r' 55 m ponoči  samo ob nedeljah  in praznikih. — S adnjee .Trjpaki  čas  *e za 2 min pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlaeli) na Horoikeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSoje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskufiene. — llustro-17 vanl ceniki zastonj. 22
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Najznamenitejše na svetu v več ko 500 raznih izbranih ciklih je po izreku znamenitih pedagogov eno najizbornejših sredstev za naobrazbo in pouk.
V soboto, dno 3. junija 1905:
zadnji dan razstave:
Najnovejši posnetki:
in carska palača
Dobro, ceno je in pije se lahko samo
t restavraciji A.RASBERGER
Sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
nrVellio sveže pnntigamslo marčno in bavarsko pivo.
Ob vsakem času koncert s pnevmatiškim 1595 piano orkestrionom ,,Puck".   Fina godba. 6 Ij«*pl prijazni proMtorl. =
■H
Razstavljeno od nedelje, 4. junija do vštete sobote, 10. junija 1905:
Cesarski grad
Schonbrunn
s svojimi zanimivimi sobami Slikovite partije s
VmuI* dsn — ludi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9, do 19. ure dopoldne In od 9. do O. ur«* popoldne. 1787
Hlev
za 4 ali 6 konj v mesta ter podstrešje za krmo, se odda takoj v najem.
Več se izve v Florijanskih ulicah št. 24, I. nadstr. 1767-3
Išče so
prodajalka
mešane stroke za filijalko na deželi, vešča slovenskega in nemškega jezika, stara od 30—40 let. Kavcije zmožne imajo prednost. Plača po dogovoru.
Kje — pove npravništvo „SIov. Naroda".        . 1771-2
Redka priložnost!
V živahnem trgu z industrijo na Spod. Štajerskem, ki leži ob državni železnici, je naprodaj 100 let stara, na najboljšem prostoru stoječa
hiša za kupčijo
v najboljšem obratu.
Hi&a ima z vsemi pravicami opremljeno gostilniško koncesijo z žgan jts t očem vred, tobačno trafiko, loterijsko kolektor o in lepo urejeno trgovino z meSanim blagom, pa brez oblačilnega blaga, ki se pa lahko uvede. K hiši spada lep zelenjadni vrt in dvoje njiv. Denarja je treba le—200 K. Posredovalci izključeni Vpra&anja sprejema uprav niStvo »Slovenskega Naroda*. 1766—2
444-13
■ jev
IValbolfte
čistilno sredstvo *
za vsako boljša obuvalo.
Bunifuo ln črn«.
Posebno priporočljivo za čevlje Iz boxc«lfs-, os-caria-, chevreaux- In j' "Jakovega usnja.
Dunaj XII. 1.
Samo
-TING
vse stenice z zalego vred in vso drugo
mrčes.
Povsod naprodaj po 60 h: v 7a, V, in 5 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 b. i Glavna zaloga w EJublJanl, Anton Kane, drogi rij a. 1775—1 ——Druga sredstva odločno zavračajte!
ur
Otvoritev vrta.
"M
Dne I. junija t. I.
svoj lepi in senčnati vrt
kjei se bode točilo vedno sveže pivo in pristna naravna vina. Za obilni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem ^^^^ Jakob Spunt, gostilmcar^J^^^
!Za
Krasna darila za birmance kakor zlate ln  Mrebrne ure. verl-/»«***. obeske, aprehodne palice I. t. d. ima
Milko Krapoš
urar
Ljubljana, Jurčičev trg
(poleg železnega mostu).
Istotam
zaloga stenskih in stoječih ur ter budilk.
Za gopode urarje na deželi priporočam svojo zalogo za izjemno nizke cene.
letotako se   priporočam  gg. jrar-jem na deželi za forniture.
Vse ure so vestno repasi-rane in točne.
Popravila se vrše hitro, natanko In ceno.
Se priporoča z vsem spoštovanjem
Milko Krapeš
1810-1 13
urar.
■
Berlinski   tajni viši  zdravstveni   svetnik prof.  dr.  Kirchner   se je v predavanju v berolinski družbi zdravnikov izrazil o sedaj razširjeni
epidemiji otrpnjenja tilnika med drugim: „Bolezen se začenja pri bezgavkah ob požiralniku in njega okolici in je priporočiti, da se izognemo bolezni, predvsem grgranje in skrbno čiščenje ust."
3razay 3Franeovo žganje
je za grgranje in čiščenje ust najuspešnejše sredstvo.
MS
Birmska darila
priporoča v bogati izberi 1726-3
FR. P. ZAJEC
urar in tigovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani, Stari trg.
Vehk uspeh proti parnim lokomobilom!
Bernhardtovi petrolinskt lokomobili in motorji
-delajo za polovico ceneje nego parni stroji in jim ni treba iz-» prašanih strojnikov, za postavljanje ni treba koncesije, obrat je popolnoma varen, brez vsakega dima, brez saj in duha Naprave za sesalni plin od 10 — 100 konjskih sil v popolni izvršitvi. Obratnih stroškov 2—3 vinarje za vsako uro in konjsko moč. VeC pro-£ spekti tvornice .za motorje in stroje
G. BERNHARDT's SOHNE
Dl\\AJ, XII., §ehonbrunnerslra88e 1)3 %i
lila—5
Pazite ru\ tvorničko znamko.
šivalni stroji.
Go, del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-29
^w  m***   _mf*m*   ^w   mfm_  m^^m ml v* i
Prilika za nakup
DvonastroiDna hiš
©|©|©|<©l©l<©l®
©
©
©
©
©
©
©
©
©I®
m*w      mf%\      mf^ ml,w
s stanovanji deloma prosta davka, na prometnem kraja s prostori za kupčijo in poleg ležečimi velikimi skladišči in kletmi, posebno pripravna za trgovce in obrtnike, se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Nadaljna poročila daje kupcem samim
obiastv. potrjena pisarna za promet z zemljišči
Edvard Bracht!, Ljubljana, Sv. Petra nasip 37.
Posreduje tudi nakup in prodajo, zameno, zakup stavbnih parcel, zemljišč, vil, his s stanovanji, posestev, lovskih in ribarskih pravic itd. itd. in pa kupčije vseh vrst. 1809 — 1
®
®
®
©
®
©
®
®
®|®l@l@i§@l®l®l®l©l©l©
Vam lahko prihrani mnogo denarja.
Ce si mislite nabaviti regi-strovalno blagajnico, povpra šajte poprej pri nas.
Jamčimo Vam, da dobavimo boljšo in cenejšo blagajnico, kakor vsaka druga firma na svetu.
Imamo rabljene blagajnice tujega in lastnega izdelka vedno v zalogi in jib oddajamo po ceni.
Registr. blagajnica od K 65*— naprej.
NATIONAL CASH REGISTER C° L?d
na Dunaju, I., Karntnerstrasse 12.
Zastopnik sssl Kranjsko:-
1792
KONRAD TIPPELv Ljubljani, VVolfove ulice št. I.
ŠTEFAN NAGY
trgovina z železnino
Ljubljana, Vodnikov trg št. 5
priporoča za sezono bogato sortirano zalogo vrtne oprave omar za led, strojev za izdelovanje ledu, strojev za izdelovanje sladoleda,  kegljev, krogel iz pristnega lignum sanctum, kakor tudi veliko izbiro l79o—i
hišnega in kuhinjskega orodja.
kuhinjske oprave
80 vedno na ogled v novem skladišču za kuhinjsko orodje.
? AVGUST REPICt
sodar
23 \
Ljubljana, Kolezijske ulico 16 f
(xr   Trnovem) J
izdeluje,  prodaja in popravlja w
vsaKOvrstne
!
j Prodaja stare vinske sode. \
po d mJ tt I z JIH prnah.
S
I
S
S
v
i KAREL JANUŠ 1
juvelir in zlatar
v Ljubljani, v Židovskih ulicah si 31
priporoča svojo veliko zalogo
|j briljantov in diamantov,
<t
i
m
•   . f)
% zlatnine, srebrnine, zlatih & i in srebrnih ur ter verižic
UM
9 itd. itd.
i    - =
popravila in nova dela
mm
%       izvršuje točno in ceno • v   lastni delalnlci
f v Rožnih ulicah št. 21.
I
I
letu l§SO.
Telefon
Hodna trgovina
J. S. BENEDIKT
Ljubljana, Prešernove ulice
v novi zgradbi „Mestne hranilnice "
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri  naba\i   perPa za opreme EJmtV pOKrhen rabat.
_.^3 Ca —
Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jamči že = mnogo let obstoječa firma. -
r» **> M£ +±1 j£i. £f*       211 2Sl.itl.23Z
m m
m 1
m m
it*.
mtu.
m
H* H
m m
m
Pekarija
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= Jii.jalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
J
i*
m m
Bi
m i
m m
m
Ml
m
-***-   -T-   -'T*-   -T*--   -t*--     T.   .f-   .ti.   -t-   -T. -*T*-
7»T nt Ttv ti> Tn tjt *ir tk tr» rn
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
■ .51
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-23 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
s porabo
cenejša
Da parketom sijajen blesk.   Otemneiost izključena.   Polosceni  podi vedno kak
novi. Linulej se sveti kakor zrcalo in se nikdar ne lomi . 1 kg v pusici gld. 1— bo!j&e;   1, kg v puSCici 60 kr.;       kg v puSici 35 kr. izdatnej Ime in zuamka postavno zavarovana; patent prijavljen. Obenem priporočamo za vsakdanje či&čenje sob
parketin *V|
ki zadostuje za dolgo časa, ima posebne prednost', se ne ogreje, ne zlepi Sčeti in olai CišCenje.   Za nove in obrabljene pode je edino pripravna rumena pasta ,,Kore
V Ljubljani imajo v zalogi: brata Eberl, A dol T II uiijittuuiiu, Anton Um
in Peter IjumniiIU. 1..
I
•iraica a
Podpisani vljudno javljava slavnemu  občinstvu,  da otvoriva
v nedeljo, dae 4. rožnika 1905
restavracija,Pri puntigamski pivnici'
kjer bodevo točili vedno sveže puntigamsko pivo in razna pristna vina. — Istotako bodeva skrbeli za okusna mrzla in gorka jedila. Priporočava se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem
Mali in Pepi Schmidt,
18C3-1 restavracija nPri puntigamski pivnici* na Bledu.
m
Velikvojaškikoncert
www   v nedeljo, dne 4. junija 1905 vvvaaa
na restavracijskem vrtu pri
,jfc>vem svetuc
* Marije Terezije cesta, o
Začetek ob polu 4. uri. # Ustop prost.
Za dobro pijačo in jed je najbolje preskrbljeno.
1796     Za obilen obisk se najtopleje priporoča
t  t  t  t  t  t  t  t  t  t     Valentin Mrak,
»1«   «Xi   «X«   «X? +L*   *ir*   •!» *i*
vr/      :rt      :r:      =—    IHlUlIlU —-
Prva ljubljanska miškama.
Slavnemu mestnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem sedaj otvoril svojo
glavno prodajalno in izdelovalnico
v Prešernovih ulicah št. 5
—— (v hiši g. Perlesa na dvorišču na levo.) —■
V dosedanjem prostora na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) se bode dobivalo še vedno vse isto kakor do sedaj.
V obeh prostorih se bo prodajalo
dvakrat na <I*m sveže mSeko
iz mlekarske zadruge na Brezovici, potem vedno sveže, lino čsjno maslo, sladko smetano za tolčti in za kavo, kislo smetano, sir, mehke sirčke, skuto, posneto pinjeno in kislo mleko.
Da «o vsi mlečni izdelki popolnoma naravni se jamči.
Stalnim odjemalcem se mleko zjutraj donaša tudi na dom.
Se najvljudneje priporoča z spoštovanjem
1721—1
Dragotin Seliškar
Prešernove ulice štev. 5 in Turjaški trg štev. 1
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^f^^^^^^^t^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^
3477
ogaška Slatina
*# - Štajersko. -—
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Mo-derni komfort, živahno dru žabno življenje.
- Novo hydro-elektromehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu — Tol? .JienJe Z mrz,0llvodo* električne svetlobne In kopeli v banjah, InhaiatorlJ, pneumatski SKnJj£f arOVM C6"Ca| SS?U se*ret zrmk» e,ektr- masaža, solnčne kopeli, zdravilna ?!«ni!x!.ti,Cao~41UsPu0Sn0 "J1™'«1*** zrn bolezni v želodcu, črevlh, na Jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v po-zirainiku m jabolku Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
Ceno eeško
I
postelji
jo pcrjet
5  kg novega  skubjjenega K 960, boljšega K 12"—; -ijega, jako mehkega skubljenega K 18*—; ^04 — snežno belega, mehkega, skubljenega £30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1375-5
Benedikt Sachsel, Lobts 35. sta Plzen 11 a Češkem.
avarna
Jlirija'
Fotografski umetniški zavod.
Ljubljana
Sodnijske ulice 11.
Avg. Berthold,
Posnetki se izvršujejo vsak dan in ob vsakem vremenu
1649—5
ft. -
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 23
salon modnih klobukov
Benedikt, Ljubljana.
?> praznikih, sobot ali in neflelfah
vso noč odprta«
kavarnar 73—25 Kolodvorske ulice št. 22.
3a%
poznam za gojitev kože, oso-to za odstranitev peg in za dogo nežne polti boljšega in uspešnega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Brsmannovo iilijno mlsčnato milo
znamka 1 škrata)
irgmann & Co., DeČin ob Labi.
Prodajajo ko3 po SO vin. :
Drogerija Anion Kane, VVutscherja nasl. V. Schiffer 'n Oto Fettich - Frankheim
830—6   v Ljubljani.
Nujno svarilo.
Oastito občinstvo v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod razliiuinii meni in znamkami po-r velirevati in spravljati na trg.
Pred nakupom takih malovrednih ponsredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
Na restavracijskem iffl
na Zelenem hribu
bo
v nedeljo 4. Junija
vnffi vojašH Koncert
mi
godbe c.kr.pešp. kralj Belgijcev ši 27.
• Začetek vsakikrat ob polu 4. pop. —«■   Vate'? prost« —
rasti
je dokazano prva In najboljša
inska mast« ki je kot najčišča jed ina mast
priznana od avtoritet. 25'8 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kimerol" v vsaki boljši prodajainici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol*4 še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za Bkatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosšste prednostne cene!
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Zu obilen obisk se najvljudneje priporoča FVan Remic
176*2 - 2 restavrater
Mes
je, da proti luskicam in izpadanju las ni uspešnejšega sredstva in tudi ne bolj osvežujoča vode za glavo, nego je svetovnoslavni
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko most
v monarhiji
Emanuel  Khuner   & sin
Duaai XIV 2. Etablirana 1880.
Bergmannov
originalni um Sh i mpooing - Bay
(znamka: 2 škrata)
Bergmanna & Co., DeČin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 930—6    v Ljubljani.
Zaloga blaga firme C. Gerhauser v Sjubtjani,
Resljeva cesta 3 (vogat Sv. petra ceste)
M sem jo kupil vso skupa} in ki obsega: moško in dantsko modno blago, perilo, različne preproge, posteljne garniture, platnino, dežnik, solnčnike, bluze in krila, batiste itd. itd. se bo od
srede, 24. maja 1.1, naprej v manjših skupinah po predpisanih cenah oddajata najboljšim ponudnikom. w
Z velespoštovanjem
Tint. pnmczic.
69V 26
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono je BV zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN111. 1082-90
Dobiva se povsod!
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
37
4
I
I
Zahvala in priporočilo.
Naznanjam s tem najvdaneje, da sem ustanovil v udobnost tukajšnjega in zunanjega p. n. občinstva
v Selenburgovih ulicah št. 3
v dr. Koslerjevi hiši
sprejemališče
za predmete - svoje parne bar ranice in zavoda kemiško čiščenje obleke in zastorjev
ki ga bom otvoWl mafa t. 1«
Vodstvo sem poveril svoji hčeri, ki pri meni deluje že mnogo let. V sprejemaiišču oddani predmeti se bodo izročali ravnotam. Zahvaljujem se za zaupanje, izkazano mi v glavnem obrtovališču
na Poljanskem nasipu (Ozke ulice štev. 4)
v tako obilni meri in pros;m, da so mi ohrani tudi nadalje na obeh krajih imam tukaj edini opravo, da morem najcenejše in najhitrejše post reči cenjenemu občinstvu
Z velespostovanjem 1652-3:
Josip Reich.
Kupuj pa „le v steklenicah" !
Y ™VL"£mmm. pri tcoapodili i
i
7. Fabiana nasl Ant. Kane, drog Alojzij Lilleg.
Anton Korbar.   Mihael Kaetner A. Mehle.
Edmund Kavčič". P. Mencinger.
Henrik Kenda. Josip Murnik.
Josip Kordin J.Perdan.
Anton Krisper. Vaso PotričiČ Peter Lasanfk.
F. Grošelj. Kari C. Holzer Tvan Jebačin. Ant. Ječminek Leopold Jeran
Bled : Pavel Homar.n, C. JW6Ifling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Šchweiger, Anton Zurc.
Draga: P. S. Turk.
Hrib : A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec. Valentin Lapajne.
Kamnik: E Havek.J.Klemen-čič, J. Koschier, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik,Fran Loy, Peter Petsche, J. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij GaČ.
Krško: F. X. Aumann Bin, R. Engelsberger.
A. Su8nik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Kari Planinsek. Fran iStupica.
Ferd. Ter-lina. UradniSkn kon* sumno d ištvo.l
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavn;k, lekarnar rpri sv. Trojici'*, J Krenner, R. & E Rosa.
Litija:   Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon
čan, APauser, F.PJetersky,
I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojina: A.Ditrih, G.Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-ško konsumeo druStvo.
Radovljica : L. Fiirsacjer. Fr
Homann, Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. JuvančiČ. Skofja loka:  E. Burdych
M Zigon. 1301—61 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,|
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinandi
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frani
Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc. Zagorje:   R. F. MihelčičJ Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereani
ttsak dan sveži
sladoled
se dobiva
1030-10
v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
i
fant. znamka: Sidro.
Linimenf. Caps-ci comp.
nadomestilo za   3048—38
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 hM K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj ae jemljejo le originalne steklenice v fekatljicah z naso varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
?! lilclti^rjeva leliarnn pri r-.-lf.livs.-fik« levu v Pragi, f
Kite^ li.u c. b. Razpošiljanje VBak dati. |
1
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča za
birmska darila
svojo veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih ur ter verižic za dečke in deklice
po najnižjia csnah.
zdravega
ŽELODCA
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega sa-prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uapea-nih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje poapešujnče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani mane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče je dr. Ros? balzam za ieloder iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO! ^rv:
imajo postavno de-1
ponovano varstveno s&/ znamko.
Ulaina zalo^n
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in k", dvornega dobavitelja
=   ,,3>rl   t*    e m orlu" -
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. Po pešti razpošilja  %* vsak dan. Proti vposiljatvi K 2 56 se poSljo velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstrG-ogerske
monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pn gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b     detschlager, J. Mayr. 2678-19
■
I
Prodaja vina počen
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, posta Krap, Toplice na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, oko.i E00 hI čistih nepokvarjenih t vin najboljše kakovosti iz leta 18^5. in 1904. po najnižji ceni in opozarja na to u " priliko zlasti gostilničarje. Odda se ga najmanj 3 hI skupaj. Prodana vina se posta brezplačno na rogaški kolodvor. Vprašanja na gorenji nailov 163},
Naznanilo preselitve!
Svojim cenjenim p, n, odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
delikatesno trgovino
S Sv- Petra ceste
na Dunajsko cesto št U v Žrotichovo hišo,
Obenem naznanjam, da sem oivoril tudi
—»1-» zajtrkovalni sobi -f<<-
kjer bom postregel s finimi vedno svetimi jesivinami in dobro pijaZt
Zahvaljujem se ja dosedanji obisk moje irgci ter prosim  nadaljne naklonjenosti j velespošiovar;;*
Jfin/(o J{ieng
1731 3 „Planinski J-anes'.
I
m . , m
¥14
:1
Karel Januš
juvelir in zlatar
Ljubljana, Židovske ulice 3
prporoča kot
« B
1240-5
svojo zalogo zlatnine in srebrnine, kakor tuđi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih i drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih ur in verižic za gospode in dame, dečke in deklice, broš, uhan< zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajski srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
BRZOJAVKA!
Špitalske ulice št. 7
priporoča
793-9
voslt
konfekcije za dame in deklice, bluz in deških oblek, modnega blaga za dame in gospode; voile, satin, levantin, preproge, najboljše platno, chiffon, perilo in kravate za gospode.
5ciidno blage! y<\z\e cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.'
F. P.VIDIC 8l Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna - peči -
ponudijo vsako poljubno množino
zareza
TJC22
trešneopeke
Hi
1238-lb
(Strangfalzziegei).
Bf&i-ve; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh knltnrnib lil-A — MM patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
Najiičnejše, najcenejše in priprostejša strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo iia željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. ummf"'   Takojšna In najzanesljivejša postrežba. MT   Sprejmejo se zastopniki
Aidajatelj in odgovorni arednik:%Dr. Ivan Tavčar.
Lastuma ik Uk n>'u*oc.ac tu^arn«H*