AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME "SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 219 CLEVELAND, 0, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 17TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Willard Storage Battery Co. bo dobila en milijon v vrnjenih davkih Vse oblasti so na delu 1 Clevelandu, da najdejo vzrok epidemije tifusa Cleveland, O. — Zvezni sod- Poročali smo že, da je v državnik West v Clevelandu je včeraj ni blaznici v Newburgu umrlo v podal važno razsodbo, glasom nekaj dnevih več bolnikov za ti-katere poznana tovarna Willard fusom, in da jih je več kot sto Storage Battery Co., kjer delaj obolelo. Dne 15. avgusta so pr-mnogo Slovencev, lahko zahteva vič opazili znake tifusa. Odtedaj od zvezne vlade, da ji slednja vr-iso pa iz bolnice izpustili kakih ne nad milijon dolarjev v da,v- 35 bolnikov, ki so se porazdelili kih, katere je kompanija plačala po Clevelandu. Vse te bivše bol-vladi nepravilno. Sodnik West nike so obiskale bolniške strež-je dognal, da se je od tovarne za nice, da doženejo, če imajo baci-baterije nepostavnim potom za- le tifusa. To je silne važnosti, htevalo od leta 1922 do leta 1926, kajti omenjenih 35 oseb lahko gotove davke, katerih kompani- raznese tifus po vsem mestu, in ji ne bi bilo treba plačati. Vlada potem gorje prebivalstvu. Osem je zahtevala izvanredne davke novih slučajev tifusa so odkrili na baterije, ki so bile prodane včeraj v umobolnici, in ena ose-prodajalcem baterij. Vlada je za- ba je umrla, štirje bolniki so ta-htevala ta davek na podlagi ne- ko resno bolni, da se vsak tre-ke postave, ki pravi, da so deli nutek pričakuje njih smrti. Je avtomobila in njega oprema pod-j pa tudi skrajno težavno slediti vrženi posebnemu davku. Sod- bacilom tifusa med 2,350 bolni- nik West je pa razsodil, da baterija ni del avtomobila. Rekel je, da baterija je ravno tako sestavni del avtomobila, radio aparata, motornega čolna ali pa opreme, ki jo rabi n. pr. zobozdravnik. Kompanija je sicer plačala ves davek, toda sodnik je izjavil, da je bil ta davek prisiljen, torej ga lahko kompanija zahteva nazaj. Kompanija je plačala v letu 1922 svoto $89,-195.36, v letu 1923 pa $249,- ki v blaznici, ker mnogo se jih sploh ne zaveda, kaj to. V | umobolnici se nahaja sedaj 8 zdravnikov in 150 bolniških strežnic. Nadaljnih 17 državnih strežnic je dospelo iz raznih mest države Ohio. Kopanje v jezeru je prepovedano, in policisti so nastavljeni v bližini, ki svarijo ljudi. Odpadki iz umobolnice so po kanalu napeljani v Cuyahoga reko, in najdejo svoto pot v Erie | jezero. Odrejene so skrajne Terorizen, streljanje, od- Važnejše točke iz nove peljave, aretacije in po-kolj v Pittsburgh!! ustave, ki jo je naredil kralj za Jugoslavijo Preteklo nedeljo so ne deklet,a Častne Straže Slovenske Dobrodelne Zveze « svojo načelni-co Mrs. Albino Novak, in z glavnim predsednikom Mr. John, Gornikom, zbrali pri našemit fotografu Mr. John Bukovnilcu, ki je posnel najnovejšo sliko naše Častne Straže. Kot že omenjeno večkrat nastopi častna Straža nocoj večer i ta Zvezinem večeru v •dvorani Slov. Delavskega Doma na Waterloo Rd., kjer bo proizvajala razne pomenljive nastope, v počasi novo-■pristoplim in v spomin umrlih članov in članic Zveze. Ali niso prijazna dekleta naše Častne Straže? Take stražnike bi vsakdo rad imel, kdor jih pa hoče videti pri njih nastopu, naj se potrudi danes v dvorano S. Del. Doma, Priredi'e bodo imeniten program. 275.32, v letu 1924 svoto $189,-: zdravstvene razmere. Zdravstve-853.88, v letu 1926 svoto $174,-: ne oblasti sploh ne vedo še, kako ......... se je tifus začel. Vrši se velika preiskava. Ert sam človek, ki je videti zdrav, lahko prenaša bacile tifusa in prenese slednje na preko 100 oseb. Poleg tega je pa umobolnica natlačeno polna. Zgrajena je bila za 1,700 oseb, pa se nahaja v njej 2,350 ljudi. Tifus je sicer jako redka bolezen v Clevelandu, vendar so oblasti sklenile cepljenje seruma proti | tifusu za vse bolnike v blaznici. Serum se mora vcepiti vsaki osebi trikrat, v presledkih sedmih KONVENCIJA S. D. ZVEZE SE PEČA Z NOVIM! PRAVIH 9S3.45, in v letu 1926 jtfl 764.57. Ako se k tem svotam prištejejo obresti, tedaj bo dobila kompanija vrnjenih od zvezne vlade nad en milijon dolarjev. Ker je pa razsodba skrajno važnega pomena, bo vlada seveda apelirala in spravila položaj na zvezno apelatno sodnijo, predno bo plačala. Zavarovalni agenti naj govorijo resnico Več naših prijateljev iz West;dni. Parka se nam je pritožilo, da ho- j dijo okoli nepoznani zavarovalni agenti, ki skušajo trositi nečedne vesti] o naših domačih podpornih organizacijah, češ, da bodo zginile, da ne bo napredka, itd. i Kot običajno je opoldne kosi-Tako govorijo neodgovorni za- lo, zvečer pa večerja v restavra-stopniki zavarovalnih kompani j. ci j i Slov. Del. Doma. Zvečer pa Zlasti mladino so že v precej slu- j je še poseben "Zvezni dan." De-čajih premotili. Mi na tem me- legati se zberejo v veliki dvora-stu pozivljemo zlasti naše slo- j hi Doma k izvanredni slavnosti.. Kažipot za delegacijo Zveze za četrtek venske starše, da tozadevno do-povedo mladini, kaj so naše bratske podporne organizacije. Vse slovenske jednote in zveze,, naj-sibo SNPJ, KSKJ, SDZ, JSKJ ali SSPZ, vse so dobre organizacije z obilno financo, s trdno podlago in vsega zaupanja vredne. Vse te organizacije poslujejo pod strogo državno kontrolo in imajo dovoljenje za poslovanje. Priporočamo ljudem, da če koga slišijo napadati naše domače podporne organizacije, da ga naznanijo na State Insurance Department, Columbus, Ohio, ki zna poučiti enake ljudi — dostojnosti in resnice. Našim domačim podpornim organizacijam zlasti mladina brez vsake skrbi lahko zaupa, in bo tudi za enako zavarovalnino trikrat manj plačevala kot pri kompanijah. Vršil se bo slovesni sprejem v zadnji, konvenčni kampanji pri-stoplih novih članov in članic. Obenem se bo obudil spomin na vse mrtve člane in članice od zadnje konvencije. Vse to bo na zelo*slovesen način izvršila častna Straža Slovenske Dobrodelne Zveze, pod načelstvom Mrs. Albine Novak. Nastop častne Straže je še vedno zbudil največje zanimanje tako med članstvom kot med delegacijo. Glejte, da ste navzoči. Dekleta Častne Straže bodo imele odličen nastop. Poroka V soboto se pred civilno sodnijo poroči znani rojak Matt Piš-ler, 17101 Waterloo Rd. z Mrs. Milko fctefančič, 1272 E. 169th St. MnogT sreče! Najdena očala Na 66. certi so se našla očala. Kdor jih pogreša, jih lahko dobi v uradu našega časopisa. Sulzmann pripravljen Koncem tega tedna bodo nasprotniki šerifa Sulzmanna na Common Pleas sodni j i vložili prošnjo, da se Sulzmanna odstrani iz urada. Baje imajo več kot 1,000 podpisov. Toda Sulzmann se ne boji teh fanatikov, pač pa je izjavil, da če pride do obravnave, da bo sodnim potom prisilil vsakega, ki se je proti njemu podpisal, da pride na sodnijo in pod prisego izpove, kaj ve o njem slabega. Tako bo na sodnijo prišlo nad 1,000 prič. Imeli bomo še špas. V sredo zjutraj ob 9. uri je bila konvencija poklicana k redu nadaljevalo se je-z zborovanjem. Najprvo je prišel na vrsto odbor za resolucije, ki je predlagal zbornici, da se pošljejo brzojavni pozdravi, in sicer predsedniku Zedinjenih držav —- Hooverju, senatorju Bulkleyu, governerju White, načelniku zavarovalnin-skega oddelka države Ohio in županu mesta Cleveland, Mar-shallu. Nadalje je zbornica sklenila, da pošlje na governerja države California poseben apel za oprostitev delavskih voditeljev Moo-neya in Billingsa, ki sedita po nedolžnem v ječi že toliko let, in za katerih osvoboditev se bore vse ameriške delavske federacije.' Nadalje se je sprejela resolucija, ki bo poslana na predsednika Zedinjenih držav, kongres-mana 22. okraja v Clevelandu, na oba zvezna senatorja države Ohio, na governerja White in na župana Marshalla v mestu Clevelandu, v kateri resoluciji se zahteva, da merodajni faktorji delujejo na to, da se v najkrajšem času odpravi sedanji neznosni ekonomični položaj, da delujejo, da se čimprej vrne ameriški standard življenja, da dobimo zopet prosperiteto. Po teh sprejetih resolucij ah'je konvenčni predsednik Gornik imenoval poseben odbor za brezposelne, katerega naloga naj bo, da razmotriva o možnosti upelja-ve posebnega sklada za brezposelne pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Ta odbor naj potem konvenciji predloži nekaj konkretnega, tako da bo zbornica lahko o predlogu glasovala. V omenjeni odbor so bili imenovani po konvenčnem predsedniku sledeči: Steve Lunder, Frank Virant, Karol Vrtovšnik, Frank Butala, Pavel Oblak, Frank Zorich, Anton Pucel, Joseph Jartz, Matt Zupančič, Frank Ivančič, Anton Cugel, Jos. Fabijančič, Agnes Zalokar, Mary Zupančič in Ana Erbežnik. Prešlo se je potem k čitanju pravil. Odbor za pravila je pred- lagal, da konvencija izvoli še tretjega glavnega predsednika, v nadzorni odbor pa naj se voli pet mož, oziroma članov in članic. Glede tega predloga se je vnela precej živahna debata. Nekateri delegati so proti trem glavnim podpredsednikom, drugi so zo-1 pet proti petim članom v nadzornem odboru. Mnogo delegatov je mnenja, da obdržimo ravno iste urade, kot smo jih imeli doslej, kajti 16 uradnikov pri Zvezi je več kot dovolj. Na glasovanje sta končno .«la dva predloga, in sicer, da ostane po starem, in pa, da se uvrsti v pravila tako, kot je predlagal odbor za - pravila. Noben predlog ni dobil absolutne večine. Tedaj je odbor za pravila stavil ponoven predlog, in sicer da ima Zveza sedanjih uradov še tretjega podpredsednika in p-21 odbornikov v nadzornem odboru. Ta predlog dobi sedaj 55 glasov, torej absolutno večino. Delegacija je dalje sklenila, da ostane odbor za pravila tudi za bodočo konvencijo s to izpre-rnembo, da se pošljejo priporočila k pravilom šest tednov pred konvencijo na glavnega tajnika. Konvencija je sedaj prešla na jako važno in zanimivo točko, ki se tiče plač glavnih uradnikov. Mnogo debate se je pri tem vnelo, in do pete ure popoldne konvencija ni mogla biti gotova s to točko. Sprejelo se je sledeče: plača, predsednika znaša kot do-sedaj — $50.00 na mesec. Potem, se je določila plača podpredsednikom, katerih vsak bo dobival po $50.00 na leto. Delegacija je potem začela razmotrivati o tajniški plači. Stavljen je bil predlog' za $200.00 mesečno, torej manj kot sedaj. Pri tem je prišla ura pet, in seja je bila zaključena. Tajniška plača pride danes kot prva zadeva na vrsto. Mrs. Keržič umrla Ob pol osmih danes zjutraj ram je sporočil Mr. Joseph Grame iz Geneve, O., da je danes zjutraj v bolnici v Genevi umrla splošno poznana in priljubljena Mrs. Keržič, soproga enega najbolj poznanih farmarjev, Mr. Frank Keržiča. Bila je poznana daleč naokoli kot marljiva, poštena, delovna in vneta Slovenka, mati in soproga. Vse jo je imelo rado in jo spoštovalo. Podrobnosti prine- TTV . ... seroo prihodnjič. Preostali drJUcenC1 86 vPl8uJe* V žini izreka uredništvo "Ameriške Domovine" svoje najbolj globoko sožalje! Pittsburgh, Penna., 16. sep- Belgrad. — Tu prinašamo ne-tembra. Včeraj so se v tem me- kaj važnejših točk iz nove usta-jstu kot po ostali državi Pennsyl- ve kraljevine Jugoslavije, kakor vaniji vršile primarne volitve, ki jo je proglasil kralj Aleksander. so bile nenavadno ostre, že več Ustava je mnogo podobna ame-dni pred volitvami so se posa- riški ustavi, le da je v mnogih mezne stranke tožile na sodni- ozirih omejena. Kraljevina Ju-jah, izdajali So zaporna povelja, jgoslavija je dedna kraljevina, grozilo se je na vseh straneh. Uradni jezik je srbo-hrvatsko-Governer Pinchot je dal poklica- [slovenski. Vsi državljani so pred ti v mesto državno policijo, kar zakonom enaki. Ne priznava se se je zgodilo prvič v zgodovini nobenega plemstva in kakšnih mesta. Državni deputiji so stra- predpravic po rojstvu. Zajam-žili velivne koče, kljub temu pa cena je osebna svoboda. Nihče i je prišlo pri gangežih v raznih j ne more biti obsojen, dokler ni volivnih prostorih do pretepov, j na pristojni sodniji zaslišan. No-. streljanja, pobojev in številnih benj državljan ne sme biti izgnan aietacij. Najhujši boji so bili iz države. Privatno stanovanje med pristaši sedanjega republi- je nedotakljivo. Oblasti ne sme-kanskega governerja Pinchota, jo vršiti nobene preiskave v pri-in med pristaši stare republikan- j vafcnih hišah, razven kakor po-iske stranke. Godili so se tudi stava predpisuje. Svoboda vere nezaslišani škandali. Sodnije so in vesti je zajamčena. Nihče ni [prepovedale voliti onim osebam,!prisiljen, da svojo versko izpo-I katere je volivna komisija vrgla ved javno izpoveduje. Ne sme se iz registracijske liste, toda poli- dopustiti, da bi se vršila v molil-cijski načelnik je dal naročilo po- jnicah ali ob priliki verskih sho-licistom, da lahko vsi volijo, in dov kakoršnakoli politična agi-I tisoče gangezev in nepoznanih tacija. Vsak sme v mejah posta-oseb je volilo. V Hemstead, v!ve izražati svoje misli z živo ali predmestju Pittsburgha je poli- pisano besedo, s slikami ali dru-' ci.ja aretirala vse deputy šerife, Igimi sredstvi. Državljani ima-17 po številu, ker so gotovim j jc pravico združevanja in zboro-i osebam branili voliti. vanja. Na shode se ne sme pri- hajati z orožjem. Znanost in umetnost sta svobodni. Razven državnih javnih šol, lahko obstoje tudi zasebne šole. Pouk je Kot prispevke za živež našim:brezplačen. Neprekršljiva je taj-| brezposelnim so nadalje še da- " m vsako popoldne na pol obrita. Dele-gatinja Kalan se jih : hotela ubraniti s parazolors, pa je bil protest. GROZOTE USMRČENJA NA ELEKTRIČNEM STOLU fNsdalievanie iz 2. strani) Varden je nato odklenil njegovo celico in rekel: "George, neko novico imam za vas. Governer vas je pomilo-stil." "Kako ste rekli, gospod?" "Governer vas je pomiloštil ter izpremenil smrtno kazen \ dosmrtno ječo." Alexander je prebledel in globoko zasopel, nato pa zajecljal: "Ah, povejte še enkrat, gospod, počasi, besedo za besedo." Varden se je nasmehljal: "Ne bo vam treba umreti, George, toda zaprti boste za vse življenje na jetniški farmi." "Aleluja!" je zaklical presrečni Zamorec. In deset dni pozneje, ko ga je jetniški paznik odve-del z vlakom na jetniško farmo, je Zamorec še vedno klical v vlaku "aleluja" in potniki, ki so se vozili na vlaku, so naredili zbirko ter zbrali zanj precej lepo vsoto denarja,, ko so izvedeli nje govo zgodbo. Nikdar ne pozabim najgroz-nejšega prizora, ki sem ga vide) v mrtvaški hiši. Bilo je nekega utra, ko so izvršili štiri usmrče-nja naenkrat, ip sicer drugo za drugim, kar je bilo prvič v zgo dovini države Arkansas. Vsi štirje obsojenci so bili belci, in sicer: Duncan Richardson, Ben Richardson,' G. Bullen in Will DeBord. Prvi trije so bili obsojeni na smrt radi umora nekega moža, DeBord pa radi umora neke stare zakonske dvojice. Priprave za to štirikratno usmrčenje niso bile take, kakor bi bile morale biti. Tako ni ,bilo dovolj velikega prostora za po-grebnika, ki je imel odpeljati trupla; mrtvaška dvorana je bila premajhna za štiri krste in za vse priče, ki so prisostvovale eksekuciji, drugega prostora pa hi bilo na razpolago. Krste so tor. ej položili kar na hodnik, na- In kaj je storila država? Dala je oglase v liste, da rabi "krvnika," ki bo dobil, za svoj posel običajnih $100. Za izvršitev smrtne kazni se je priglasil neki potujoči trgovski potnik, čigar imena se danes več ne spominjam. On je namreč popolnoma pogrešno smatral, da vse, kar mu bo storiti, bo to, da potegne o pravem trenutku ročaj elektri čnega toka. Toda pravilno usmrčenje, da obsojenec ne trpi preveč, zahteva izurjenost električarja, dalje natančne presoje telesne konsti-tucije obsojenca ter natančne kontrole električnega toka. Ta, ki se je priglasil, pa ni vedel o vsem tem ničesar, in prav tako malo tudi menda o elektriciteti sploh. Tu ne bom torej opisoval podrobnosti, ker so pregrozne, rečem samo toliko, da Zamorec Wells ni bil na stolu ubit od elektrike, temveč sežgan pri živem telesu! — Država je videla, kakšno neodpustno napako je storila, in tekom neke poznejše ekse-kucije, ko je bil oficijelni elek-tričar zaprt radi kršenja prohi-bicijske postave, je za izvršitev smrtne kazni pozvala nekega strokovnjaka iz sosedne države, ki je v svoji domači državi opravljal isto službo. V državi Arkansas je bila uveljavljena smrtna kazen na električnem stolu leta 1913; prej so obsojence obešali. Odkar je v državi uveljavljen ta način smrtne kazni, je umrlo na električnem stolu 61 oseb. Od teh je bilo 44 Zamorcev, 16 belcev in en Indijanec. -o- FAKIR, KI LEČI RAKA faViiost pred smrtne celice, v katerih so se nahajali obsojenci. Ako so obsojenci pogledali skozi omrežje svojih celic, je padel njihov pogled naravnost na krste, če so pa pogledali skozi okno, so mogli zunaj videti pogrebni-kove avtomobile, ki so čakali, da odpeljejo njihova trupla. Obsojenci so sedeli'v svojih celicah, Podpirali, glave z dlanmi in čakali. da napoči njihov čas. Duncan Richardson je bil prvi Ha vrsti. Ko je bil mrtev, so njegovo truplo odnesli ven ter je položili v krsto, kar so ostali trije lahko videli, če so dvignili glave. Ko je potem Ben Richardson nastopil svojo zadnjo pot, je moral Hiimo onih krst, v katerih eni se •ie že nahajalo truplo njegovega brata. Bullen, človek pri 61. letih, je &il tretji na vrsti. Ko je bil on Ha stolu, so bili pogrebnilci zaposleni z odnašanjem prvih dveh krst na vozove. Ko je bil tudi ta Hirtsv in ko je bilo potrebno od-vezati njegovo truplo z električnega stola, pogrebnikov še ni bilo nazaj. Jaz sem se takrat ponudil, da pomagam. Vzdignili smo torej njegovo truplo ter je položili v krsto in Pogrebnik se je pravkar pripravljal, da zapre pokrov, ko sem opazil, da je nenadoma od groze Vzkliknil ter prebledel. "Moj Bog," je zašepetal. "Po-Sle j te!" Pogledal sem na truplo, ki je ležalo v krsti. In kaj sem videl ? Bullen je naporno dihal in z gro-2o v očeh buljil iz krste! . . . Poklicali smo hitro vardna, ki •le ukazal obsojenca še enkrat odnesti na stol, kjer so spustili skorji njegovo telo nadaljni elektriki tok, ki ga je zdaj tresel celih Pet minut! In vse to se je zgodilo pred očmi četrtega obsojen- DeBorda, ki pa k sreči ni niti Gnkrat dvignil svojih oči. Prav tako grozna afera je bila ^ksekucija Zamorca James Wellsa. Ko je napočil dan njego-vega usmrčenj a, je državaizpre-v|dela, da nima nobenega "krv-,:ika" na razpolago. Danes se na ^orem spomniti, kaj je bilo z ^'ektričarjem, ki je imel to službo. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) O skoro neverjetnem primeru poroča neki angleški general-štabni zdravnik, ki se je pravkar vrnil v London iz Indije. Kapctan nekega indijskega konjeniškega polka je zbolel za rakom. Zdravniki so prepozno spoznali nevarnost in so izjavili, da je rak neozdravljiv. Njegova obupana prijateljica, mešanka belega in indijskega plamena, ki je bila splošno znana pod vzdevkom "plavolasa Parzijka," katera je zelo bogata, je končno poklicala nekega slavnega fakir j a k postelji svojega prijatelja. Ta fakir je dvignil nad bolnikovo glavo neko posebno posodo za žrtvovanje ter pri tem šepetal neke molitve. Pričel je vedno bolj glasno in strastno moliti, se zvijati in tresti, dokler se je končno zgrudil nezavesten na tla. Nihče ni verjel v njegovo zdravljenje, vsaj nihče ni mislil, da bi kape-tan za stalno ozdravil vsled fa-kirjevega zdravljenja. Toda, glej čudo: rak ni več žrl naprej! Ranjena in razžrta mesta so razpadla. Zdravniki so sicer majali z glavami, toda bolezen se je kljub temu rapidno boljšala. Oficir je sicer izstopil iz armade, toda danes zopet jezdari, igra goli in tenis in ima najboljši'tek. Fakirja Rabingana so zdaj povabili, da bi predaval na vseučilišču v Kalkuti. Mož ima veliko naobrazbo in je baje absolviral univerzo. Toda on je izjavil, da ne more podati natančnih razlag o bistvu duhovnih sil, katere sicer pri lečenju uporablja, a jih ne more znanstveno definirati. Omenjeni generalštabni zdravnik je videl bolnega oficirja pred lečenjem in po njegovem okrevanju. -o-- ZAMORSKI KRALJ S 4C0 ŽENAMI V afriški državi Nigeriji vlada kralj Alafin, ki ima 400 žen in nad 600 otrok. Po starih zamorskih običajih imajo vsi domačini več žen, ki jih po večini ugrabijo v sosednih državah. Včasih potujejo več sto kilometrov daleč, da jih nalove. Onega, ki ima največ žen, smatrajo za najbogatejšega in za največjega junaka. Kralj Alafin je imel že kot princ okrog 100 žen, ki jih je sam ugrabil; pozneje, ko je postal kralj, se je pa ženil, kolikor se mu je pač ljubilo. Izbiral si je najlepše in najdebe-lejše ženske svoje države. Zanimivo je, da je med temi 400 že- "Drugi opravek je važnejši: Obljubite mi, da ne izdaste mojih namenov." "Pregnati moram Taha s Su-sjeda. Kmetje so izjavili pred kraljem, da mu nočejo več služiti, da raje poginejo. Pravda z Uršulo teče počasi, zavleče se lahko po stari navadi še deset let. Razpor med plemstvom se bo poostril, kmetje bodo zgrabili za orožje, in Turčin bo pritisnil. želite-li doživeti to strahoto?" "Obljubim, ne bom." "Bog nas varuj!" reče Alapič. "Ta vozel je treba razvozljati tiho, mirno in oprezno, a glavna naloga zadene vašo roko, gospod Gašper. Dediče ranjkega Nikolaja Zrinjskega sem pripravil do tega, da vrnejo Tahu v vžitek Božjakovino, ki mu jo je bil Nikolaj odvzel pred šestimi leti. Stari Tahi naj bi šfel tja stanovat. Tahov sin Gabrijel naj vzame Zofijo, hčerko Uršule Henin-gove, ki bi stanovala z novoporo-čencema na Susjedu in v Stubi-ci, a vdova naj vrne Ferencu 20,-000 forintov. Na ta način bi odpravili Taha s Susjeda in pomirili dvoje družin, ki sta pripravili celo kraljevino do krvavega razponi. Kaj mislite vi o tem?" "Reverendissime," se prikloni Gašper z začudenimi očm:, "divim se vaši državniški modrosti. Stvar je dobro premišljena. Toda v kolikor poznam strastno naravo gospe Uršule---" "S tem si ne belite glave," se nasmehne škof. Uršula je privolila." "Privolila?" se začudi Gašper. "Da," pokima Draškovič, "vaša naloga je ukloniti Tahii, ki ga dobro poznate. Toda delajte hitro, prej, predno se vrne Ambrož Gregorijanec od požunskega zbora. Priporočam vam zlasti, da se v tej stvari dogovorite z gospo Konjsko, ki je pridobila svojo mater za ta načrt. Hočete?" "Hočem, gospod ban, pri moji veri, delal bom po vaši zapovedi," reče Gašper. "Bog naj vas blagoslovi, gospod Alapič," dvigne škof roko in odslovi plemiča. čez nekoliko časa vstopi v sobo drugi ban, knez Franjo Fran-kopan. "Ravno o pravem času piiha-jate, domine colega," reče škof, "ravno danes sem prejel pismo iz Požuna; čitajte! Prišlo je name. Velika preiskava proti Tahu se je razpršila v peno, počakajte še mesec, pa bodete začudeno strmeli. Susjedgradskemu silovitežu ne moremo ravnim potom odvzeti kraljeve podpore, ampak po ovinkih." Frankopan prebere pismo, stisne ustne in reče, položivši list na mizo: "Prav ste rekli, reverendissime, vojaki smo, a v državnih poslih otroci, ker mislimo, da večna pravica nikoli ne dremlje." XXII. Na dan svete Marjete popoldne — bil je krasen dan v mesecu malem srpanu — zavije lepa kočija skozi vrata susjedgrad-ska. Gospod Tahi gre, kakor da je pričakoval goste, iz sobe, sprejme zefo prijazno prišlece in jih pelje v svoje stanovanje. Bila sta v kolikor se je moglo soditi po navihanih brkih in čudni latinščini ,tujca. Eden izmed njiju, debel človek cvetočega lica in nosa, se je zval Jurij Iloszu, drugi, suh, majhne postave, venomer kašljajoč in rumen, pa se je imenoval Andrej Majtenyi; oba sta bila Mažara, oba cari-narja iz Nedelišča. Poslala ju je kraljeva kancelija kot poobla- nami že okrog 30 stark, ki Uživajo samo kraljevo milost. Med njimi pa je tudi okrog 25 mladoletnih žen v starosti od 12 do 14 let, nekatere bodoče kraljeve žene so pa celo mlajše od njegovih otrok. ščenca, da preiskujeta in poravnata razpor med kraljevimi ljudmi in med Tahom. Toliko se je izvedelo iz pripovedovanja koči-jaža Medmurca. Mažarska gospoda si malo ogledata grad, in ko pride drugo jutro v grad Štefan Grdak, da se jima pokloni, izve, da sta šla pooblaščenca s Tahom zjutraj zgodaj na lov proti Stubici, in da s vrnejo težko pred osmimi dnevi. Desetega dne se zasliši pred gradom velik hrup. Cela jata psov se navali na dvorišče, a za njimi na konju komisarja in Tahi s svojim sinom Gabrijelom, ki zakliče Bošnjaku, naj pride popoldne Grdak v grad k gospodi in naj prinese račune in vse ključe. Po obedu so sedeli na Susjedu za mizo gospod Hoszu, ki1 je srpo zrl predse in si trebil zobe, Majtenyi, ki je ril s svojim krivim nosom v pisma, in gospod Tahi, vedrega obraza, polneč komisarjema čaše. "Ergo, magnific.e," prične Majtenyi počasi s hreščečim glasom, "kupna pogodba je podpisana, naše delo dokončano. Sedaj pozovemo še Grdaka na račun." "Hvala vama, plemenita gospoda, za vašo dobroto in pravičnost," reče Tahi, "nazadnje se zahvalim tudi kraljevi svetosti. Ta mali dar, ki sem ga bil vama predal, je samo del moje dolžne zahvale, a skrbel bom, da vama obilneje povrnem." Majtenyi se zahvali s priklonom in Hoszu pripomni: "Lepe lovske pse imate, mag-n if ice; jaz se na to razumem, jaz sem lovec." "Izbral bom za vas par angleških psov, domine Hoszu," odvrne Tahi, "jaz se ne pečam toliko ž njimi, ti so glavna zabava mojega Gabriela." "Gratias, magnifice," pokima Hoszu, "vaš sin je izvrsten gos-podič!" V tem trenutku stopi v sobe* Grdak in se prikloni. Hoszu ga pogleda prezirljivo od nog do glave in upravitelj zardi. "Ste vi Grdak?" vpraša Majtenyi. "Da, gospod." "Ste prinesli ključe od vseh gradov?" vpraša zopet mali Ma~ žar. "Tu so," reče Grdak, položivši sveženj ključev na mizo. "In račune?" dvigne Majtenyi svoj nos. "Kako sem mogel, gospoda, napraviti v nekoliko dneh račune od treh let? Nihče mi ni tega zapovedal, a zato je treba treh mesecev. Uvažujte tudi to, da je sedaj največ dela pri gospodarstvu." "Ej, carissime," nadaljuje mali Mažar, sklepajoč roki, "nimamo časa čakati tri mesece, čuj-te naš odlok. Pregledala sva posestvi Susjed in Stubico." "Kedaj, gospod?" se začudi Grdak. "In Stubico," nadaljuje zateg-njeno Majtinyi, "in videla sva. da vi slabo pazite na korist kraljeve kancelije." "Da, slabo gospodarite," pristavi Hoszu. "Jaz?" prebledi Grdak. "Da delate gostije, da gledate na svoj žep in da nimate računov v redu," nadaljuje Hoszu. "Gospoda," vzklikne obupno Grdak, "bodita pravična, poslu- šajta me---" "In raditega," nadaljuje Majtenyi, ne meneč se za besede upraviteljeve, "sva sklenila prodati v imenu kancelije kraljevo polovico tega posestva v zakup mogočnemu gospodu Tahu za letnih 2,400 ogrskih forintov ter mu tu svečano izročiva ključe." 'Gospodu Tahu?" osupne Grdak, pogledavši Ferenca, ki je nepremično sedeč vpiral svoje plamteče oči v upravitelja, "gospodu Tahu? Veste li, kaj delate? Je-li kancelija pozabila na moja pisma in na predlansko preiskavo? Se ne meni ona za ubogo ljudstvo?" "Kraljevska svetlost je preiskala vse," reče Hoszu, "in ve razlikovati sumnjo od dokaza." "Sumnjo?" zaškriplje Grdak in klone z glavo, "je-li sumnja, da solnce sije na nebu? A kaj se zgodi z menoj ?" "Idite, kamor vam drago!" odgovori suhoparno Majtenyi. "In moja plača, moja krvavo zaslužena plača?" vpraša Grdak z drhtečim glasom in se prime za glavo. "Od leta 1566. se potim tukaj, pa nisem prejel niti votlega vinarja." "Ako kaj dobite," reče Hoszu, "dobite o pravem času, potem ko se pregledajo računi, ker Bog ve —" "Da, Bog ve, da sem poštenjak," dvigne Grdak glavo, "da nisem ogoljufal kralja niti za bo-bovo zrno. Razumem vse te spletke, gospoda, to je obrekovanje gospoda Taha, njegovo peklensko obrekovanje. Grem, z vama se nočem pravdati, ker je vaše uho gluho; grem, vama bo prištet greh, ako v tem krvavem dvoru izbruhne požar in uniči kraljevino. Toda kralj mora izvedeti vse, ker hrvaški plemič se ne boji mažarskega carinarja." Mažara pokimata z glavo, a Tahi skoči na noge in zakriči: "Ničvrednež, poberi se iz grada. Tu sem jaz gospodar." "In tu te zaloti strela božje pravice, rabelj!" odvrne Grdak, dvignivši roko. Razžaljen, raz-ljučen zapusti bivši upravitelj grad, a ko je prišel do grajskih vrat, se zakrohota go.spodič Gabriel za njim: "Ha! Ha! Haj Lahko noč, amice! Veš sedaj, kaj je baron?" Grdak krene na konju proti Brdovcu. Pred župniščem vpraša za gospodarja. Povedo mu, da je pri Eliji Gregoriču. Napoti se tja in zavije naravnost na dvorišče. Pred hišo so sedeli župnik, Elija Gregorič in sodnik Ivan Horvat. "Pomagaj Bog!" ga pozdravi stari Babič, "kakšna sreča vas nosi v Brdovec, gospod Grdak?" "Nesreča, oče!" odvrne s solzami v očeh upravitelj. "Berač sem brez zavetja, brez vsega." "Kaj je, za Boga?" se ustraši duhovnik. "Kaj?'* se, nasipe je bridko Grdak, "mažarska carinarja sta me za moje zvesto službovanje izgnala kakor psa in prodala vse posestvo susjedskemu rablju." Vsi trije preblede kakor smrt. "Vse posestvo Tahu?" skoči na noge Elija. "To se imenuje torej pravica!" "Bog se nas usmili!" sklene župnik roke. "Srce mi pravi," povzame Elija z drhtečim glasom, "da bo tekla kri, kakor gotovo je Bog." Horvat je zgrabil svojo sodniško palico, jo prelomil na kolenu in jo vrgel daleč od sebe, rekoč: "Naj te vzame zlodej! Ako sodijo vragi, je sramota za krščenega človeka, da se imenuje sodnik." "A kaj je z vami, ubogi prijatelj moj ?" vpraša Babič Grdaka. "Kaj vem? Ničesar, ničesar nimam. Tisto malo posestvice na Ogrskem, ki| sem ga dobil po materi, mi je vzel šiloma Bator. Moj brat ima kup otrok, a košček zemlje, toda k njemu poj dem, dokler ne dobim službe." Tedaj reče Gregorič: "Ne zamerite mi, plemeniti gospod, mojih besed. Vi ste plemič, jaz sem kmet, a vendar sem človek. Vi ste, tako mi Bog pomagaj, velik poštenjak in dober kakor kruh. Ves kraj prosi Boga za, vašo srečo toda zadela vas je nesreča. Le naj! To naše srce ve, koliko dobrega ste storili za nas; globoko smo si zapisali to v svoje srce, tega vam ne more izbrisati sam vrag. Koliko nesreč ste odvrnili od naših ubogih glav, to ve vsak otrok, in tudi mojo hišo bi bila zadela nesreča, ako bi ne bilo vas. Naj vas ne bo sram moje ponudb§. Ti meni, jaz tebi in Bog blagoslovi, pravi star pregovor. Blizu Toplic na Kranjskem imam zemljo in hišo. Napotite se tja, tu bi ne bili varni. Tahi je nema zver. Ondi gospodarite, kakor hočete, dokler se ne najde boljša sreča. Oprostite mi, gospod, toda prišlo mi je iz srca. Tu —tu," nadaljuje kmet, "tu se bo, kakor vidim pripetilo še marsikaj." Grdak stisne kmetu debelo roko in reče z gin j enim glasom : "Hočem! Sprejmem, pošte- njak, da te ne razžalim. Ti si človek, pravi človek. Plemič bo kmetoval kmetu, dokler ne pride pravica od kralja." Nem, s sklonjeno glavo je gledal župnik ta prizor. Dvigne glavo, dvigne roke proti nebu in reče: "Povzdignite, ubogi prijatelj, srce k Bogu! žalostna so pota življenja, težke poskušnje, ki nam jih pošilja Gospod. Toda nosite vdano svoj križ, ker bodo povišani tisti, ki se ponižujejo, toda gorje onemu človeškemu sinu, ki je izbrisal iz srca najlepše besede Odrešenikove: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe"; gorje njemu, ker sojeni bodo pravični in krivični. Da, vidim: prišla bo sodba, grozna sodba, ker je omahnila roka človeške pravice, ker je greh poplavil svet. Pravični Bog naj vam poplača vse dobrote, s katerimi ste olajšali bednemu ljudstvu njegovo suženjstvo!" XXIII. "Ljubo mi je, gospa mati" iz-pregovori Anka Konjska proti Uršuli Heningovi, "da ste prišli z Zofijo za nekaj časa k meni v Zagreb. Vi poznate Marto, ki čudno sanjari; skoro nam je popolnoma pokvarila Zofijo. Deklica se je povsem izpremenila. Nevoljna je, molčeča in razdraž-ljiva, a pričakuje še vedno svojega Miliča, ki se gotovo nikdar več ne vrne." "Ne vrne se?" vpraša hitro Uršula. "Zagotovo ne. Poslušajte me, mati. Razgovarjala sem se mnogo o naši zadevi z Alapičem. Pravil mi je, kako pregovarja in pregovarja Tahai in koliko truda ga stane, jaz pa sem mu potožila o naši nadlogi, kako da še nismo smeli ničesar omeniti tega Zofiji in kako vas veže obljuba do Miliča, in da bi bilo vsekakor treba poizvedeti, kje je ta mladenič in ako je sploh še živ. (Dalje sledi.) Ogromno zborovanje za oprostitev Mooneya New York, 16. septembra. Da se naredi med delavstvom bolj ugodno javno mnenje za oprostitev iz zaporov delavskih voditeljev Mooneya in Billingsa, bodo sklicali 24. sept. v tem mestu posvetovalni zbor za prireditev ogromnih delavskih zborovanj po vsej deželi. Delavske organizacije so že tozadevno obveščene. ~MALI OGLASi Novo stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče, furnez, in vse druge udobnosti. Blizu nove slovenske cerkve. 1161 E. 60th St. Tel. FLorida 3338-M. (221) DNEVNE VESTI Farma se zamenja obsega 100 akrov, ob tlakam cesti, ima 13 krav, 2 konja, 5 pras-cev, vse potrebno orodje, lepo poslopje. Se zamenja za hišo za dve družini v mestu. Za podrobnosti vprašajte pri Daniel Sta-kich, 15813 Waterloo Rd. Tel. KEnmcre 1934. (220) T v v Isee se ženska za gospodinjstvo, pri družini brez otrok. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (220) Proda se dobro ohranjena stiskalnica na rjuhe, po nizki ceni. 15010 Sylvia Ave. 220 Išče se dekle za hišna opravila. Vprašajte na 6925 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4736. (219) Dve sobi jako čedni, se daste v najem, za dve moški ali ženski osebi. Kopališče, furnez. "Vprašajte na 6717 Bonna Ave., zadaj, spodaj. (220) V času prohibicije je treba mnogo odmaševalcev Alton, New Hampshire, 16. septembra. Nell Clough, lastnica tovarne za izdelovanje odmaševalcev steklenic, pravi, da tovarna še nikdar ni toliko delala kot danes. Od vseh krajev Amerike prihajajo vedno večja naro čila za odmaševalce, 30,0Q0,000 jih je naročenih. Ja, ja, imamo prohibicijo! Ženska, ki ima dobro srce za vse brezposelne Birmingham, Alabama, 16. septembra. Mrs. K. T. Glenn je prišla na novo idejo, da pomaga brezposelnim v mestu. Vsak prebivalec mesta, ki ima kosilo in večerjo, naj pri vsaki jedi spravi en cent za brezposelne v poseben fond, da bi se prehranilo lačne. Mesto ima 250,000 prebivalcev. En cent pri vsaki jedi bi prineslo $7,800 na dan, in od te svote bi se lahko prehranilo vse, ki so brez dela. Mehanik zrakoplova DO-X zadet od strele New York, 16. septembra. Ogromni zrakoplov DO-X, katerega tu popravljajo, je bil tekom nevihte zadet od strele. En mehanik, ki je pod krilom zrakoplova iskal zavetja, je bil od strele zadet. Samomorilec odredil podrobnosti pogreba New Orleans, Louisiana, 16 septembra. 36 letni financir, ki je bil v družabnih krogih zelo priljubljen, Austin Parker, je radi denarne krize zvršil samomor in naročil svoji sestri, da se truplo sežge, pepel pa razstrese po polju, kjer je rad igral golf. Pri vsakem mostu na golf polju naj se pogrebci ustavijo in enega spijejo na njegovo zdravje. Pepel naj potrese j o tam, kjer igle smrek najbolj debelo ležijo. In pri tem naj igrajo gramofon, da,bo ranjki lahko v miru počival. Rada bi dobila kako delo za hišna opravila. Kdor ima kaj naj vpraša na 1391 E. 45th St. zadaj, zgorej. (220) V najem se da stanovanje za malo mirno družino. Tudi garaža na razpolago. Vpraša se na 6410 St. Clair Ave. (X) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, kopališče in druge udobnosti. 1136 Norwood Rd. (219) V najem se da čedno stanovanje, pet sob, samo $20.00 na mesec. Vprašajte na 7002 Becker Ct. (219) Najfinejše češplje Slovencem se prav vljudno priporočam za nakup najfinejših češpelj iz mojega sadovnjaka. Moja farma je komaj streljaj od poznane Jos. Gramčeve farme, na isti cesti. Vsak vam pokaže moj prostor, ali pa vprašajte pri Jos. Grameu. Najfinejše češplje za najnižje cene. Se priporočam. F, II. Berry Geneva, Ohio. (221) V najem se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (x20.l) it llfllllilllllllllllliKIMI' LOUIS MAYER SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH „CJEVLJEV 7508 St. Clair Ave, PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR G521 ST. CI.A1R AVE. Bffl če hočete cleio p o ceni in cifO pošteno, pokličite mene. RAndolnh 5188 (Thn. r.lifp [UčjfiEp JČ^ijč^ nrp ičjiiičp^t u (g) Točna posticibal (§} The IIill Coal Co. ©i (©) 12 Stari Cimpcmumovi prostori ^ IlEiuleison 57 !l« Jgj JU FRANK ARKQ, zastopnik J§3 | ] t ^j^J tvgjj LVgyj uvyy-' ^VgAJ L^t/-! t-VgAJ uvy^j ivg^-' tjjRAl LVg^J L^/j UVgJ,: li?^-! U^J LV^jJ t^gA! t IVg^ijjgAl jjjgAl tjgA! tjjgA.' Ijgjj tjjgjj !>gj Ženske obleke, črna svila, mere I6V2 do 46, redna cena $16.50 do $1850, samo $12.95 Trpežne, čedne potovalne obleke, samo ......................$4.75 Svilene nogavice, polne dolžine, najboljše, par po................69c Najnovejši ženski klobuki, od.........................$1.85 naprej Se vljudno priporočamo ženam in dekletom! UNCLE'S QWJM^HIM H)S favorite OOKE . NOW HELL v \ PRODUCE HIS I I V/ATCH FRONl / NTH' SHOW ČASE/ V all O,K. YESS1R MISTER ILL HAVE YOUR WATCH F\*EC> IN ABOUT A MINUTE.- : ONE MoRE<50oD> SOCXAND— J HOLD ON THERE — "THATS A ' VALUABLE HElRUDoM. AND» \ DONT\\> FREDERICK FERDINAND MOORE Hudičev admiral PIRATSKA ZGODBA "Jaz nisem nikogar umoril," je zaklical Bukrov, "zdaj pa hočeš obesiti to name, prokleti osel!" "Ti si bil tisti, ki si ga zabodel, nato pa name ustrelil. Poznam te, Bukrov in iztepel ti bom življenje iz kože, če ne prideš takoj gor!" "Petrak je zabodel mata," je dejal Bukrov. "Petrak je zabodel Dučmana. Jaz nisem morilec, Mr. Harris, temveč mornar, ki opravlja svojo dolžnost." "Torej pa pridi na krov, da se pogovorimo o tem," je rekel Harris, ki je mislil, da je Bukrov strah, katerega je igral, pristen. "Pridite dol, pa me primite! Ampak si ne upate dol, strahopetec ! O saj poznam take kot ste vi. Pridite dol in me primite!" "Ali je to upor? Jaz vas bom dal pobesiti! Jaz ne trpim takih stvari!" je zakričal kapitan Riggs. "Čakajte, da jaz to opravim," smo slišali reči zgoraj Harrisa. "Šel bom dol in sam opravil to stvar. Zdaj ni čas razpravljanja." "Vrzi mu v obraz, umazano psovko," je rekel Thirkle Bu-krovu. "Vrzi mu nesramno, umazano psovko, pa ga stari kapitan ne bo mogel zadržati, da ne bi prišel dol." računov mešal! Hej, Thirkle!" "Dobro, fino delo!" je odgovoril Thirkle. "Fino delo, Buky, in imenitno si ga izvabil dol! Zdaj pa glej, če se ti bo še s kapitanom posrečilo." "Kaj je, Mr. Harris?" je zaklical kapitan zgoraj. "Moj Bog, kaj sem res ob zadnjega častnika! Kaj bo postalo iz mojega parnika s takim moštvom na krovu!" "Pridite dol, kapitan," je dejal neki glas, ki je čudovito sli-čil Harrisovemu. Bil je to Meeker ali Thirkle, kakor so ga njegovi ljudje nazivali, ki je čudovito dobro oponašal Harrisov glas. "Ali ste to vi, Mr. Harris?" je zaklical kapitan zgoraj upapol-no. "Kaj pa je, Mr. Harris?" "Pobil sem se, kapitan. Pridite dol," je prosil Thirkle z glasom," kakor bi govoril človek, ki ga nekaj boli. "Bukrova sem ubil, toda pobil sem se na rebrih. čemu ne pridete dol? Boli me." Toda kapitan je nekaj sumil, zato se jim ni dal kar tako speljati. "Kdo je bil moj mat na parni-ku Jennie Lee?" je hotel vedeti Riggs. "Povejte mi to, Mr. Harris, pa bom prišel dol, in ne prej." "Morali bomo gor in gori obra- Pridi dol, prokleti umazani ičunati ž njim," je zašepetal Thir- j ^rez premišljevati o preteklih napakah, niti ne žalovati radi tega, kar se je zgodilo. Hotelo se mi je akcije, toda če sem pomislil, da imam vse proti sebi, kapitana in Thirkle-a ž njegovimi lopovi, so bili moji izgledi kaj slabi. Moral sem se splaziti preko trupla ubitega Harrisa, in v upanju, da ima morda kak revolver pri sebi ali pa da najdenj morda onega, ki ga je izpustil pri padcu iz rok, sem se ustavil ter pričel preiskavati njegove žepe. Revolverja nisem našel nobenega, našel pa sem škatljico užigalic. Postavil sem se s hrbtom proti "odprtini, da bi zakril svetlobo in obenem , ubranil plamen vetra,' ki je pihal s krova skozi odprtino, sem užigalico prižgal ter ob njenem svitu pregledal notranjščino. Na ta način sem prižgal več žveplenk, pri tem neprestano pazeč, da se plamen ne bi videl na krov. če je imel Harris kake revolverje, tedaj so mu jih morali odvzeti njegovi morilci. V njegovem žepu sem našel kak ducat ali več revolverskih patron težke ga kalibra, toda ti patroni in uži-galice je bilo tudi vse, kar sem našel. V svitu užigalic sem opazil | tudi obleko posadke, ki je visela na kljukah, in oblekel sem hlače in suknjič nekega kitajskega mornarja, ker sem bil dozdaj oblečen samo v popolnoma premočeni pijami; suknjič je močno dišal po opiju. Opazil sem tudi svetilko, ki je visela na žeblju, in namera sem jo že prižgati, da se po orožju, toda nisem hotel dolgo ostati tu spodaj, dasi se težko odločil zapustiti ta prasec! Pridi dol, širokoustni strahopetec, in .vzemi me, če si upaš! To ti pravim jaz, Bukrov, mornar izpod prednjega jambora, ki tako govorim s prvim matom Kut Sanga!" Harris je zgoraj od jeze zar-joyel in , v naslednjem trehotkii smo ga slišali vstopiti v odprtino, dasi ga je kapitan prosil, naj nikar ne hodi dol. "Ostanite tukaj, Mr. Harris, in oni morilski psi naj ostanejo tam," je rekel kapitan. "Opravila bova ž njimi, ko se zdani." "Pustite me, kapitan. Moram dol, da zlomim temu prascu vrat!" "Jaz ne morem dovoliti, da na ta način tvegate syoje življenje," je rekel kapitan. "Kje pa naj dobim drugega oficirja, če se vam tam spodaj kaj zgodi? Pustite jih za zdaj." "Pustite mojo roko!" je zakričal Harris. "Kapitan, če takoj ne izpustite moje roke, tedaj ne vem, kaj storim, še nikoli ni noben človek govoril tako z menoj, kakor je govoril pravkar tale pes!" "Ampak, Mr. Harris, saj veste, kaj to pomeni! Dobro veste, da sam ne morem opravljati s parnikom. Dalje tudi veste, ka.i je spodaj in kaj hočejo! Mr. Harris! Mr. Harris!" "Prekleto, ali boste izpustili!" je zagrmel Harris in v naslednjem trenutkii je že ropotal dol. Notranjščina se ja naenkrat razsvetlila od bliska Bukrovega revolverja, nato drugi blisk z drur ge strani, v katerem blisku sem videl obraz Rev. Luther Meeker-ja, ki je poslal mafu drugo kroglo. Videl sem, da je Rev. Luther Meeker oni človek, katerega' so lopovi klicali za Thirkle-a, in kateri je imel — kakor se je zdelo — poveljstvo nad ostalimi. Tedaj se je nekaj zatrkljalo po stopnicah ter padlo blizu mene na tla, nakar sem slišal zamolklo grgranje. " "Pustite mojo roko, kapitan, pustite mojo roko!" je dejalo še enkrat tisto, kar je ležalo poleg mene, in vedel sem, da je to Harris, ustreljen na smrt. čez minuto je utihnil. "Mr. Harris, Mr. Harris, ali ste ranjeni? Oh, Mr. Harris!" je klical zgoraj kapitan. "Nu, tega imamo," je zašepetal Bukrov. "Tako, preljubi moj gospod mat, ti nam ne boš več kle. "Ta stari morski pes je pre-; ge ^nkrat gem v temi skrbno več moder in zvit, da bi se dal preiskal notranjščino ter našel kar tako ujeti. Jaz grem naprej, polomljen nož in dokai težko že. vidva pa za menoj in polastili se ,ezn0 palic0< Nož je bjl zlomljen bomo parnika. Kitajke kurjače j nckaj pa]cev od držaja> toda in Nigra lahko pustimo do zj"-1 diagonalno od osti, tako da je traj. Polastili se bomo mosticajbil ge vedn0 primeroma nevarno in vozili do jutra, nato pa najdemo kak pripraven kraj, kjer bomo ladjo potopili, kadar imamo v rokah, kar hočemo. Petrak je orožje. Z železnim drogom v desnici in z nožem v žepu sem se odpravil previdno profci stopnicam, od-zdaj pri krmilu in s Kitajci bo- da odidem iz te smrdijive mo obračunali, ko se zdani. Ne jluknie in da tvegam, kar ima pri-vem, kaj bi dal, če bi vedel, kaj iti Moj- načrt je bilj da na]dem se je zgodilo s Trenholmom, to-1kapitan Riggsa, če ga morem, in da tudi ž njim bomo obračunali, če vidim, da ga oblegajo, da na< kadar napoči pravi čas. Torej,padem Thirkleja in njegove lo-zapomnite si: takoj na mostič, I pove iz ozadja. Vedel sem do-čim imamo kapitana. Zdaj pa br0; da bom imel slabe priiike na- hitro! Naprej!" I pram njim, ker so oboroženi 7. In; vsi trije so se odplazili nav zgor. DESETO POGLAVJE Hudičev admiral Nekaj minut sem brez sape revolverji. i Toda zaupal sem se temi in, pa iblufu, da jih bom preslepil, da i imam tudi jaz strelno orožje, če se mi ne posreči, da jih prešle- prisluškoval, vsak trenutek pri-; pjm pred zoro in se združim z čakujoč, da je bil kapitan Riggs |Rig-gSom, sem vedel, da ne bova umorjen ali pa ujet od onih treh, jmogia proti njim mnogo opra-ki so pravkar odšli navzgor po i viti, ko napoči dan. stopnicah. Toda, ko nisem slišal i y tem pa so vsi moji načrti ne krika ne hrupa niti ne kakega padn v vodo, ko sem začutil, ka- pretepa, sem pričel zbirati misli ter se namenil, da se odplazim v svojo kabino, najdem kapitana ter ga poprosim, naj mi dovoli, da se borim ob njegovi strani proti Thirkle-u in njegovmi možem. Splazil sem se izpod bunka, kjer sem ležal, in priznati moram, da sem .bil v tem trenutku podoben vsemu, samo ne bojevniku, toda temu ni bilo odpomo-či. Toda kljub moji žalostni vlogi, ki sem jo dozdaj nehote igral, ni bilo v meni nikakega strahu in nisem se bal stopiti nasproti nobenemu teh lopovov, ki so se mislili polastiti Kut Sanga in po- ko se je nekdo plazil po hodniku proti meni. Za trenutek se me je polastila panika in obžaloval sem, da sem se tu doli toliko časa zadržaval, da sem dal sovražniku priliko, da se vrne. Toda kmalu sem prišel do zaključka, da je' prav vseeno, ali se borim tukaj ,ali kod druge j, zato sem zgrabil z levico nož, z desnico pa železni drog ter čakal. Slišal sem, kako je počasi in previdno prihajal, korak za korakom, in vedel sem takoj, da mora biti bos. Prav počasi se je | tipal naprej, kakor da je v neznanem prostoru in toliko sem bil skoraj gotov, da ni nihče izmed Kitajcev niti ne kdo izmed moriti na njem vse, kar je bilo: Thirklejeve bande. živega. Dejal sem sam sebi, da I Kcvsem tako stal in čakal brez ni bila moja krivda, če se mi je j sape, sem začul neko čudno šušte-vzeld orožje in me naredilo ujet- j nje, nakar sem se spomnil, da ta-nikom. S trpkostjo v srcu sem!ko šumi Rajahov sarong. Zdaj dolžil kapitana Riggsa, ki je dovolil, da je Thirkle —- v osebi in karakterju Rev. Luther Meeker-ja — vrgel ves sum name za umor' Trega, dočim je Thirkle sam na svobodi. Ko sem se splazil izpod bunka, sem si bil popolnoma svest nevarnosti, ki preti meni in parni-ku in prav malo upanja sem imel, da bom prišel živ s tega parnika. Toda zdaj ni bilo časa sem vedel, da je to Rajah, malajski fant, ki je najbrže iskal kapitana. Vedel sem pa tudi, da ima pri sebi svoj smrtonosni kris in stresel sem se ob misli, da utegne v prihodnjem trenutku suniti ž njim proti meni. Toda Rajaha nisem hotel umoriti ali raniti, kajti vedel sem, da če je kapitan 'še živ, da bo ta fant dragocen član naše stranke; če bi bil pa kapitan že mrtev, sem fanta na svojo stran. Lahko bi ga bil pobil z enim udarcem svojega železnega droga, ko se je plazil po hodniku, toda s tem ne bi bil ničesar pridobil, temveč bi tem storil samo delo, katerega bi bil vesel Thirkle in njegova ganga. Na drugi strani pa sem zopet vedel, da mi nikakor ne bo mogoče raztolmačiti fantu, da jaz nisem njegov sovražnik, in njegov edini odgovor bi bil sunek ž njegovim smrtonosnim krisom. Med tem premišljevanjem sva prišla skupaj, preden sem pričakoval. Ko me je začutil, je dvignil roko z nožem, toda zadel je "bunk," jaz pa sem ga naglo zgrabil za roko in istočasno izpustil železni drog, ki mu je moral pasti na nogo. Zavil sem mu z vso silo roko, tako da je bil prisiljen izpustiti svoj nož, nato pa sva oba skupaj padla na tla, nakar sem ga jaz z vso silo pritisnil na tla, da je bil brez moči, preden je vedel, kaj se je sploh zgodilo. "Rajah! Rajah!" sem zašepetal, ko se je poizkušal izviti iz mojega oprijema, "številka štiri! številka štiri! Dober mož — številka štiri! Nič storiti!" To je bila številka pri mizi v salonu, ki je bila meni odločena, in upal sem, da se bo spomnil in me| spoznal. Jaz sem ga držal tako rahlo, kolikor sem si upal in ha vse načine prizadeval, da mu dopovem, da ne mislim niče- j sar slabega. On je nato mirno ležal pod mojimi rokami, nakay sem ga ja? izpustil ter v temi poiskal njegov nož, ki mu je odpadel. Ko našel njegov kris, sem gaig potrepljal po glavi, ko je še ved- | mirno ležal vznak, on pa jeljg potrepljal mojo roko in jo polju-!g ; ko sem mu izročil nož, je bil jjf neizmerno vesel. jjf Nato sem užgal žveplenko, da g me je mogel videti in z znamenji sem mu dokazoval, da morava j Jf iti na krov ter poiskati Thirklea i g in njegove lopove. jfl Predno sva še končala najin i jf nem pogovor, sem začul od vhoda šum in takoj zatem sem sli-kapitana Riggsa, ki je zašepetal : "Rajah! Rajah!" * Jaz sem se zbal, ker nisem vedel, kaj naj mu rečem, ker sem domneval, da se bo ustrašil, ko me bo zagledal. Bil je namreč .prepričan, da sem njegov sovražnik in da sem v zvezi z onimi. Predno sem jaz kaj odgovoril, mu je dal Rajah znamenje in nato sem slišal, da prihaja dol. Rajah me je prijel za roko in potipal v moj žep po užigalicah, in ko je kapitan dospel dol, sem užgal žveplenko ter jo držal pred obrazom, med menoj in Rajahom. "Moj Bog" je vzkliknil kapitan in se umaknil nazaj proti stopnicam v grozi, ko me je zagledal z Rajahom, ker je mislil, da sem slednjega ujel. "Kapitan," sem rekel, ko je užigalica dogorela, "jaz sem, Tidenholm, ki sem pripravljen boriti se za vas. Jaz nisem v zvezi z onimi morilci. Jaz nisem umoril Trega. Ne bodite bedak in dajte mi priložnost, da vam pomagam." "Niste umorili Trega?" je rekel začudeno. "Vem, da ga niste umorili vi, toda najeli ste onega rdečelasca, da je storil to za vas." "Ne, tega nisem storil. Denar, ki sem ga dal temu rdečemu hudiču, je bil dan za to, ker mi je prinesel prtljago na krov, on pa vam je rekel, da sem mu dal denar zato, da je umoril Trega, tako da sem bil spoti Meeker ju ali Thirkleju. Povem vam, da jaz nisem eden njegove gange. Dajte mi revolver in pomagal vam bom v tem boju." "Kdo je ta mrtev človek pod stopnicami?" je vprašal. "Harris. Thirkle in Bukrov sta ga ubila." "Thirkle! Tukaj ni nobenega Thirkleja. Thirkle! Hm, saj Thirkle je--" Luther Meeker. On je glavar te morilske drhali." "Potemtakem je imel ubogi Harris prav," je zatarnal kapitan ter sel na bližnji .zaboj. "Harris je imel prav." Slišal sem, koliko obupa je bilo v njegovem glasu, ko je to izrekel. Zdaj ni bil več kapitan in mojster, temveč samo še strt star mož. "Kvišku glavo, kapitan! še jih bomo ugnali!" sem dejal kolikor mogoče veselo. "Mi smo izgubljeni!" je zatarnal. "Užgite svetilko; zdaj nas ne bodo nadlegovali." "Pojdimo rajši na krov in pričnimo ž njimi boj," sem dejal. "Ničesar ne bo pomagano s tem, če ostanemo tu spodaj — " Takrat je zaropotalo zgoraj pri vhodu in jaz sem zgrabil za svoj železni drog. "Oni so šli dol," sem slišal re- či Bukrova. Minuto za tem se je zgoraj zaprl vhod, nakar smo zaslišali težko rožljanje verig. "Izgubljeni smo," je zatarnal kapitan. "Preko pokrova so pritrdili verige. Nobenih mornarjev na krovu in Bog naj se usmili naših duš! Prižgite luč„ Mr. Trenholm. Mi smo toliko,, kot mrtvi ljudje!" (Konec prihodnjič) VESELICA ako jo bo popolen uspeh, oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajy izjemne cene na oglasih! tetatal^tetetelsslsatelKBPsstalssl 1M ta M ta ft M Al HE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office Stanley UNCLE HENl^y XLUTCH THROUGH THIS LITTLE AC.T F TIME A STRANGER LEAVES WATCH TO BE FIV-EO USE W. STAJMUSY