Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 8 «
Poštnina plačana v gotovini
N
1
NOVI LIST
Posamezna številka
150 lil
NAROČNINA, četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru • Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1078
TRST, ČETRTEK 1. APRILA 1976
LET. XXVI.
Parlament bo v kratkem potrdil zadnji italijansko - jugoslovanski sporazum
Ministrski svet je na seji v sredo, 31. marca, odobril zakonski osnutek o ratifikaciji italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu. Zakonski osnutek je vlada že predložila obema zbornicama, to je senatu in poslanski zbornici, ki morata o njem razpravljati in ga odobriti. S tem bo izčrpan postopek, ši ga predvideva ustava, in tedaj bo omenjeni mednarodni sporazum postal tudi polno veljaven.
Kot se je zvedelo, je vlada odobrila tudi zakonski osnutek, ki predvideva izdatek 300 milijard lir, s katerim bodo uresničene gospodarske obveznosti, ki izhajajo iz italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Gre — kot beremo v dnevnem tisku — za avtocestne povezave z industrijsko cono na tržašeem Krasu, za urbanistična dela na tem področju, za ureditev vodnih virov, za odškodnino* zapuščene imovine« in za socialne prispevke v zvezi s pokrajinskimi sporazumi med Italijo in Jugoslavijo.
Seje ministrskega sveta se je udeležil tudi predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Comelli, ki je opozoril, da mora osrednja vlada v okvi-
ru nedavnega sporazuma med sosednima državama načeti in rešiti dve specifični vprašanji: zagotoviti boljšo zaščito slovenske manjšine v Furlaniji -Julijski krajini in omogočiti nadaljevanje gradnje avtoceste Videm -Trbiž, češ, da je to življenjskega pomena za trža ško pristanišče in gospodarsko sodelovanje z vzhodnimi evropskimi državami.
V zvezi z zadnjo sejo ministrskega sveta je tržaška Krščanska demokracija objavila poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da bodo po izmenjavi ratifikacijskih listin med Italijo in Jugoslavijo 3 pomočjo predvidenih aktov notranje zakonodaje izpolnjene tudi obveze glede globalne zaščite slovensee narodne manjšine v Italiji.
Visoko jugoslovansko odličje SSG ob tridesetletnici
V soboto, 27. marca, je bila v Kulturnem domu v Trstu uradna proslava 30-let letnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča. Poleg številnih občinstva, predstavnikov slovenskega in italijanskega kulturnega in političnega življenja ter oblasti je bila prisotna tudi uradna delegacija SR Slovenije, ki sta jo vodila člana predsedstva akademik dr. Josip Vidmar in predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Najpomembnejši del prireditve je
Državni udar v Argentini
V nemirni Latinski Ameriki je prejšnji teden prišlo do novega državnega udara ter je tokrat na vrsti Argentina. Državni udar v Buenos Airesu ni presenetil nikogar, ker je bil operativni načrt oboroženih sil menda znan že več dni.
Oblast je prevzela vojaška vlada, katero sestavljajo poveljnik kopne vojske general Videla, poveljnik mornarice admiral Mašera ter poveljnik letalstva general A-gosti. General Videlo bo jultri prisegel kot novi predsednik republike.
Vojaški režim je dal zapreti predsednico republike Peronovo, katero so odpeljali v konfinacijo v južno Argentino. Kot kaže, jo bodo postavili pred vojaško sodišče, brž ko bo zaključena preiskava proti njej. Obtožujejo jo nezakonitega uvažanja orožja, raznih finančnih nepravilnosti ter pomoči ministru Regi, da je lahko zbežal v tujino. Vojaške oblasti so tudi razpustile parlament, pokrajinske in občinske svete ter so odstavile guvernerje in člane vrhovnega sodišča.
Medtem se nadaljujejo po državi napadi levičarskih in desničarskih teroristov, čeprav je vojaška vlada razglasila obsed-
no stanje. Objavila je več proglasov, katerih eden mobilizira uslužbence pri važnih javnih servisih ter določa smrtno kazen za napadalce na vojaške in policijske sile.
Sindikati niso kdovekaj reagirali na vojaški državni udar. Poprej so napovedovali, da bodo v primeru državnega udara proglasili splošno stavko. Zdi se, da so vojaški krogi prehiteli nasprotnike s številnimi aretacijami. Baje je bilo že aretiranih okrog 1200 ljudi, katerih del so odpeljali na dve ladji, ki sta zasidrani pred Buenos Airesom. Med aretiranci je glavni tajnik filoperonističnih sindikatov Miguel. Vojaške patrulje so te dni iskale tudi bivšega predsednika Camporo. Ta je bil predsednik Argentine le dva meseca leta 1973 ter je omogočil, vrnitev generala Perona.
Predsednik argentinske škofovske konference nadškof Tortolo je za radio Vatikan dal izjavo, v kateri poudarja, da bo nujno potrebno medsebojno spoštovanje, če naj pride do plodnih odnosov med katoliško Cerkvijo v Argentini ter vojaškim režimom, ki je odstavil predsednico Peronovo.
(dalje na 3. strani)
bila vsekakor podelitev gledališču Reda zaslug za narod z zlato zvezdo. Odlikovanja je tržaškemu ansamblu podelil predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Akademik dr. Vidmar je utemeljil podelitev odličjain podčrtal, da gre za priznanje vloge slovenskega gledališča v Trstu od začetkov v preteklem stoletju pa do danes. Orisal je nato uspehe tridesetletnega delovanja SSG in poudaril, da je potekalo v burnih časih, ko so bili še pri moči ostanki preživelega fašizma ter v času mračnega kominformi-zma.
Po uvodnem nastopu otroškega pevskega zbora »Kraški slavček« iz Nabrežine je spregovoril predsednik upravnega sveta gledališča prof. Josip Tavčar, ki je podčrtal kontinuiteto slovenskega snovanja v Trstu od čitalniškega obdobja v drugi polovici preteklega stoletja pa do Ljudskega odra, Dramatičnega društva in Igralske skupine IX. korpusa. Prof. Tavčar je nadaljeval, da je tridesetletnica praznk celotne slovenske narodne skupnosti. Poudaril je nadalje,, da je bilo delovanje možno le ob pomoči matične domovine. Omenil je nato važno vlogo Slovenskega stalnega gledališča pri pospeševanju oplajanja slovenskem italijanske kulture. Gledališče je nastopilo pot sodelovanja še v časih, ko so bile politične razmere vse prej kot ugodne. Predsednik je omenil nato težavno ter še nedokončano pot popolnega javnega priznanja statusa stalnega gledališča, za kar se sicer zavzemajo krajevne ustanove in demokratične sile, ne pa osrednja vlada.
V imenu tržaškega prebivalstva je izrekel ansamblu čestitke župan Spaccini, ki je podčrtal, da predstavlja slovenska manjšina in slovenska kultura v našem mestu bogatitev skupne kulturne zakladnice. Obnovil je nadalje svojo zavzetost za uresni-
(dalje na 2. strani)
»Komunistično vprašanje«
RADIO TRST A
: :	NEDELJA, 4. aprila, ob: 8.00 Koledar. 8.05
Slovenski motivi. 8 30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Glasba Giuseippa Tartinija. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Joe med pirati«. Nasal Jack London, dramatizirala De-sa Kraševec. Zadnji del. RO. Režija: Miro Opelt.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Operetna fantazija. 17.00 Šport in glasba. 18.00 »Dobrohotni goodnjač«. Komedija, napisal Carlo Goldoni, prevedla Marija Kacin. RO,. Režija: Jože Peterlin. 19.40 Zvoki in ritmi. 20.00 Šuort. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Glasba za lahko noč.
: :	PONEDELJEK, 5. aprila, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole): »Človek v vesolju«. 13.30 Glasba po željah. 14 30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Scenska in baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti . Sopranitska Ileana Bratuž-Kaojan, mezzosopranistka Eva Novšak -Houška in pianist Pavel Šivic izvajajo duete Antona Lajovca - Slovenski ansambli in zbori. 22 15 Glasba za lahko noč.
TOREK, 6. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 De6et minut s Helmutom Zacharias. 13.00 Postni govor: »Moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Stanko Zorko). 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18,30 Violinist Rug-gero Ricci, pianist Ernest Lush 18.55 Jazz se-stet Colemana Havvkinsa. 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom: Milko Bambič (1. oddaja).
20.00 Šport. 20.35 Gustave Charpentier: Luiza, opera. 22.05 Glasba ba lahko noč.
: : SREDA, 7. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za 1. stopnjo osnovnih šol); »Pesmi in pravljice za vas: F. Milčinski: »Butalci«. 12.00 Opoldne z vami.
13.30 Glasba po želnah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol - ponovitev. 19.15 Avtor in knjifa. 19.35 -(-estern-pop-folk. 20.00 Šport.
20.35 Simfonični koncert. Vodi Jurij Aronovič. Sodeluje tenorist -j-illliam Johns. 22.00 Glasba za lahko noč.
: : ČETRTEK, 8. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce 18.15 Umetnost. 18.30 Skladatelji naše dežele: Karol Pahor. 19.10 žlovek pred rojstvom: »U-vod«, Vito Sinopoli). 19.25 Za najmlajše: »Pisani balončki« (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport.
20.35 »Polnoč je, doktor Schvveitzer« Drama, napisal Gilbert Cesbron, prevedba Marija Rau-nik. SSG v Trstu. Režija: Jože Babič. 22.35 Glasba za lahko noč.
: :	: :	PETEK,	9. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol): »Velikonočna oddaja«.
12.00 Opoldne z vami. 13.00 Postni govor: »ee-jen sem« (Franc Pohajač). 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18 30 Radio za šole (za II. topnjo osnovih šol -ponovitev). 18.50 Zbor »I piccoli contori della cittš, di Trieste«, vodi Edda Calvano 19.10 Zora Tavčar: »Teta Tona«. 19 30 Jazz glasba. 19.30 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.30 Glasba za lahko noč.
: : SOBOTA, 10. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13 30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17 00 Za m’ade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantična simfonična glasbal9.10 Kraljeve s i-kadije v kapelici šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu. 19.40 Pevska revija. 20.00 Šport 20 35 Tedeen v Italiji. 20.50 »Odskočna deska« (Adri-jan Rustja). 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lahko noč.
Italijanski in tuji tisk obširno razpravlja o tako imenovanem komunističnem vprašanju v Italiji, to je o možnosti, ali bo komunistom uspelo priti v vlado. Vodstvo italijanske komunistične stranke je ostro grajalo pisanje »Nevv York Timesa« po katerem italijanski komunisti dobivajo velike denarne podpore od Sovjetske zveze ter od drugih vzhodnoevropskih držav. Drugi vir dohodkov italijanske partije so kvote od trgovinskih pogodb, katere vzhodnoevropske države sklepajo z italijanskimi podjetji. »New York Times« dodaja, da italijanski komunisti nočejo priznati financiranja Moskve, da bi dokazali svojo avtonomijo od nje.
Ameriški list »Chistian Science Monitor« sodi, da bodo demokristjani v bodočih mesecih bolj težko vladali brez sodelovanja komunistov. Po trditvi lista pa ne
V zvezi s finančnimi odnosi med Moskvo in italijansko komunistično stranko je vzbudilo velik hrup pisanje ameriške revije »Nevv Republic«, ki je objavila o tem dolg članek dveh svojih dopisnikov iz Rima. Revija trdi, da italijanski komunisti bodisi dobivajo direktno denar od Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav bodisi se okoriščajo z zunanjo trgovino, pri katerih dobivajo provizijo v odnosih med italijanskimi in vzhodnoevropskimi podjetji.
Bivši predsednik družbe FINMECCANI-CA Crociani, ki je eden izmed ključnih o-sebnosti v škandalu Lockheed, je bil po pisanju ameriške revije zapleten tudi v financiranja italijanske komunistične stranke. Po navodilih samega sovjetskega veleposlanika — dodaja revija — je še pred kratkim nakazal veliko vsoto denarja družbi RESTITAL, ki prinaša italijanski komunistični stranki največje dobičke na področju surovin in končnih izdelkov v trgovinskih poslih s Sovjeti.
Donosni sistem financiranja italijanske komunistične stranke za zunanjo trgovino med Italijo in Vzhodno Evropo — piše »New Republic« — je bil ustvarjen že v ča-
(nadaljevanje s 1. strani)
čitev dejanske stalnosti gledališke ustanove. Predsedniku gledališča je nato izročil srednjeveški pečat tržaškega mesta.
Na slovesnosti je dolinski župan Edvin Švab poklonil ansamblu odličje prijateljstva, ki ga občina podeljuje skupinam in posameznikom za zasluge pri družbenem in kulturnem razvoju.
SSG so čestitali predsednik SKGZ Boris Race, umetniški vodja italijanskega Stalnega gledališča Lucio Messina, tajnik SPZ Dušan Kalc, predstavnik Združenja slovenskih dramskih gledališč Sergej Voš-
bi bili zadovoljni z vstopom komunistov v italijansko vlado niti ameriška niti sovjetska vlada, čeprav iz nasprotujočih si razlogov. Ameriška vlada noče komunistov v italijanski vladi, ker bi bili po njenem mnenju trojanski konj Sovjetske zveze v A-tlantski zvezi.
Po drugi strani dodaja list — se Moskva boji, da bi italijanski komunisti po vstopu v vlado postali nacionalisti ter bi se vedno manj zanimali za koristi Vzhodne Evrope.
»Christian Science Monitor« nadaljuje, da je inflacija v Italiji ena največjih v Evropi. Prizadevanja Morove vlade za ustavitev naraščanja cen pa bodo uspešna le, če bo ustavljeno višanje plač. Pri tem pa demokristjanom lahko pomagajo komunisti, ki imajo v Italiji velik vpliv na sindikate ter na njihove zahteve.
su Togliattija. Italijanski komunisti so igrali važno vlogo v trgovskem posredništvu z vzhodnoevropskimi državami. Sam Stalin je dal neki družbi italijanske komunistične stranke dejanski monopol v trgovini s Sovjetsko zvezo s sicilskim južnim sadjem. Podobne so bile operacije z madžarskim mesom in s polskim premogom. V začetku 50. let — ugotavlja ameriška revija — je imela italijanska komunistična partija velik dobiček s prodajo vzhodni Evropi a-meriškega strateškega materiala, ki je bil namenjen zahodni Evropi. Izkupiček takšnih pa se je pogosto končal v švicarskih bankah.
»Nevv Republic« zanika, da bi proračun italijanske komunistične stranke zdaj znašal 30 milijard lir ter ga ceni na kakih 120 milijard lir. Končno revija govori o finančnih nalogah, katere imajo zveze zadrug ter vsedržavno združenje zadrug potrošnikov.
—o—
DAROVI IN PRISPEVKI
V spomin na moža in očeta prof. Jožeta Peterlina daruje družina L. 20.000 za tiskovni sklad Novega lista.
njak in zastopnik Društva jugoslovanskih dramskih umetnikov Števo Žigon.
Pred sklepom proslave je spregovoril u-metniški vodja in režiser Jože Babič ter spomnil na Mednarodni gledališki dan, ki je potekal prav v soboto. V svoji izjavi je nakazal, da deluje SSG v smislu trojnih postavk. Prva postavka je magnetna očarljivost besede, ki je iz gledališča naredila kulturni center vseh Slovencev. Druga postavka je v nalogi predstavništva v okviru večinskega naroda, tretja pa v nalogi posredništva in zbliževanja med dvema narodoma, v bogatitvi duhovnih pridobitev dveh sosednjih kultur.
O finančnih virih KPI
Visoko jugoslovansko odličje SSG ob tridesetletnici
Državljanska vojna v Libanonu
Državljanska vojna v Libanonu je pretekli teden spet obrnila pozornost na Bližnji vzhod. V spopadih med maroniti inmo-hamedanci je v raznih libanonskih mestih, zlasti v prestolnici Beirut, vsak dan ubitih, in ranjenih na desetine ljudi. Računajo, da je število žrtev v 11 mesecih državljanske vojne že preseglo 13 tisoč.
Zadnje dni so bili glavni spopadi na področju velikih hotelov in pristanišča v Beirutu. Mohamedanci so s topovi obstreljevali tudi predsedniško palačo ter se je zaradi tega predsednik republike Franj ie preselil v mesto Junieh, ki je oddaljeno od Beiruta 20 km ter velja za maronitsko postojanko. Franjije je imel posvete z ma-ronitskimi voditelji ter je skdenil zaprositi za diplomatsko in vojaško posredovanje Sirije, če Sirija ne bo posredovala, se mislijo maroniti obrniti na Združene narode ali na arabsko zvezo. Za nastop Združenih narodov naj bi posredovala Francija ali celotna Evropska gospodarska skupnost..
Po drugi strani so se na Sirce obrnili tudi Mohamedanci ter sta bila včeraj v Da-
NOV SESTANEK VLADA-SINDIKATI
Vlada se dalje trudi za izhod iz gospodarske krize. Ministrski predsednik Moro je predlagal sindikalnim zvezam CGIL, CISL in UIL, da bi se predstavniki vlade in sindikatov sestali 6. aprila na razpravo o gospodarskem položaju. Na tem sestanku bodo proučili tudi potek pogajanj za nove delovne pogodbe. Po sestanku s sindikati bodo pristojni ministri imeli pogovore z zastopniki industrijcev.
Angleški romanopisec in mislec C.P. Snow je imel predavanje na newyorški univerzi pod naslovom »Imamo vzroke za u-panje?« V njem je obravnaval krizo zahodne pluralistične družbe, ki se kaže v tem, da družba dvomi nad samo seboj in da sama ne ve več, kaj hoče. V njej je nastala nekaka praznina volje.
Po Snowovem mnenju je šibkost plurali-stišnih družb v Severni Ameriki in v Zahodni Evropi predvsem v tem, da zaradi rasnih, verskih, razrednih in drugih razlik nimajo nekega skupnega stališča in to stanje komplicira še bogastvo, ki jim slabi voljo in jim vzbuja še novo neugodje in nezadovoljstvo. Iz vsega tega se poraja kriza, ki je v bistvu kombinacija trenj, neodločnosti, samopreziranja, brezbrižnosti, slabe volje in pesimistične apatije bogate dru-be. Snow potem trdi, da bi morala zahodna družba bolj optimistično gledati na svoj položaj in predvsem na perspektive za prihodnost. Nihče ne more živeti brez u-panja. Upanje kaže pot v prihodnost.
Snow pa je tudi opozoril na nekatere škodljive in negativne plati zahodne tako-imenovale liberalne miselnosti, ki povzročajo današnjo duhovno krizo. Ena teh plati je miselnost, da je vsa človeška zla pripisati okolju in da bi jih bilo mogoče odpraviti s tem, da bi spremenili okolje. Za-
mašku mohamedanski prvak Junblatt in voditelj palestinskih gverilcev Arafat. Junblatt je izjavil, da hoče doseči politično rešitev spora v Libanonu z odstavitvijo predsednika Franžija, ki pripada Maroni-tom, ter z odobritvijo reform, katere predlagajo Mohamedanci. Junblattov načrt vsebuje naslednje štiri točke: ustavitev sovražnosti, sklicanje parlamenta, sprememba ustave, volitve novega predsednika republike šest mesecev pred zapadlostjo predvidenega ustavnega roka ter razni dodatni u-krepi za ureditev položaja.
Na področju strank italijanski komentatorji dosti govorijo in pišejo o notranjih razmerah v krščanski demokraciji in v socialno demokratski stranki. V obeh strankah sta nastala dva tabora ter iščejo možnosti za večjo strankarsko enotnost. Demokristjani so že na kongresu potrdili za novega tajnika Zaccagnnija ter bodo imeli v kratkem zasedanje strankinega vsedržavnega sveta. Vsedržavni svet bo tudi razpravljal o bodoči politični in gospodarski liniji krščanske demokracije.
Novi osrednji odbor, ki je izše iz kongresa Italijanske socialno-demokratske stranke, je po predvidevanju izvolil za novega strankinega tajnika bivšega predsednika republike Saragata. Druge struje so izključile iz strankinega tajništva Tanassi-jevo skupino, čeprav je relativno najmočnejša, ter ima 32 odst. glasov v stranki. Ta-
radi tega se večina ljudi ne čuti odgovorna za svoja dejanja in rajši na splošno obsojajo staro pojmovanje zakonitosti, ki da utesnjuje človeka.
Druga taka škodljiva miselnost, ki zastruplja današnjo zahodno družbo, je ta, da je popolna odprava cenzure najvišja vrednota in da noben izdelek filmske industrije in televizije ne more nikomur škoditi.
In tretja, da je popolno uveljavljanje lastnega jaza, tako v miselnosti kot v dejanjih, najboljše in najlepše in da ima torej vsakdo vse storiti, kar mu pride na misel. To je individualizem, pritiran do skrajnosti. Tako naj bi imel vsakdo pravico ustvariti svojo lastno moralo, če mu ne ugaja morala družbe, v kateri živi. Po tej skrajno individualistični presoji so vsi ljudje praktično enako dobri in sposobni, če pa ne, pa je tega kriva družba. To pa je romantična zmota. Iz tega se rodijo lažni upi, ki povzročajo nezodoščenje in nezadovoljstvo.
Rešiti se lažnih upov je pravilno — pravi Snow — toda če si hoče Zahod spet o-pomoči, so potrebni resnični in dobri upi... Najtrdnejši temelj, na katerem lahko gradimo, je razum. Razum pa mora upoštevati in spraviti v sklad tako telesne kot duševne potrebe človeka. In to je mogoče samo z razumsko presojo.
NOVI AMERIŠKI KREDITI ZA JUGOSLAVIJO
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo v ZDA je odobrilo vrsto posojil za skupno 83 milijard dolarjev za Jugoslavijo in Grčijo. Ta sredstva naj bi služila za finansiranje nakupov ameriških kmetijskih proizvodov. Tako bodo v obdobju med 4. marcem in 30. septembrom 1976 finansirali izvoz soje in sojevih izdelkov v skupni vrednosti 38 milijonov in pol dlarjev; to je namreč delež, ki je od celotnega nakazila pripadel Jugoslaviji.
nassijevi pristaši so v znak protesta zaradi izključitve iz tajništva zapustili zasedanje osrednjega odbora ter niso imenovali svojih zastopnikov v novi izvršni odbor stranke. V izvršnem odboru Tanassijevi skupini pripada deset mest, ki bodo za zdaj ostala nezasedena.
—O—
ŠKANDAL LOCKHEED
Ministrski predsednik Moro je imel včeraj posvet o škandalu Lockheed s pravosodnim ministrom Bonifaciom in z zunanjim ministrom Rumorjem. Govorili so o načinu, kako bi dobili od Združenih držav čim-več podatkov za raziskovanje afere o podkupovanju.
Rimsko državno pravdništvo bo polsalo dokumentacijo o preiskavi v zvezi z Lock-heedom parlamentarni komisiji. Ta bo odločala o nadaljnji sodni obravnavi, ker je v zadevo zapleten tudi član parlamenta. Rimsko državno pravdništvo je sprejelo o-menjeni sklep o sestanku s predsednikom poslanske zbornice Pertinijem. Po časopisnih poročilih je državni pravdnik že izdal sodni poziv za bivšega ministra Tanassija.
ŠKOF POLJSKE ŠKOFIJE CHELMNO v BOJU PROTI ALKOHOLU
Na Poljskem je alkoholizem velika nadloga, kot tudi v raznih drugih vzhodnoevropskih državah. Zato je posegla v boj proti alkoholu tudi katoliška Cerkev. Škof v mestu Chelmno (izg. Helmno) je objavil zdaj v postnem času pastirsko pismo, v katerem poziva vernike, naj bodo zmerni v pijači, še boljše pa je, če se alkohola sploh vzdržijo. Obrnil se je posebno na starše, naj dajejo v tem dober zgled sinovom in hčeram, kajti mladi radi posnemajo starše tako v dobrem kot slabem. Škof Čaplinski se je obrnil tudi na duhovnike, naj vodijo nenehno dušnopastirsko akcijo v tem smislu.
DRŽAVNI UDAR V ARGENTINI (Nadaljevanje s 1. strani)
Spoštovati je treba — je nadaljeval nadškof — človeške pravice, ker katolika Cerkev polaga veliko važnost na obrambo teh pravic ter na socialni razvoj. Argentinski katoličani se morajo po nadškofovih besedah truditi, za miroljubno sožitje v državi ter za ustvaritev duha narodnega soglasja. Truditi se je nadalje treba za izboljšanje gospodarskih razmer argentinske-skega ljudstva.
PROSTOR MLADIH
Je še kaj upanja za Zahod?
Saragat novi tajnik PSDI
Proračun v Nabrežini:
Odločilen glas Slovenske skupnosti
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na seji dne 27. marca z večino glasov odobril letošnji proračun. Za potek te seje in za izid glasovanja je vladalo v občini veliko zanimanje; saj je znano, da sedanji občinski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki komunistične partije in socialistične stranke, nima večine v občinskem svetu, saj razpolaga le z devetimi od skupnih 20 glasov. Za osnutek proračuna je glasovalo devet komunističnih svetovalcev, dva socialista in oba predstavnika Slovenske skupnosti, tako da je bil proračun odobren z absolutno večino 11 glasov. Predstavnik socialdemokratske stranke se je vzdržal, demokristjani in misovec pa so glasovali proti. Za odobritev proračuna je bil torej odločilen glas predstavnikov Slovenske skupnosti.
Župan, poslanec Albin Škerk je pred glasovanjem v krajšem govoru poudaril, da je osnutek proračuna rezultat posvetovanj z vsemi skupinami ustavnega loka in s sindikati tes s samimi občani, saj je občinski odbor priredil nekaj sestankov po nekaterih vaseh. Zato lahko rečemo, da je proračun odraz enotne volje, je še dejal župan Škerk.
»Slovenski skupnosti moramo poleg tega — je dobesedno izjavil poslanec Škerk — priznati velik čut za odgovornost, ko se je odločila, da bo s svojim glasom omogočila odobritev proračuna in hkrati nadaljevanje sedanje uprave. S tem je ta politična organizacija, ki je ena izmed nosilk zahtev in pričakovanj slovenskega prebivalstva, ponovno dokazala svojo pomembno in — v našem konkretnem primeru — odločilno vlogo v javnem življenju naše občine, kar je prišlo do izraza tudi ob izvoli-
Večletni načrt posegov dežele Furlanije - Julijske krajine za obdobje 1976-1979, ki ga je odobril deželni odbor, predstavlja izvajanje ene glavnih programskih obveznosti deželne uprave. Načrt predvideva u-porabo vseh finančnih sredstev, ki jih dežela misli zbrati med leti 1976 in 1979: o-mogočil bo uresničitev kratkoročnih in srednjeročnih posegov, ki bodo trajali več poslovnih dob. Dohodki (torej finančna raz položljivost) so za to obdobje bili izračunani v višini 1.174 milijard lir, od teh bo 381 milijard prišlo iz vsedržavnega sklada za bolniško oskrbo, nadaljnjih 105 pa bo država dala za specifične namene. Upoštevajoč togost proračuna, ki znaša 196 milijard, bo dežela za nove posege razpolagala s 482 milijardami. Ta sredstva bodo namenili konkretnemu uresničevanju večletnega načrta. Kapitalne naložbe bodo znašale nekaj več kot 71 odst. od omenjenega zneska, kar je približno 2 odst. več kot v letu 1975, ostalo pa bo šlo za tekoče stroške z dvoodstotnim zmanjšanjem v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom. Kapitalne naložbe, nekaj več kot 332 milijard, bodo čimprej uravnovešeno porazdelili med
tvi sedanjega odbora lanskega avgusta. Zato občinski odbor računa na njeno nadaljnjo podporo in izraža željo, da bi prevzela neposredno odgovornost v vodstvu občine. Končno smo prepričani — je zaključil župan Škerk — da sta prisotnost in sodelovanje Slovenske skupnosti nujni za uresničenje pobud tako na krajevni kot na vsedržavni ravni, katerih cilj je popolna e-nakopravnost Slovencev v Italiji in priznanje njihovih narodnih in socialnih pravic«.
V začetku seje je občinski svet vzel na znanje odstop komunističnega svetovalca Alojza Rogelje, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Njegovo mesto je prevzel Almiro Gabrovec.
—o—
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI V SV. KRIŽU
V četrtek, 25. marca, so se zbrali na prijateljskem sestanku somišljeniki in člani Slovenske skupnosti v Sv. rižu, ki so se izčrpno pomenili o tekočih problemih organizacije in njenega delovanja ter iz svoje srede izvolili petčlanski odbor, ki bo vodil sekcijo Slovenske skupnosti v Sv. Križu. V njem so: Marij Sedmak - predsednik, E-mil Sedmak - tajnik, Josip Kralj - blagajnik, Franc Štefančič in Oskar Tence odbornika.
Omenjeni odbor bo v okviru vaških potreb in pristojnosti blagohotno na razpolago vsem vaščanom, ki se bodo nanj v kakršnikoli občevažni zadevi obrnili.
Pripravljalnega sestanka so se poleg številnih povabljencev udeležili tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, pokrajinski tajnik dr. Rafko Dolhar in predsednik Sveta Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej.
tiste sektorje, ki najbolj zagotavljajo zaščito stopnje zaposlitve in razširitev produktivne osnove, obenem pa tudi bolj pravično razdelitev dobrin.
V tem okviru se bodo posegi deželne u-stanove razvijali po eni srani na področju kmetijstva, industrije in obrtništva, po drugi pa na sektorjih zdravstva, socialne varnosti in prevozov. Znatna sredstva bodo namenili velikim načrtom za namakalna dela in za zaščito tal, za cestne infrastrukture in pristaniška dela, za stanovanjsko izgradnjo in urbanizacijo, za higieno in zdravstvo, za pospeševanje industrijske dejavnosti in znanstveno - raziskovalnega dela.
—o—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst - ul. Donizetti 3/1
vabi na
SREČANJE Z LJUBKO ŠORLI-BRATUŽEVO v ponedeljek, 5. aprila, ob 20.15 v prostorih SP v ulici Donizetti 3/1.
Večer bo posvečen težki dobi trpljenja in preganjanja slovenskega primorskega ljudstva pod fašizmom.
IZ DELOVANJA SKK
Ker v preteklem mesecu nismo iz različnih vzrokov tedensko poročali o delovanju SKK, je prav, da tokrat omenimo, katere večere smo imeli na sporedu v preteklem marcu: 6. marca — žalna seja ob smrti prof. Jožeta Peterlina; 13. marca — filmski večer; 20. marca — nekateri člani so pokazali filme in skioptične slike iz počitnic; 27. marca — tombola.
To soboto, 3. t.m. nam bo prof. Zora Tavčar - Rebula predstavila novo zbirko novel Borisa Pangerca — Beg izpod Dagle.
Avtor nam bo na razpolago za morebitna vprašanja.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE POSEBNO OBVESTILO TRŽAŠKTM IN GORIŠKIM ABNENTOM Stalno Slovensko gledališče v sodelovanju s Stalnim gledališčem dežele Furlanije - Julijske krajine
V GLEDALIŠČU ROSSETTI po izredno uspeli predstavi »Jalta, Jalta« v lanski sezoni, bo ponovno med nami gledališče »KOMEDIJA« iz Zagreba!
Tokrat nam bodo predstavili izjemno odrsko postavitev, prvo jugoslovansko Rock-opero GUBEC . BEG (Kmečki upor iz leta 1573)
Avtorji: KRAJAČ - METIKOŠ . PROHASKA Ker je scenska postavitev tega dela izredno zahtevna, nam je Stalno gledališče Dežele Furlanije - Julijske krajin© odstopilo gledališče Rossetti. Predstava bo v našem abonmaju. Zaradi drugačne razporeditve sedežev v gleda-ličču Rossetti, vljudno prosimo vse naše abonente, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež za ogled predstave. Blagajna bo odprta od petka 2. tm. do vključno četrtka 8. t.m. od
8.30	do 12.30 in od 13.30 do 16. ure ter v času predstav v Kulturnem domu. Prosimo tudi imetnike brezplačnih abonmajskih izkaznic, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma. Pri vstopu v gledališče Rossetti mora vsak naš abonent predložiti abonmajsko izkaznico z dodeljenim sedežem.
Goriškim abonentom sporočamo, da zaradi tehničnih ovir n© moremo uprizoriti »Gubca. bega« v Veriju v Gorici, Zato jih vljudno vabimo na predstavo v Trst. Prosimo, da se vsi abonenti zglasijo z abonentsko izkaznico, da se jim dodeli sedež, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ul. Malta 2 (pri Jožici S met o vi) od ponedeljka 5. t.m. do četrtka 8. t.m. od 9.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi goriškim abonentom prevoz z avtobusom. Za pravočasno organizacijo prevozov z avtobusom prosimo vse abonente, da ob prevzemu številke sedeža sporočijo, če se nameravajo posluži-ti našega prevoznega sredstva. Številke sedežev bomo delili tudi med prireditvijo »Primorska poje« v četrtek 8. t.m. v gledališču Verdi. VRSTNI RED ABONMAJEV:
V petek 9. aprila ob 20.30 - Abonma red A -
premierski
Abonma red B - prva sobota po premieri
Abonma red E - mladinski v četrtek
Abonma red J
V soboto 10. aprila 1976 - ob 20.30 - Abonma
red D . mladinski v sredo
Abonma Red H
Abonma red I
V nedeljo 11. aprila 1976 ob 16. uri - Goriški
abonma
Abonma red C - prva nedelja po premieri
Abonma red G . okoliški.
Še nekaj vstopnic je v prodaji.
Odbor Furlanije-Julijske krajine odobril petletni načrt
Srečanje v Ukvah:
Zelo posrečena pobuda
V nedeljo, 28. marca, je Smučarski klub »Devin« priredil srečanje z ukvanskimi o-troki. Dopoldne je bilo smučarsko tekmo-, vanje v bližini Ovčje vasi. Udeležilo sega je lepo število izletnikov in seveda domačinov, ki so se zelo dobro izkazali in našim smučarjem pokazali, kako se smuča. Vre-
Videmski šolski skrbnik je v torek, 30 marca, končno izdal dovoljenje, da sme ukvanski župnik Mario Garjup uporabljati šolske prostore v Ukvah za tečaj slovenskega jezika, ki je namenjen o-snovnošolskim otrokom. S tem se je ta zadeva, ki je uporavičeno dvignila toliko hrupa, zadovoljivo rešila, za kar ima zaslugo tudi vsa demokratična javnost, ki se je odločno postavila na stran pobudnika tečaja.
me je bilo skoraj spomladansko in tudi tisti, ki niso smučali, so pri tem uživali.
Popoldne je bila verjetno najpomembnejša točka srečanja v Ukvah. Po predvidenem sporedu bi se nagrajevanje smučarjev in kulturna prireditev morali vršiti v prostorih ukvanskega konzorcija. Ker pa je bilo domačinov in izletnikov zelo veliko, dvorana pa še zdaleč ni ustrezala številu prisotnih, je kulturni del programa potekal kar na prostem pred cerkvijo. Najprej je spregovoril prof. Venosi, ki je toplo pozdravil goste. Za njim je povedal nekaj besed župnik Garjup, ki je izrazil željo, da bi do takih srečanj prišlo bolj pogosto. Tega mnenja je bil tudi župan občine Nabor-jet-Ovčja vas Antonio Ehrlich, ki je vse lepo pozdravil. Predsednik smučarskega klu-
V Čedadu je bil 18. marca izredno u-spel redni občni zbor kulturnega društva »Ivan Trinko«. Občnega zbora se je udeležilo veliko gostov in prijateljev iz zamejstva in iz matične domovine. Številne člane društva je najprej pozdravil prof. Viljem Černo, ki je nato tudi prebral glavno poročilo. V njem je obravnaval celotno problematiko Beneške Slovenije, tako narodnostno kot socialno in ekonomsko. Jasno pa, da je bil glavni poudarek v njegovem govoru na narodnostnem vprašanju in je tako ugotovil velik napredek v tem pogledu v vsej Benečiji.
Za predsedniško mizo so bili še Dino del Medico, organizator beneških izseljencev, ukovški župnik Mario Garjup, katerega je občinstvo še posebej toplo pozdravilo in mu s tem dalo priznanje za njegov boj za slovenski jezik v Kanalski dolini. Krajše tajniško poročilo je imela Iris Bataino.
Po poročilih so prinesli občnemu zboru tople pozdrave s Tolminskega, deželna sve-
ba »Devin« Igo Legiša se je domačinom zahvalil za gostoljubnost in izrazil solidarnost Slovencev devinsko-nabrežinske občine župniku Garjupu, prof. Venosiju in obiskovalcem tečaja slovenskega jezika v U-kvah.
Sledilo je nagrajevanje udeležencev tekmovanja. Dar v spomin na srečanje so prejeli tudi župnik Garjup, prof. Venosi in župan Ehrlich ter žabniški župnik Černet. Ta zasluži posebno priznanje, saj je s svojim delovanjem že večkrat dokazal, kako draga mu je usoda naših ljudi v Kanalski dolini.
Pred kulturnim sporedom je časnikar Bojan Brezigar v imenu Založništva tržaškega tiska izročil prof. Venosiju vrsto slovenskih slikanic, ki naj bi jih porazdelili med ukvanske otroke.
V soboto, 20. in v nedeljo 21. t.m., sta bila v Tominu in na Dobrovem prva dva nastopa tradicionalne pevske revije »Primorska pojež. Tudi letošnjo revijo, ki je že sedma po vrsti sta organizirala Slovenska prosvetna zveza v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske. Na to veliko pevsko prireditev, ki vedno znova prikazuje tesno povezanost primorskih Slovencev z obeh strani meje, se je letos prijavilo čez 80 pevskih zborov iz našega zamejstva in iz Slovenije, eden pa celo iz Hr-vatske. Zamejskih zborov je prijavljenih 28, in to iz Beneške Slovenije, z Goriškega in s Tržaškega.
Na prvem nastopu v Tolminu so nastopili pevski zbori iz Idrije, Bovca, Cerkne-
tovalca Štoka in Specogna, predstdnik SKGZ Boris Race, poslanec Škerk, predstavniki raznih strank in drugi. Deželni svetovalec Štoka je pozdravil v imenu deželnega tajništva Slovenske skupnosti, čestital društvu za vitalnost pri kulturnem ustvarjanju in poudaril enotnost Beneških Slovencev, ki jih skrb pred raznarodovanjem sili v skupno delovanje, s čimer dokazujejo — in so tako lahko za zgled vsem zamejskim Slovencem — predvsem svojo narodno zavednost in kulturno pripadnost slovenskemu narodu. Boris Race je poudaril važnost delovanja društva »Ivan Trinko«, deželni svetovalec Specogna pa je pozdravil občni zbor tudi v slovenskem domačem narečju.
—o—
Tudi na Goriškem je opaziti, da vozniki avtomobilov po zadnji podražitvi bencina v Italiji v večji meri kot doslej odhajajo nakupovat bencin na sosednjo jugoslovansko stran.
Kulturna prireditev je bila zelo pestra. Nastopili so trije harmonikarji, ki so se že uveljavili tudi v vsedržavnem merilu in recitatorji. Prijetno presenečenje so pripravili tudi domači otroci, ki so recitirali nekaj pesmi in pod vodstvom župnika Garju-pa zapeli pesmico. Prireditev je zaključil nastop dekliškega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič.
Pred odhodom se je lepo število domačinov in gostov zbralo v bližnji gostilni. V sproščenem vzdušju so domačini povedali, kaj jih teži, obrazložili stanje v vasi in izrazili željo, da bi čimprej ponovno imeli v gosteh tako prijetno, veselo in zavedno slovensko družbo. Srečanje v Ukvah je bila izredno posrečena pobuda, saj so Slovenci v Kanalski dolini bili doslej morda preveč osamljeni in v sedanjem trenutku preizkušnje potrebujejo zlasti solidarsnosti vseh zamejskih Slovencev. Smučarskemu klubu »Devin« in zlasti njegovemu predsedniku Igu Legiši moramo izreči vse svoje priznanje za trud in požrtvovalnost.
ga, Črnega vrha nad Idrijo, Ilirske Bistrice, iz Goriških Brd (Briški oktet), Kanala, Tolmina in Mirna, iz zamejskih pa je prišel moški zbor »Plešivo - Krmin«.
Prvotno je bilo javljeno, da bo naslednji nedeljski nastop v Ljesi v Beneški Sloveniji, vendar so ga poslednji hip prenesli na Dobrovo v Brdih, ker dvorana v Ljesi še ni dokončana. Od prvotnih štirih prijavljenih pevskih zborov iz Beneške Slovenije je žal nastopil samo moški kvintet »Nediže gas«, ki ga vodi znani glasbenik in harmonikar Anton Birtič - Mečana. Zbor je zapel tri pesmi: Janeza Kuharja »Sinoči sem na vasi bil«, beneško ljudsko v priredbi Antona Birtiča »Snuojka sam par jubci bil« in Emila Adamiča »Tam doli za našo vasjo«. Birtič je spored beneškega zbora kar sam napovedoval in obljubil, da se bodo zbori, ki bi morali nastopiti v Ljesi, srečali v tem kraju junija letos, ko bo dvorana dokončana. Na Dobrovem je iz zamejstva nastopila še ena pevska skupina, in sicer zelo številen 40-članski mešani pevski zbor društva »F.B. Sedej« iz Števerjana, ki ga vodi Herman Srebrnič. Števerjanski pevci so ubrano zapeli »Venček narodnih« A-lojza Gruma in »Soči« Vinka Vodopivca. Poleg omenjenih dveh zamejskih zborov smo na Dobrovem slišali pevske zbore iz Avč, Bovca in mešani zbor slovenskega društva »Bazovica« z Reke, nato še zbore iz Kobarida, Kanala in Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, ki je z zglednim petjem uspešno zaključil nedeljski koncert.
Spored nadaljnjih nastopov v marcu in aprilu je naslednji: v soboto, 27. marca ob
20.30	so zbori peli v občinski telovadnici v Dolini, v nedeljo, 28. marca ob 16. uri pav osnovni šoli v Sežani. V soboto, 3. aprila ob 20. uri bodo zbori nastopili v mestnem gledališču v Kopru, v nedeljo, 4. aprila ob 16. uri v Kulturnem domu v Mirnu, v četrtek, 8. aprila ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici in v soboto, 10. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Začetek tradicionalne revije »Primorska poje«
Narodnostno kulturni vzpon Beneške Slovenije
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Knjiga	Jakova	Mikaca
V slovenskem tisku je ostala brez odmeva zanimiva knjiga o istrski ljudski kulturi oziroma folklori, ki jo je napisal v hrvaščini u-gledni zagrebški narodopisec univ. profesor Jakov Milkac, ki ije po rodu Istran. Knjiga je izšla že leta 1963 na Reki, izdal pa jo je Sever-nojadranski institut Jugoslovanske, t.j. Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Delo je izšlo v širšem zborniku tega instituta, nato pa še posebej kot odtis v knjigi, 'ki obsega okrog 120 strani. Za tako odlično in temeljito narodopisno delo pa je knjiga po tiskarski opremi vse preveč skromna. Natisnjena je bila preveč na slabem papirju, brez naslovne strani in brez kazala. Taka študija — Slovenci ne moremo pokazati od enega samega avtorja nobene take študije o naši materialni ljudski kulturi — bi zaslužila mnogo večjo pozornost in spoštovanje.
Iz dela diha globoka ljubezen do istrskega ljudstva in do njegove stardavne ljudske kulture. Prof Mikac je delo razdelil na dva dela: v prvem, veliko krajšem, ki ima naslov »Striha«, prikazuje prvotno, starodavno istrsko kmečko hišo, ki so ji pravili »striha«; v drugem, ki zavzema veliko večino knjige, pa obravnava istrske ljudske običaje, noše, pastirstvo in kmečko orodje. »Striha« je že skoro izginila iz Istre, ker jo je izpodrinila danes običajna enonadstropna istrska kmečka hiša. »Da se ne bi izgubila vsaka sled za prvotno hišo, je potrebno, da se obdela striha in da se zabeležijo ljudski nazivi njenih posameznih delov«, piše prof. Jakov Mikac. V knjigi je prikazal striho iz vasi Brest v občini Zuzet. Strihe drugod so enake, opozarja pa, da jim pravijo v severni Čičariji streha, v južni Čičariji pa striha.
Opis strihe in njenih delov je doponjen z risbami. Prof Mikac pa se ne zadovolji le z opisi, ampak razloži tudi tehniko in delovne postopke ter material pri gradnji strihe in navaja tudi ljudske običaje in verovanja, ki so v zvezi s posameznimi deli strihe, kot npr. s pragom.
Prag je bil seveda posebno važen, kajti preko njega je prišlo vse dobro in slabo v hišo.
S Koroškega je prispela nova, 21. številka revije Mladje. V njej sodelujejo Janko Messner z dvema sestavkoma, Olga Vouk z lepo novelo »Sezonska zgodba« o tragični smrti delavke iz Slovenije na Koroškem, Florjan Lipuš, Janko Portsch, Jani Oswald, Gustav Januš, France Serajnik, Anton Gallob, Anica Koncilja, ki je prispevala študijo o zanimivi freski v Tinjah, in nemško-koroški pisatelj Harald Imberger s spisom v izvirniku in prevodu. Poleg tega najdemo v reviji še nekatere zapiske in poročila.
Kakor se človek razveseli vsake nove številke »Mladja«, ki nam je dokaz življenjske sile in čuta za aktualnost mlade slovenske pisateljske generacije na Koroškem, tako nas po drugi strani ne more osvojiti ideološka oziroma politična nestrpnost nekaterih avtorjev, ki je antipluralistična in slepo tolče na vse strani ter bi menda hotela videti okrog sebe samo eno barvo. Kaže tudi, da se nekateri vse preveč prepuščajo pamfletistični, polemični publi-
Dobro je bilo treba vabiti, slabemu pa braniti vstop.
Striha je imela slamnato streho, v nasprotju s streho iz strešnikov današnje istrske hiše. Izraz striha oziroma streha za to istrsko hišo pa nam tudi pojasni, odkod slovenski izraz streha, ki pomeni danes vsakršno streho. Toda prvotno je moral pomeniti, enako kot pri primitivni istrski hiši, samo slamnato streho, na kar kaže že sama beseda streha, iz starodavnega nordijskega izraza stro (stre), ki je pomenil slama, nemško Stroh. Tu se spet pokaže, da se narodopisnih in jezikovnih problemov — isto pa velja tudi za zgodovino, arheologijo itd. — ne sme obravnavati omejeno na en sam narod ali deželo, ampak je treba k
V Dvorani Slovenske prosvete v Trstu je bila v ponedeljek, 29. marca, svečanost podelitve prve nagrade iz novoustanovljenega sklada »Dušana Černeta«. Svečanost je sovpadala s prvo obletnico prezgodnje smrti Dušana Černeta, časnikarja, narodno obrambnega in političnega delavca zamejskih Slovencev.
Na svečanosti je prvi spregoril časnikar Saša Martelanc, ki je med drugim poudaril, da je bil sklad ustanovljen predvsem zato, da bi prispeval k uresničevanju idej in načrtov, za katere se je zavzemal pokojnik. Članica Radijskega odra Marjana Prepeluh in radijski napovedovalec Gregor Pertot sta nato prebrala nekaj odlomkov iz eseja »Zakaj smo in ostanemo Slovenci«, ki ga je bil napisal Dušan Černe leta 1959 in ki ga je v nadaljevanjih objavil naš list. Dr. Egidij Vršaj. ki je bil pobudnik sklada in ki ga je tudi krepko gmotno podprl, je zatem obrazložil njegov sta-
cistiki, premalo pa je prizadevanje za resno umetniško ustvarjanje v pesništvu, pripovedništvu in esejistiki.
In končno nas tudi zanima, zakaj mora revija »Mladje« spričo več — in velikih — slovenskih tiskarn na Koroškem še vedno izhajati šapilografirana, pa tudi, zakaj se Družba sv. Mohorja v Celovcu še vedno ne more odločiti, da bi začela izdajati kako literarno revijo, namenjeno predvsem mladim avtorjem krščanskega nazora? Ali je treba res vse in vedno ocenjevati s stališča ekonomskega računa? Reduciranje vsega na zgolj ekonomski račun pa se navadno izkaže na daljši rok tudi za zelo neekonomsko V slovenski literarni zgodovini je znano, kako je Mohorjeva družba v Celovcu odbila Prežihovega Voranca - Kuharja na začetku njegove Literarne poti, ko se je v stiski obrnil nanjo za majhen predujem. Kaže, da je to ni izmodrilo.
preučevanju in primerjavi vedno pritegniti širši prostor, vsekakor pa sosedne dežele.
Naj še omenimo, da je imela striha kamnite stene, tla iz steptane zemlje, namesto stropa pa kar slamnato streho.
Prof. Mikac nam podrobno in z ljubeznijo opiše tudi način gradnje strihe im njene slamnate strehe, pa tudi notranjo opremo strihe. Če bi slovensko narodopisje bolj upoštevalo to njegovo knjigo, oziroma istrsko ljudsko kulturo, bi bilo že lahko rešilo marsikatero uganko o nastanku oziroma izvoru v zvezi z raznimi predmeti slovenske ljudske kulture.
O drugem delu knjige prof. Mikaca, v katerem opisuje istrske ljudske običaje, noše, pastirstvo, ki je bilo nekdaj poleg kmetijstva najvažnejša gospodarska panoga v Istri, in kmečko orodje, bomo spregovorili posebej, glede na današnji pomen teh študij, pa tudi na pomen istrske ljudske kulture za slovensko ljudsko kulturo, saj sta si v tesnem sorodstvu.
tut, iz katerega med drugim izhaja, da so ustanovitelji sklada pokojnikove sestre, Slovenska skupnost, Društvo slovenskih izobražencev in oddelek slovenskih poročil Radia Trst. Prof. Zorko Harej je nato sporočil, da je posebna komisija sklenila podeliti prvo nagrado iz tega sklada, in sicer v višini 200 tisoč lir, skupini slovenskih duhovnikov iz Beneške Slovenije, ki izdaja list UOM. Nagrado je predstavniku omenjenih duhovnikov, župniku Emilu Cenčiču izročila sestra pokojnega Dušana gospa Boža Mervič, župnik Cenčič se je v svojem govoru toplo zahvalil za priznanje in kratko spregovoril o poslanstvu lista DOM, ki o-pravlja zelo važno nalogo med našimi brati v Beneški Sloveniji in v tujini.
Svečanosti so se med drugimi udeležile štiri Černetove sestre ter veliko število pokojnikovih sodelavcev in prijateljev. Bil je večer, kakršnega bi bil prav gotovo vesel pokojni in nepozabni Dušan Černe.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA
Josip Tavčar
IGORJU UGAJA BACH
Igra v dveh delih Krstna uprizoritev
Glasbena oprema: Anton Natek Lektor: Majda Križajeva Scena: Demetrij Cej . Jože Babič Kostumi: Marija Vidauova Režija: JOŽE BABIČ
V petek, 2. aprila ob 20.30 - Abonma red A -premierski
v soboto, 3. aprila ob 20.30 - Abonma red B -prva sobota po premieri v nedeljo, 4. aprila ob 16. uri - Abonma red C -prva nedelja po premieri.
Nova številka »Mladja«
fj
List »Dom« prejel prvo nagrado
'V
iz sklada »Dušana Černeta«
Sodobno kmetijstvo
Izkušnje s prosto rejo v kmečkem hlevu
Dobre rezultate z rejo krav mlekaric je — če pustimo ob strani vprašanje odkupne-cene — doseči zlasti z dobrimi živalmi in s kakovostno ter ceneno krmo v primerno urejenih hlevih. Pomembno je pa pri tem tudi vprašanje, v kolikor način reje ustreza življenjskim potrebam goveda. Govedo je namreč čredna žival. Dandanes se skuša uvajati prosto rejo, da bi se tako čim bolj približali prirojenim potrebam goveda. Prosti način reje se je zadnja leta močno uveljavil v glavnem le pri večjih hlevih. Prosta reja v kmečkih hlevih je pri nas redek pojav, bolj pogost je v severnoevropskih državah. Želja po novem in po iskanju primernejših rejskih oblik si utira pot in tako je prišlo do uresničenja prvega takšnega hleva v bližnji Sloveniji lani po zaslugi strokovnjakov Raziskovalne postaje Rodica. Strokovnjaki namreč vedno bolj poudarjajo, da ni važna samo cena oziroma strošek za izgradnjo hleva, ampak tudi počutje živali.
Kakšen je hlev s prosto rejo?
Hlev za prosto rejo krav ima počivališče, t.j. počivalni boks, ki je ločen od krmišča in krmilne mize. Posebej so nameščeni boksi za pitance, boksi za telitev, boksi za teleta, molzišče z mlekamico. Počivališče je tako urejeno, da živali v njem samo ležijo. Ko žival vstane, je prečni drog na vrhu prisili, da stopi iz boksa. Tako o-stanejo boksi čisti in s tem tudi živali, ki v njih ležijo. Tla boksov so lahko iz nabite ilovice, taka so vsaj v primeru hleva v Sloveniji. Pokrita pa so tla s steptanim gnojem.
Nekateri strokovnjaki pravijo, da je tak tip hleva za kmetije primeren komaj pri čredah, večjih od 30 ali 35 krav. Drugi strokovnjaki, omenjeni iz Raziskovalne postaje Rodica, pa so drugačnega mnenja.
Ker smo že pri denarju, še nekaj besed o tako imenovanih miničekih po 50, 100 in 150 lir, s katerimi so skušali banke in trgovci nadoknaditi pomanjkanje kovanega drobiža v Italiji. Republiška prokura v Perugii pa je izdala ukaz za zaplembo teh miničekov, kar je po vsej državi vzbudilo negodovanje.
Ljudje se vprašujejo, kako prokura v Perugii utemeljuje svoj ukrep. Prokura se sklicuje na člena 140 in 204 kraljevskega odloka z dne 28. aprila 1910, na člen 640 kazenskega zakonika ter na zakonske predpise o krožnem čeku.
Po trditvi prokure gre samo na videz za čeke, ker so dejansko pravi denar, ker je na njih samo začetno žiriranje trgovske zveze in nato čeki krožijo dalje brez žirira-nja. Vendar je to tehnično utemeljevanje po mnenju strokovnjakov zelo šibko, ker je za izdajo miničekov dala privoljenje sama Banka Italije ter so celotno zadevo pred izdajo miničekov podrobno proučili pravni izvedenci bank. Po teh zadevah ravno govori kraljevski odlok iz leta 1910.
Ni razlike v ceni — boljše počutje krav
Cena je v bistvu enaka. Stroški za gradnjo hleva se pocenijo, če si kmetje naredijo pregrade med boksi in pregrade pri jaslih sami. Nesporno pa pravijo, da je dejstvo, da se živali v takem hlevu dobro počutijo, kar vpliva na vzdržljivost v proizvodnji pa tudi na gospodarnost reje. V hlevih s počivalnimi boksi je molža neprimerno lažja in hitrejša kot na stojišču pri privezanih živalih. Lažje je tudi ugotoviti higieno molže, manj je poškodb vimen, živali so čistejše. Krmljenje in odstranjevanje gnoja je možno popolnoma mehanizirati. Delež dela se občutno zmanjša.
Krava je čredna žival
V omenjenem primeru so hlep začeli graditi 15. marca lani (možno je preurediti tudi stare hleve). V novi hlev so krave preselili 23. avgusta. Do večernega krmljenja so jih privezali v počivalne bokse. Ob ve-
Lira ponovno vzbuja določeno zaskrbljenost, ker je po dvigu v preteklih dneh spet nekoliko padla. V četrtek prejšnjega tedna je znašala pariteta 840,30 lire za dolar in v petek 847,95 lire za dolar.
Slednje pomeni nazadovanje od četrtka na petek za 0,9 odstotka. Podobno je bilo nihanje italijanske valute v razmerju z evropskimi valutami. V razmerju z marko je lira padla od četrtka na petek za 1,2 odstotka ter je pariteta znašala 333,825 lire za marko. Banka Italije je baje v petek intervenirala na deviznem tržišču za okrepitev položaja lire. Padec lire v razmerju z dolarjem je vzbudil določeno zaskrbljenost
Bolj utemeljeno je videti sklicevanje republiške prokure v Perugii na člen 640 kazenskega zakonika. Prokura trdi, da i-majo banke z izdajo miničekov neke zakonite dobičke. Denar, katerega dobijo banke z izdajo miničekov, lahko prosto uporabijo za investicije ter jim ni treba plačevati obresti. Medtem čeki povečajo likvidnost v državi, ker jih uporabljajo kot denar. Po vsem tem imajo banke po trditvi Prokure v Perugii nedovoljene ugodnosti. Dodati je treba še možnost, da bo določeno število miničekov uničenih ter se ne bodo vrnili v banke.
Na splošno pa se javnost ne zmeni dosti za to bolj ali manj šibko pravno-tehnič-no tezo, ker jo predvsem zanima pomanjkanje drobiža, ki spravlja v zadrego tako kupce kot trgovce. Trgovska zveza tudi poudarja, da samo na sebi od miničekov nima nobenega dobička ter gre samo za olajšanje kupoprodaj.
Končno je neutemeljen vsak strah posestnikov miničekov, ker jih bodo v skrajnem primeru banke zamenjale.
čemem krmljenju so jih približno za tri ure odvezali in napodili na krmišče. Po krmljenju in molži so jih ponovno privezali v počivalne bokse. Privezane so ostale do jutranjega krmljenja, potem pa so ostale odvezane. Nad bokse so v razdalji 70 cm od zidu namestili prečni drog, ki živalim preprečuje svobodno stojo in blatenje. Ker je krava čredna žival, se takoj med njimi pojavijo trenja in ruvanje, dokler si ne uredijo položaja v čredi. Bolje uvrščene krave imajo npr. prednost pri jaslih, napajalniku, več miru pri prežvekovanju, hoji itd. V opisanem primeru so se krave prerivale ves čas večernega krmljenja. Borbe med njimi niso bile tako hude, da bi grozila nevarnost medsebojnih poškodb. Medsebojni spopadi so trajali še drugi dan med jutranjim krmljenjem in dopoldne. Pozneje so se krave umirile. Opazili so, da so se krave umikale drugim, s katerimi so izgubile dvoboje. Položajni red se je v glavnem vzpostavil že prvi dan.
Premestitev živali v hlev s prosto rejo ni terjal hujših problemov, razen pravkar omenjenih spopadov za položaj v čredi. Krave so se umirile po približno dobri uri, potem ko so prišle v novi hlev. Krave se zelo hitro privadijo novim razmeram.
zlasti zaradi tega, ker je dolar po drugi strani nazadoval v razmerju z evropskimi valutami.
Kupoprodaje na milanski borzi so bile v petek omejene ter so dosegle samo štiri milijone 950 tisoč dolarjev. Pač pa je v petek prišlo do znatnih prenosov med Banko Italije in drugimi bankami ter so dosegli običajno raven od 70 do 80 milijonov dolarjev.
Ti podatki se nanašajo na stanje lire v prejšnjem tednu. Ta teden pa šaže lire ponovno določeno izboljšanje.
SPOROČILO ČEBELARJEM TRŽAŠKE POKRAJINE Državni oziroma deželni zakoni in ukrepi Evropske gospodarske skupnosti v prid čebelarstva predvidevajo, da bodo deležni prispevkov in drugih oblik pomoči le v združenja ali poklicne ustanove včlanjeni čebelarji. Prav s tem namenom so v teku priprave za ustanovitev čebelarskega združenja tržaške pokrajine.
Za izčrpnejša pojasnila je na razpolago živinorejski odsek Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, ul. Martiri della Liberta 7/V - tel. 38.673 in 35.581 od 9 do 12 ure vsak dan razen ob sobotah.
AVTO NA ZRAK IN VODO Edvard Cole je naznanil v reviji »Detroit News«, da je prispel do končne faze svojih raziskav za avto, ki bo lahko uporabljal kot pogonsko sredstvo mešanico zraka in vode.
Cole je star 66 let in je pustil predsedstvo družbe General Motors leta 1974. Svoj avto je že preizkusil, vendar pa bo moral rešiti še nekaj problemov, posebno kar zadeva praktično porazdeljevanje novega goriva v motorju. Novo gorivo je poimenoval N 2 H 4 in ga označil za sintetično energijo prihodnosti.
Kaj je s »miničeki«?
Ura še vzbuja zaskrbljenost
S A H
Prišla je pomlad in z njo Pokrajinsko šahovsko prvenstvo, za katero sta — kot doslej vsako leto — zadolžena Športno društvo Kon-tovel in Tržaško šahovsko društvo.
Pohajkujoč od mize do mize smo občudovali zdaj bojevitost starih, zdaj miroljubnost mladih šahistov. Bili smo priča polnokrvnim zmagam in zmagam tipa »skoraj«, »za las», »razen ene same poteze«. Dimile so nas napake, od najbolj grobe do naravnost iznajdljive. Vse skupaj med zanimivimi pozicijami in lepimi kombinacijami. Dober del krivd in zaslug nosi za vse to čas: 40 minut na udeležen, ca in partijo.
Naslednjo zanimivo pozicijo sta igrali (no-mina sunt odi osa) Beli in Črni.
BELI: Kel, De2, Tgl, Lbl, Ld4, a3, b2, c5, f2, h2.
ČRNI: Kg8, Df7, Ta8, Tf8, Lc8, a6, b7, d5, f3, g7, h6.
Črni je pravkar vzel s kmetom iz g4 na f3 -zaključek kombinacije, ki mu je prinesla kvaliteto in kmeta. Zraven tega grozi vzeti damo in dati šah-šeh. Navidez močne poteze 1. De5 se črni sicer ne ubrani z:
A) 1. ..	Te8??,	2.	Tg7:	+	!!	Dg7:, 3. De8: +
Df8, 4. Lh7+, pač pa z:
A) 1. .. Lg4!!, 2. Kdl Tae8, 3. Dg3 Df4! in sedaj ne gre 4. Dg4:? zaradi 4. .. Tel + !!, 5. Kc2 Del + in 6. .. Tgl+ (ali 5. Kel: Del mat), Prav tako	ne	gre. 4. Le3, zaradi 4. .. Te3:,	5.
Df4: Tf4:,	6. fe3: fe3: f2 + , 7. Tg4: fl-D.
Toda beli ima močnejšo potezo 1. Lg7.-, po kateri nima črni zadovoljive obrambe. N.pr.:
C) 1. .. fe2:, 2. Le5+ Dg6, 3. Lg6: in črni se znajde v neznosni nujnici (Zugzwangu).
D) 1. .. Dg7:, 2. Tg7. + Kg7:, 3. De5+ in 4. Dd5: in zaradi	zaostalega črnega razvoja bi	morala dama	in	kmet prekositi obe trdnjavi.
Najlepšo varianto pa si je izbral črni, ko jo je izral v partiji:
E) 1. .. Te8, 2. Le5 + Kf8, 3. Ld6+ Te7, 4. Le7: + Ke8
Seveda ne 4. .. De7: zaradi 5. Tg8+ Kf7, 6. Tg7+ itd.
5. De5
Grozi 6. Lg6, ne gre pa niti sedaj 5. ,.De7: zarali 6. Tg8+ Kd7, 7. Tg7 itd. Zato:
5. .. De6, 0. De0: Le8:, 7. Ld0 in beli je zmagal.
Investicije »International Corp« v Jugoslaviji
Kot poroča tiskovna agencija Tanjug je »International Corp. for Investments« prispevala v lanskem letu pri realizaciji štirih pomembnih investicijskih načrtov v vrednosti 90 milijonov in 400 tisoč dolarjev. Omenjena družba je tudi zbrala 35 milijonov dolarjev kreditov, ki jih bodo namenili gradnji šestih novih obratov v Jugoslaviji pri katerih bo zastopan tudi tuji kapital. Pravkar še študirajo nadaljnjih 25 investicijskih načrtov, za katere zdaj iščejo potrebna finančna sredstva. Pri omenjeni družbi sodeluje 12 jugoslovanskih bank in 43 tujih kreditnih zavodov. Od ustanovitve leta 1970 je »International Corp.« sodelo-
KAVA IN ZDRAVJE
Skupina ameriških znanstvenikov je prišla do ugotovitve, da kava ne škoduje srcu. To ugotovitev, ki je v nasprotju z dosedanjim prepričanjem, je objavila najnovejša številka ameriške zdravniške revije »New England Journal of Medicine«.
V članku je rečeno, da je bilo staro prepričanje, češ da pitje kave škoduje srcu, posledica sklepanja, da povzroča navada pitja kave srčno kap. Toda to mišljenje je izviralo iz nenatančnih preizkusov. Raziskovalci se premalo u-poštevali dejstvo, da so lahko izvirale srčne bolezni, na katerih so ljudje trpeli, iz kakšnih drugih vzrokov, npr. zaradi kajenja, članek izzveni v trditev, da je tveganje, da bo kdo zaradi pitja kave umrl zaradi srčne kapi, neznatno, če sploh obstaja.
S TRŽAŠKEGA
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi v sredo 7. aprila 1976 četrto predavanje iz ciklusa zgodovine slovenske glasbe. Predaval bo prof. dr. Andrej Rijavec na temo
NOVEJŠA SLOVENSKA GLASBA
Predavanje bo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v ul. Petronio 4.
Vstop prost.
Vračanje v barbarstvo
Vladna komisija v Kairu je določila, pod kakšnimi pogoji bodo kaznovali tatove s tem, da jim bodo osekali roko. To je starodavna kazen za tatvino, ki je določena v koranu. Pod vplivom modernejših pogledov na sodstvo in evropskih idej, ki so jih prinesli v Egipt Angleži, je bila potem ta barbarska kazen odpravljena, toda danes se razne arabske države v zagonu svojega nacionalizma in verskega fanatizma spet vračajo k srednjeveškim oblikam sodstva in kazni. Z odsekanjem roke bodo kaznovali tatove, ki bodo ukradli znatnejšo vrednost in to na lastno pobudo ter če so to storili ob polni prištevnosti. Ta zakon mora potrditi še pravna komisija v parlamentu. Smrtno kazen izvedejo v mnogih
arabskih državah tako, da obsojenca obesijo ali obglavijo z mečem na kakem javnem trgu, kot v Evropi v srednjem veku. Sicer pa številne evropske države, kar zal deva smrtno kazen, niso veliko pred Arabci. Še marsikje je v veljavi smrtna kazen in rablji še kar naprej obešajo, obglavljajo, streljajo ali zavijajo nesrečnim obsojencem vrat z garoto. V nekaterih evropskih državah izrekajo smrtne kazni celo še za takoimenovane politične zločine, kot v polnem srednjem veku.
izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi tču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn jrednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
vala pri uresničitvi 29 investicijskih načrtov v vrednosti približno 748 milijonox dolarjev.
—o—
ŽARNICA PRIHODNOSTI
Ameriška zvezna vlada je sklenila financirati raziskavo za izpopolnitev nove vrste žarnice, ki porabi za tretjino manj energije, kot sedanja normalna žarnica, a bi lahko trajala deset let. Nova žarnica se pri vij e v mativo kot navadna žarnica in tudi izgleda tako, razen da ima nameščen v vznožju majhen reaktor. Nova žarnica ne bo imela v notranjosti kovinskih nitk, ampak bo šla eJektromagnetska energija skozi živosrebrni plin, ki izžareva nevidne ultravioletne žarke. Ti qairki zadevajo snovi, imenovane fosfor ji, s katerimi so obložene notranje stene fluorescenčne cevi in napravijo, da zažarijo v močni svetlobi.
Če se bo nova žarnica priljubila ljudem, bo možno prihraniti saano v Združenih &ržar vah toliko električne energije, da bi to odgovarjalo kakšnim 500.00 sodom petroleja na dan Ameriška vlada je določila za izpopolnitev te žarnice 310.00 dolarjev. Iznašel jo je fizik Do-nald Hollister.
Kratke z Goriškega
BEATIFIKACIJA PATRA LEOPOLDA MANDIČA
V nedeljo, 2. maja bo papež Pavel VI. proglasil za blaženega dalmatinskega kapucina patra Leopolda Mandiča. Umrl je v Padovi, kjer je vse svoje duhovniško življenje posvetil z izrednim delom v spovednici. Kakor poročajo, se nad 10.000 Hrvatov odpravlja v Rim na praznik poveličanja p. Leopolda. Pridružilo se bo tudi mnogo romarjev iz Slovenije in vsaj primemo zastopstvo iz Trsta in Gorice.
Slovenski kapucini iz Gorice in Trsta prirejajo za praznik svojega sobrata patra Leopolda romanje v Rim od 30. aprila do 3. maja. Kdor želi, se lahko pridruži. Vpisovanje v Trstu v knjigarni Fortunat, v Gorici pa v kapucinskem samostanu pri slovenskih patrih. Čas za vpis je do 5. aprila.
Na pevski reviji »Primorska poje« v četrtek, 8. aprila v gledališču Verdi v Gorici bodo nastopili naslednji zbori:	Dekliški
zbor »Devin«, moški zbor »Razpotje-Col«, mešani zbor »Oton Župančič« iz Štandre-ža, moški zbor »Jezero« iz Doberdoba, moški zbor »Ciril Silič« iz Vrtojbe, mešani zbor »Drago Bajc« iz Vipave, Goriški oktet, Komorni mešani zbor Glasbene matice iz Trsta, moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice in moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine.
Goriški občinski svet je pred kratkim sprejel dva pomembna sklepa v korist Slovencev: odločil se je podpreti ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, občinska uprava pa bo v slovenskih predmestjih Gorice dala postaviti dvojezične cestne table.