PRIMORSKI DNEVNIK J* «Cel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni s Doberdob» V Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer ja Izšla zadnja številka. Bil ja edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
JE	dnevni
UMontarv*!* »589
O- Tl £>. » O T>
ro	z
y. o--	t~
~n
2SfSa?TKSr,“ Cena 500 lir - Leto XL št. 30 (11.753)
Trst, nedelja, 5. februarja 1
7T
Z
C_
o
1>
V znamenju Prešerna
MARKO KRAVOS
Enkrat na leto, sredi zime, a že v februarskem upanju, da bodo man 'feljni kmalu zacveteli, vznikne v slovenskem prostoru nešteto prireditev, *?» so posvečene slovenski kulturi, na semu. duhovnemu bogastvu. Proslave, svečanosti, nagrade: praznik kultur n%\. delavcev, ki opravljajo na ta način javni obračun za preteklo delo, Pregledujejo kakovost letine, si rnšte vajo probleme, ki jih je treba reševati.
In vendar — že vsak od nas ve, ~a se je slovenski narod prav skozi kulturo zavedel samega sebe. S Trubarjem, Prešernom, Gregorčičem in Cankarjem na zastavi je dal sloven sfci človek svetu vedeti, da želi biti Poseben člen v družbi narodov, z zahtevo po politični, gospodarski in kulturni samostojnosti in odgovorno-sn- Zato vsakoletno praznovanje slo-venske kulture potrjuje in poudarja ^7ež, ki ga ima duhovna, kulturna 'fejavnost za obstanek naše narod-nosti, za kvaliteto našega družbenega življenja.
Obredno prešernovanje želi skratka opozoriti da so zgodovinski spomin, ustvarjalnost in znanje tista snov, k' kot koža drži skupaj naš narodni fe'Qanizem, pa čeprav je ta sestavljen lz »kosti« političnega dela, iz »mesa« Gospodarstva, iz »žil«, po katerih te-Ce obveščanje in sporočanje.
Ta koža zavesti je toliko bolj dra ®ocerto za nas, ki živimo življenje anjšine in smo zato skoraj popol "Via brez vplim v ustanovah družbe e uprave; ki imamo malo moči, da i ekonomske tokove obvladovali ta °' do nas ne bi povozili; ki še ved o lahko le čakamo in prosimo, da vil državni zakon potrdi (ali ukroji) tive*0 V^°G°’ Pavice in per spekli genska kultura v Furlaniji - Ju z]ski krajini zato s to prešemovsko ^vestjo o svoji vlogi na svoj praz-(J~nt dan želi, hoče in javno zahteva, ohrSe slovenska prvina sprejme in avnava kot nepogrešljiva sestavi-čnJl?Se dežele, kot duhovna in člove-sfc'S,Ca vrednota ob tržaški italijan *• (>b furlanski in še kateri drugi 710sem prostoru.
ni^m° to nam bo lahko znak, da neki-m teli skupnih tleh nikomur . "lesen tujec, prišlek, trn v peti, Prikr ?m »veliki« sosed odkrito ali Po ž'i: v.e<Te ali nevede ne streže
0>
o
bifj6 ? ta*C0 spremenjenem ozračju
OO lUlìi it «.-i-	I— Z«
za provincialno
cvet.
Danes
osrednja
proslava
kSTBCs *H>	11' ur* v tržaškem
slava1sKndT“ °srcdnja pro'
^ «mo ob prazniku sloven-dtim , ture. V veliki dvorani dalitb h *° uPr*zor*li večer gleda p - songov z naslovom »Hej, b,( . ' zo Prišel do pristana«. Šlo nj,<i<>rtV 23 Prcdstavo namenjeno v Kedališki ustvarjalnosti.
M'irL>r°?ramu’'ki Ka je režiral
graie" SSCnastopili i_ der v .,7’ Klasbenik Aleksan-
Gla«i.0dl>pivec 'n Mladinski zbor asbe"e matice.
Pirievn0Stnl .Kovornik bo Jože kultur V- ljubitelji slovenske da S„C m umetnosti so vabljeni, deleži j Proslavc Polnoštevilno u-
O
O
M
O
O
V okviru vsakoletnih srečanj šefov diplomacij sosednjih držav
Italijanski zunanji minister And od jutri na uradnem obisku v Jugoslaviji
Po odpravi depozita v maloobmejnem prometu so se odnosi med državama še izboljšali Pričakovanje za stališče Andreottija o problematiki slovenske manjšine v Italiji
BOJAN BREZIGAR
RIM — Italijanski zunanji minister Giulio Andreotti bo jutri odpotoval na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Vsakoletni obiski in srečanja zunanjih ministrov obeh držav so postali že politična obveza za Italijo in Jugoslavijo in kot v prejšnjih letih prihaja do letošnjega obiska ob začetku leta. Ta obisk je časovno vezan tudi na sarajevske olimpijske igre, saj se bo Andreotti v sredo udeležil otvoritvene slovesnosti.
Do obiska prihaja v času ponovnega kvalitetnega napredovanja v od nosih med obema državama. Pred letom dni je bil namreč obisk Lazarja Mojsova v Rimu nekobko hladnejši zaradi uvedbe ukrepa o depozitu, ki je takrat omejeval število preho dov čez mejo tudi imetnikom ma o-obmejnih prepustnih. Ob koncu leta je Andreotti naslovil na Mojsova posebno pismo o tem vprašanju, v katerem se je med drugim skliceval na določila videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. S spremembo u-
krepa o pologu pa je ta pritožba italijanske strani postala brezpredmetna in tako bo nedvomno Andreottijev o-bisk potekal v znamenju velike prisrčnosti in voije po krepitvi sodelovanja.
To srečanje bo tudi prvo na uradni ravni, odkar je Andreotti zunanji minister. Vendar pa sta se Andreotti in Hojsov v zadnjem času srečala že trikrat, ob Pertinijevem obisku v Črni gori, na zasedanju generalne skupščine OZN in ob začetku Stockholm ske konference. Na teh srečanjih sta razpravljala predvsem o perečih mednarodnih vprašanjih, sedanji obisk pa bo nedvomno v večji meri namčnjen oceni sodelovanja med državama.
Seveda bo govor tudi o problema tiki slovenske manjšine v Italiji. To vprašanje je jugoslovanska stran na vseh zadnjih obiskih postavlja'a na dnevni red z vebko. odločnostjo, zagotovila z italijanske strani pa so bila v glavnem samo splošna. Sedaj, ko je vlada napovedala svoj zakonski osnutek aa zaščito manjšine torej pričakujemo, da bo lahko zunanji minister ponesel v Beograd kaj konkretnejšega od običajnih splošnih zagotovil.
^olimpijsk^^
Sarajevo 64	^
■	SPOREDI
■	NAPOVEDI
■	ZANIMIVOSTI
■	ZGODOVINA
Od danes do 21. februarja vsak dan štiri strani o sarajevskih igrah
Navdušenje v športni palači Jadran osvojil mestni derbi
Al Bano in Romina prva v Sanremu
SANREMO — Romina Power in Al Bano sta dosegla prvo mesto na 34. festivalu lahke glasbe s pesmijo »Ci sarà«, ki je pre i eia 2.122.616 glasov. Drugi je bil Toto Cotugno s pesmijo »Serenata« in 1.042.864 glasovi, tretji pa Christian s pesmijo »Cara« in 486.102 glasovoma ljudskih žirij.
BRANKO LAKOVIČ
V fantastičnem ambiente (sinoči se je v tržaški športni palači zbralo skoraj 4.000 gledalcev, večina Jadra-
Kras naslovu naproti
Ženska namiznoteniška vrsta zgoniškega Krasa je včeraj premagala ekipo Recoaro iz Bočna s 5:2. Prvenstvo je torej še odprto, saj imata obe ekipi enako število točk na lestvici in Kras torej še vedno lahko tekmuje za državni naslov.
NA 14. STRANI
»Azzurri«	Gladek poraz
pregazili Mehiko	Mebla v Padovi
NA 14. STRANI	NA 14. STRANI
novih navijačev), po zelo kakovostni in fer igri je Jadran sinoči v 18. kolu tretjeligaškega košarkarskega prvenstva zasluženo premagal v mestnem derbiju Servolano in tako o-svojil svojo sedmo zaporedno zmago v tem prvenstvu.
S sinočnjo zmago pa so naši košarkarji napravili še korak navzgor na lestvici in so tako med favoriti za uvrstitev v končnico prvenstva. To so sinoči s svojo požrtvovalno, taktično zrelo igro (in tu je velik napredek glede na igro v lanskem prvenstvu) tudi dokazali.
Sinočnji derbi je navdušil gledalce, ki so krepko napolnili športno dvorano. Jadranovci niso imeli lahkega posla s sinočnjim tekmecem, kot bi to kazalo po končanem izidu. Nasprotno! Skedenjci, ki uvrščajo nekaj starih »lisjakov« tržaške košarke (Meneghel, Oeser, Jacuzzo. . .) so bili do sredine drugega polčasa jadranovcem stalno za petami. Niso se predali. Dali so vse od sebe, do klor niso v zadnjem delu srečanja morali priznati premoč naših fantov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Življenje vedno zmaga
Ljubljana z velikim zanimanjem gleda na sodelovanje z milanskim gospodarstvom
LJUBLJANA — Včeraj se je končal tridnevni plodni obisk delegacije Milana v Sloveniji. Delegacijo mesta Milana je vodil župan in član direkcije PSI Carlo Tognoli. Sinoči mu je predsednica ljubijanške mestne skupščine Tina Tomlje izročila državno odbkovanje — red jugoslovanske zastave z zlatim vencem, s katerim ga je predsedstvo Jugoslavije odlikovalo za zasluge pri razvijanju in poglabljanju sodelovanja in prijateljskih odnosov med državama in še posebno med Milanom in Ljubljano.
Sicer pa je celoten obisk milanske delegacije v Ljubljani minil v obojestranskih prizadevanjih za p<> globitev stikov med mestoma in Lombardijo in Slovenijo in je v tem smislu prišlo tudi do nekaterih konkretnih dogovorov. Obe strani sta znova podprli predlog za uvedbo letalske proge med Milanom in Ljubljano, dogovorili so se, da bo ljubljansko turistično gospodarstvo sodelovalo na turistični borzi sredi februarja v Milanu in predlagali so, da bi poslej tudi Milan sodeloval na sejemskih prireditvah Alpe - Adria. Spregovoriti so tu-
di o nujni graditvi novih cestnih povezav med državama. Župan Tognob je zagotovil, da je Milan kot ve liko industrijsko in finančno središče zanje se posebno zainteresiran.
Za zdaj z milanskim gospodarstvom ožje sodeluje osem večjih slovenskih delovnih organizacij in Ljubi jan-ska banka. S predstavniki Milana so se sestali tudi predstavniki teh podjetij. Slovenijales je predlagal naj bi dosedanjo trgovinsko menjavo poskusab razširiti tudi na sodelovanje z naložbami v državah v razvoju.
Med pogovorom z milansko delegacijo je predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič poudaril, da ni področja na katerem ne bi bilo interesa za skupno sodelovanje, še posebno ker sodelovanje med sosednjima državama motivirata tudi narodnostni skupnosti na obeh straneh meje. Župan Carlo Tognoli in člani delegacije so se srečali tudi s predsednikom ljubljanske mestne konference SZDL Tonetom Florjančičem in predsednikom mestnega komiteja ZK Slovenije Jožetom Smoletom, (jp)
BOJAN PAVLETIČ
Včerajšnje srečanje gimnastičnih vrst Ginnastice Triestine in Bora v prostorih več kot 100 let starega tržaškega društva je bil droben dogodek v dnevnem tržaškem športnem dogajanju in še manjši v širših okvirih mestnega utripa.
Toda neredko se zgodi, da se tudi v majhnem, nezapaženem dogajanju skriva zlato zrno. Tako zrno je zablestelo včeraj grčav v veliki dvorani Ginnastice Triestine.
Nič novega ne razkrijemo, če povemo, da je bilo to društvo dolga desetletja ena izmed tistih mestnih postojank, ki so bile nam Slovencem vse prej kot naklonjene. Tudi pri tem društvu je bil šport zgolj sredstvo za drugačne, milo rečeno »obšportne« cilje, katerim je bil John Taylor iz Oklahome ali celo Tašita Nogama iz Nagasakija mnogo bližje, kot jaz, ki stanujem za prvim oglom, nekaj korakov daleč. Zato sta John in Tašita tudi mnogo hitreje našla pot do stare stavbe v Gimnastični ulici kot jaz. Za to pot, izza sosednjega ogla, za teh nekaj korakov sem potreboval sto in še nekaj let.
Mlade slovenske telovadke so bile namreč včeraj deležne na sedežu Ginnastice izredno prijaznega sprejema in kot posebno pozornost so občutile dejstvo, da je vsa prireditev potekala dvojezično, italijansko in slovensko.
Zdelo se je kot olajšanje, kot bi padla stoletna, zapajčevinjena mora. Prireditev je bila ne glede na mladost, ki jo je izžarevala, lepa, svetla, vse nam je bilo mnogo bližje. Te dvojezičnosti niso napisali zakoni, ampak življenje. To vedno zmaga.
• Jadran
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Jadranovci so torej premagali močnega nasprotnika. In ra tak uspeh je bila poti ebna vrhunska igra. Jadranovci pa so sinoči igr ari zares izvrstno. Kot je po srečanju dejal trener Andrej Žagar, so vsi zaslužni za zmago predvsem za odlično igro v drugem polčasu. Vseeno pa bi glede včerajšnje zmage predvsem pohvalili odličnega Marka Bana, ki je bil, po našem mnenju, daleč najboljši na i-grišču. Marko ni dosegel le 30 točk, bil je izreden predvsem v skoku (9 v obrambi in kar 7 v napadu).
Jadran pa je sinoči, po našem mnenju, tudi zmagal, ker je medtem že a svojil nekatere koncepte Žagarjeve igre. Ni namreč, naključno, da so si naši fantje priborili odločilno pred nost, ko so po lepo izpeljanih akcijah v napadu »osvobodili« Viteza, ki je zaključeval akcijo s košem. (Vitez je v 1. polčasu dosegel !e štiri pike). Ne gre pa prezreti tudi zelo dobro Jadranovo consko obrambo, proti kateri so bili košarkarji Sorvolane večkrat v zadregi.
Kratka kronika. Prvi polčas je bil izredno izenačen, čeprav so bili jadranovci stalno v vodstvu, toda ne več kot za 6 točk (25:19). Zanimivo je, da je Vitez dosegel svoj prvi koš le v 16. min. V drugem delu so Ške-denjci držali korak z jadranovci do 28. min., nakar so naši košarkarji prevzeli vodstvo (54:48), jo nato večali (vodili so tudi z 20 točkami razlike) ter končali tekmo ob burnem ploskanju navijačev.
Servolana — Jadran 72:88 (36:36)
SERVOLANA: Pieri, Bubnich 10, Meneghel 7 (5:7), Ceppi, Jacuzzo 20 (4:9), Oeser 14 (2:2), Cassio 2, Rossi 2, Pecchi 11 (1:3), Briganti 6.
JADRAN: Rauber 2> Žerjal 6 (0:3), Klavdij Starc 14 (4:6), Ban 30 (10:13), Vitez 30 (10:15), Daneu 5 (1:2), Sosič 1 (1:2), Ivo Starc, Vassallo, Gulič. .
SODNIKA: Pennelli (Neapelj) in Pappalardo (Castellamare di Stabia). PROSTI METI: Servolana 12:21, Jadran 26:41. OSEBNE NAPAKE: Servolana 29, Jadran 23. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (31).
Ostali sinočnji izidi: Abitare Videm - San Bonifacio 81:76, Delfino Pesaro - Basket Ravenna 86:92, Ceam Bologna - Stefanel Treviso 93:82, Ca-veja Porli - Paraboli Fidenza 71:75.
BEJRUT — Po kratkem nočnem premoru se je na nesrečno libanonsko prestolnico usula nova toča železa in ognja. Medtem ko redna vojska obstreljuje šiitske predele in dru-zovske vasi na gričih Šufa s topovi iz baterij in tankov, jim vračajo Džumblatovi druži milo za drago z višin s topovskimi salvami (po 50 izstrelkov na minuto), Berrijevi šiiti pa z južnih okrajev s katjušami. Središče spopadov je še vedno cerkev (oz. njene ruševine) sv. Mihaela, kjer so šiiti spet pregnali vojake iz treh malih utrjenih postojank.
Število žrtev zadnjih treh dni sko raj neprekinjenih spopadov, tako med vojaki kot med civilnim prebivalstvom, gre že v stotine, in nič ne kaže, da bi se mogel pokol končati. Voditelj druzov Džumblat je sicer spet ponudil premirje in pogajanja, toda šiit Berri je odvrnil, da se je
treba boriti do konca proti Džema-jelu in ZDA, pri čemer mu je uporniški voditelj PLO Saleh ponudil vso podporo.
Položaj mirovnega kontingenta o-staja v teh razmerah skrajno kritičen. Preteklo noč je bil spet ranjen francoski vojak, medtem ko se zdravstveno stanje italijanskega padalca Maura Nalija, ki so ga prišli včeraj obiskat starši, rahlo izboljšuje. V Italiji se vtem ponavljajo zahteve po umiku italijanskih vojakov. Ob tem je zabeležiti, da je podtajnik OZN Urquhart omenil možnost zamenjave mirovnega kontingenta s silami pod okriljem svetovne organizacije, predsednik libanonske vlade Waz-zan pa je včeraj zahteval razpust vseh oboroženih skupin, vključno s falangisti predsednika Džema jela, in ustanovitev vlade »narodne enotnosti«.
Uradni pogovori Andreottija v Libiji
TRIPOLI — Pogovori italijanskega -zunanjega ministra Andreottija z najvišjimi libijskimi voditelji so se začeli pod ugodnim vtisom izpustitve dveh torinskih jahtarjev (matere in sina), ki so ju zadrževali od oktobra, so bili vljudni in odkriti, a niso mnogo zbližali stališč obeh držav glede spornih vprašanj. Zunanji minister Obeidi in predsednik vlade Džalud sta sicer soglašala o obojestranskem interesu po vzpostavitvi boljših odnosov in Andreotti o nujnosti, da o stane Sredozemlje izven blokovskih napetosti. Libijska stran pa ni pozabila ponoviti zahtev v. po povrnitvi škode, ki jo je povzročila fašistična Italija in poudariti nasprotovanja umestitvi ameriških raket na Siciliji. I' talijanskega zunanjega ministra je sinoči sprejel tudi predsednik Gadafi na razgovore o mednarodnih razmerah.
Predsednik predsedstva SFRJ Spil jak končal obisk v Združenih državah
LOS ANGELES — Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Mika Špi-ljak je končal obisk v ZDA in se včeraj vrnil v Jugoslavijo. Zadnja etapa obiska je bil Los Angeles, kjer si je Špiljak med drugim ogledal tu di olimpijske naprave (na sliki med ogledom olimpijskega stadiona), pomembnejši pa je bil prvi del obiska, ko se je Špiljak pogovarjal s predsednikom Reaganom in podpredsedni kom Bushom. Te pogovore bi lahko razdelili v dve skupini : zelo konkret ni in polni obvez po sodelovanju so bili pogovori o dvostranskih odnosih, ki se nadvse ugodno razvijajo. Kar pa zadeva mednarodno stanje je prišlo predvsem do izmenjave mnenj, saj so ZDA svetovna velesila, Jugoslavija pa je neuvrščena država.
Bejrut tretji dan v ognju srditih bojev med vojsko in uporniki
Ministrski predsednik predlaga razpustitev oboroženih skupin in vlado narodne enotnosti
Napovedali več sestankov
Zahteve sindikata glede cen in tarif
strank vladne večine
RIM — Predsednik vlade je včeraj lahko z zadovoljstvom ugotovil, da je petstvankarska vlada trdna. To je poudarjeno v tiskovnem poročilu predsedstva vlade, v katerem je rečeno, da je Craxi v pogovorih z drugimi tajniki vladnih strank ugotovil, da obstaja popolna politična volja te koalicije, da nadaljuje s skupnimi prizadevanji za uresničitev programskih točk, ki so si jih zastavili ob začetku mandata. Dogodki zadnjih dni, ko je prišlo do precejšnjih sporov o številnih vprašanjih, so torej mimo. V včerajšnjem tiskovnem poročilu je namreč tudi poudarjeno, òa ostaja
skupna obveza, da stranke na objektiven način in z željo po odkritem sodelovanju, poiščejo najkoristnejše rešitve vseh spornih vprašanj. V ta namen bo v prihodnjem tednu več srečanj predstavnikov vseh petih strank, ki predstavljajo vlado.
Za Craxijevo vlado je to novost. Doslej so namreč vse nesporazume reševali v okviru kabinetnega sveta. Namen Craxijeve poteze pa je verjetno predvsem ta, da ponudi krščanski demokraciji novo pogajalsko mizo, ki jo ta stranka v sedanji predkongresni fazi potrebuje.
R. G.
RIM — V pričakovanju jutrišnjega zasedanja enotnega vsedržavnega vodstva, ki naj bi odločalo o skupnih izhodiščih za posvetovanje na delavskih skupščinah in o pristopu k zadnji fazi pogajanj z vlado in delodajalci, so se tudi včeraj nadaljevala srečanja sindikalnih voditeljev z ministrom za delo De Michelisom. Včeraj je bilo na dnevnem redu vprašanje sklopa usklajenih ukrepov za industrijske sektorje in zemljepisna področja ‘ (med katerimi tudi tržaško), ki preživljajo najhujšo krizo.
Na sestanku so poglobili možnosti zbližan ja med vladnim dokumentom in sindikalnimi protipredlogi, ki so predvsem zahtevali večjo jSšnost in jamstva. De Michelis je sprejel predlog o ustanovitvi »agencije za ustvarjanje delovnih mest«, ki naj ne bi neposredno upravljala podjetij, dodeljevala finančna sredstva ali najemala osebja tovarn v krizi, pač pa izdelovala načrte, ki naj bi jih uresničevala javna ali zasebna pod jetja. Pri ministrstvu za proračun naj bi tudi umestili komisijo za nadzorstvo nad izvajanjem ukrepov v kriz-
nih bazenih, De Michelis pa je tudi obljubil zakon 0 predčasni upokojitvi železarjev (po 50. leto).
Glede pomorskega gospodarstva je sindikat zahteval okvirni načrt za ozdravitev in razvoj in opustitev načrtov Firmare in Fincantieri, ki predvidevata krčenje delovanja. Zahteve zadevajo tudi preureditev nekaterih načrtov za tržaško železarno ter večjo pozornost papir* ni industriji. Včeraj niso utegnili poglobiti predlogoy glede pomoči posameznim zemljepisnim območjem v najhujši krizi, kar bodo storili na prihodnjem sestanku.
Ob koncu včerajšnje seje pa so sindikati izročili nij' nistru za delo svoje protipredloge glede cen in tarif-Predvsem zahtevajo blokado do konca maja (namesto do konca aprila), celo leto pa naj bi ostale nespremenjene voznine na javnih prevozih, plin in bencin ter stanarine, medtem ko naj bi se do konca leta podraži3 največ za 2 odstotka testenine, kruh, mleko, olje, 23 3,5 odstotka sladkor, boljša govedina, naročnine TV, o-stalc cene in tarife pa se ne bi smele zvišati za veC kot 10 odstotkov.
Challenger »izgubil« satelit
CAPE CANAVERAL — Ameriška vesoljska ladja Challenger je že izgubila satelit. Kot se to čudno s.’iši, pa je vendarle res. Včeraj ponoči so iz vesoljske ladje »izstrelili« komunikacijski satelit Westar 6, kmalu nato pa so z njim izgubili radijsko zvezo in zato menijo, da se je pač satelit »izgubil v vesolju«. Vest je sporočil glasnik družbe »Western union«, ki je lastnica satelita.
Satelit so »izstrelili« predsinočnjim ob 22. uri nad južnim Tihim oceanom v višini 300 kilometrov. Njegova zmogljivost je bila 57.600 radijskih zvez istočasno in krožiti bi moral na tirnici v višini 35.000 kilometrov.
Zaradi težav s tem sata’itom so strokovnjaki ameriške vesoljske ustanove NASA odložili za najmanj 24 ur izstrelitev* indonezijskega satelita Pa-lapa.
Radijske zveze z Westarjem so se prekinile malo po izstrelitvi. Iz kontrolne baze so takoj poklicali kozmonavte na Chellengerju, ki so prav takrat spali in prosili za sodelovanje številne postaje na zemlji, a signalov »izgubljenega« satelita ni doslej sprejel nihče. Satelit Westar 6 je bil zavarovan za 100 milijonov dolarjev.
Na sliki (Telefoto AP):	kozmo-
navta v kabini Challengerja.
dentatex
s.a.s.
Novi prodajni center aparatov in materiala za zobozdravnike .
In zobotehnlke
TRST
UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-728
S.A.C.A.T.
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov
TRST, UL sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Delavci pripravljeni na žrtve ob pravični porazdelitvi bremen
VIDEM — Sindikalni aktivisti CGIL Furlanije - Julijske krajine soglašajo s stališči svojih vsedržavnih voditeljev v težavnem pogajanju z vlado in so globoko prepričani, da mora vse odločitve, ki jih bodo sprejeli, Prepričano osvojiti tudi sindikalna baza. Po drugi strani Pa je prav tako nujno, da kupna moč delavskih plač ostane neokrnjena.
To je v bistvu osnovni sklep sindikalnega shoda, ki je bil v petek popoldne v Vidmu in ki ga je deželni sekretariat CGIL sklical za prvo razpravo o pogajanjih med vlado in sindikati. Uvod v skupščino (udeležilo se je je več sto delavcev) je bilo poročilo deželnega sekretarja Padovana, ki je poudaril sledeče probleme: 1. splošna situacija (odnos vlada - sindikati, odnosi med konfederacijami, odnosi med silami vladne koalicije) je izredno napeta, glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti pa je, ali bodo breme krize naprtili delavcem, ali pa bodo bremena pravično porazdeljena; 2. CGIL je pripravljena na zategovanje pasu le če bo vlača dejansko preusmerila svojo gospodarsko politiko; “• glede premične lestvice so nesoglasja s CISL in UIL se močna.
Uvodnemu poročilu je sledila obsežna razprava, v kateri so sodelovali številni prisotni. Iz vseh posegov
je mogoče izluščiti, kako vsa pogajanja bremeni dejstvo, da delodajalci in vlada niso spoštovali sporazuma, ki je bil sklenjen 22. januarja lani in v katerega so delavci verjeli.
Prav tako je bilo v prispevkih vseh razpravljavcev čutiti zaskrbljenost za težke odnose med konfederacijami, mnogi so si zastavljali vprašanja o pomenu enotnosti in o ceni, ki jo je za enotnost treba plačati, mnogi so naglasili, da je treba to enotnost ustvarjati med delavci v tovarnah.
Ob koncu so z večino glasov odobrili resolucijo, ki med drugim naglaša, da pogajanja z vlado morajo zadevati predvsem vladno gospodarsko in davčno politiko in poudarja, da mora vlada oblikovati tudi politiko dohodkov. Preusmeritev v vladnih smernicah mora biti otipljiva, predvsem pa se ne sme ponoviti to, kar se je zgodilo s sporazumom 22. januarja.
Če bo prišlo do teh sprememb v vladni politiki — naglaša dokument CGIL — se lahko začne pogajanja o morebitnem zadrževanju naraščanja plač ob zmanjšanju inflacije na predvidenih 10 odstotkov. V ta okvir sodi tudi predlog CGIL, da bi izplačevali z nekajmesečno zamudo nekaj točk draginjske doklade.
ROBERTO PUSIOL
Partizanska pesem TPPZ navdušila Polcenigo
POLCENIGO — V sugestivni cerkvi »Serenissima«, kulturnem spomeniku Polceniga, ki so ga pred nedavnim restavrirali, se je v petek zvečer zbralo nenavadno veliko število gostov, da bi prisluhnilo prvemu koncertu tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič« v tem mestecu pordenonske pokrajine.
Tržaški partizanski pevski zbor, ki je nastopil pod vodstvom Oskarja Kjudra, je s svojim koncertom odprl vrsto svečanosti ob 40-letnici pokola 11 partizanov. Pobudnika slovesnosti sta občinska uprava v Polcenigu in pokrajinski VZPI-ANPI, ki sta sklenila, da bosta po žrtvah nacističnega barbarstva poimenovala mestno ulico, obenem pa 11 partizanom odkrila spomenik. Svečanosti ob poimenovanju ulice se je včeraj dopoldne udeležil tudi predsednik deželnega sveta Turello.
Tržaški partizanski pevski zbor je s svojim koncertom partizanskih in ljudskih pesmi vseh narodov in narodnosti navdušil prisotne, ki so prišli iz Polceniga in okoliških občin in ki so do zadnjega kotička napolnili zgodovinsko cerkev, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Ob koncertu so skupaj s programom razdelili tudi brošurico o delovanju TPPZ (v petek je zbor imel svoj 307. koncert), o prizadevanjih zbora za uveljavljanje prijateljstva in solidarnosti med narodi še zlasti pa med Italijo in Jugoslavijo, za uresničevanje tistega duha in tistih idealov, ki jih je TPPZ tolmačil tudi pred nedavnim na Piancavallu, kjer je koncertiral ob odkritju spomenika odporništvu, od kritju, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Sandro Pettini.
R. PUSIOL
Kako hitreje prenoviti stara mestna jedra
PIRAN — Kako bi se še hitreje in učinkoviteje lotili prenove starih mestnih jeder je zanimalo Predsednike občinskih skupščin in izvršnih svetov jz Pirana. Ptuja in Škofje Loke, ki so se pred nekaj dnevi sestali v Piranu. Podoben sestanek predstavnikov vseh treh občin je bil zadnjič pred desetimi leti, od tedaj so tri občinske skupščine proglasile svoja najstarejša mestna jedra za zgodo-vinske spomenike in se z različno vnemo lotile prenove.
T ^fajveč izkušenj so v tem času pridobili v Škofji r*1- delno tudi po zaslugi proslave tisočletnice tega starega mesta, ko so skušali v veliki meri Polepšati videz in bivalne razmere svojega kraja. V Piranu so doslej izgubili že veliko priložnosti, ?aJ so se delovne organizacije in najrazličnejše ‘astitucijc nekaj časa skupaj s prebivalstvom na veliko izselile iz mesta, tako da je mesto postalo atočišče socialno šibkejših, ki v njem čakajo na
boljšo bivalno priložnost. Ves čas je namreč prevladovala logika cenejše gradnje novih hiš, čeprav na rodovitni zemlji. Prenova jedra pa je o-stajala neke vrste mukotrpna, politično zadana obveza tudi zaradi višjih cen. »Kljub vsemu trudu, v Piranu v zadnjih 20 letih nismo uspeli niti ohraniti obstoječega stanja, kaj šele da bi mesto prenovili tako, da bi bilo turistično še bolj privlačno. Razmere postajajo vse bolj zaskrbljujoče. Za približno 1.350 stanovanjskih enot v družbeni lasti bi lahko inšpektorji takoj izdali odločbe, da zaradi sanitarnih, gradbenih in drugih razlogov niso primerna za bivanje. Zdaj letno zberemo v občini 20 do 25 milijonov dinarjev za prenovo, kar pa ne bi zadostovalo niti za popolnejšo dokumentacijo, posnetke in idejne načrte prenove mesta. Z drugimi besedami na ta način bi potrebovali najmanj 200 let da bi prenovili to zaščiteno jedro,« meni Drago Žerjal, predsednik piranske občinske
skupšine.
Denar pa je osnovna težava vseh treh občin. V Piranu bi na primer samo za obnovo dimnikov in električne napeljave potrebovali 15 milijonov dinarjev. Stanovanjska skupnost pa tega denarja nima.
O vseh teh vprašanjih in izkušnjah o tem, kako v prenovo vključevati zasebne lastnike hiš in stanovanj, kako zastaviti in organizirati prenovo in se dogovoriti za pogostejšo izmenjavo izkušenj, so se pogovarjali predstavniki treh občin. Občine Ptuj, Piran in Škofja Loka bodo, če bodo to podprle njihove občinske skupščine, družno predlagale republiški skupščini, da ta razglasi tri mestna jedra za kulturno zgodovinske spomenike, to pa predvsem zato, da bi zaradi pomembnosti prenove treh starih slovenskih mestec skušali pridobiti denarno pomoč iz vse republike. Sami bi namreč težko ali pa sploh ne izpeljali vseh načrtov, ki jih imajo.
Fabiani bo počival v rodnem Štanjelu
TRST — Veliki arhitekt Max Fabiani, med drugim načrtovalec Narodnega doma v Trstu, ki so ga fašisti požgali leta 1920, bo v kratkem počival v rodnem Štanjelu. Fabianija, ki je bil doslej pokopan v Gorici, bodo prihodnjo soboto prenesli v družinsko grobnico v Štanjel, kjer se je rodil leta 1865 kot 12. sin sodnika in tržaške plemkinje. S tem bosta goriška zbornica arhitektov in združenje ljubljanskih arhitektov izpolnila velikemu mojstru poslednjo željo.
Ob prenosu Fabianijevih posmrtnih ostankov v Štanjel bodo odprli razstavo najpomembnejših arhitektovih projektov. Naj povemo še, da je Gorica pred nekaj leti poimenovala po Fabianiju ulico.
Okrogla miza o deželi v tržaškem Krožku za kulturo in umetnost
Graditi enotnost ob spoštovanju različnosti
Z izjemo goriškega župana ni nihče omenil prisotnosti in prispevka Slovencev
s,ce*jriT - Enotnost Furlanije - Julij nos/ a,Ine n* neka nespremeljiva daje trPht°tnost. deiele ie Proces, ki ga kovani! graddi dan za dnem ob spo-značiln .posebno.sti in posameznih nju knmi obenem Pa ob vrednote-kultumt>P-lentaTnosti (gospodarske, °brnočii V* druge) njenih sestavnih riost ti' ln Prav. ta komplementar-°snoi»,n ^tedsebojno dopolnjevanje je tvorbi kohezijska sila deželne
nkriaip sk°Pih besedah zaključek Kroiefc , f* f* jo >e v Petek priredil slu j , a kulturo in umetnost v Tr župan tv 6re 80 se udeležili tržaški ^ntonin ?anco hichetti, goriški župan gelo C7inwC?rano’ videmski župan An-var0 r;.._ Pordenonski župan Al-svetn v,v-1” ln predsednik deželnega 0rdinaiorJfl°T Turell° v svojstvu ko (morda nr\-Z razPrave ki je bila
JulijshTk?Z-■ raznolikosti Furlanije Platni u;nne s svojimi pozitivnimi želo, oi™ tzraz krize, ki pesti de hrebolehh^ *** tucd posledica še ne-stva nprv, kampanilizmov, vrtičkar-kga’ vidiknn?Va?la in zaprtosti. S riiza vrior^, ie, />1 a Petkova okrogla riu	k boljšemu vzajemne-
nanCZlyn med štirimi P°kraji-riesti teh nit štirimi glavnimi
n°Stio in izbiram™' fcÌ-S SVojo ni0 teritorij Z?	in nsmer-
l*n°st izfal 7 J»h obdaja. Ta razbij in uS- Ud,.u drugačnih tra-nsmeritev štirih mest.
Candolini na primer je prikazal Videm kot mesto optimalne demograf-ske razsežnosti (okoli 100 tisoč prebivalcev) ki je zajamčilo osnovne komunalne in družbene storitve in ki se usmerja sedaj v zadostitev drugih potreb kot so štadion, kulturni center, itd.
Bistvo tržaškega problema, kot ga je prikazal župan Richetti, je ohraniti vlogo križišča kulturnih in gospodarskih tokov. V preteklosti je Trst zgradil to svojo vlogo v »sijajni izolaciji^, danes sta potrebna odpiranje in drugačen pristop. Trst na to večkrat ni bil pripravljen, še večkrat pa so ga, po županovih besedah, pustili nepripravljenega. Od tod nujnost, da se tildi z državno premočjo prebrodi ta položaj na obrobju.
Antonio Scorano je prikazal Gorico kot glavo brez nekaterih temeljnih udov, ki je iskala v soočanju in sodelovanju s sesedi in v medsebojnem spoštovanju vseh treh komponent, ki v njej živijo. Kljub spremenjeni situaciji ima Gorica lahko še pomembno vlogo, vendar dežela, predvsem pa država ji mora pomagati pfi vrednotenju vrednot in vloge, ki jih mesto predstavlja.
Pordenon je spet drugačen primer v tej deželni konstelaciji. Primer mesta, ki je zraslo ob Zanussiju in nekaterih drugih industrijskih pobudah, mesta ki je v povojnem obdobju skoraj potrojilo število prebivalcev in ki sedaj čuti na lastni koži vse posledice krize rasti.
Kakšni so na tej osnovi lahko zaključki? Cardin je menil, da je treba težiti k večji integraciji ob spoštovanju in vrednotenju posameznih značilnosti ter večji odprtosti do Evrope. Scorano se je zavzel predvsem za krepitev enotnosti, enotnosti dežele, ki mora rasti v zavesti vseh kot mora priti v zavest države, da je problem. Richetti je izhajal iz dejstva, da enotnost dežele ni neka danost, pač pa jo je treba graditi dan za dnem ob spoštovanju tradicij vseh in s tem, da se odpravi »salomonska« težnja po delitvi vsega na štiri. Nekatere bistvene storitve in strukture so lahko enotne, ovrednotiti je treba vlogo občin vendar ob upoštevanju funkcije, ki jo vsaka ima, in ob razlikovanju med glavnim mestom v pokrajini in manjšimi okoliškimi občinami.
S to usmeritvijo je soglašal tudi Candolini, ki je poudaril, da je treba harmonično usklajevati različnosti v organskem načrtu razvoja.
Očitno, kot pri vsaki okrogli mizi, ki jo pogujuje omejenost časa, marsikatera stvar ostane nedorečena, marsikatera analiza je nujno shematična, marsikatero vprašanje ostane brez odgovora. Vendar zdi se, da je V petek ostalo nedorečenih nekaj bistvenih problemov in da so bile prezrte nekatere bistvene komponente naše dežele, še zlasti se župani niso do- • taknili problema kulturne in narodnostne identitete, s katero se sooča dežela. Ni bilo govora o problemih Furlanov, predvsem pa smo bili prezrti Slovenci z edino izjemo goriškega župana, ki je v »osebni izkaznici« mesta navedel prisotnost manjšine kot eno bistvenih sestavin goriške skupnosti in naglasil še zlasti kulturno vitalnost Slovencev. Scorano je bil tudi edini, ki je poudaril vlogo sodelovanja ob meji v duhu vzajemnega spoštovanja, pa čeprav ga je v nekaterih analizah vpliva Gorice na Novo Gorico zavedlo v dokaj drzne trditve. Če od Candolinija ni bilo pričakovati omembe Slovencev, ker Benečija, Rezija in Kanalska dolina ne sodijo v pas videmskih okoliških občin, bi pa vsaj tržaški župan moral le najti v svojem podajanju Trsta kot križišča kulturnih in gospodarskih tokov vsaj besedico za Slovence.
Nacionalno vprašanje je vendarle tudi eden od problemov, ki lahko po-
spešijo ali zavrejo proces enotnosti v deželi. Predvsem pa se Trst ne bo moral osvoboditi spon preteklosti, ne bo mogel zadihati kot pravo glavno mesto dežele, ne bo mogel preseči tiste zaprtosti tudi v odnosu do Furlanov in do Vidma, ki jo je samokritično omenil Richetti, če prej ne bo rešil doma problema sožitja med
skupnostma in če se ne bo z drugačnim odnosom lotil soočanja in sodelovanja s svojim naravnim zaledjem. Verbalni ekvilibrizem, skrivanje za tančicami križpotja kulturnih in gospodarskih tokov ni niti zadosten obliž za zdravljenje odprtih problemov, kaj šele rešitev.
VOJMIR TAVČAR
* *
v**
w
Velika Izbira CVETIC In RASTLIN za stanovanja In vrtove
z dostavo na dom
vse potrebno
za izredne priložnosti — nadalje semena - čebulice in gnojila
TRST —
Salita di Gretta 34/a — Telefon 411-219
ROTANO
hišna oprema iz ločja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine
TRŽIČ — UL 1. MAJA 67-1 — TEL. 0481/44314
Nova finančna sredstva za katinarsko bolnišnico
Vsedržavni zdravstveni svet je na svoji zadnji seji s široko večino glasov izrazil pozitivno mnenje, da se devetim deželam podeli iz vsedržavnega zdravstvenega sklada za leto 1983 skupno 21 milijard in 50 milijonov lir za aktiviziranje bolniških struktur, ki so bile že dograjene in da bi s temi dodatnimi finančnimi sredstvi lahko začele čimprej delovati.
Na deželo Furlanijo - Julijsko krajino sta odpadli 2 milijardi in 300 milijonov lir, kar bo namenjeno odprtju katinarske bolnišnice. Doseženi rezultat je sad nastopa predsednika deželnega odbora Comellija pri ministru za zdravstvo Deganu in odbornika Renzullija pri sekciji za finance vsedržavnega zdravstvenega sveta. Ta organizem, ki je posvetovalni organ ministrstva za zdravstvo za izvajanje zdravstvene politike v državi, ni nameraval sprejeti zahtev Furlanije - Julijske krajine, sklicujoč se na valuta-cijo še nedokončnih podatkov o številu postelj v bolnicah v naši deželi, ki znatno presega vsedržavno poprečje.
Odbornik Renzulli je večkrat podčrtal, kako je v deželi v teku akcija za racionalizacijo služb in za omejitev izdatkov; ta akcija bo bolje definirana v deželnem zdravstvenem načrtu, ki bo kmalu predložen deželnemu odboru in nato deželni skupščini. V pričakovanju načrta je torej treba
nadaljevati s sanacijo in preosnovo tržaške bolniške mreže, bistvena o-snova celotne akcije pa je odprtje katinarske bolnišnice, kar je predpogoj za izvajanje učinkovite zdravstvene politike v Trstu in deželi.
Mnenje vsedržavnega zdravstvenega sveta bo moral sedaj potrditi CIPE.
V zvezi z odprtjem katinarske bolnice naj dodamo, da bo z jutrišnjim dnem stekla nova avtobusna povezava med mestnim središčem in kati-narskim kompleksom. Konzorcialno podjetje za prevoze bo namreč podaljšalo avtobusno progo štev. 37, ki ima glavno postajo na Trgu Stare mitnice. V torek pa bo podjetje sprejelo dokončno odločitev glede podaljšanja avtobusnih prog 11 in 25, katerih glavni postaji bi morali biti v bližini bolnišnice; sprejeti sklepi bodo vsekakor stopili v veljavo v najkrajšem času.
•	Občinska uprava bo izkoristila posojilo Tržaške hranilnice v višini 430 mi'ijonov lir za študijo o splošni obnovi stavbe, v kateri je občinsko gledališče »Verdi«.
•	Med pastoralnim obiskom po šentjakobski župniji je škof Bellomi obiskal včeraj sedež tržaških karabinjerjev v Ul. dellTstria 54. Po pozdravu polkovnika Antonia Schirosdja se je zadržal v toplem pogovoru s karabinjerji in njihovimi družinskimi člani.
Vasi vzhodnega Krasa bodo enotno reševale razna odprta vprašanja
Združiti sile in povezati dejavnost vseh krajevnih organizacij, pa naj delujejo na gospodarskem, športnem ali kulturnem področju. To je bila glavna misel, ki je prevevala nedavni sestanek predstavnikov vasi vzhodnega Krasa. Pobudnik srečanja, ki je bilo v sredo zvečer v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, je bil Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi, ki si že več let z večjim ali manjšim uspehom prizadeva, da bi učinkovito zastopal interese in potrebe prebivalstva Bazovice, Padrič, Gropade, Trebč in Banov.
Že sama udeležba na sestanku je pokazala, da je med prebivalstvom teh vasi zelo občutena potreba po skladnem in organiziranem nastopu. Bili so dejansko prisotni predstavniki vseh društev in skupin ter gospodarskih organizacij, ki delujejo v omenjenih vaseh. Zato je bilo srečanje lepa priložnost ne le za obravnavo nekaterih pomembnih vprašanj družbeno - gospodarskega in političnega značaja, temveč tudi za dogovarjanje o skupnih pobudah na specifičnih področjih javnega življenja vzhodnokraških vasi.
Druga pomembna ugotovitev večera je bila, da ni dovolj le opredeliti odprta in nerešena vprašanja in nanje opozarjati javne uprave in druge odgovorne činite-lje, temveč da je treba izdelati jasne, točne in dokumentirane predloge. Prav zato je s srečanja izšla vrsta konkretnih sklepov in zadolžitev.
Naj navedemo glavne točke razprave. Precejšnja pozornost vzhodnokraških organizacij je že dalj časa u-smerjena v zapuščeni kompleks bivšega istrskega begunskega taborišča na Padričah, za katerega se aktivno zanima tržaška Občina. Kot znano, namerava del teh prostorov nameniti Henriquezovemu. vojnemu muzeju, ni pa še znano, kako bo uporabila preostali prostor. Ko-
ordinacijski odbor za vzhodni Kras je že večkrat predlagal Občini, tudi potom rajonskega sveta, da bi prostore bivšega begunskega taborišča namenili za športni, kulturni in socialni center vzhodnega Krasa. Ta predlog bodo obnovili, v teku dveh tednov pa bodo pripravili podroben načrt uporabe prostorov in ga nato poslali Občini.
Podoben dokument bo Koordinacijski odbor pripravil v zvezi z razširitvijo trebenskega in bazovskega pokopališča. Zahtevo v tem smislu so poslali javnim upraviteljem že leta 1976, a ostala je brez odziva.
Koordinacijski odbor je izdelal jasno stališče tudi v zvezi z obdavčitvijo smetarske službe. Vzhodnokraško prebivalstvo v bistvu zavrača kriterij, da bi davek za prevoz smeti plačevali le tisti, ki živijo v krogu 300 metrov od kontejnerja za smeti. Rečeno je bilo, da plačajo vsi ali nobeden. Za Trebče pa je bilo rečeno, da bi morale biti razbremenjene davka za daljše razdobje glede na dejstvo, da so bile toliko let prizadete zaradi mestnega- smetišča
Prav tako so sprejeli jasno stališče do tako imenovanih črnih gradenj po Krasu. V tem pogledu bodo v kratkem ustrezno ukrepali. Glede načrta za hitre ceste in dogovarjanja s Konzorcijem za upravljanje Centra za znanstvene raziskave na Padričah, so poudarili, da bo v kratkem sestanek s predstavniki ANAS in s predsednikom Konzorcija dr. Anže 11 otti jem. S tem v zvezi so razpravljali tudi o novem metanovodu, ki bo dobavljal plin omenjenemu centru, ter ugotavljali, da ,» bil, mimo vednosti vseh, že izdelan neki načrt, ki preideva napeljavo daleč od kraških vasi, namesto da bi plin napeljali v same vasi, ki so ga potrebne in kar bi bilo tudi najbolj pravilno.
Na predsinočnji seji občinskega sveta v Dolini
Odobrili pravilnik oddajanja občinskih zazidljivih parcel
Včeraj smo objavili odprto pismo ministrskemu svetu, predsedniku senata in predsednici poslanske zbornice, v katerem jih dolinski občinski svet poziva k čimprejšnjemu izglasovanju takega zaščitnega zakona, ki bo zadovoljil slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini. Skupščina je zadevni sklep soglasno odobrila, pred tem pa je načelnik svetovalske skupine KPI Švara izrecno poudaril nujo po takojšnji uzakonitvi naših pravic, kajti nadaljnje zavlačevanje bi koristilo edinole skrajni desnici in vsem, ki iz političnih in gospodarskih interesov nasprotujejo demokraciji in svobodi. Sicer pa je bila razprava okrog tega vprašanja zelo kratka, česar ni mogoče reči o drugih točkah, ki so bile na dnevnem redu predsinočnje izredne seje.
Odobritvi zapisnika o prejšnji seji in poročilom župana Švaba je sledila ratifikacija kar 47 nujnih sklepov občinskega odbora. Ko je šlo za table, ki jih avtobusni konzorcij ACT namešča na postajališčih, je svetovalec Slovenske skupnosti Mahnič upravičeno vprašal, kdaj bodo v dolinski občini
pa tudi drugje nameščene dvojezične table. Podžupan Pečenik, je rekel, da to ni prva taka opazka, da je podjetje dvojezične table že obljubilo, da pa bo Občina na prihodnji skupščini ACT to še enkrat zahtevala.
Na vrsti je bila nato razprava o osnutku proračuna za tekoče leto, o katerem je spregovoril odbornik Sancin. Državni finančni zakon, je dejal, je občinske uprave še dodatno prikrajšal, saj jim je dohodke oklestil z 10 na 7 od sto. Kljub temu bo dolinska Občina ohranila neokrnjene vse javne storitve in službe, kvečjemu jih bo skušala še zboljšati. Odbornik je izrecno povedal, da je vsaka primerjava med kakovostjo in cenami takih storitev v dolinski in drugih občinah v prid dolinski. Tu pa tam so naše celo boljše, je pripomnil v polemiki s socialdemokratskim svetovalcem Ver-ginello, ki je Upravi očital, da z navijanjem tarif oskublja občane. Zmerno polemičen do Uprave je bil tudi Drozina (KD).
Skupščina je potem soglasno sprejela pravilnik za dodeljevanje občin-
skih zazidljivih zemljišč, ki ga mora sedaj odobriti Dežela. Sklenjeno je bilo ustanoviti posebno svetovalsko komisijo, ki bo preverjala prošnje, pri čemer je Drozina izrazil potrebo, naj bi komisija bila čimbolj samostojna, tako da bi celoviti postopek oddajanja parcel potekal brez zaprek. Razprava okrog' tega je bila na trenutke sila živahna zaradi kratkega stika med večino in opozicijo; v resnici gre za važen problem, ki ga je treba obravnavati preudarno, saj neposredno zadeva demografsko ravnovesje v občini, zlasti pa narodnostno ravnotežje.
Z glasovi večine (KPI in PSI) je nato občinski svet odobril sklep, da bo Občina za garanta prirediteljem samoupravnega referenduma o razorožitvi. Nazadnje je skupščina soglasno sprejela sklap, da Občina pismeno pozove predsednika deželnega Odbora in zadolžene odbornike k nagli rešitvi problemov v zvezi z II. odsekom hitre ceste, termoelektrarno na premog, konferenco o teritoriju tržaške pokrajine, deželnimi prispevki in odnosi med Deželo in dolinsko Občino, (dg)
I	i
Pismo uredništvu
*___________1
Kmetje ne nasedajmo!
Spoštovano uredništvo
Od vsega začetka sem bil član Kmečke zveze in nikoli nisem bil včlanjen v Zvezo neposrednih obdelovalcev (»Coltivatori diretti«). Kljub temu se dogaja, da pogosto prejemam na dom razna vabila za plačevanje članarine za to organizacijo in tudi vabila za drugačne obveznosti.
Tudi letos , sem od Zveze neposrednih obdelovalcev prejel vabilo naj poravnam članarino, in kot mi je znano, so podobna vabila prejeli tudi drugi kmetje, ki niso včlanjeni v to organizacijo. To pismo zato pišem tudi v njihovem imenu.
Mislim, da se mi tudi iz etičnega vidika ne zdi pošteno, da me ta organizacija v vabilu, kateremu prilaga obrazec za poravnavo članarine, naziva kot »spoštovanega člana«, ker član Zveze neposrednih obdelovalcev, ponavljam, nisem nikoli bil. Isto velja tudi za druge kmete, s katerimi sem imel priložnost govoriti. Letno članarino bomo seveda poravnali, toda za slovensko stanovsko organizacijo, kateri smo od vsega začetka pripadali i° ji pripadamo, to je za Kmečko zvezo.
S spoštovanjem Oskar Grgič - Padriče
Posojila za gradnje kmetijskih poslopij
Člena 35 in 36 deželnega finančnega zakona finansirata deželni zakon štev. 75/81 o gradbeništvu, ki med drugim predvideva tudi podelitev posojil za kmete. Za leto 1984 je skupno v te namene nakazanih 8 milijard lir, za posege v kmetijskem sektorju pa le 250 milijonov lir; posojila so namenjena za popravila, nakupe in gradnje stanovanj. Interesenti naj se zato čimprej zglasijo v uradih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela v Ul. sv. Frančiška 37 (4. nadstropje), kjer bodo prejeli vse informacije in obrazce za prošnje. Člani Kmečke zveze pa naj se zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago tudi za to operacijo.
MISH MASH
TRST
Tel- 040/741949 Ul. G. Gallina 5
Kdor kupi med 1. in 29. februarjem
Jeans Wrangler, dobi v dar digitalno ročno uro.
Nadaljuje se sezonska razprodaja.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA........................... 54.500	lir
MESEČNA..........................  10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Pustna mrzlica že zajela nekatere vasi
Po Krasu so se v teh tednih že začele priprave na letošnji 18. kraški pust. Po prvih dveh sestankih Odbora kraškega pusta so v nekaterih vaseh že zavihali rokave in pričeli z delom, da bi na pustno soboto, 3. marca, na sodoben način proslavili kralja šaljivcev.
Med vsemi vasmi, ki so že najavile svojo prisotnost na letošnji osrednji kraški pustni manifestaciji, so tudi letos najbolj delavni v »trikot; niku« devinsko-nabrežinske občine Tr novca - Praprot Šempolaj. Pustna mrzlica že leta ob pustnem času ta ko strese te vasi, da se vaščani z vso vnemo lotijo pusta, kar se jim je v preteklosti že velikokrat dobro obrestovalo z osvojitvijo številnih prvih in drugih mest. Tudi letos so že na dobri poti, le teme, ki jih bodo šaljivo obravnavali s svojimi alegoričnimi vozovi, so prava skrivnost.
Kraški pust je naletel na velik od-živ tudi v Križu, kjer se velika skupina mladih domala vsak večer sestaja in dela za pustno slavje. »Ideja je dobra, dobre volje ne manjka,« ugotavljajo ”nadzorniki” Kraškega pusta, »zato bo tudi končni proizvod gotovo zelo mikaven«.
Na Proseku in Kontovelu so člani domačega Mladinskega krožka po nekaj letih suhih pustnih krav spet potegnili na dan 12 metrski voz, na katerega bodo postavili svoje umetnije; prav tako se pripravljajo v Trebčah (edino skrivnost predstavlja tu doma če kulturno društvo, za katero se še ne ve ali bo pristopilo h Kraške mu pustu); Bazovci so si že priskrbeli vpisnico za sodelovanje na pu-
stu; prav tako so storili Gropajci in Padričarji, ki se bodo — baje —- skupno lotili pusta. Tudi v Repniču ne manjka dobre volje: tu se je zbrala lepa skupina domačinov, ki bi rada začela s pustom, tudi njej pa ne pri zanašajo vedno pričujoči finančni problemi. Od šol sta se že pozitivno odzvala openski otroški vrtec in šempo-lajska osnovna šola.
Rok za vpisovanje na letošnji Kraški pust zapade nepreklicno v sredo, 15. februarja. Do takrat Odbor krnskega pusta upa, da se bodo še druge vasi (na primer Devin, Bani, Pertugi, Nabrežina...) prijavile in začele z delom za primerno počastitev letošnjega pusta.
• Uslužbenci tržaške trgovinske
zbornice bodo jutri, 6. t.m., in v če-
trtek, 9. t.m., stavkali v podkrepi^ zahteve po obnovitvi delovne pogodi* 1932/84. Roke bodo prekrižali med °-in 12. uro.
• Tajništvo tržaške federacije KP je s tiskovnim poročilom ostro obso dilo dogodke z zadnje občinske sej ■ ko sta LpT in MSI s svojimi °di<* tvami ponovno nesramno motili dej skupščine. KPI obenem ugotavlja, je sedanja koalicija krhka in se nekaterih svojih komponentah ne a\ gažira za nekatera vprašanja upra nega značaja, kar se je pokazalo ^ di na petkovi seji; potem ko sta DP in MSI nesramno zapustili dvoran • ugotavlja KPI, je bilo treba sejo prekiniti, kljub temu, da so bili Pn -Kavsi svetovalci KPI, Tržaškega 6* nja in neodvisne skupine.
Javna dela v dolinski občini
V dolinski občini so v teku številna javna dela. Prav te dni so bilal ^ končana vsa dela v drugem odseku ceste na Dolgi kroni, ki so terjala zn . Q 12 milijonov lir. Ustanova ENEL je medtem postavila novo transformato kabino vrednosti 12 milijonov lir, kakšen mesec poprej pa je obrtniško P*!Jne tje Bizjak napeljalo vodo za skupnih 15,8 milijona lir. V korist te zas kmetijske pobude je bilo torej naloženih 50 milijonov lir, sicer delom občinskih, deloma pa iz deželnih sredstev.
Pred dnevi je Občina oddala na dražbi v zakup prvi in drugi odsek ^ lizacije v okviru občinskega splošnega načrta, in to v Boljuncu; dela n stala največ 300 milijonov lir.	g0.
Prihodnji teden bo podjetje Tacchino začelo preurejati glavni :yižn° ljuncu : zravnalo ga bo in nanovo asfaltiralo, dela pa bodo trajala mesec dni. Občina bo to priložnost izkoristila za zamenjavo starih vod^e[a še cevi na trgu z novimi. Podjetje Tacchino ima v zakupu razna javna o v Prebenegu, Krogljah, Borštu, Dragi in Logu.
Ob literarnem večeru v tržaškem Kulturnem domu
Praznik slovenske besede
SS G bo zaključilo sezono z Behanovo komedijo Talec
Literarni večer ob dnevu slovenske kulture, ki ga je priredila v tržaškem Kulturnem domu ZSKD, je bil brez dvoma uspešen literarni večer, tako P<> obisku gledalcev, kot po skupini avtorjev, ki so nastopili in po branih tekstih.
V veliki dvorani Kulturnega doma se je zbralo približno dvesto ljudi, kar *a poslušanje literature ni malo. Nastopili so pesniki in pisatelji Ivan Minatti, Andrej Hieng, Marijan Rožanc, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Tone Partljič, Ivo Svetina, Drago Jančar ■n Boris A. Novak. Gre torej za pisce različnih generacij in estetskih usmeritev.
Poslušali smo tako različne »tipe« proze in poezije: od nežne lirike do humorja, od komunikativnejših tekstov do virtuozne besedne »igre« (igra med nevednicami, saj so imeli tudi Šalamunovi teksti svojevrstno lirično povednost). Ljubiteljem književnosti ni bilo torej žal, da so daljši čas poslušali dela slovenskih besednih mojstrov.
Pa še to, večer je ponovno poudaril
pomen skupnega kulturnega prostora, kot je v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič. Slednji je večji del svojega nagovora posvetil slovenski besedi. Besedi, ki izraža stisko in veselje, besedi, ki govori o našem notranjem življenju in o našem življenju v svetu, besedi, ki so ji večkrat strigli peroti, tu je govornik izrecno omenil Prešernov čas, besedi, ki se je znala prebiti skozi številne peripetije. Besedi torej, ki je bistveni del naše narodne identitete, ki hrani naš zgodovinski spomin in s katero se tudi danes spoznavamo kot narod in ljudje. Praznik slovenske kulture torej in praznik slovenske besede.
Posamezne nastope so učinkovito povezovali mladi tržaški glasbeniki Zoran Lupine (rog), Mojmir Kokorovec (oboa), Miran Košuta (klarinet), Bogdan Kralj (klavir), Nives Košuta (kljunasta flavta) in Maurizio Ceglar (viola da gamba). Ob zaključku večera se je gostom zahvalil predsednik ZSKD Marko Kravos. Napovedovala je Loredana Gec.
Igralski ansambel Slovenskega stalnega gledališča je začel v petek, v Kulturnem domu v Trstu, z vajami za novo odrsko postavitev, komedijo irskega dramatika Brendana Behana »Talec«. Gre za izreden, imenujmo ga kar ambiciozen projekt, za delo, ki je nedvomno gotova postavka vsakega gledališkega repertoarja in s katerim, kot je povedal na prvi bralni vaji v uvod in pozdrav vsem sodelu jočim ravnatelj SSG Miroslav Košuta, želi Slovensko stalno gledališče u spešno zaključiti svojo letošnjo sezono. Sezono, ki res ni bila lahka, saj hude finančne težave niso dopuščale mirnega dela kot tudi ne dopuščajo jasnega in mirnega pogleda v bodoč-
Rosariji in Ivotu Petkovšku se je rodil
MAKSIMILJAN
Nona in nono čestitata srečnima staršema in želita novorojenčku mnogo sreče.
Deželni komite KPI o delovanju dežele
Dosedanje avtonomistične izkušnje m način delovanja deželne uprave so v teh letih pokazale svoje limite. Elementi razočaranja in protesta, ki so 86 še zaostrili s sedanjo krizo, so se v zadnjih časih še razširili. O teh in s temi problemi povezanimi vprašanji Je v tem tednu obširno razpravljal deželni komite KPI, ki je na osnovi Poročila tajnika Rossettija podrobno in kritično razčlenil to obširno problematiko. Govor je bil tako o problemih, ki gredo od deželne enotnosti pa do preverjanja o izvajanju deželnega statuta. Komunisti so tudi odločno potrdili nujnost o izglasovanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Obširno razpravo deželnega komiteja KPI je zaključil Michele Ventura, ki je v strankinem vsedržav-nem vodstvu odgovoren za sekcijo uvtonomij.
Včeraj sta stopila na skupno pot
TANJA in WILLY
. Vsi domači jima želijo, da bi 10 Prehodila srečno kot sta si jo Zainislila, da bi bila kos vsem oviram, ki ju čakajo in da bi VzQojila zavedne otroke, ki bodo v Ponos svojemu narodu.
Včeraj sta se poročila TANJA KURET in WILLY MIKAC
Mnogo sreče in zadovoljstva v kupnem življenju jima želijo Udbor za vrnitev in ponovno ^Porabo Narodnega doma pri Sv. vvanu, Zveza vinogradnikov iz , Jdele, Sv. Ivana in Podlonjerja ^ KD s. Škamperle in Union.
Opčine: ugodna znamenja za razširitev pokopališča
Analize, merjenja in študije, ki so potrebne za preveritev stvarnih možnosti o razširitvi openskega pokopališča, gredo h koncu. Tehniki družbe Geokarst so izpeljali planialtime-trične raziskave, istočasno so izpeljali geološko proučitev, ki je potrebna za učinkovito analizo geofizičnih značilnosti podzemnih plasti. Tako je bilo mogoče ugotoviti debelost zemeljske plasti in njeno homogenost. Opravili so dve vrtanji za geognostič-ni študij, v prihodnjih dneh pa bodo sledile preiskave o geoelektričnih lastnostih podzemlja, ki jih je bilo treba zaradi dežja prekiniti.
Dosedanje delo je pokazalo, da pod zemljiščem, na katero naj bi razširili pokopališče, ni jam, skozi katere bi se lahko v globinski vodni tok spuščala nesnaga. Kaže, da v geološkem pogledu ne bi smelo biti nobenega neprijetnega iznenadenja, kot piše v tiskovnem sporočilu tržaškega županstva, ki pripominja, da je pooblaščeni odbornik Vattovani izrazil zadovoljstvo nad razvojem strokovnih raziskav.
Ricmanjci in Borštani proslavili dan kulture
Ku'turno društvo Slavec iz Ricmanj in prosvetno društvo Slovenec iz Boršta sta sinoči priredila skupno Prešernovo proslavo v Srenjski hiši v Borštu. Proslava je pokazala odločno in neizpodbitno voljo naših ljudi do kul-turotvomega življenja, izpričala je tisto slo po miru in po sproščenem življenju na narodnostno mešanem o-zem ju kot je naše, ki pa je očitno mnogim tm v peti. Borštani in Ricmanjci so združili svoje moči in se s pesmijo obeh mešanih zborov, reci-
tacijo otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Borštu, spomnili Prešerna. Nekaj misli ob slovenskem kulturnem prazniku je podal Marij Čuk, lepo doživetje večera pa je bilo srečanje z narečno pesnico Marijo Mijotovo, ki jo je predstavila Irena Žerjal. Proslavo sta zaključila mešana zbora Slovenec in Slavec, ki sta pod vodstvom Draga Petarosa ogrela vzdušje v polni dvorani.	RIS
Zasedanje o uničevalnih taboriščih v Italiji
Tržaški pokrajinski odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave je na včerajšnji seji sklenil prirediti 1. julija v Rižarni veliko vsedržavno svečanost ob štirideseti obletnici ustanovitve tega edinega uničevalnega nacističnega taborišča v Italiji. Dan prej pa bodo organizirali zasedanje o uničevalnih taboriščih v Italiji, na katerem bodo prisotni pred stavniki vseh evropskih odporniških organizacij. O vseh teh pobudah bo odbor izdal v ponedeljek obsežno u-radno sporočilo.
Potovalni urad «AURORA»
vabi na
KRIŽARJENJE PO DALMACIJI
od nedelje, 6., do sobote, 12. maja. Cena od 340.000 do 610.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« - Ul. Cicerone 4, tel. 60-261
nost. S svojim delom in tudi s takimi velikimi projekti pa potrjuje Slovensko gledališče svoj obstoj, dokazu je svojo borbenost in željo do dela, predvsem pa odločnost, da ne bi ni koli dopustilo, da bi se vrata te naše osrednje kulturne organizacije ne kega dne zaprla.
Toda vrnimo se k »Talcu«, temu temeljnemu delu enega najpomembnejših dramatikov našega časa, ki je na Slovenskem že doživelo znamenito uprizoritev v režiji Mileta Koruna. In prav Mile Korun se bo po dveh desetletjih, tokrat v našem gledališču, znova spoprijel s tem irskim poveličanjem kaosa, anarhije in neugnane vitalnosti. Prav gotovo izzivalen podatek za slovenske gledalce in gledališko kritiko, ki bodo lahko še enkrat »preverili« razvoj tega režiserja. Talec pa je izzivalen tudi za same igralce saj nudi paleto izredno zanimivih vlog. In ko smo že pri igralcih, naj povemo, da je Slovensko stalno gledališče ob priložnosti spet pomnožilo in pomladilo svoj igralski an sambel in povabilo k sodelovanju dva mlada slovenska igralca iz Akademije za gledališče, film, radio in televizijo iz Ljubljane, Jagodo Trovirac in Janeza Škofa.
Tudi pri »Talcu«, kot že pri postavitvi »Vojaške skrivnosti« Dušana Jovanoviča, bo sodelovala scenografinja Meta Hočevar, ki je nas vse že kar razvadila s svojimi prelepimi in gledališko učinkovitimi scenami.
Demonstracija pred tržaško občino
Ob priliki zadnje seje tržaškega občinskega sveta so aktivisti Združenja za nenasilje priredili manjšo manifestacijo pred tržaško občinsko palačo. Aktivisti združenja protestirajo proti dejstvu, da tržaški občinski svet še ni proučil resolucije, ki predvideva ustanovitev družbenih centrov in javnih stenčasov, na katerih bi lahko vse kulturne in politične organizacije objavljale svoje programe in dejavnosti. Resolucijo so predstavili že pred meseci, vendar je v tržaškem občinskem svetu naletela na gluha ušesa.
VELIKI PEVSKI PRAZNIK
Okteti iz Primorske danes v Ricmanjih
Danes zvečer ob 19. un bo v kulturnem domu v Ricmanjih prvo srečanje oktetov Primorske. Srečanje prireja kulturno društvo »Slavec«, ki želi s to prireditvijo primerno obeležili 90 let aktivnega petja v Ricmanjih, saj praznuje letos društvo 90-letnico aktivnega delovanja. Eden glavnih stebrov društvene dejavnosti pa je bil nedvomno skozi vsa ta desetletja pevski zbor. Ob 17. uri bo v galeriji Babna hiša sprejem za pevce, ob 19. uri pa se bodo okteti, ki delujejo od Nove Gorice do škofij in Trsta, predstavili ricmanj-skemu občinstvu.
Stavka avtoprevoznikov : tudi SDGZ
ka Pl jutrišnjega dne, 6. t.m., do sobote, 11. februarja, bo vsedržavna stav Pri (^prevoznikov. Pridružili se ji bodo tudi avtoprevozniki, ki so vč. on jeni uri ‘~?ven-skem deželnem gospodarskem združenju. Ti bodo v torek ob 11. fgpPriredili skupaj s člani stanovskih organizacij AGA in CNA tiskovno kon-pr»,) c.° ,v Časnikarskem krožku na Korzu. V sredo bodo stavkajoči uprizorili kot,n- 1 sPrevod s tovornjaki: ob 8. uri bodo odrinili od Fernetičev in se v in j 1 P°Peljali na Trg Unità, kjer bodo zahtevali, da jih sprejmeta prefekt
zaposliš vajenca, dobiš štipendijo
tja	trgovinska zbornica je razpisala 25 triletnih štipendij za pod je
mekefn C>0°o t- marca sprejela v službo vajence. Štipendija znaša 300.000 lir pendj iii ^ Prvo leto. V primeru da vajenec konča delovno razmerje, se štipendij P1611656 na morebitnega drugega vajenca. Prošnjo za dodelitev šti za sJj l® mt>goče vložiti samo še jutri, 6. februarja. Zainteresiram naj se (lprskr>ta Pro®nje in dodatna pojasnila obrnejo na Slovensko deželno gospo-7Vuženje v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 62953.
Pridržana prognoza za pešca
Punesrari*	Segulin iz Stare istrske ulice 25 se je sinoči hudo
torn 12#	j® Prečkal Ul. Brigata Casale. Pri hiši št. 25 ga je s fia-
žaški h ,'sl Pv't° podrl 46-letni Gemino Bellussi iz Ul. Paisiello 5/n. V tr-lek “"usnjen so nezavestnega s pridržano prognozo sprejeli na od de glavi 'rijnnje in mu ugotovili lobanjski pretres, udarec in odrgnino na ter zlom leve noge.
Ranjeni priletni ženski
t}ujoča<"r'y^ rn uPoManskih urah je v mestnem središču Manuela Orel, sta-žetiskj, k U ■ Campanelle 120, s svojim renaultom povozila dve priletni Huje se '• sta *zza parkiranih avtomobilov nenadoma smuknili na cesto. stanujoča Je P?nesrečila 68-letna gospodinja Maria Gallo por. Mircovich, čolku tržažl u Canova 14, ki se bo morala zdraviti v ortopedskem od-nogj ;n _ ' . bolnišnice celih 40 dni zaradi domnevnih kostnih zlomov na scalchin 7/irn . drugih ran, medtem ko se bo morala 64-letna Angela Burini ia»iiu av'ti na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice 10 dni za-ran na nogah in prsih.
Februarski torki v Slovenskem klubu
Februarski torkovi večeri bodo v Slovenskem klubu v Trstu zasnovani pretežno problemsko, v skladu z izhodišči, kj si jih je klub zastavil na lanskem občnem zboru. To seveda ne pomeni, da ne bodo dovolj pestri, saj bo konec koncev njihov potek v veliki meri odvisen od dejavnega deleža občinstva v razpravah.
Ugotavljali ga bomo lahko že prihodnji torek, 7. februarja, ko bo v klubu pet različnih mlajših ljudi govorilo o svojih osebnih svetovnonazorskih izbirah in o tem, kako te iz bire uresničujejo v togih okvirih u niverzalnih ali zamejskih inštitucij. Vznemirljiva tema odpira nepregledno vrsto vprašanj, zato se bodo tako nastopajoči kot občinstvo naslanjali na vnaprej zarisana izhodišča, ob katerih bo razpravo lažje usmerjati k nekaterim najbolj žgočim vpraša njem, kot so: koliko smo svobodni v osebnih izbirah, ali dovolj spoštujemo človekovo »drugačnost«, kje so možnosti za tesnejše sodelovanje med »katoliki« in »laiko-levičarji« v našem zamejstvu in kakšna je stopnja demokracije v naših inštitucijah.
14. februarja bo Slovenski klub v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Trst združil kulturo s pia ninstvom in v svojo sredo povabil književnika - planinca dr. Matjaža Kmecla. Teden kasneje, 21. februarja, bo naslednji ljubljanski gost pisatelj Marjan Rožanc, z ontološkega
stališča razmišljal o Martinu Lutru, ki se ga je omikana Evropa v preteklem letu spominjala ob 500 letnici rojstva. Z a konec meseca, 28. februarja, pa spet domača tema: sla venski radio Trst A, ob kateri bodo v razpravi sodelovali direktor sedeža RAI za FJK D. Fiorensoli, Drago Legiša in Filibert Benedetič.
•	Zaradi nenadnih dolžnosti je novi predsednik prizivnega sodišča v Trstu dr. Giovanni lucci odpovedal včeraj srečanje s tržaškimi časnikarji.
•	Na sedežu sekcije KPI »Finko Tomažič« na Trgu Stare mitnice 11 bo danes s pričetkom ob 9. uri kongres sekcije »N. Bethune« za bolnišniško osebje. Sekcija za Rocol pa priredi predkongresno srečanje jutri ob 20. uri na svojem sedežu.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ivane Škabar vd. Purič
se iskreno zahvaljujemo g. Tonetu Be-denčiču, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti
Svojci
Ropentabor, 5. februarja 1984
T	Zapustila nas je naša draga
sestra in teta
Zofija Grgič vd. Metelli
Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
žalostno vest sporočajo družine Per-šolja, Lisjak, Pangos in Ravbar
Trst, 5. februarja 1984
t
V 81. letu starosti nas je zapustila naša teta
Pavla Živic vd. Gustinčič
Pogreb bo jutri, 6. februarja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: nečaki Luigia, Gabriele in Raffaella z družinami.
Trst, 5. februarja 1984
ZAHVALA
Ob izgubi predragega
Edota Zupančiča
se iskreno zahvaljujemo soletnikom, bivšim kolegom, nosilcem krste, sosedom, prijateljem, dijakom I. r. klasičnega liceja »F. Prešeren«, sorodnikom, dr. Franku Križmančiču, msgr. Živcu, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, vaščanom in vsem, ki so nam pomagali in bili ob strani v tem težkem trenutku
Družina
Bazovica, 5. februarja 1984
ZAHVALA
. Ob izgubi naše drage
Teodore Škrk por. Uršič
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom in sosedom
Sin in drugo sorodstvo
Sežana, 5. februarja 1984
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Celestine Blasine por. Labiani
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku in mešanemu pevskemu zboru Slavec
Svojci
Ricmanje, 5. februarja 1984
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Ivana Guština
Žalujoča žena Milka, sin Boris, mama Angela ter brat Milko in drugo sorodstvo
Repen, Trebče, Bazovica, Perugia,
Trst, 5. februarja 1984
(Pogrebno podjetje - Ul. della Zonta 3)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega
Alojza Stublja
Posebna zahvala vaščanom, sorodnikom, prijateljem, župniku Žerjalu ter zdravniku Rafku Dolharju
Svojci
Ferlugi, 5. februarja 1984
XÒCD V KULTURNEM DOMU V TRSTU
V ZNAMENJU PREŠERNA
HEJ, DA BI ŽE PRIŠEL DO PRISTANA
Večer gledaliških songov
Govornik: JOŽE PIRJEVEC
Miranda Caharija, Mira Sardoč, Stojan Co!ja. Stane Starešinič in
Aleksander Vodopivec
Scena: Andrej Pisani
Glasba : Aleksander Vodopivec
Režija: MARKO SOSIČ
Sodeluje: Mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta V veliki dvorani — danes, 5. februarja 1984, ob 17. uri
V foyerju bo do 24. februarja 1984 odprta razstava
RUDOLFA SAKSIDE.
V TRSTU
KULTURNI DOM
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
JUTRI, 6. t.m., ob 11. uri
V	TOREK, 7. t.m., ob 11. uri
V	SREDO, 8. t.m., ob 11. uri
• • e
JAKOP in WILHELM GRIMM
RDEČA KAPICA
JUTRI, 6. t.m., ob 10. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II
v torek, 7. februarja, ob 20.30
SLOVENSKI
KATOLIČANI . V TRSTU
SODELUJEJO : Tone Bedenčič, Marija Brecelj, Igor Tuta, Ivo Jevnikar in Ravel Kodrič.
Vabljeni!
Ob 40-letnici masovnega odhoda v partizane priredi Zveza borcev Boljunec v hotelu Maestoso v Lipici 11. t.m. ob 19. uri
PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER
Prijave sprejemajo krajevna sekcija VZPI - ANPI. Zabavali vas bodo Veseli godci, sežanski orkester in Tamburaški ansambel iz Boljunca.
Prijave se zaključijo v torek, 7 t.m., zvečer. Informacije tel. 040/228-312 ali 228-378
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata ob dnevu slovenske kulture v sredo, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu otvoritev fotografske razstave »Naši kraji pred tridesetimi leti«. Sodelujejo: fotograf Mario Magajna, amaterski pesnik Jože Jazbec in harmo-nikaš Lojze Furlan.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 12. t.m., ob 16. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku »Kulturni popoldan«.
Razna obvestila
ZŽI - Križ vabi na sestanek, ki bo jutri, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu. Dnevni red: praznovanje 8. marca, dneva žena.
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
SSG gostuje jutri, 6. februarja, in v torek, 7. februarja, ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Radovan Tretji Dušana Kovačeviča ter v sredo, 8. t.m., v Postojni.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri — red 1. nedelja — bo v gledališču Rossetti gostovalo Deželno toskansko gledališče z Brusatijevim delom v 2 dejanjih »La donna sul letto«. V abonmaju odrezek št. 5. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Jutri počitek.
VERDI
Danes, 5. februarja, ob 15.30 sedma predstava Wagnerjeve opere »Siegfried« — red D. Dirigent M. Kuntsch, režija P. Werhahn.
Gledališče Verdi prireja do 15. februarja ob 11. uri v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti pri blagajni gledališča in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Jutri, 6. t.m., ob 18. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi predstavitev opere »II giro di vite« Benjamina Brittena. Predstavil bo Gianni Gori.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 6. februarja, ob 20. uri: La Paloma, nemški film režiserja Schmida (1972).
Velika dvorana
Danes, 4. februarja, ob 19.30: Chopinov večer (pianist Vladimir Kranjev).
Srednja dvorana
Jutri, 6. februarja, ob 10. in 12. uri: Glasbeni humor 18. stoletja.
Sejna dvorana I
Jutri, 6. februarja, ob 17. uri: Estetika in ideologija — ciklus predavanj »Umetnost ob koncu tisočletja«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V sredo, 8. t.m., ob 10. uri: S. I. Wit-kievvicz: »čevljarji«. Predstava za Tehnični srednji šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino
La Cappella Underground 18.00 »II principe della città«. Režija S. Lumet. Maxi video: 18.30 »Rainbovv e Pink Floyd a Pompei«.
Ariston 15.00. 18.15, 21.30 »Fanny e A-lexander». Režija I. Bergman.
Eden 15.30 — 22.15 »Vacanze di Natale«.
Christian De Sica in Jerry Cala. Fenice 16.00 — 22.00 »Mystere«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Coraggio..., fatti ammazzare«. C. Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 2 15.15 — 22.00 »Hercules«. L. Ferrigno.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Inquietudine morbosa di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 — 22.00 »Ai confini della realtà«.
Mignon 15.00 — 22.00 »Frances«. J. Lange.
Capitol 15.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi.
Aurora 16.30 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney.
Moderno 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »007: Mai dire mai«. Sean Connery.
Vittorio Veneto 15.30 — 21.30 »Gandhi«. B. Kingsley.
Lumiere 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Cristiana F. - Noi, i ragazzi dello zoo di Berlino«. Režija U. Edel. Glasba D. Bowie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »Entity«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Celodnevna osnovna šola Mara Samsa, I. Trinko Zamejski in otroška vrtca iz Ricmanj in od Dom ja vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v sredo, 8. t.m., ob 14. uri v Babni hiši v Ricmanjih.
Obvešča se socialno-zdravstveno prizadete bivše borce NOV in aktiviste OF, da lahko vložijo pri svoji organizaciji prošnjo za zdravstveno pomoč najkasneje do 28. t.m.
Razstave
V	koprski galeriji Loža razstavlja svoje slike in grafike znameniti italijanski umetnik Emilio Vedova iz Benetk.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikar Livio Schiozzi. Razstava bo odprta do 22. februarja.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja slikarka Simonetta Ferfoglia.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev Peterlinova dvorana v Trstu
prirejata
PREŠERNOVO PROSLAVO
—	Dekliški zbor Devin pod vodstvom H. Antoniča,
—	Nagrajevanje Mladi oder
—	Izid literarnega natečaja Mladika
—	Govornik Viktor Blažič Jutri, 6. februarja, ob 20.30
ITT js
I	ŠHKDKMJ
priredi 9. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Na sporedu so: nastop moškega in mešanega pevskega zbora iz Divače pod vodstvom Edija Raceta, duo violina, harmonika, ritmična skupina srednje šole iz Sežane ter recitacijska skupina
Vabljeni !
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
priredi
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v četrtek, 9. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Na sporedu so: pozdrav, uvodna beseda, nagelj s pesnikovega groba - branje Savina Remec, recitacije Aleksij Pregare in pevska skupina Stu ledi
KD VESNA
prireja v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu
PRAZNIK
SLOVENSKE KULTURE
Sodeluje mešani zbor pobratenega DPD Svoboda II iz Trbovelj. Slavnostna Beseda Marij čuk.
Ob 20. uri bomo v foyerju odprli razstavo Borisa Zuljana
SKD BARKOVLJE
vabi na
PREŠERNOV PRAZNIK
ki bo 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
Nastopajo: pisatelj Boris Pahor, igralec Anton Petje, mezzosopranistka Nora Jankovič, pri klavirju Neva Merlak
V OKOLICI
Boljunec: teL 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sealjan: tel. 209-197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Mali oglasi
tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure
OSMICO je odprl Ladi Rebula, i_. .. št. 69.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje in nudijo prigrizek lastne proizvodnje. MATEMATIKO in fiziko inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
AGENCIJA RIVIERA prodaja v Ulica Venier v 5. nadstropju, sončno stanovanje, 2 sobi, kuhinja, box. Tel. 040/ 224-426.
UGODNO prodam licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih pijač v občini Devin - Nabrežina. Tel. 040/224-426.
NUDIM nego bolniku na domu v okolici Trsta ali Milj. Tel. 003866/51173. ZA KMETOVANJE kupim starejšo ali opuščeno kmetijo v slovenskem Primorju. Ponudbe na tel. 061/266-763 ali r.a naslov: ADIT - DZS. p.p. 171, Ljubljana.
IŠČEMO družinsko pomočnico enkrat -dvakrat tedensko. Tel. 040/575-436. IŠČEM hišo ali zazidljiv teren na Krasu. Tel. 040/572-922.
PRODAM nova pisalna stroja znamke Olivetti studio 46 in Olympia traveller de luxe po izredno ugodni ceni: prvega za 350.000 lir, drugega za 150.000 lir. TeL ob večernih urah na št. 040/ 30-890
PRODAM smučarski komplet za 8-10 let staro deklico, odlično ohranjen po polovični ceni. Tel. 040/816-502.
PRODAM BMV 318, november 1978, v dobrem stanju, z avtoradiom in priključkom za prikolico. Tel. v večernih urah 040/212-571.
OSMICO ima v Zagradcu št. 1 Zvonko Ostrouška.
PRODAM 25 stotov sena v Briščikih. Tel. 040/227-339.
PRODAM 5-sobno stanovanje, primerno tudi za pisarno v Ul. Filzi, 1. nadstr. TpI 040/994-496
MLADA ŠIVILJA išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati na 040/64-813 od 18. do 20. ure.
PRODAM licenco za krošnjarstvo in prostor za prodajo cvetic in rastlin v Rojanu. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 225-816.
PRODAM peč na plin IDEAL STANDARD v dobrem stanju za centralno
15.000	c. L Telefonirati na št. 575-145. PRODAM mali kamion Volkswagen, 10 stotov z nepremičljivim platnom. Telefonirati na št. 040/575-145.
POHIŠTVO prodajam po zelo ugodni ceni: knjižne police, sobice, kuhinjo, sedežno garnituro in posamezne dele pohištva. Telefonirati na št. 575-145. PRAŠIČE, velike in majhne prodaja podjetje Gradina, Gorica, Ul. Brigata Sassari 49. tel. (0481) 391-063.
NA OPČINAH sem izgubila črno psico, križano s pasmo setter. Tel. popoldne 040/271-246 ali 211-292.
PRODAM 20.000 kv. m obdelane zemlje in gozda v Jamljah ob glavni cesti Trst - Gorica ali zamenjam za nepremičnine na Koprskem. Ponudbe tel. 003866/26196 od 20. ure dalje.
IMAŠ problem z alkoholom? Ne ostani sam s svojim problemom. Anonimna zveza alkoholikov ti lahko pomaga. Pridi tudi ti v naš sedež v Ul. del Bastione 4, tel. 793-617. Sestanke imamo ob ponedeljkih in sredah, od 17.30 do 19.30, ob petkih pa od 20. do 22. ure.
f Čestitke
Danes praznuje 89. rojstni dan AMALIJA CASTELLANI. Obilo zdravja in veselja ji želijo sin Avgust z ženo Marijo, vnukinji Marina in Alenka ter pravnuka Aleksander in Pavel.
Jutri praznuje 75. rojstni dan naša draga nona GABRIJELA SEDMAK. Vse najboljše ji želijo vnukinja Katja in ostali.
Danes ugasne svojo 3. svečko naš CRISTIAN ZOTTICH. Naj mu prva svečka pomeni zdravje, druga srečo, tretja pa zadovoljstvo, to mu želijo mama, očka, noni in nonota. Teta in stric pa mu pošiljata tri velika poljubčka.
Izleti
KD V. Vodnik organizira smučarski izlet 19. t.m. v Forni di Sopra, cena
10.000	lir. Odhod avtobusa iz Doline izpred društvene gostilne ob 6. uri. Vpisovanja sprejema Davorin Ota, ob delavnikih od 17. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma. tel. 040/228 303
I. de Felszegy
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814
—	Vsi domači In tu|l artikli za zobozdravnlško rabe
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotan|e
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
ZA VSAKOGAR
NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
1. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE Dom kulturnega društva SLAVEC — RICMANJE
danes, 5. februarja 1984, ob 19. uri
PROGRAM:
I. DEL oktet JP Vojko (Spodnja Idrija), oktet Vrtnica (Nova Gorica). Briški oktet (Dobrovo v Brdih), oktet Simon Gregorčič (Kobarid), oktet France Bevk (Otalež);
II. DEL — Lovski oktet (Postojna), oktet Javor (Pivka), oktet škofije (Koper) ter Tržaški oktet (Trst).
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni kulturnega doma v Ricmanjih.
foto-kino
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 5. februarja AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 9.54 — Luna vzide ob 9.17 m zatone ob 20.42.
Jutri, PONEDELJEK, 6. februarja
DORA
Vreme včeraj: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak lOlti.-i mu ,-a»te, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giuseppe De Sciacc Davide Kramarsic, Silvia Wolf, Dani le Pizzioli, Annalisa Steffè, Enrico D-, gostini, Daniele Russi, Martina Marze ti. Pamela Obran, Janja Žiberna, A drea Manzoni.
UMRLI SO: 71-letna Celestina Bellic vd. German, 65-letni Carlo Višini, 7 letni Dino Rosini, 73-letna Eugenia li geme vd. Bertoli, 59-letni Spartaco Zo, netti, 85-letni Francesco Vlach, 78-letr Sofia Gherghich vd. Metelli, 75-leti Carlo Olenich. 69-letna Bruna Pipan vi Fachin Zumin, 72-letna Danica Ferlug vd. Vrtovec.
OKLICI: inženir Roberto Marzi in i radnica Paola Bardi, uradnik Danici Brugnaro in bolničarka Barbara lande ca, lekarnar Michele Favero in fizi Elena. prodajalec Aldo Nardin in i radnica Marina Ribarich, frizer Salvi
tore Madonia in gospodinja Christine Lewis, delavec Pietro Petrarcheni in učiteljica Viviana Pansa, študent Daniel Abraha in družinska pomočnica Haneza Ghebressellassie Berehe, delavec Michele Verdnik in prodajalka Donatella Berlocchi. risar Fulvio Riccobon in uradnica Arianna Pattare, študent Beniamino Ciocchi in uradnica Rossanna Angelica, strugar Romano Verazzi in gospodinja Luciana Mucchiut, uradnik Roberto Filipaz in uradnica Jessica Zacchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (UlicaJ^ Frančiška) 1, Largo Osoppo L J'afe Zorutti 19. Fernetiči, Milje (Lungoni» Venezia 3).	.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20:^L Trg Oberdan 2. Ulica T. yeceliw
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)	„4
Trg Oberdan 2, Ulica T. VeceUto ‘ ' Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia
LOTERIJA				40
BARI	77 83	11	32	
CAGLIARI	88 10	41	12	bv 90 69 8*7
FIRENCE	20 52	33	76	
GENOVA	61 31	1	70	
MILAN	67 11	34	66	88 46 55
NEAPELJ	9 89	86	55	
PALERMO	45 39	78	77	
RIM	61 45	64	3	%
TURIN	17 28	6	27	.1
BENETKE	-	7 72 ENALOTTO	38	IO 1 2 *	
2 2 1 2	2 1 X 2	1		
KVOTE:
12 — 26.018.000 lir 11 —	950.300	lir
10 —	79.700	lir
■Ì4 olimpijsk i A.	..
5 ^ |—|	* v nnmnrUn
I 1 1	1984	SAI
Sarajevo '84	JIL	dnCVIUK
“ SARAJEVO ’84
Dva tedna prestolnica sveta
Tudi naš olimpijski dnevnik okno v sarajevska dogajanja
Če se svet že spreminja, potem se zelo počasi. To bi lahko rekli, če bi površno pogledali na včerajšnji, predvčerajšnji dan. Res, danes ni nič v ničemer bistveno drugače, kot je bilo pred tednom dni, morda pred mesecem.
A vendar: že na nekoliko daljše obdobje lahko postavimo meter razvoja, ki nam nedvoumno pokaže, da se ne le vse, kar nas obdaja, ampak tudi to, kar smo, ni še nikoli toliko spremenilo, kot se je v obdobju ene same generacije. Ali kdaj pomislimo na to, da danes živi še tisoče in tisoče oseb, ki so se rodile preden se je prvo letalo sploh dvignilo v zrak? Zdaj pa že segamo v vesolje, ven iz našega osončja!
Kaj je predstavljal šport svetu v času, ko so se rojevali ti naši »predletalski« očaki? In kaj predstavlja danes? Ali je erupcijo tega pojava od začetka tega stoletja (in morda kakega desetletja prej) pa do danes še sploh mogoče izmeriti?
In s kakšnim merilom bi ga bilo mogoče izmeriti?
Verjetno je eno izmed meril tega vzpona prav tisk, ta obe-leževalec in zapisovalec dogajanj, za katera meni, da so za porabnika pisane besede pomembna, zanimiva, privlačna. Če obračamo stare, danes že orumenele liste nekdanjih časnikov, potem si lahko dokaj jasno ustvarimo podobo nedkanje vrednosti športa in njegovega mesta v tedanji družbi.
Tu in tam kaka vrstica.
Toda teh vrst je bilo vedno več in več. Zrasle so v vest, v stolpec, nato, dva, tri, v rubriko. Svet se je vse bolj spreminjal, stare vrednote so tonile, nove vstajale in med temi nikakor ni bil več na zadnjem mestu šport.
Vsakodnevna stran športa je postala obvezna. Veliki športni dogodki so budili veliko zanimanje in športni tisk je o njih pisal veliko. Vedno več.
Zato je bila naša želja, da bi našim bralcem ponudili posebno olimpijsko stran, ki naj bi bila po eni strani splošna, po drugi pa tudi naša, nam namenjena in nam zato domača. Iz nje naj bi bralci paberkovali informacije, komentarje, poročila, se dokumentirali, pa tudi sami naj bi našli besedo v nekaterih rubrikah, bili naj bi tudi sami akterji naših prizadevanj sredi olimpijskega vzdušja. V pripravo olimpijskih strani smo vložili mnogo truda in naporov in naša iskrena želja je, da bi naši bralci našli v teh stolpcih čim več tistega, kar bi radi brali, videli in izvedeli.
Pa tudi čim več takih vesti, ki bi njih in tudi nas, predvsem razveselile. Na te vesti bomo v prihodnjih dneh najbolj nestrpno čakali.
Vsi!
BOJAN PAVLETIČ
Vučko, simbol prijateljstva Olimpijski plamen tudi v Kopru
os voj n’ -Siml301 Prijateljstva, simbol simpatije, simbol miru, je V6t in predvsem mlade. Na sliki AP: Vučko s prijateljčki
Olimpijski ogenj so po vsej Jugoslaviji sprejeli z velikim navdušenjem. Povsod ga je čakala o-gromna množica ljudi. Tako je bilo pred dnevi tudi v Kopru, kjer je bila tudi krajša svečanost
stran Q
olimpijski primorski dnevnik s. februarja
Olimpijska prizorišča so delno nova, delno pa že prej obstoječi objekti prilagojeni olimpijskim potrebam. Ne kateri se bodo z lahkoto »vživeli« v poolimpijsko rutino velikega mesta kot je Sarajevo, drugi bodo izgubili svoj blešč in ostali nemi spomeniki olimpijskim dogodkom.
Kratek opis naprav:
ZETRA
Srce ZOI. Stadion «Koševo« bo služil samo za otvoritveno slovesnost. Poleg tega so sestavni deli Zetre še: OLIMPIJSKA DVORANA Za hokej, umetnostno drsanje in zaključno slovesnost. Koristna površi-ma znaša 6.000 kv. metrov (100x60 m). Prostora je za 8.500 gledalcev.
STEZA ZA HITROSTNO DRSANJE
Dolžina proge 400 m. Na tribunah je prostora za 2.080 gledalcev.
Celotni načrt za Zetro sta izdelala sarajevska arhitekta Lidumil A-ikal-fič in Dušan Djapa. Od olimpijskega naselja je Zetra oddaljena 8 km, od mestnega središča pa samo poldrugi kilometer. Dvorano in stezo za drsanje so začeli graditi 18. junija 1981. poldrugo leto kasneje pa so že imeli v dvorani svetovno prvenstvo v u-metnostnem drsanju za mladince.
SKENDERIJA
PRESS CENTER
Delova1, bo nepretrgoma dan in noč. Z izjemo postelj bodo v njem imeli novinarji na razpolago vse.
ŠPORTNA DVORANA
Za hokej in umetnostno drsanje.
Koristna površina glavne dvorane 1.800 kv. metrov (60x30 m).
Prostora je za 4.500 gledalcev. Pomožna dvorana lahko sprejme 2.000 gledalcev.
Načrt za Skenderijo je izdeled arhitekt Halid MuhasVovič iz Sarajeva.
TREBEVIČ
Proga za bob in sankanje. Umetno zgrajena in deljiva na tri dele za športno in razvedrilno sankanje. Delo arhitekta Gorazda Bučarja iz Sarajeva. 10 km od mestnega središča.
TEHNIČNE ZNAČILNOSTI
bob sankanje
dolžina	1245 m	1210 - 993 m
višinska razlika 126 m	129 - 100 m
ovinki	13	13-11
srednji naklon	10,2%	10,2%
najvišji naklon	15 %	15 %
Zetra, Skenderija, Trebevič nared za olimpijske boje
Prizorišča sarajevske prireditve
totovučko
V okviru številnih rubrik, ki smo jih uvedli letos v našo olimpijsko stran, je tudi novost: vsak dan, ko bodo na sporedu tekmovanja, bomo objavljali posebno »uganko*, katero smo poimenovali TOTOSARAJEVO. Naši bralci bodo lahko telefonirali vsak dan med 17. in 18. uro na naše uredništvo (tel. št. 727 374) in nam posredovali svojo napoved. Treba bo namreč uganiti uvrstitev določenih tekmovalcev, rezultate tekem itd.
Za vse tiste, ki bodo uganili največ pravilnih rezultatov, smo pripravili vrsto lepih nagrad. Kolikor bi se zgodilo, da bi dva ali več ugankarjev doseglo enako število pravilnih rešitev, bomo upoštevali za sestavo lestvice tudi čim pravilnejše rezultate izmed onih, ki niso bili točno rešeni. Nagrade bomo podelili po zaključku iger.
Ker bodo prva tekmovanja letošnjih ZOI na sporedu že v torek, postavljamo že prva vprašanja: pravilno je namreč treba napovedati izide naslednjih hokejskih tekem:
Italija - Švedska
ZRN - Jugoslavija
ZDA - Kanada
Poljska - SZ
Telefonirajte jutri od 17. do 18. ure na tel. št. 727-374.
Seznam nagrad bomo objavili v naši prilogi v sredo.
Janko Kosmina
Slavnega koprskega jadralca smo dobili na zvezo šele po dolgem telefonskem zasledovanju, saj se v teh dneh vneto rek rei ra na kranjskogorskem snegu, po »napornem« teku z olimpijskim ognjem v Kopru. Janko Kosmina je bil namreč zadnji tekač štafete, ki je prinesla v sredo olimpijski ogenj v Koper.
»Zakaj je padla odločitev, da boste pretekli zadnjo predajo prav na vas?* »Pač zaradi moje olimpijske preteklosti. Leta 1960 sem skupno z Mariom F afangelom v jadralnem razredu zvezda zasedel 8. mesto, kar je še vedno druga najboljša jugoslovanska uvrstitev vseh časov.«
»Kaj pa Fafangel...?*
»Leta, leta, pa tudi zdravje... sicer bi v sredo gotovo tekla oba.«
»S kakšnimi občutki ste nosili plamenico?*
»Ah, spomini, predvsem te sem imel pred očmi.«
»Se vam ne zdi, da bi vendarle še vedno lahko prijeli za krmilo?*
»Kot tekmovalec ne bi več. Zdaj posvečam vse svoje jadralske sile sinovoma, ki se razvijata v odlična jadralca.«
»Posta nadaljevala očetovo olimpijsko tradicijo?«
»Državna prvaka sta že, zdaj se v razredu 470 borita za mednarodno normo, ki bi jima lahko odprla pot v Los Angeles.«
»Kot dober Slovenec tudi smučate, kot vidimo. Je to morda vaš drugi šport?*
»Kje neki; zgolj rekreacija, oddih.«
»Pa še vprašanje, ki danes najbolj muči Slovence doma in za mejo: kako se bo, po vašem mnenju uvrstil Križaj?«
»Odlično!«
Kakšna je lahko danes pri Križaju odlična uvrstitev pa itak vsi vemo.
Specializirana športna trgovina
SMU - SURF - TFJVMS Ulica Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst
Zanimivosti z zimskih iger od Chamonixa do Sarajeva
Zanesljivi dokumenti o olimpijskih igrah starih Grkov so iz leta 776 pred Kristusom in povsem zanesljiva je olimpijska oznaka tudi za igre iz moderne dobe, ki so jih prvič izvedli leta 1896 v Atenah.
Bolj skromno so svojo pot začele zimske panoge, ki so se v olimpijsko gibanje nekako vrinile in še danes niso povsem enakovredne poletnim. Poletna prireditev nosi uradni naziv »I-gre 23. ('etos) olimpiade«, zimska pa samo »14. (letos) zimske olimpijske igre«, kot da ne bi spadale v neko štiriletno obdobje (olimpiado).
Nenavadno je tudi tihotapljenje zimskih ali »hladnih« športov v poletne prireditve. Vsi spadajo danes v zimske prireditve, umetnostno drsanje in hokej na ledu pa sta imela svoje olimpijske prvake že pred prvimi zim skimi igrami in sicer na poletnih igrah leta 1908 in leta 1920 za drsanje in leta 1920 za hokejiste.
Prireditev, ki je danes znana kot »L zimske olimpijske igre«, je dobila o-limpijsko etiketo komaj leto 1925, to je šele leto dni kasneje po dejanski izvedbi v francoskem Chamonixu.
Hudo so tedaj pogrešali sneg. Na startu je bilo 17 držav, največ uspeha pa so imeli Norvežani. Italijanski tekmovati so bili sami vojaki, alpin-ci, ki so dobili posebno dovoljenje od vojnega ministra Diaza. Posebnih u-spehov niso želi.
Alpskih smučarskih panog sploh ni bilo na sporedu!
Nastopilo je tudi nekaj Jugoslovanov. Stare kronike navajajo Zinajo, ki je pretekla 50 km v skoraj 9 urah, medtem ko je zmagovalec Haug pora bil 3 ure 44 minut. Tisti dan je zelo zeblo in mnogim tekačem so ceio začele zmrzovati roke in noge.
V bogatem švicarskem St. Moritzu in z vojno, katere spomin se je že oddaljeval, se je leta 1928 zbralo 518 tekmovalcev iz 25 držav.
Iz športnih časopisov tistih časov se da razbrati, da so močno opažali utrujenost tekmovalcev, saj so bila nekatera prizorišča speljana tudi krepko nad 2 500 m nadmorske višine. V svetovnem merili je zablestela zvezda norveške drsalke Sonie Nenie. Norvežani so bili sploh najuspešnejši s šestimi zlatimi, medtem ko sta ZDA in Švedska zmagali vsaka dvakrat.
Italijani so bili blizu kolajne v sankanju in v pohodu vojaških patrulj. Jugoslovanska odprava je štela 9 c a-nov. Med njimi je bil tudi inž. Stanko Bloudek. Imeli so tudi inozemskega trenerju! Učil jih je Norvežan Hans sen. V teku na 18 km je Jožko Janša zasedel 25. mesto, »Jutro« pa je o njegovem nastopu 22. februarja zapisalo ». . .stil dela rok in palic. . . učinkuje komično. . .«
Vse tekmovalce so zdravniško pregledal. Kljub visoki nadmorski legi je vreme dodalo svoje. Med tekom na 50 km se je tako otoplilo, da so tekači z »mrzlimi« mažami na zadnjih vzpetinah nastradali, hitrostno drsanje na 10 km pa so morali celo odpovedati, ker je bil led na jezeru nezanesljiv. Bobe so na start vlekli s konji.
Lake Placid je za olimpijske igre posebno nesrečen. Kot pred štirimi leti so se športniki v ZDA zbrali leta 1932. Bilo jih je le nekaj preko 300, ker so bili stroški za potovanje silno visoki.' Sneg so večinoma nanesli iz višjih leg, v hitrostnem drsanju pa so Američani nepričakovano upoštevali le svoja pravila, zaradi česar je mnogo Evropejcev iz protesta od-
-	»'- N vtWBOt UUCvuKSKiivt- '-XWTiA«
ČHAttONIA novr BLANt
23	/twn» /9?4
stopilo. Jugos'ovanskih športnikov v Lake Placidu ni bilo, nekaj skromnih uvrstitev pa so v bobu zabeležili Italijani.
Nacisti so v Garmiseh-Partcnkirch-nu priredili leta 1936 nekakšen uvod »kolosalu« iz Berlina. Organizacija je bila brezhibna in srečo so imeli tudi z vremenom. Zbra'o se je preko
1.000	športnikov.
Norveška drsalka Sonie Henie je pobrala svojo tretjo olimpijsko zlato, tokrat po ostrem boju z Angležinjo Coledge. Po igrah je v ZDA začela s filmsko kariero.
Veliko presenečenje je bila zmaga Britancev v hokeju na letu. Nadigrali so Kanado!
Italijani so bi’i v tekaški štafeti ponovno blizu kolajne, izreden uspeh pa je dosegel v jugoslovanski vrsti Franc Smolej, ki je bil deseti na 50 km. V prvem delu je zlomil palico in dalj časa tekel samo z eno.
Pred igrami so se Jugoslovani 40 dni pripravljali na Pokljuki. Imeli so finskega trenerja, ki jim je včasih neusmiljeno dosodil celo 100 km treninga na dan!
Izjemen uspeh je zabeležil Norvežan Birger Ruud. Zmagal je v skokih in v smuku. O smuku S'ovenca Cirila Pračka je »Slovenec« 8. februarja poročal: »Ko je ura pokazala čas 5 minut 39 sekund in 4 desetinke smo že vedeli, da je dosegel nekaj izbornega. . . saj niti ni vozil celo minuto več kakor zmagovalec Birger Ruud.« Zanimivo je, da je Birger Ruud v pro s tem času služil kot vaba v neki trgovini športnih rekvizitov.	J
Vojna vihra je preprečila dvoje zimskih iger. Izvedba v St. Moritzu je pomenila predvsem večji pomen alpskega smučanja v javnem mnenju, ki se je že obračam k smučarski rekreaciji z znatno masovnostjo, vsaj v bogatih državah.
Italijani so dosegli svoje prvo zlato v sankanju z Bibbio. Mlada kanadska drsalka Barbara Scott bi krrfalu doživela diskvalifikacijo, ker je v Torontu za nagrado sprejela nov avtomobil-. Kompromis je bil dosežen ko je drsalka avtomobil (začasno) odstopila P1-1' jateljiti.
Ovadba je prišla iz ZDA in Kanadčani so z večjim uspehom vrnili m»° za drago. Južne sosede so obtožili pr(£ fesionalizma in hokejska vrsta ZDA je bila črtana z lestvice.
»Slovenski poročevalec« je 6. bruarja leta 1948 tako pisal o smu carju Tinetu Muleju: »... prvič prevozil progo v 75 sekundah, drug1 pa je dvakrat padel in je potrebova» za vožnjo 96 sekund. ..«
BRUNO KRIŽMAN
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
HRANILNE VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE POSOJILA VSEH VRST
SPECIALIZIRANA POSOJILA PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI: OBRTNIŠKA KMEČKA TRGOVSKA MALOINDUSTRIJSKA LJUDSKE GRADNJE
OPČINE
Bazoviška cesta št. 2 Tel. 211-120 — 212-494
URNIK:	8.30 - 12.30 in 14.00 - 15.30; ob sobotah zaprto
ob nedeljah od 10. do 12. ure
Spored 14. zimskih olimpijskih iger
Torek, 7.2.
Hokej (Skenderija) ob 13.00
Avstrija - Finska (B skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 ZDA Kanada (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 16.30 Italija - švedska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 ČSSR Norveška (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZRN - Jugoslavija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 Poljska - SZ (A skupina)
Sreda, 8.2.
Otvoritev iger (Koševo) ob 14.30
_________Četrtek, 9.2.
Kl^n° smučanje (Igman) ob 9.00 'o kilometrov ženske H|trostno drsanje (Zetra) ob 9.30 .,00 metrov ženske AlP- smučanje (Bjelašnica) ob 12.00 Smuk
Hokej (Skenderija) ob 13.00 Poljska - ZRN (A skupina)
Hokej (Zetra) ob 13.30 SZ Italija (A skupina) sankanje (Trgbevic) ob 14.00
1.	vožnja moški + ženske Hokej (Skenderija) ob 16.30 Švedska - Jugoslavija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 Kanada - Avstrija (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 20.00 Finska - Norveška (B skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 ČSSR - ZDA (B skupina)
Petek, 10.2.
Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 30 km moški
Sankanje (Trebevič) ob 9.00
2.	vožnja moški + ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30
500 m ženske
Hitrostno drsanje (Zetra) ob 11.00 500 m moški
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 13.00 Obvezni ples Bob (Trebevič) ob 13.30 1. in 2. vožnja — dvosedi Umetnostno drsanje (Zetra) ob 20.00 Kratki spored dvojice
Sobota, 11.2.
Biatlon (Igman) ob 9.00 20 km
Sankanje (Trebevič)
3.	vožnja moški + ženske Alpsko smučanje (Jahorina) ob 10.30 Smuk ženske
Klasično smučanje (Igman) ob 12.30 Skoki kombinacija .
Hokej (Skenderija) ob 13.00 Italija - Poljska (A skupina)
Hokej (Zetra) ob 13.30 Avstrija - ČSSR (B skupina)
Bob (Trebevič) ob 13.30 3. in 4. vožnja dvosedi Hokej (Skenderija) ob 16.30 Kanada - Finska (B skupina)
Hokej (Zetra) ob 17.00 Norveška - ZDA (B skupina)
Hokej (Skenderija) ob 20.00 SZ - Jugoslavija (A skupina)
Hokej (Zetra) ob 20.30 Švedska - ZRN (A skupina)
Nedelja, 12.2.
Klasično smučanje (Igman) ob 9.00
5 km ženske
Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 5000 m moški
Klasično smučanje (Igman) ob 11.00 15 km kombinacija Klasično smučanje (Igman) ob 13.00
skoki 70 m
Sankanje (Trebevič) ob 14.00
4.	vožnja moški + ženske Umetnostno drsanje (Zetra) ob 15.00 Kratki spored ples Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.30 Prosti spored dvojice
Ponedeljek, 13.2.
U. drsanje (Skenderija) ob 7.00 Obvezni liki moški
Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 15 km moški
Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30
1000 m ženske
Alpsko smučanje (Jahorina) ob 12.00
Veleslalom ženske
'Ul H*
.
Sreda, 15., četrtek, 16. in nedelja, 19. februarja — «top« dnevi za piavo vrsto
Sreda, 15.2.
Glavnega protagonista ne bo!
»Profesionalca« Stenmarka v Sarajevu ne bo na startu
..... -..-«*
Hokej (Skenderija) ob 13.00 Švedska - Poljska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 Kanada - Norveška (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 16.30 Jugoslavija - Italija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 ZRN - SZ (A skupina)
Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZDA - Avstrija (B skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 Finska - ČSSR (B skupina)
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 7.00 Obvezni liki ženske Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 Štafeta 4x5 km ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 3000 m ženske
Sankanje (Trebevič) ob 10.00 1. in 2. vožnja dvojice Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 12.00 Veleslalom moški Hokej (Skenderija) ob 13.00 Norveška - Avstrija (B skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 Finska - ZDA (B skupina)
Hokej (Skenderija) ob 16.30 Jugoslavija - Poljska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 SZ - Švedska (A skupina)
Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZRN - Italija (A skupina)
Hokej (Zetra) ob 20.30 ČSSR - Kanada (B skupina)
Hokej (Skenderija) ob 16.30 četrtouvrščena B skupine — Četrtouvrščena A skupine Hokej (Zetra) ob 17.00 Prvouvrščena B skupine — Drugouvrščena A skupine Hokej (Skenderija) ob 20.00 Tretjeuvrščena B skupine — Tretjeuvrščena A skupine Hokej (Zetra) ob 20.30 Drugouvrščena B skupine — Prvouvrščena A skupine
Sobota, 18.2.
Klasično smučanje (Igman) ob 9.00
20 km ženske
Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.00
10.000	m moški
Klasično smučanje (Igman) ob 12.30 Skoki 90 m
Bob (Trebevič) ob 13.30
Četrtek, 16.2.
Torek, 14.2.
Biatlon (Igman) ob 9.00 10 km
Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 1000 m moški
Alpsko smučanje (Jahorina) ob 12.00 Veleslalom ženske
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 15.30 Kratki spored
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.30 Prosti spored ples
Klasično smučanje (Igman) ob 9Ì00 Štafeta 4 x 10 km moški Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 1500 m moški
Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 12.00
Veleslalom moški
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 14.00 Kratki spored ženske Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.30
Prosti spored moški
Petek, 17.2. * 1
Biatlon (Igman) ob 9.00
Štafeta 4 x 7,5 km
Alpsko smučanje (Jahorina) ob 11.30 Slalom ženske Ijob (Trebevič) ob 11.30
1. in 2. vožnja štirised
Naše uredništvo za Sarajevo '84
Kako bo naše uredništvo spremljalo olimpijske igre v Sarajevu? Ali bolje, kako bo vsak dan sestavilo olimpijsko prilogo?
V uredništvu v Trstu bo olimpijsko prilogo urejeval Marjan Kemperle s sodelovanjem Bojana Pavletiča in
Bruna Križmana.
Iz Sarajeva pa bodo prispevke posredovali Branko Lakovič, Marjan Šušteršič in občasno tiuli časnikar Radia Trst A Saša Rudolf. Svoje sodelovanje so obljubili še redakcije ljubljanskega Dela, ljubljanske RTV in druge jugoslovanske redakcije.
3. in 4. vožnja štirisedi
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.00
Prosti spored ženske
Nedelja, 19.2.
Klasično smučanje (Igman) ob 8.00 50 km moški Hokej (Zetra) ob 10.00 Drugouvrščena A skupine — Drugouvrščena B skupine Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 10.30 Slalom moški Hokej (Zetra) ob 13.30 Prvouvrščena A skupine — Prvouvrščena B skupine Umetnostno drsanje (Zetra) ob 18.00 Eksibicija
Zaključek iger (Zetra) ob 20.00
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica
v Nabrežini
Zadruga z neomejenim jamstvom
VSE BANČNE OPERACIJE, POSEBNA POSOJILA ZA KMETE,
OBRTNIKE, TRGOVCE itd.
POSOJILA PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI ZA DRUŽINSKE STROŠKE
Neprekinjena blagajna
Vaša banka
TELEFON : 200-186
& Olimpijske igre no televizijskih ekranih 1%
Dober sprejem
vam želi
Torek, 7. februarja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal
23.25	Zetra: hokej Italija - Švedska (posnetek)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
17.00	Prižiganje olimpijskega ognja v Sarajevu
Oddajniki II. mreže
13.30	Zetra: hokej ZDA - Kanada
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Skenderija: hokej SFRJ - ZRN
22.15	Zetra: hokej Poljska - SZ
(3. tretjima)
Koper
20.00	Sarajevo: prihod olimpijskega ognja
20.30	Zetra: hokej ZDA - Kanada (posnetek)
Sreda, 8. februarja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
14.25	Koševo: slovesna otvoritev XIV. olimpijskih iger
Oddajniki H. mreže
20.00	Koševo: slovesna otvoritev XIV. olimpijskih iger (posnetek)
Koper
14.25	Koševo: otvoritev ZOI
20.30	Otvoritev ZOI (posnetek)
Četrtek, 9. februarja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal
11.50	Bjelašnica: smuk za moške
17.00	Sarajevo: dnevni pregled ZOI
Tretji kanal
13.55	Trebevič: sankanje
(moški in ženske) — 1. vožnja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.55	Veliko polje: smučarski tek na 10 km — ženske
Zetra: hitrostno drsanje 1.500 m ženske (kombinirana prenosa)
11.50	Bjelašnica: smuk za moške
18.30	Olimpijski pregled (1)
22.05	Olimpijski pregled (2)
Oddajniki II. mreže
13.30	Zetra: hokej ZS - Italija
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Skederija: hokej Švedska - SFRJ (posnetek)
22.15	Zetra: hokej ČSSR - ZDA
Koper
11.50	Bjelašnica: smuk za moške
13.30	Zetra: hokej SZ - Italija
17.30	Trebevič: sankanje — moški (posnetek)
18.00	Zetra: hitrostno drsanje 1.500 m ženske (posnetek)
18.30	Veliko polje: smučarski tek na 10 km — ženske (posnetek)
20.00	Skenderija: hokej Švedska - Jugoslavija (posnetek)
22.20	Bjelašnica: smuk za moške (ponovitev)
Petek, 10. februarja * 1
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
8.55	Trebevič: sankanje
(moški in ženske) — 2. vožnja
15.00	Trebevič: bob dvosedi
1. in 2. vožnja
Drugi kanal
17.00	Sarajevo: dnevni pregled ZOI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.55	Veliko poje: smučarski tek na 30 km — moški
Zetra:	hitrostno drsanje na
500 m — moški in ženske Trebevič: sankanje (moški in ženske) — 2. vožnja (kombinirani prenosi)
13.25	Trebevič: bob dvosedi
1. in 2. vožnja
18.30	Olimpijski pregled (1)
22.45	Olimpijski pregled (2)
Koper
18.00	Trebevič: sankanje — moški (posnetek)
18.30	Veliko polje: smučarski tek na 30 km — moški (posnetek)
20.30	Trebevič: bob dvosedi (posnetek)
21.15	Zetra:	hitrostno drsanje na
500 m — moški in ženske
Sobota, 11. februarja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
23.50	Skenderija: hokej Poljska - Italija (posnetek)
Drugi kanal
8.55	Trebevič: sankanje
(moški in ženske) — 3. vožnja
14.35	Igman: biatlon — 20 km (posnetek)
Trebevič: bob dvosedi 3. in 4. vožnja (posnetek)
Tretji kanal
10.20	Jahorina: smuk za ženske
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.55	Trebevič: sankanje
(moški in ženske) — 3. vožnja
10.20	Jahorina: smuk za ženske
12.30	Trebevič: sankanje
(moški in ženske) — posnetek zaključka 3. vožnje
13.25	Trebevič: bob dvosedi 3. in 4. vožnja
16.00	Veliko polje: biatlon — 20 km (posnetek zaključnega tekmovanja)
18.30	Olimpijski pregled (1)
22.05	Olimpijski pregled (2)
Oddajniki H. mreže
14.30	Skenderija: hokej
Italija - Poljska (2. in 3. tretjina)
20.00	Skenderija: hokej SZ - SFRJ
Koper
10.20	Jahorina: smuk za ženske
12.30	Trebevič: sankanje moški 3. vožnja (posnetek)
14.30	Skenderija: hokej
Italija - Poljska (2. in 3". tretjina)
16.50	Jahorina: smuk za ženske (ponovitev)
17.50	Trebevič: bob dvosedi
3. in 4. vožnja (posnetek)
20.00	Skenderija: hokej SZ - SFRJ
Zaradi morebitnih nenadnih sprememb v urniku olimpijskih iger so možne tudi spremembe v televizijskih sporedih.
Olimpijski krogi na Koševu
Na olimpijskem stadionu Koševo bodo v sredo odprli 14. ZOI
Bolj kot hiše prodajamo ^ storitve#

Prodajamo hiše, predvsem pa nudimo naše storitve. Našim klientom pomagamo pri vseh fazah nakupa in prodaje: od poštene ocenitve hiše in urejanja uradnih aktov do pridobitve posojila. To so bistvene storitve, ki jih lahko zagotovijo samo ljudje z velikimi izkušnjami.
Obrnite se na agencijo Domus, kadar potrebujete popolne storitve.
EDINI SEDEŽ: TRST — GALLERIA TERGESTEO TEL 69210 - 61763
Nedelja, 5. februarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.55	Sledovi časa
12.15	Zeleni val
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1
14.00	19.50 Domenica in - vodi Pippo Baudo
14.20	Športne vesti
15.05	Discoring - glasba
17.00	Un terribile cocco di mamma -TV film
18.30	90. minuta
20.00	Dnevnik 1
20.30	La bella Otero po romanu Massima Grillandija
21.50	Dnevnik
22.00	športna nedelja
23.00	Mille bolle blu - pesmi in izvajalci San rema
23.50	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Koncert violinista Carla Chia-rappa
10.45	Più sani, più belli - tednik o zdravju
11.20	Risanke
11.35	I condottieri - film
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	- 19,45 Blitz - spektakel
19.50	Dnevnik 2
20.00	Dogodki in protagonisti športnega dne
20.30	Ci pensiamo lunedi - Fantonetov spektakel
21.45	Hill Street giorno e notte - TV film
22.35	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.45	Tednik o medicini
23.15	Šola in vzgoja - Intelligenza e ambiente sociale
23.45	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
12.15	Odprto za glasbo
12.45	Canzoni... o no? Predstavlja 0-riella Dorella in Renzo Monta-gnani
13.50	Permette una battuta? - karakteristični komiki italijanskega filma
14.40	- 17.00 Dnevnik 3 in neposredni športni prenosi
17.00	Arrivano i Titani film
Igrata Giuliano Gemma, Antonella Lualdi
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
19.40	Concertone
20.30	Domenica gol - kronike - komentarji - razprava
21.30	La frontiera quotidiana - glasba
22.05	Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
23.15	Jazz club - Koncert Nine Simone
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	živ žav - otroška matineja
8-	55 Slalom za moške - 1. tek
9-	45 Modro poletje
10.10 Oddaja za stik z gledalci
10.30	Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov
10.50	Propagandna oddaja
10-	55 Borovec: slalom za moške -
2. tek
2.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
!4.00 Olimpijske igre v Sapporu - jap. film
15.45	Mostovi
16.15	Poročila
16.20	Idealist - slov. film 18-20 Risanka •30 Olimpijski pregled 19.23 TV in radio nocoj •25 Zrno do zrna J9.30 Dnevnik
20 no ^remcnske razmere ■00 šoferja - TV nadaljevanka
20.55	Športni pregled
21.25	Naši olimpijci
22.05	Poročila
Zagreb
10.20	Poročila
11.00	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija dober dan
13.30	Narodna glasba
15.00	Nedeljsko popoldne
16.35	Prehod skozi kanjon - ameriški film
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Šoferja - TV nadaljevanka
20.55	Športni pregled
21.25	Potopisna reportaža
21.55	Dnevnik
Koper
16.55	Borovec: slalom za moške
17.55	Mačka in kanarček - film
19.30	TVD stičišče
19.45	Visoki pritisk - glasbena oddaja
20.30	Zaklad Pancha Ville - film
22.00	Dokumentarna oddaja
22.30	Thommy’s pop show -1. del
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8-30 Enos TV film . Ralphsupermaxieroe - TV film g-J ŠPort
13	no kport " ameriški nogomet
14	no SP-Porclassifica show
16	On ^°^ce novembre - film
Il re vagabondo - filmska komedija
1q'!S	- TV film
1<,Z Arc‘baldo - TV film
22	S auU Grant - W fUm
Alla conquista del West - TV 22 > fllm
23	2S Flaming0 road - TV film
Assassination Bureau - filmska 1 25 k0med«a- Nastopa Oliver Reed II grande impostore - komedija nastopa Tony Curtis
RETEQUATTRO
10 3o 9aP'tan Cavey - risanke do 9.40
U.30 «rt: Ring
13.00	pP°rt.‘ m<>toristične kronike
Ig 00 V**' ^>U^>e e mar*ani - film filirT^1^0 vaHe Perduta -
17	50 ?tr°Ški Program
imia va a HoUywood - film t ,. Pata Corrinne Calvet in
19.30	nS kund
20.25	J1, mistero di JiUian -
22.30	conosciuto -
23.30	AVrk°uForce - TV fdm Adombra del patibolo - film
"alia 1
«•30 Mirri-
lo L° a nazionale di palla vo-10.15 u 3nke
12.00	Fiat film !2.30 Stre„= dl Hogan - Tv film
14.00	OK -f Pei‘ amorc " TV film
takd .SSSnùtSf ■
TV film film
18.00	Magnum - TV film
19.00	Superear - TV film
20.00	I puffi - risanke
20.25	Beauty Center special - varieté
22.00	La dottoressa del distretto militare - film. Igrata Edwige Fe-nech in Alfreo Pea
23.50	I gangsters non perdonano - film
TELEPADOVA
13.00	Catch - svetovno prvenstvo
15.00	Doc Elliot - TV film
16.00	n cacciatore - TV film
17.00	Medicai center - TV film
18.00	- 19.30 Risanke
19.30	Doc Elliot - TV film
20.20	II balio asciutto - film
22.00	Grazie zia - film
23.30	Medicai center - TV film 0.30 Ellery Queen
TRIVENETA
13.00	The Bold Ones - TV film
14.00	La baia di Ritter - TV film
14.30	Film
16.30	The Bold Ones - TV film
17.30	- 19.30 Risanke
19.30	Sherlock Holmes - TV film
20.30	La settima compagnia ha perso la guerra - komedija
22.00	Vse o motorjih
23.00	La casa degli orrori nel parco - film
TELEFRIULI
10.00	Zdravstvene informacije
13.30	The Beverly Hillbillies - TV film
14.00	Fogolar
19.25	Horoskop
19.30	Friuli šport
20.30	Film
22.15	Ahat - jour
22.20	Film
Ponedeljek, 6. februarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo . . . Raffaella? opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmero
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo ... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark
15.00	Specialno iz parlamenta
15.30	šola in vzgoja
16.30	športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
17.05	Problemi gospoda Rossija - tednik o ekonomiji v gospodinjstvu
18.00	Kulturna oddaja
18.30	II giovane dottor Kildàre - TV film
19.00	Italia sera
19.40	Almanah in vremenske razmere
20.30	II sergente York - film Igra Gary Cooper
22.35	Dnevnik
22.45	Srečanje s kinematografijo
23.45	Dnevnik 1 - zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Che fai mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capitol - TV serija
14.15	Tandem ... in partenza - vesti, radovednosti
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.30 Tandem - aktualnosti, igre, gostje
16.30	Tečaj angleškega jezika
17.00	II Western di ieri e di oggi -TV film
17.30	Dnevnik 2 - flash
17.35	Vediamoci sul due - kronike in glasba
18.15	Odprti prostor
18.30	Športni dnevnik
18.40	TV film iz serije Cuore e batticuore
19.45	Dnevnik 2
20.30	Dogodki in osebnosti tedna
21.25	Kralj Ojdip - verzija Vittoria Gassmana
22.15	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.20	Kralj Ojdip, 2. del
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Nogometno prvenstvo B lige
18.25	L’orocchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Lo spettacolo più grande
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja - gledališče za otroke
22.10 Ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.05	Poročila
17.10	Meseček - otroška serija
17.40 Ideali in dvomi: Kdo naj odloča
18.30	Podravski obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
19.55 Vremenske razmere
20.00 Življenje v krogu - TV drama
21.10	Kulturne diagonale
22.05	Dnevnik II
Zagreb
9.20	Zimski spored za dijake 10.35 TV v šoli
17.40 Poročila
17.45	Palček Issunboshi
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Sisak
18.45	Mladi za mlade 19.30 Dnevnik
20.00 Sanjarjenje - TV drama
21.05	Izbrani trenutek
21.10 Argumenti - zunanjepolitična oddaja
21.40 En avtor, en film
22.00	Dnevnik
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRST — Prešernova proslava FOJDA — Občinska uprava za zaščito Slovencev
DOLINA — Občinski svet TRST — Občinski svet GORICA — Predavanje prof. Vladimi-ra Nanuta ter Športni pregled
17.00	TVD novice
17.05 TV šola - čudeži narave
17.30	Zaklad Pancha Ville - film
19.00	Športni pregled
19.30	TVD vse danes 19.50 10 minut glasbe
20.00	Človek in zemlja - dok. oddaja
20.30	Veliki detektiv - serijski film 21.20 TVD nocoj
21.30	Jazz na ekranu
22.00	Nočni film
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere - nadaljevanka
10.30	Alice - TV film 11.40 Help - glasbena igra
12.15	Bis, nagradna igra
12.45 II pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Alla conquista del West - TV film
22.25	Flamingo Road - TV film
23.25	Šport
RETEQUATTRO
9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	La famiglia Holvak - TV film
11.00	Tigrotto - komedija
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	11 segreto di Agatha Christie -film. Igrata Vanessa Redgrave in Dustin Hoffman
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Nosferatu, il principe della notte - film
22.15	Maurizio Costanzo Show
24.00	24 ore a Scoltand Yard - film
ITALIA 1
9.20 Febbre d’amore - nadaljevanka
10.15	Amore facile - film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.50 Cara Cara - TV film
17.40	Galactica - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dolla-li - TV film
20.00	II tulipano nero - risanke
20.25	Rosolino Paterno soldato - film
22.30	Simon & Simon - TV film
23.30	Samurai - TV film
TELEPADOVA
12.00	Buck Rogers - TV film
13.30	Risanke
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Kingstone - TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	Super robot - risanke do 19.30
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Buia oltre il sole - film
22.00	Psycosissimo - film
23.30	Kingstone - TV film 0.30 Medicai center - TV film
TRIVENETA
9.30 La baia di Ritter - TV film
10.00	Monitor
12.40	The Bold Ones - TV film
14.00	La baia di Ritter
14.30	Buona fortuna maggiore Brand-bury - film
16.00	Filmski program
16.30	The Bold ones - TV film
17.30	Risanke
18.30	Ispettore Bluey - TV film
20.30	Film
22.00	Sherlock Holmes - TV film
TELEFRIULI
12.00	Skupaj
13.30	Film
17.00	Da ali ne
19.25	Horoskop
19.30	Dnevnik
20.00	I falciatori di margherite - TV film
20.30	Šport: nogometno srečanje
22.15	Abat-Jour
22.20	Film
23.15	The Bold ones - TV film
BADIO
Nedelja, 5. februarja
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 14.00 Poročila: 19.00 Radijski dnevnik; 8.30 Kmetijska odda ja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 Veliki orkestri ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Moj prijatelj radio«; 11.15 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 -19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi iz naših kulturnih prireditev.
RADIO OPČINE
Glasba za vsakogar: 13.00 Oddaja SKD Tabor: 14.00 Glasba po željah ; 20.00 Radio Opčine je glas, ki povezuje vas; dalje nonstop glasba.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa ; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; EP; Objave, EP;
8.15	Poje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - glasba za prijetno popoldne; Objave; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Ekonomska priporočila; 14.30 Glasba po željah; .15.35 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; EP; 17.30 Uporna Primorska 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Buongiorno giorno; 8.45 Siamo tutti nel piallone; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak ; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Radijski in TV programi; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.30 Classifica 33 giri - glasba ; 16.30 Kaj je novega; 17.30 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00, 10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.00 Jutranja oddaja; 8.30 Mirror - Kino, gledališče in glasba ; 8.50 Naša zemlja - kmetijska oddaja ;
10.15	Variete; 11.50 Le piace il cinema?; 13.56 Zeleni val Evrope; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 14.30 Glasbena oddaja; 15.52 Tutto il calcio minuto per minuto; 18.30 Tuttobasket - šport; 19.20 Stičišče; 20.00 Koncert in poezija; 20.30 Orfeo ed Euridice - opera
Ponedeljek, 6. februarja
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica-; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik : (11.30) Literarni listi - (12.00) Slovenski umetniki na Montmartu -Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; - 14.10 Roman v nadaljevanjih: Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«-(14.35) Jugoslovanska diskoteka -15.00 »Ko trkam na nebesna vrata .. .« -(15.30) Evergreeni - 16.00 Prigode navadnega vojaka - (16.15) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Mata jur jan, posebnosti in omika Nediš-kih dolin; 18.30 Glasbene podobe.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar ; Cestne razmere; EP; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV sporedov;
7.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev : Danes na valu Radia Koper: glasba, reportaže, pogovori; 13.35 Objave, ki-nospored, EP; 13.45 Glasbene šole: Koper - Večer Ivana Ščeka in Antona Severja; 14.00 Oddaja brez naslova ; 14.35 EP; 14.40 Iz filmskega sveta;
15.00	Glasba; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave; 17.00 V podaljšku ; 1733 Slavko Zlatič o istrski glasbi.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Glasba za dobro jutro;
9.00	štiri četrtine; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci ; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 16.15 Edig Galletti ; 16.55 Pisma od ...; 18.00 Zaključek sporeda.
Kriza prisotna tudi v gradbeništvu Brez dela že okrog 500 gradbincev
Sindikati ocenjujejo vzroke takega stanja
V kleščah splošne gospodarske krize se je v zadnjih dveh letih znašlo tudi gradbeništvo. Medtem ko je bilo še do nedavna v tej dejavnosti precej delavcev iz južnih pokrajin in tudi iz sosednje Jugoslavije, je stanje danes bistveno drugače. V pokrajinskem merilu je brez dela ali v dopolnilni blagajni že okrog 500 delavcev, kar se še nj zgodilo v zadnjih petnajstih letih. Stanje se predvidoma tudi v prihodnjih mesecih ne bo popravilo.
O vzrokih in oblikah krize na področju gradbeništva so te dni podrobneje razpravljali na skupnem sestanku med vodstvom pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in vodstvom sindikata gradbincev. Splošna ugotovitev iz omenjenega sestanka je, da doslej pravzaprav ni bilo ničesar storjenega, da bi se stanje vsaj skušalo popraviti, naravnost nerazumljivo pa je obnašanje gradbenih podjetnikov, ki niso pripravljeni sprejeti tako imenovanih rizikov.
Takò v lanskem letu v pokrajinskem merilu sploh ni bilo pomembnejših novih gradenj, bodisi v zasebnem, kakor v javnem sektorju.
Ob tem pa ne gre pozabiti, ugotavljajo sindikati, da v pokrajin-
skem merilu potrebujemo na krajši rok vsaj nekaj tisoč stanovanj, v srednjeročnem obdobju pa znatno več novih stanovanj.
Na zaostrovanje krize v gradbeništvu vpliva tudi pomanjkanje finančnih sredstev za gradnjo ali dokončanje večjih javnih objektov (avtopor-to, bolnišnica v Tržiču, večnamenska telovadnica v Gradežu, turistični objekt na območju Tržiča), kjer bi lahko našlo zaposlitev od 400 do 500 gradbincev. Sicer pa ugotavljajo sindikati prav na področju postopka za gradnjo javnih objektov vrsto ne; ugodnih okoliščin. Tako se dela v glavnem zaupajo podjetjem iz drugih krajev naše dežele, ali pa celo iz drugih dežel, čeprav ne gre ob tem pozabiti, da so za tako stanje deloma krivi tudi tukajšnji podjetniki, ki so doslej pokazali premalo zanimanja za ustrezne oblike povezovanja in organiziranja.
K zaostrovanju krize v gradbeništvu kajpak pomagajo tudi različne oblike dela na črno, pogosti pa so primeri tako imenovane dvojne zapoj slitve. In prav tu bo treba najbrž zaostriti nadzorovanje pristojnih uradov in služb.
Vprašanj, ki zaviralno vplivajo v tem trenutku na dejavnost v gradbe-
ništvu je še in še. Sklep nedavnega srečanja sindikalnih organizacij je bil tudi ta, da se čimprej skliče javni posvet vseh neposredno zainteresiranih skupin, od upraviteljev, do podjetnikov in sindikatov.
Strokovnjaki ERSA na obisku v Ljubljani
Na povabilo hidrometeorološkega zavoda Slovenije je te dni skupina sodelavcev in strokovnjakov deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ER SA) obiskala ljubljansko inštitucijo in si ogledala tudi nekaj naprav, med drugim operativni center za obrambo proti toči na Lisci.
Pravzaprav sodi obisk nekako v sklop priprav za začetek izvajanja načrta o skupni obrambi pred točo na obmejnem območju. Lani aprila podpisano pogodbo bi moral v kratkem ratificirati italijanski parlament.
• V Sovodnjah priredi v februarju in marcu kulturno društvo kuharski tečaj. Vpisovanja in pojasnila pri odbornici Zlatki Tomšič. Pohitite.
Dvajset let delovanja otroškega vrtca v Podgori
Pred dvajsetimi leti so v Podgori, po velikem prizadevanju staršev, od prli slovenski otroški vrtec, pomembno vzgojnovarstveno ustanovo, ki je v vseh teh letih posredno skrbela tudi za zadosten priliv učencev v slovensko osnovno šolo v Podgori, kljub temu da je v kraju vse več starejših občanov in kljub temu da se etnični značaj kraja vse bolj spreminja.
Obletnico bodo na pobudo nekdanjih staršev in staršev otrok, ki
zdaj obiskujejo vzgojno varstveno u-stanovo, proslavili v soboto, 11. t.m., ob 16. uri s prireditvijo, ki bo prav v prostorih otroškega vrtca v Podgori. Vabljeni vsi pravi in priseljeni Podgorci, ki jim je usoda naše šole pri srcu.
Na sliki: malčki, ki so pred dvajsetimi leti prvič stopili v vrlec, z njimi je učiteljica Mariza Komavli-Danes so to že odrasli fantje, ki si tudi že sami ustvarjajo družino.
Vrednost kmetijskih zemljišč ostaja v glavnem nespremenjena
Tržišča skorajda ni - Malo zanimanja za investicije
Vrednost kmetijskih zemljišč v goriški pokrajini se lani (1983) v primerjavi z letom poprej, ni spremenila. Za nekatere vrste zemljišč se je celo rahlo znižala. Tako po ugotovitvah pokrajinske komisije za cenitev in določanje odškodnine za kmetijska zemljišča. Komisija, ki ima deset članov, predstavnikov različnih javnih ustanov in služb ter sindikatov in strokovnih združenj, izvaja namreč nalogo razsodišča v primeru sporov med zasebniki in javnimi u-stanovami, ko gre za razlastitve s strani javnih ustanov.
Sicer pa je bilo delo komisije lani precej okrnjeno in je v glavnem zasedala v prvih mesecih. V tem času je prejela devet prizivov, preučila jih je osem. V drugi polovici leta se komisija ni sestajala, v pričakovanju novih, ali točnejših navodil, po razsodbi ustavnega sodišča glede zakona o razlastitvah.
Sicer pa je kupoprodaja s kmetijskimi zemljišči že nekaj let povsem, ali skoraj povsem ustavljena in torej ni veliko elementov, na podlagi katerih bi komisija lahko določila poprečno tržno vrednost, ki naj se u-pošteva ob razlastitvah. Pravzaprav velja tu navesti vsaj dva razloga: kmetijske površine so v pokrajini danes skrčene na minimum, zelo majhno pa je popraševanje po kmetijskih zemljiščih. Z drugo besedo, ni zanimanja za investicije v kmetijstvu, kar je tudi odraz ne ravno zavidljivega stanja v katerem se danes nahaja ta gospodarska panoga.
Goriška pokrajina je prav glede ugotavljanja vrednosti zemljišč razdeljena na tri področja, v prvem so občine Gorica, Sovodnje in števerjan, v drugem občine ravninskega predela, na severnem območju pokrajine, v tretjem pa Tržič, Gradež in drage občine v tem delu.
Poprečna vrednost kmetijskih zemljišč je bila tako določena:
Od jutri do sobote stavka avtoprevoznikov
Območje št. 1		Območje št. 2	Območje št. 3
Omica	19	18	20
Travnik	14	13	13
Vrt	50	50	50
Vinograd	32	32	28
Pašnik	4,5	4,5	. 4,5
Gozd	9	9	9.
Cena v milijonih se nanaša na hektar površine			
• Predsednik goriške pokrajinske u-prave prof. Silvio Cumpeta je včeraj sprejel delegacijo delavcev podjetja INTECO, kjer je proizvodnja ustavljena že pol leta. Delavci so predsednika pokrajine seznanili z zaskrbljujočim in skorajda brezperspektivnim položajem. Izteka se namreč rok, v katerem imajo pravico do posebnih nakazil za brezposlenost. Rok se izjemoma podaljša še za tri mesece.
Teden, ki je pred nami se priče-Va v znamenju številnih sindikalnih nanifestacij krajevnega, deželnega ■n vsedržavnega značaja. Največji 'dmev bo nedvomno imela vsedržav->a stavka avtoprevoznikov, ki bo trajala od jutri do sobote, 11. t.m., kolikor ne bo medtem dosežen sporazum glede bistvenih vprašanj, ki so predmet spora in vzrok protesta, ki je bil sicer napovedan že pred kakšnim mesecem.
Vsedržavni protestni stavki se pridružujejo tudi avtoprevozniki na Goriškem, ki so tako odločitev potrdili tudj na včerajšnji skupščini v Gorici, na sedežu trgovinske zbornice. Poleg splošnih zadev so na skupščini razpravljali tudi o specifičnih težavah goriških avtoprevoznikov ter postavili zahtevo, naj vlada odločno nastopi glede uravnavanja mednarodnih prevozov z doslednim uvajanjem in izvajanjem načela recipročnosti.
V četrtek, 9. t.m., pa bo v Tržiču enotna manifestacija kovinarjev, delavcev ladjedelnic in pristaniščnikov.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»San Nicolò«, Ul. 1. maggio, telefon 73328.
ZVEZA SLOVENSKH KULTURNIH DRUŠTEV
... da, koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan.
SLOVENSKI
KULTURNI
PRAZNIK
—	Odprtje razstave o Ivanu Preglju.
—	Slavnostni govor: dr. MATJAŽ KMECL.
—	Koncert Akademskega pevskega zbora TONE TOMŠIČ iz Ljubljane (dir. Jernej Habjanič).
Kulturni dom Gorica, v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri
j) Banca Agricola Gorizia c > Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Vrnila sta našla pa
Orožniki so aretirali 25-letnega Vita Filograna iz Gorice, Korzo Verdi 108, osumljen je sodelovanja pri vlomu in tatvini v stanovanju Modesti-na Argenziana v Romansu. V petek proti večeru so neznanci namreč vdrli v omenjeno stanovanje ter ukradli dva televizorja in nekaj dragega blaga v vrednosti okrog 5 milijonov lir. Blago naj bi odpeljali z avtom fiat 128 nekaj sto metrov stran in ga tam skrili, najbrž, da bi ga dvignili kasneje. Okrog 20. ure sta se v fiatu 128 pripeljala na kraj mlajša moška in najbrž kaj kmalu zavohala nastavljeno past. Tisti, ki je izstopil iz avtomobila, je na vrat na nos pobegnil, kmalu zatem pa je odpeljal z avtom tudi pajdaš. Na podlagi registrske tablice, so orožniki izsledili zgoraj omenjenega Vita Filograna. Avto je last neke sorodnice
Orožniki v Gorici pa vodijo preiskavo, ki najbrž ne bo lahka in sicer o avtomobilu romunske registracije, ki so ga našli v petek na parkirnem proutoru glavnega pokopališča. V avtomobilu so našli na kosce raztrgane fotografije, po vsej verjetnosti iztrgane iz osebnih dokumentov. Preiskovalci so našli v avtomobilu tudi nekaj oblačil, kovček in nekaj drugih stvari, med temi tudi nekaj v angleščini napisanih pisem.
Gre za tihotapce, begunce ali kaj drugega? To skušajo sedaj odkriti, prav na podlagi predmetov, ki so jih našli v zapuščenem avtomobilu. Menda so prvi, manjši uspeh zabeležili že včeraj, ko so ugotovili lastnika.
se po blago orožnike
oziroma potnika avtomobila, šlo naj bj za dva romunska državljana, ki sta menda prišla pred nekaj tedni v Italijo. Kaj se jima je zgodilo in zakaj sta zapustila avtomobil prav pred pokopališčem, nedaleč od državne meje, pa ostaja neznanka.
Januarja na mejnih prehodih na Goriškem
Ob koncu lanskega leta je jugoslovanska vlada odpravila omejitvene u-krepe glede potniškega maloobmejnega prometa. Kako se je to odražalo na meji? Najprej bi kazalo navesti splošno ugotovitev, da v januarju ni bilo opaziti navala kupcev z drage strani meje, v primerjavi z novembrom in decembrom lani. Razlika je bolj opazna, če številke primerjamo s prvimi meseci lanskega leta.
Po podatkih obmejne policije je v januarju letos prestopilo mejo nekaj nad 403 tisoč oseb, nekaj tisoč manj kakor decembra lani. S prepustnico je mejo prestopilo 141.373 jugoslovanskih državljanov in 184.428 italijanskih. Pred enim letom so na mejnih prehodih na Goriškem našteli le 57.570 jugoslovanskih državljanov, ki so mejo prestopili s prepustnico.
Akademija ob letošnjem kulturnem prazniku
V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bodo jutri ob 20. uri priredili slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku. Pr\ izvedbi programa bodo sodelovali Godalni orkester Nova Gorica, Komorni mešani zbor Nova Gorica, Primorsko dramsko gledališče, Studi0 za izrazni ples. Likovna podoba: Klavdij Tutta.
Razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi 11. marca avtobusni izlet na Pian; cavallo. Prijave do 15. februarja Prl Danili Petejan in Dariju Butkoviču.
Štandrežci bodo letos pripravili P?" seben pustni voz s katerim nameravajo opozoriti na vrsto žgočih vprašanj, k1 pritiskajo na to skupnost. V sredo, ?• februarja, ob 20.30 bo v Domu Andrei8 Budala sestanek, na katerem se bod° •pomenili o različnih zamislih.	.
Sicer bodo ženske v Štandrežu, vs8J tako pravijo, letošnji dan žena, P£? slavile na nekoliko drugačen način. N prireditev, ki bo 3. marca bodo nam reč prišle v maskah.
»F. F. S. S*'
Fantozzi su
DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Občinska lekarna«, Ul. San Michele, tel. 21074.
Kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 VITTORIA 15.30-22.00 bisce ancora«.	. ,
CORSO 15.00-22.00 »Mary PopPini’ '
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Segni Partl colari: bellissimo«.	.	*
PRINCIPE 15.00-22.00 »II tassinaro COMUNALE 16.00—21.00 »Danton«-
Nova Gorica in okolico
SOČA 10.00 »Gosji pastir Ob 16.00-18.00-20.00 »Zaklad janskega rezervata«.
SVOBODA 16.00 »Gosji pastir Matu Ob 18.00 »Galaktika«.
Ob 20.00 »Umor prostitutke«. . jj. DESKLE 17.00 »Tom in Jerry na J'*' ša sovražnika«.
Ob 19.30 »Ljudje in mačke«.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Avgusta Ipavza
se zahvaljujemo vsem, ki so ponas njegov spomin.	Drožin8
Štandrež, 5. februarja 1984
Praznovanje dneva slovenske kulture v Gorici
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja prihodnjo nedeljo v goriškem Kulturnem domu pomembno proslavo ob prazniku slovenske kulture. Brez dvoma bo to za goriške Slovence ena izmed osrednjih kulturnih manifestacij, nakar si bodo tudi po vaseh na Goriškem sledile številne proslave, ki jih prirejajo kulturna društva.
V Kulturnem domu bodo tako ob 16. ari odprli zanimivo razstavo o Ivanu Preglju, ki jo prirejata ZSKD in knjižnica Damira Feigla v sodelovanju s knjižnico v Novi Gorici. To bo zajetna razstava, ki bo nazorno prikazala pisateljevo dokaj obsežno delo.
Odprtju razstave bo sledila v veliki dvorani proslava, na kateri bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Občinstvu se bo predstavil z umetnimi in narodnimi pesmimi. Repertoar zbora zajema tudi vrsto skladb skladateljev in zamejstva.
Osrednji govornik proslave bo predsednik komiteja za kulturo pri IS SRS Matjaž Kmecl.
Kulturni praznik v znamenju Prešerna bo torej tudi v Gorici zvenel slovesno in potrdil našo zavezanost slovenski kulturi in biti.
Otroški ekslibrisi v Gorici
Na kulturni praznik 8. februarja bodo na Državnem učiteljišču »Simon Gregorčič« v Gorici odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. To razstavo so leta 1981 pri pravili Društvo Exlibris Sloveniae iz Ljubljane, Osnovna šola Komenda Moste in revija Pionir. Od takrat razstava ner nehno potuje po Sloveniji. Odšla je tudi v Bosno in sedaj prvič čez mejo v Italijo. Razstavljenih je 460 eks-, brisov, ki so jih poslale 104 šole iz 10 držav.
To je največja tovrstna otroška pri-^pditev na svetu, ki ima posebno trapijo prav v Sloveniji. Leta 1974 je bila prva razstava otroških ekslihri-®°v iz 52 slovenskih šol. Leta 1978 so ..dejavnost razširili na vso Jugcsla-yjo. Sodelovalo je 61 šol. Zanimivo Je tudi naraščanje zanimanja za ek-, bris, kar kažejo naslednji podatki, rv® 1974 so otroci izdelali 806 eksli-“idsov, od tega jih je bilo razstavljeno. Leta 1978 je bilo od 1.300 subris, kar kažejo naslednji podatki. Sledni akciji leta 1981 je prišlo kar “j*19 ekslibrisov! Na mednarodni raz-j vi otroških ekslibrisov prevladuje esorez in linorez, včasih v enobarv-*5: včasih v večbarvnih odtisih. biln0 zanimiv je nepokvarjeni svet trokove iznajdljivosti pri izbiri moti-°v, tako da je razstava tudi po tej J^i pravo presenečenje. Slovenski .^'bristi bodo letos pripravili pre-f na^oljših izdelkov iz vseh treh sedanjih razstav. Za drugo leto na-s ,uJ0j° Ponoven razpis na slovenskih . tah. Upajo, da bo takrat sodelovalo “f več slovenskih šol z italijanske strani kot doslej.
Rajko Pavlovec
O Pojočem orehu Ivanke Hergold
Na Slovenskem nastopil čas proze
DENIS PONIŽ
Pričujoče razmišljanje, ki si nikakor ne lasti končnoveljavnih sodb, bi rado opozorilo na niz temeljnih vprašanj, ki jih odpira knjiga kratkih proz Ivanke Hergold Pojoči oreh.
Sem med tistimi, žalibog redkimi, ocenjevalci slovenske literarne produkcije, ki se vztrajno borijo proti uporabi oznake »zamejska literatura« (četudi oznaka meri samo na položaj avtorjev glede na »mejo«). V uporabi te oznake vidim le golo potuho tistemu domačijskemu, neinventivnemu, posili nostalgičnemu in estetsko nere-levantnemu pisanju, ki ni pripravljeno na nikakršen izziv ali dvogovor z drugačno vizijo literature. Srečen sem — beroč zadnji esej Floriana Lipuša v Naših razledih — da sami avtorji »zamejci« pričenjajo čutiti in misliti svojo literaturo v širšem in vznemir-
ljivejšem prostoru, v tistem, ki mu meje postavlja sama literatura. Še več: prava literatura sploh ne misli na meje, ne na realne, geograjske, ne na jezikovne, še manj na duhovne. Zato smo vsi skupaj, pred ali za mejo, pisatelji, ki pišemo sodobno slovensko literaturo, naše razlike, čeprav seveda globoko esencialne, so razlike, ki jih rojevajo različne izkušnje, ne pa različni geografski po loiaji. Te pa so, izkušnje namreč, kot zadrege, s katerimi se spopadamo pesniki in pisatelji, v Ljubljani drugačne kot v Trstu ali Gorici, v Mariboru ali Murski Soboti spet drugačne kot v Velikovcu ali Beljaku, v Kranju ali Celju se razlikujejo od onih, ki jih doživljajo v Celovcu. In prav je in dobro je, da znamo in zmoremo razlike in skušnje razločiti, da se znamo z njimi spopadati na različne načine, da smo pesniki in pisatelji, dramatiki in esejisti vendarle spet (ali pa še kar naprej) v prvih vrstah boja za tako podobo nacionalne biti,
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
L Dorče Sardoč: »Tigrova sled«. (Založništvo tržaškega tiska)
‘Zgodovina — Velika ilustrirana enciklopedija«. (Mladinska knjiga)
3-	Pavle Merku: »Poslušam«. (Založništvo tržaškega tiska)
4-	Ivanka Hergold: »Pojoči oreh«. (Založništvo tržaškega tiska) George Orwell: »1984«. (Mladinska knjiga)
ki nam omogoča doživljanje sveta v najglobjem smislu. To je prvo, kar sem začutil ob branju Pojočega oreha.
Ko izbrišemo malenkostne in smešne spore, stojimo pred literaturo, ki ni več matična ali zamejska, osrednja ali provincialna. S tem seveda stopamo v drugo razsežnost kratkih proz Ivanke Hergold: po velikem prazniku sodobne poezije, ki ga je pred petdesetimi leti napovedal Edvard Kocbek s svojo znamenito Zemljo, po poučni in globoki uri dramatike, ki jo je naznanila osvobajajoča Antigona Dominika Smoleta, je nastopil čas proze. To pa je čas, ko naše zrenje dobi posebno barvo in zven, ki ga tudi Ivanka Hergold, v uvodni noveli, Drugi kraj označi z besedami:
»Zlato pršenje...ah, pa saj to je komaj sled, komaj odtis svetlobe, tako hipen, da je lahko samo ostrmel kot pri čudežu, po katerem ostane vendar samo dvom... Sama lepota ali kaj, ko se z njo ni mogoče združiti in si obsojen na strmenje, na gledanje; odpiraš oči v zamaknjenju... po katerem ti ostane boleča nemoč zaradi bližine, ki ti vzame vsako besedo, še več, vsaka beseda postane podobna izdajstvu...«
Literatura, kakor jo prinaša Pojoči oreh, je hkrati čudež in zamaknjenje, vabljenje in odpoved. Bližina, ki jo začuti pisateljica ob sočasno bivajočih ali komaj, komaj odmaknjenih rečeh, res jemlje besedam, njihovim pomenom, apriorno enoznačnost. Pred obličjem zapisa je namreč sleherna reč postavljena v dvom, sleherna je, s stališča zapisovalke, razpoložljivi prostor, v katerega tke zapis o nas, naši zgodovinski zavesti, socialnem in kulturnem spominu. Danes je proza, če jo beremo neobremenjeni, najbolj slovenska in najbolj evropska: Kocbek in Zupan, Hieng in Snoj, Šeligo in Božič, Gradišnik in Filipčič, Rožanc in Jukič, Jančar in Hofman: v vseh delih naštetih avtorjev (seveda bi spisek še lahko nadaljevali) čutim pri branju blazno ljubezen in blazno zapeljevanje, ki gs povzroča razpetost med usodo domovinstva in klic evropejstva. Tudi proza Ivanke Hergold sodi v ta ris. Pojoči oreh s svojimi devetimi kratkimi prozami, postavlja pred nas dve prvini: hrepenenje in ekstatičnost. In največ ekstatičnosti čutim v osrednji noveli, Zelenih pašnikih. Simbolni naboj te proze je izjemen: govori — skozi precizno nizanje najbolj vsakdanjih dogodkov, ki pa rastejo v strašljivost nemoči sodobnega sveta in ljudi — o naši skupni usodi, o nenehnem preverjanju temeljnih vrednot. Naša zgodovina, govori ta pripoved, je nenehno potiskanje slo-klic vznesenosti. Ni tak kot drugi, če-naša zgodovina, kakor jo pomnimo in kakor nam vstaja pred oči, je nenehni boj s smrtjo, ki se nam ponuja na slehernem koraku: od holokavsta do naše zazrtosti v suicid. Ali nismo Slovenci, kot narod, nenehno popotovali skozi klavnico zgodovine, nismo umirali za tuje ideale, pod tujimi cesarji? Nas niso kar naprej postavljali v vlogo hlapcev, ki so rojeni za pobijanje v gospodarjevi klavnici, ne da bi vedeli zakaj, za koga, do kdaj? A vendar Gašper, junak Zelenih pašnikov, ki je samo »študent, študira gramatiko slovenskega jezika«, premisli, v daljni Argentini (ki je tudi, simbolno, ena naših nerazrešenih travm) svojo in našo usodo, zna začutiti pravi zven zapeljevanja in čisti klic vznesenosti. Ni tak kot drugi, čeprav zna in hoče živeli tudi kot drugi. Ohranja razliko in v njej svojo identiteto, ohranja jo kot smiselni na-
boj sveta, kot dragocenost, kot izročilo. In Gašper ve, kaj je naša usoda, ko govori o svoji lastni:
»Hočem biti kakor vi! so zijala njegova odprta usta, hočem sedeti med vami v sredi, hočem biti svoja lastna prikazen, stopiti se hočem z vami, s svojim gledanjem in s podobo svojega odpora in lastne groze.«
Človeška usoda je prav to, da mora nenehno meriti svojo drugačnost ob prevladujočih in največkrat tudi razčlovečenih ideologijah. V svetu, kjer vladajo »vrednote« — pritiski in prevlada gole moči nad razumom ali celo čustvovanjem — je treba nenehno misliti nase in na druge, na sredico, v kateri smo, kadar mislimo nase v razdalji do drugih.
Pripovedi Pojočega oreha so zasidrane še v treh opornih točkah: prva — izjemno in temeljito poznavanje jezika, ki deluje kot precizno orodje in tankoglasno glasbilo. Liboje — orodje in glasbeni instrument — se razkrije le tistemu, v čigar zavesti sta združeni milina in krutost (tudi o tem je prvi pel Kocbek) ali nežnost in trdota dveh go voric (kar najdemo v Lokarjevih prozah). Ivanka Hergold je že v ro manu Nož in jabolko stopila korak dalje: odprl se ji je svet skozi moški in ženski princip. Odkrila je trdi granit proze: obvladovanje prostora in časa, kakor ju izpostavlja proza; razčlenila je suverenost pripo vedovalca, a tudi suverenost literarnega subjekta — taki sta noveli Lov in Gospodična Eliška; druga — izbrušeno in domišljeno zre nje na svet, v katerem se prepletajo vplivi treh kulturnih izročil, slovanskega, romanskega in germanskega. Pisanje, ki mu je zavezana Ivanka
Hergold, je tesno povezano z zgodovino prostora, ki ga poseljuje Trst s svojo okolico. Domačini in prišleki — vsakogar, ki je bil ali je pisatelj, je Trst začaral. Kako se je to dogajalo in kakšen je delež Slovencev v tem očaran ju — začaran ju, je ena od temeljnih zavez našega kulturnega spomina. O tem, žal, nimamo sintetične študije; odsotnost omogoča barantanje z »matično« in »zamejsko« literaturo;
tretja — posebna milina, ki diha iz proz, tudi kadar govorijo o končnih in nepreseženih rečeh, o smrti (prozi Za vrati ali Pojoči oreh). Čeprav ima oznaka »ženska« proza še vedno pejorativen prizvok, pa vseeno z veseljem Pojoči oreh označim kot globoko žensko literarno izkušnjo.
Ko proza, ki je pred nami, prestopi nevidne meje domačijskosti, venosmerjenosti in nenadoma izreče, prosta vsakršnih določil, ki korenini-jo v izvenliterarnih vprašanjih, svoje prvinsko sporočilo, ko se nam odprejo pokrajine, ki »vzamejo vsako besedo«, se nam zasvetlika svoboda. Tista, ki jo prikliče pred nas literatura.
In tako se v zgodbah, ki so zgodbe globoke človeške izkušnje in trde pisateljske preizkušnje, zvrstijo sedanjost in preteklost, zapis in spomin, sanja in kruti vsakdanji govor, samogovor in dvogovor, komentar in prvinski krik, otroško jecljanje in klena moška govorica, rahli dekletov šepet in trdi ukaz, vse pa nas vodi do zavezujočih razmerij med ljudmi in njihovim okoljem, med resnico in zgodovino. In tedaj vemo, kot to Vedo posamezni junaki Pojočega oreha, da je svet, dober ali slab, molčeč ali zgovoren, vendarle naša edina resnica.
V tednu slovenske kulture se pobudi vseh slovenskih knjigarn pridružuje tudi
TRŽAŠKA KNJIGARNA
10-odstoten popust na vseh slovenskih leposlovnih knjigah
od 6. do 12. februarja
Tržaška knjigarna, Ulica sv. Frančiška 20

Knjige šolske in pisarniške potrebščine Nabožni predmeti
GORICA Travnik 25 Tel: 84407
TONE SVETINA
Med nebom in pek/om
-------------57. _______________
bo ^dnevi pojde k njej. Naj jo imajo za izdajalko, k vsaj odvrnila pozornost od tistih, ki poročajo,
1 £e v vasi dogaja.
ki i. °. ®e je steza končala in se zleknila v cesto, ljudi - r*a*a v vus. so se ustavili in odpočili. Nekaj k0 s ,e bilo na polju, naselje pa prazno. Medtem koritu mož* Polegli v hladu, se je Zanni spustil h denčni Za naPaianie živine. Napil se je hladne stu-s hlaHCe' potem je slekel bluzo in srajco, se oprhal Pot*0 v°d° in si tako zbistril misel.
Potih rf1?1 k° so se karabinjerji po dva in dva na-čas 7a elat Preiskave po hišah, si je poročnik vzel EvBV°g°yor z Bečanom in učiteljico, je zasl 61° 'e našel v šoli. Bila je presenečena, ko biia ule. i a °dl°čno trkanje na vrata. Malo se je njena vga’ da bi se odpočila. Prišla je odpret, ogrni bji svileno haljo. Začudeno je gledala vanj, saj v navadi, da bi se policija sestajala s svo-
jimi zaupniki vsem na očeh.
»Z dovoljenjem, gospodična! «
»Prosim, vstopite! Izvolite sesti!«
»Hvala!« je rekel poročnik in odložil kapo, torbo in puško na skrinjo. »Danes smo v vasi uradno. Preiskujemo prebege čez mejo in neke druge nerodnosti, pa sem se oglasil pri vas. Saj poznate tisti pregovor: ”Če ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori!”«
Učiteljica se je prisiljeno nasmehnila, ker še vedno ni našla vzroka za ta nenajavljeni obisk. Ni ji ušlo, da Zanni pase svoje poglede po njenih nogah in prsih, kot vedno, kadar sta se srečala.
»Mi imate kaj poročati?«
»Ničesar.«
»Potem velja ta obisk vam in vašim obljubam...«
»Vse to sem že pozabila... in vi, ki imate v dolini toliko deklet, kolikor jih hočete, najbrž tudi!«
»Jaz ne pozabljam!«
Prinesla je steklenico z žganjem, mu nalila kozarček in rekla:
»Saj se gotovo šalite z menoj, kajne?«
Bala se ga je. Vedno so mu žarele oči, preočitno se je zanimal zanjo.
Zlil je žganje vase in rekel:
»Je to tihotapsko, prepovedano žganje? Tisto, ki ga kuhajo v skrivališčih?«
»Ne vem, kje in kako ga kuhajo. Dala mi ga
je gospodinja, pri kateri sem na hrani. Na zdravje!«
»Ne zamerim vam, če ne veste, kje kuhajo to prekleto pijačo. Toda o tihotapljenju konj in o pobegih čez mejo gotovo kaj veste!«
Sedla je na posteljo in prekrižala noge.
»Slišala sem, da jih je nekaj ušlo. Drugega pa nič...«
»Čudim se vam. V tej vasi se dogajajo stvari, da bi se vi zgrabili za glavo,'če bi vedeli. Kaj vse se je govorilo v gostilni! Naši sumijo, da ste povezani z njimi, Evelina! Jaz sem vas dolgo zagovarjal in ne vem, doklej vas bom še lahko. Za vas je predvidena kazenska premestitev v Afriko... Imate smolo, da je tudi vaš oče, socialist, spet v postopku...«
Prežeče je opazoval spremembo na njenem obrazu, kjer se je zarisal strah. Grožnja ji je vzela moč in zgovornost. Bala se je, da so izvedeli za Petra. Tako bi bila njuna usoda zapečatena...
Kot bi čutil vzroke njenega strahu, je vprašal:
»Osamljeni ste v tej vasi med divjaki... Imate fanta ali ste čakali name?!«
»Tu nimam fanta. Moj je odšel k mornarici. Na morju je.«
»No, to je prav tako, kot bi ga ne imeli. Torej ste čakali name? Že dolgo vas na tihem ljubim, Evelina. Tako lepi ste in tako osamljeni... ne bom pustil, da vas vržejo v zapor ali da vas premestijo!«
V prijateljski nogometni tekmi
»Azzurri« nadigrali Mehiko
V ženski odbojkarski C-l ligi
Slab start slovenskih šesterk
Italija — Mehika 5:0 (4:0)
STRELCI : Bagni v 1. min., Rossi v 11., 37. in 44. min., Canti v 50. min.
ITALIJA : Bordon (Galli), Bergomi, Cabrini, Baresi, Vierchowod (od 61. min. Tardelli), Scirea (od 52. min. Collovati), Conti, Bagni, Rossi (Panna), Dossena, Battistini, Altobelli.
MEHIKA: Ferreira (Ooalf Here-dia), Trejo Manzo, Tena, Bravo, A-guirre, Lopez Zarza, Negrete (od 62. min. Hemandez), Diaz (od 79. min. Augustin Manzo), Flores, Luna (Cha-ves).
RIM — V prijateljski tekmi je i-talijanska nogometna reprezentanca pred manj kot 30 tisoč gledalci brez težav premagala res skromno Mehiko, gostiteljico prihodnjega svetovnega prvenstva. »Azzurri« so že v prvem polčasu dosegli kar štiri zadet-
ke, Rossi pa je bil uspešen trikrat. Italijani so brez težav prodirali do nasprotnikovih vrat in vprašanje je kvečjemu, v kolikšni meri jim je to uspevalo po lastni zaslugi, bolj kot zaradi nespretnosti mehiških branilcev. Kljub tej nerešeni dilemi, ki pa je za prihodnost »azzurre« bistvene važnosti, so Bearzotovi varovanci pokazali napredek v igri.
V drugem polčasu je italijanski selektor izvedel napovedane menjave in tudi nekaj nepričakovanih. Italijani so takoj prišli do petega gola in tekme je bilo praktično konec. Domačini so nekoliko popustili, Mehika pa tega ni znala izkoristiti, čeprav je imela nekaj dobrih priložnosti. Po drugi strimi pa velja, da bi lahko bila zmaga Italijanov celo bolj izdatna.
Mizar Boschi Bologna — Sloga 3:1 (8:15, 15:7, 15:4, 15:4)
SLOGA: Mira, Neva in Maruška Grgič, Hrovatin, Kalan, Tiziana in Milena Križmančič, Malalan, Vidali.
Sloga je pričela boje drugega dela prvenstva s porazom. Iz Bologne se vrača žal praznih rok, vendar pa lahko nastop naših igralk v globalnem smislu besede ocenjujemo kot pozitivnega. Tekmo so naše igralke namreč pričele v velikem slogu in z u-činkovito igro osvojile prvi niz, potem pa so postopoma odpovedale in nasprotnik jih je predvsem z dobro igro ob mreži spravil na kolena. Bolonj-čanke so sposobne prikazati zelo veliko udarno moč na mreži, proti našim ' igralkam pa so tudi v px>lju zaigrale odlično in praktično brez napak ter se po izgubljenem nizu niso pustile
več presenetiti. Škoda le, da so naše igralke prehitro obupale in mogoče res prehitro izgubile zaupanje v lastno moč, sicer bi lahko bil izid tekme px>voljnejši. (INKA)
Volpe Flesso — Breg 3:0 (15:2, 15:5, 15:1)
BREG: Žerjal, K. in S. Slavec, D., K. in V. Kocjančič, Rauber, Klem-še in Stepančič.
Brežanke so v okrnjeni postavi visoko klonile v Umbertianu. Poleg Debenjakove je namreč tokrat manjkala tudi Olenikova.
Domačinke so zelo homogena ekipa, ki se odlikuje predvsem z močnimi servisi in dobrim blokom, učinkovita pa je tudi v polju. Bržkone je to najmočnejša ekipa, ki jo je Breg doslej srečal v prvenstvu, saj
V ženski namiznoteniški A ligi so premagale vodeči Recoaro
Krasovim dekletom uspel veliki podvig
Kras — Recoaro Bočen 5:2
Doljak - Bevilacqua 2:1 (18:21, 21 proti 19, 21:15); Cergol - Santifaller 2:0 (21:7, 21:13); Sedmak - Busnardo 0:2 (21:13, 21:13); Cergol - Bevilacqua 2:0 (21:8, 21:15); Doljak -Busnardo 0:2 (21:11, 21:17); Sedmak - Santifaller (18:21, 19:21, 20:22); Cergol - Busnardo 2:0 (21:9, 21:11).
Krasovim dekletom je sinoči v Rep-nu uspel veliki podvig. Vodilni Recoaro iz Bočna so suvereno premagale z večjo lahkoto in premočjo, kot bi lahko pričakoval največji optimist. Bila je to privlačna tekma na visoki tehnični ravni, kot se pač spodobi za ekipi, ki sedaj delita prvo mesto na lestvici in odpira se možnost, da bo za določitev državnega ekipnega prvaka potrebna še dodatna tekma.
Do odločilnega dogodka, ki je po našem mnenju bistveno vplival na potek celotnega dvoboja, je prišlo že na samem začetku. V uvodnem srečanju je namreč Sonja Doljak pripravila prvovrstno presenečenje, saj je prvič v svoji karieri premagala
odlično Bevilacquo in tako postala prava junakinja večera. To je bilo vsekakor najbolj spektakularno srečanje, ki je res ogrelo kakih 80 gledalcev. Obe igralki sta prikazali svojo običajno izrazito napadalno igro brez vsakega taktiziranja. Sonja je že v prvem setu skušala presenetiti svojo tekmico, vendar je morala veliko tvegati z bliskovitim izvajanjem napadov in je storila nekaj usodnih napak.
V drugem setu se je opogumila in bila večji del v vodstvu. Pri stanju 17:19 za Bevilacquo pa je Dol jakova s štirimi zaporednimi mojstrskimi u darci odločila set v svojo korist in tako je bila poplačana njena karakterna igra. V odločilnem setu je Sonja še pridobila na samozavesti in s prodorno napadalno igro držala nasprotnico vseskozi v šahu. Slavje je bilo res nepopisno.
Po lahkih zmagah odlične Marine Cergol, ki je odpravila tako Santifal-lerjevo kot Bevilacquo, ki je živčno popustila, in po pričakovanih uspehih obrambne igralke Busnardove nad
Sedmakovo in Dol jakovo je bilo na sporedu izredno važno srečanje med Damjano Sedmak in prekaljeno veteranko Santifaller. To je bil brez dvoma najbolj dramatičen dvoboj večera. Po kvaliteti je bilo to srečanje nekoliko slabše, saj je Damjana v prvem setu po dobrem začetku postala preveč živčna in je zagrešila vrsto banalnih napak. Ko je v drugem setu kazalo, da je tekma že odločena ob vodstvu Santifallerjeve s 16:11, je krasovka reagirala, se pravočasno razigrala in izenačila stanje v setih. Tudj v tretjem nizu je Južna Tirolka vodila s 14:10 in z 20:19, vendar pa si je Sedmakova znala zagotoviti to zelo pomembno zmago.
Zadnje srečanje med državnima reprezentantkama Cergolovo in Bu-snardovo je bila s tehničnega vidika daleč najboljša namiznoteniška predstava. Krasova igralka je z močnimi in učinkovitimi spini povsem strla obrambni sistem, sicer zelo dobre tekmice.
IZJAVE:
Sonja Milič (trenerka Krasa) : »Do-
segli smo celo več, kot smo pričakovali in dekletom iskreno čestitam. Sedaj bo naša naloga še težja, saj bo treba najprej zmagati v Neaplju in šele nato bomo govorili o morebitni dodatni tekmi. Vsekakor smo na dobri poti.«
Miha Derganc (bivši Krasov trener): »Bila je to lepa tekma, z zrelo igro naših. Če bodo do konca igrale tako naprej, so obeti dobri.«
Edith Santifaller (Recoaro) : »Kras je zasluženo zmagal ob dobri igri vseh treh igralk. Mi smo zgrešili postavo, tudi trd in spolzek parket nam je nekoliko nagajal. Bevilacqua ni v najboljši formi, jaz pa ne bi smela izgubiti tekme, ko sem proti Sedmakovi že vodila s 16:11.«
Tekmo si je ogledal tudi znani namiznoteniški strokovnjak Galli iz Bologne, ki je odkrito priznal, da so zmagale najboljše. (B.S.)
ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Azzurra - Kras 2	5:3
Lega Nazionale - Kras 3	5:1
VČERAJ V TRSTU
Troboj v športni ritmični gimnastiki
Včeraj je bilo v Trstu srečanje v športni ritmični gimnastiki med domačima društvoma Ginnastico Triestino, ki je tudi odnesla ekipno zrna go, Partizanom Moste iz Ljubljane in Borom. Prireditev je zabeležila lep uspeh, več pa bomo o njej poročali v naši torkovi številki.	P.
•	KOŠARKARSKA EKIPA Al lige Latini iz F orli ja je v zameno za težje poškodovanega Griffina najela 22-letnega Američana Eddia Phillipsa, ki je visok 201 cm in težak 106 kilogramov.
•	V DRUGI TEKMI rokometnega svetovnega prvenstva skupine C je Italija kar s 50:5 premagala zelo skromno ekipo Irske. Med najboljše strelce so se vpisali tudi člani tržaškega Cividina Pischianz (14 golov), Scropetta (6) in Bozzola (3).
V prvi tekmi drugega dela ženske B lige
CUS Padova nadigral Meblo
Naše igralke so se predale že pred samim začetkom tekme
CUS Padova — Meblo 3:0 (15:4, 15:2, 15:7)
MEBLO: Grazia in Lia Legiša, Antoni, Pesaressi, Cergol, Maver, Klem-še, Kus.
TRAJANJE SETOV : 13 min., 11 min., 17 min., skupaj 41 min. ZGREŠENI SERVISI: CUS Padova 9, Meblo 2.
POTEK TEKME: 1 set 1:1, 8:1, I set: 2:0, 3:2, 9:3, 11:5, 14:5, 14:7, 15:7.
V prvi tekmi drugega odločilnega dela prvenstva B lige je Meblo v Padovi doživel gladek poraz. Domača ekipa je nadigrala naše igralke v vseh elementih igre in prave tekme sploh ni bilo. Meblo se je vdal že pred samim pričetkom in v delno opravičilo lahko štejemo dejstvo, da je nastopil v okrnjeni postavi brez diskvalificirane Cirile Kralj in poško-i
»:2, 10:4, 15:4. 2. set: 1:0, 1:2, 15:2. 3.
dovane Vide Legiše. Sicer pa bi ostale igralke tudi v taki postavi lahko mudile domačinkam malo močnejši odpor, saj prav gotovo niso le-te toliko boljše od ostalih ekip, s katerimi se je Meblo v letošnjem prvenstvu že srečal. Res je, da prave moči CUS na podlagi te tekme ne moremo oceniti, vendar prav gotovo je i ito ekipa, ki je v napadu zelo dobra,
je pa ranljiva v obrambi.
Sicer pa lahko našim igralkam nekoliko zamerimo, da se niso bolj angažirale, da se niso kljub vsemu nekoliko bolj potrudile, da bi v Pa dovi zapustile boljši vtis. Prvenstvo je zelo naporno in težko, to smo lahko videli po tej prvi tekmi, ampak treba bo nekoliko bolje zaigrati, saj sicer čakajo Meblo sami porazi. Prav gotovo pa to ni realno, glede na moč naše ekipe, ki je in v to smo trdno prepričani, sposobna zaigrati, če že ne enakovredno nasprotnikom, vsaj mnogo bolje, kot sinoči. (Mig)
Pallavolo Nervesia - Tregarofani' Padova 1:3; Mugliano Veneto - Torre Franca Trento 3:1.
ostaja na domačih tleh nepremagana. (Sab)
Torriana — Benassi Cento 3:2
Virtus Taglio di Po — Bor 3:0 (15:4, 15:3, 15:2)
BOR: Vodopivec, Montanari, Fur-lanič, Tomšič, čač, Godina, Jazbec in Favaretto.
Že prvo srečanje v skupini za obstanek je odbojkarice Bora postavilo pred kruto dejstvo, da bo tudi drugi del prvenstva izredno težak, da ne rečemo prezahteven. Na prvem gostovanju so imele na drugi strani mreže zadnjo ekipo iz 2. podskupine, ki je bila najmanj za razred boljša, kar najbolje pove končni izid in osvojene točke v treh setih. Gostje so se trudile, bile so sicer okrnjene, brez Bandljeve, a naletele so na res odlične nasprotnice, ki so pokazale zanesljivo obrambo in učinkovit napad. (S.F.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Val — Libertas Ca priva 3:0 (15:4, 15:7, 15:13)
VAL: Zavadlal, Brajnik, Cej, Vogrič, Grinovero, Mučič, Vižintin, Ba-stiani.
Val je osvojil tretjo zmago v tem prvenstvu. Proti Libertasu iz Koprivnega je vendarle prišla do izvoza zelo hitra in kombinirana igra naše mlade ekipe. Trener Boris Jelavič iz Kanala opravlja zelo dobro svoje delo in upati je, da bo že prihodnje leto kakšen od teh igralcev nastopal v članski ekipi.
Plavo-rdeči, so bili tokrat res zbrani in učinkoviti. Predvsem niso toliko grešili in četudi so bili zmeraj v vodstvu niso nikoli popustili. Izkazali so se prav vsi igralci, posebno pa Zavadlal, ki je bil v napadu neustavljiv.
(Zip)
Bor — Pallavolo Gretta 1:3 (13:15, 3:15, 17:15, 8:15)
BOR: Krebel, Italiano, Jablanšek. Meton, Starc, Brana, Kralj, Gombač in Kalc.
Po tistem, kar je pokazala ekipa z Grete v srečanju z Borom, je prav gotovo najbolj resen kandidat za končno zmago v B skupini. Borovci so igrali dobro in še posebej moramo pohvaliti mlade igralce, ki so letos nastopali v prvenstvu dečkov in napravili velik napredek. (D.K )
Sloga Bar Alex — Inter 1904 1:3 (12:15, 15:11, 5:15, 13:15)
SLOGA: Bras, Bitežnik, Simonič, Milič, Drasič, A. in M. Komar, Ker-pan.
Drugo prvenstveno tekmo je Sloga Bar Alex izgubila. Iz tehničnega vidika sta bili obe ekipi enakovredni, toda okrnjenost Sloge je tokrat vplivala na izid. Po prvemu setu se j® Sloga Bar Alex razigrala, v zadnjih dveh setih pa se je izkazala boljša fizična priprava Interja. (I.Č.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Kontovel	0:3
(14:16, 6:15, 11:15)
SOKOL: Rudež, Pizziga, Radetic, Perdec, Jazbec, Brajkovič, Masten, Vižentin in Legiša.
KONTOVEL:	Kemperle, Antoni.
Pertot, Daneu, Štoka, Ukmar, Va-scotto in Garbini.
Nabrežinke so igrale živčno in zmedeno, kar so igralke Kontovela dobro izrabile in zasluženo zmagal®
(S. v.)
e MARIO ANDRETO in njegov sin Michael sta osvojila »pole positi®3 na 24-umi avtomobilski dirki v Da> toni, ki se je pričela pozno ponoči.
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi
Pomembna zmaga Olimpije
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Dom zamudil ugodno priložnost
Derbi kola osvojila zagrebška Gibona
Borac — Olimpija	88:91
(44:43)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Janžek, Blaznik, Brodnik 16, Kompara, Mr-žek, Subotič 23 (6:7), Hauptman, Todorovič 3 (1:2), Vilfan 26, Santa j 13 (7:9), Kotnik 8 (2:2), Mičunovič 2.
TRSTENIK — Ljubljanska Olimpija je sinoči na nevtralnem igrišču v Trsteniku (čačansko igrišče je diskvalificirano za eno kolo) po dramatičnem boju premagala. moštvo čučan-skega Borca in tako osvojila zlata vredni točki v boju za obstanek.
Ljubljančani so si točki povsem zaslužili, saj so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in veliko volje do zmage. V drugem polčasu so namreč izgubljali tudi za sedem točk (51:58), niso pa popustili in v končnih minutah ob odlični igri Subotiča tudi zasluženo zmagali.
Včerajšnji derbi kola pa je po zelo kakovostni in izenačeni tekmi osvojila Gibona, ki je z dvema točkama razlike premagala beograjsko C. zvezdo.
(nb)
OSTALI IZIDI 16. KOLA Gibona - C. zvezda 93:91, Partizan
-	Zadar 93:86, Rabotnički - Budučnost 89:78. Danes: Šibenka - Bosna, IMT
-	Jugop astika.
Kraški zidar — Zagorje 106:90 (49:37)
KAŠKI ZIDAR: Brezec 36, Šupič 22, Žiberna 19, čuk 7, Tavčar 16, Počkaj 6.
Med krajšo pavzo košarkarjev v slovenski ligi so domačini odigrali več prijateljskih tekem in bili v njih dokaj uspešni, kot tudj sinoči. Kljub številnim napakam obeh* ekip, so se domačini zbrali in premagali borbene goste. (Mirjam Trampuž)
Dom — Corridoni	61:73
DOM: Mauro Dornik 3, Kristjančič 13, Nanut, Semolič 12, Ugo Dornik, Coretti 13, Terčič 6, Čubej 4, Hvalič 10.
PON: Terčič v 25. min, Hvalič v 38. min., čubej v 40. min.
Domovci so ponovno klonili proti sicer višje uvrščeni ekipi Corridoni. Naši so tudi tokrat razočarali, saj so igrali povsem nezbrano in neborbeno. Domačini so začeli srečanje s čisto preprosto obrambo 2:3, ki pa je domovcem povzročila neverjetno veliko preglavic. To so nasprotniki tudi spretno izkoristili in hitro prevzeli vodstvo. V nadaljevanju tekme pa so naši zaigrali nekoliko bolje, predvsem v napadu in tako tudi ob koncu polčasa nadoknadili zaostanek.
Čisto porazen pa je bil začetek drugega polčasa, ko so »belo-rdeči« popolnoma odpovedali v obrambi in s tem dopustili nasprotnikom, da so si priigrali deset točk prednosti. Ta
prednost pa je bila že odločilna, saj našim ni več uspelo nadoknaditi zaostanka.
Ob koncu srečanja je Domov trener Hvalič izjavil, da je nad igro svojih varovancev zelo razočaran. Odpovedali so povsem beki, ki bi si morali proti taki obrambi prevzeti nekaj več odgovornosti, še posebno z meti iz srednje razdalje. Vsekakor ne smemo dramatizirati, saj so naši še vedno v borbi za »play-off«. (S.L.)
Bor Radenska - Casa del Frigo 76:63 (32:28)
BOR RADENSKA: Sosič 7 (1:3), Maver 7 (1:2), čok 2, Pisani, Klobas 18 (10:12), Race 24 (6:6), Kneipp 9 (1:2), Sancin 1 (1:2), Zobec 8 (2:2).
Borovci so sinoči, sicer po tehnično dokaj poprečni igri, zasluženo premagali miljsko moštvo Casa del Frigo.
Moštvi sta si bili izenačeni vse do polovice drugega polčasa, ko so si
naši košarkarji priigrali zanesi j ^ prednost in tudi zasluženo zmag . V Borovih vrstah sta bila tokr najboljša Race in Klobas. (Ganci3-'
KADETI	,,
Dom — Gradež 65:73 (29-57:57)
S. Benedetto - Simmenthal
DANAŠNJI SPORED (17-30)	.
Granarolo Bic; San Benedeu^. Simmenthal ; Binóva - Honky: . , mac - Febal; Latini - Star: lch„ni;
Bertoni; Indesit - Jollycolom
Scavolini - Bancoroma.	r-ndec®
V A-2 ligi bo videmski yo-igral doma proti bolonjski ga. Sinočnji izid: American -i pO Vigevano - Italcable Perugia
V zadnjem veleslalomu pred olimpijskimi igrami
Spet zanesljiva zmaga Stenmarka
Lep ekipni uspeh Jugoslovanov - Erlacher (It.) tretji - Danes slalom
wnnvilji* .	ALDO RUPEL 1
Pozimi na igriščih
Z današnjo nedeljo začenjamo z rubriko »Mnenje«, v kateri bo predsednik Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Aldo Rupel obravnaval razne aspekte našega športa. "
duha ne sluha, kljub temu, da je na majicah ali izkaznicah igralcev pisalo Primorje, Zarja, Kras. . . O pač! Ob prehodu iz slačilnice na igrišče, kjer so tekmo prekinili, je bilo slišati nekaj šumovcev. Kako pa bi bilo med tekmo? Najslabše je bilo pri moštvu, ki nosi pomladansko ime,
Ingemar Stenmark je zopet ugnal vso svetovno elito. Čeprav je pred časom marsikdo Šveda že odpisal in mu kvečjemu prisojal možnosti za kako zmago v slalomu, je sedaj že Povsem jasno, da je Stenmark še vedno najboljši tudi v veleslalomu. V Borovcu v Bolgariji je na zadnjem predolimpijskem veleslalomu vodil že P« prvem teku, v drugem pa je svojo prednost le branil pred napadom Avstrijca Girardellija, ki, kot znano, tekmuje za Luksemburg. Ob odsotnosti vodilnega v svetovnem pokalu, Švicarja Zurbriggena, ki ta čas vadi smuk na olimpijski progi v Sarajevu, je bil boj za prvi dve mesti izključno stvar omenjene dvojice. Bos je škoda, da Stenmarka in Girardellija ne bo v Sarajevo, prvega, ker ima tako imenovano B licenco, dru-8ega pa, ker kot avstrijski državljan ne more dobiti luksemburškega potnega Usta.
Prav v luči bližnjih 01 zadobiva včerajšnja odUčna uvrstitev italijanskih in jugoslovanskih smučarjev še večji pomen. Erlacher, Strel in Ku-ralt so za sabo pustili vse tiste, ki 86. bodo v Sarajevu potegovati za najvišja mesta. Res je, da je vsaka tekma poglavje zase, v Borovcu pa smo se lahko prepričati, da lahko ti smučarji ob dobri formi povsem enakovredno tekmujejo s favoriti.
Predvsem je ohrabrujoč odličen e-kipni uspeh slovenskih smučarjev, ki 80 s 4. mestom Strela, 5. mestom
Kuralta, enajstim Križaja in šestnajstim Benedika, dokazali, da skupinsko zaostajajo le za Švicarju Ob tem ne gre pozabiti, da je včeraj moral s proge v drugem teku (po prvem je bil osmi) najboljši jugoslovanski veleslalomist Jure Franko.
Tudi v italijanskem taboru so lahko zadovoljni. Poleg že omenjenega tretjega mesta Erlacherja se lahko ponašajo še z devetim mestom mladega Oswalda Totscha, medtem^ ko je Giorgi imel najboljši vmesni čas, nato pa je napravil napako in moral odstopiti.
Danes bo v Borovcu še slalom^ ki bo tudi zadnja preizkušnja smučarjev pred 01. Nesporni favorit je seveda zopet Stenmark, v boj za prva mesta pa bi moral poseči tudi Križaj, Girardelli, Gruber, Wenzel, domačin Popangelov in brata Mahre. Vsaka uvrstitev med prve tri, ki bi jo dosegel kak drug tekmovalec, bi bila veliko presenečenje.
VRSTNI RED VELESLALOMA
1. Stenmark (Šve.) 2’29”60; 2. Girardelli (Luks.) 2’30”13; 3. Erlacher (Ita.) 2’30”38; 4. Strel (Jug.) 2’31”29; 5. Kuralt (Jug.) 2'31"44; 6. Ltithy (Švi.) 2’31"45; 7. Strolz (Av.) 2'31”95; 8. Biirgler (Švi.) 2'31”60; 9. Totsch (Ita.) 2’32"90; 10. Wenzel (Liecht.) 2’32”93; 11. Križaj (Jug.) 2’32"97.
e VILAS in DAVISOV POKAL. Argentinski teniški igralec Guillermo Vi-las je izjavil, da bo nastopil za reprezentanco v okviru tekmovanja za Davisov pokal.
• KITAJSKA IN JUŽNI KOREJCI.
Prvič bo Kitajska gostila skupino juž-nokorejskih teniških igralcev, čeprav državi nimata medsebojnih diplomatskih odnosov. Južna Koreja je namreč sprejela, da bodo igrali kvalifikacijsko srečanje Davisovega pokala v kitajskem mestu Kunming.
1 Pričnem s sa-mokritiko. Sredi [	I	januarja sem po
n*. — V* J	predolgem času
stopil spet na no-I |	gometna igrišča.
V	Kot gledalec se
' i ’ veda. Ne moreš '	▲ A	4 Pad slediti vsem
panogam. Gnala M&MMKi m me je radovednost in potreba po tem, da začutim u-trip in vzdušje, ki vlada v vsebinsko najbolj vprašljivi panogi našega tekmovalnega športa. V štirih urah sem si ogledal pet tekem. Nekje sem bil na koncu, nekje ob začetnem žvižgu, nekje ob prekinitvi zaradi slabih vremenskih pogojev.
V pogovorih, na sejah in posvetih marsikaj slišiš: pakre pripombe, o-cene, klice obupa in razčlenjene analize. Moje mnenje se suče po tistih obiskih in krajših, ki so sledila, med razčlenjeno analizo in klicem obupa. Na štirih igriščih sem bil čisto ob robu in sem lahko igralce poslušal. O besednem izražanju, katerega so bili Brižinski spomeniki, med prvimi pisanimi viri, ni bilo ne
in kjer niso spremljevalci trepljali svojih varovancev niti s tistim splošno sprejetim dvojezičnim «bravo«, kaj šele, da bi z njimi spregovorili v zahodnokraškem narečju.
Prisotnosti gledalcev vsa čast. Ob strupenem mrazu in pršenju povsod prevladujejo »naši«. Med sabo živo razpravljajo, v odnosu do dogajanja na igrišču pa aklamirajo. Slabše kot v Benečiji pred dvajsetimi leti, ko so otroci ob prestopu hišnega praga podzavestno menjavali »trak« in žlobudrali po furlansko. Kaj nas za vraga sili v tako miselno hlapčevstvo? Za nekatere že dolgočasno — retorično vprašanje. Za druge trmasto opozorilo, da se ne bomo vdali; miselnemu lagodju namreč. Napisal sem tudi 'razčlenjena analiza’. Zato naj omenim še to: Doberdobci so kričati domače, saj bi bil višek, da bi se spozabiti na igrišču, ki smo ga zgraditi z udarniškim delom ob zgodovinski prelomnici pred več kot tridesetimi leti. Očitno pa to ni bil edini razlog, kajti ob poslušanju poročil preko tranzistorja o prvoligaškem prvenstvu so med živahnim razpravljanjem moštvu Rome pravili RIM.
Jadralec Sirene Bogateč v Livornu
Kot smo že svoj čas poročali, je italijanska jadralna federacija — FIV oktobra lani izbrala mladega jadralca tržaškega pomorskega kluba Sirena Lorenza Bogatea v mladinsko državno ekipo razreda FINN. Od vseh mladincev raznih italijanskih jadralnih društev in klubov so organizatorji izbrali samo pet jadralcev, ki naj bi sestavljali mladinsko državno ekipo. Med temi je bil Sirenin jadralec Lorenzo Bogateč.
Letos bo ta ekipa v Livornu redno trenirala vsak mesec po nekaj dni. V tem mesecu je prvi trening že v teku. Mladi jadralec TPK Sirena je odpotoval v četrtek in se, medtem ko poročamo, mudi na treningu	(A.D.)
V nedeljo 9. trnovski maraton
•:v m
nedeljo bo v Črnem vrhu nad Idrijo start 9. trnovskega maratona, ki se ,lahk<> udeležijo tudi zamejski ljubitelji smučarskega teka. Prijave sprejela urada ZSŠDI v Trstu in Gorici. Na sliki: smučarji - tekači po startu na Nevskem maratonu.
Po bleščeči zmagi v Palermu Tržačani spet doma
Proti Monzi za peto zaporedno zmago
S točkama bi si Buffonijevi igralci predčasno zagotovili obstanek
■ Po navdušujoči zmagi v Palermu se bo Triestina ponovno predstavila svojim navijačem, ki jo nestrpno pričakujejo. Razlogi za to pričakovanje so seveda razumljivi. Triestina ima precej dobro možnost, da pospravi že peti zaporedni par točk, kar bi pomenilo verjetno odločilen korak k dosegu predčasnega obstanka v ligi. Istočasno pa bi lahko še zmanjšala zaostanek, ki ga ima za ekipami, ki se potegujejo za prva mesta in se tudi sama aktivno vključila v boj za napredovanje.
Zmaga je danes v močeh tržaške ekipe, ki je v zadnjih kotih pokazala, da je v blesteči formi. V zadnjih štirih tekmah je dosegla kar devet zadetkov, prejela pa le dva. Tudi današnji nasprotnik, ekipa Monze, bi r.e smel predstavljati za Tržačane koove kako nepremagljive ovire, pa čeprav je v zadnjih štirih nastopih zbrala sedem točk. Svojo uvrstitev pa si je Monza zgradila z dobrimi
nastopi na domačem igrišču, kjer je med drugim v prvem delu prvenstva zadala Triestini doslej najhujši poraz (3:0). Ravno zato se bo Triestina verjetno skušala na čimbolj zanesljiv način oddolžiti nasprotnikom za ta hud poraz. Na tujem igrišču pa je Monza zbrala le štiri točke, sad štirih ‘ remijev. Jasno je, da se bo lombardijsko moštvo na stadionu Grezar potegovalo za točko, ki bi verjetno najbolj ustrezalo željam trenerja Magnija.
Pri Triestini nimajo nobenega problema s postavo, saj so vsi igralci v odlični formi. Pri Monzi pa bo gotovo odsoten vezni igralec Boliš, ki je izključen.
DANAŠNJE KOLO (ob 15.00)
Arezzo - Cremonese, Cagliari -Pistoiese, Campobasso - Varese, Catanzaro - Padova, Cavese - Atalanta, Cesena - Pescara, Como - Perugia, Lecce - Empoli, Sambenedettese -Palermo, Triestina - Monza.
ŠK Kras
obvešča, da bo jutri, 6. t.m., ob 20.30 na sedežu društva v Zgoniku prva seja novoizvoljenega odbora.
TPK Sirena
obvešča svoje jadralce, da je odhod na redni trening v razredih evropa in optimist, ki se odvijajo v Tržiču — SVOC, danes ob 8. uri pred sedežem kluba.
SZ Bor, KD Škamperle,
KD Union
obveščajo, da vadba aerobne telovadbe redno poteka na stadionu »1. maj«, in sicer ob torkih in četrtkih od 19.30 do
20.30	in od 20.30 do 21.30 ter ob sobotah od 9. do 10. ure. V vsaki skupini je še nekaj prostih mest.
Danes
NEDELJA, 5. februarja 1984
NOGOMET
L AMATERSKA LIGA
•00 v Križu: Vesna - S. Giovan
2' amaterska liga
mori,,. ?rL?avliah: Giarizzole - F toefiiiàn15'^ v E^wici: Zarja - V 8 no> 15.00 v Repnu: Kras - Za
15 nn 1 AMaterska LIGA
15 on „Vr?1iebeah: Primorec - Pogg na isnšobordobu: Mladost - Ror Gaja- ic rJ?3 Opčinami: Barbarian: Mede’,.. ,?LV Štandrežu: Juventini Azzurra ■ i?LV Sovodnjah: Sovodnj nese1 15 00 v Dolini: Breg - Rt
in tn NARAŠČAJNIKI le; .;lv Bazovici: Zarja - Ca 00 v Miljah: Fortitudo
m-m	NAJMLAJŠI
10.30 v l»**; Breg - Fc 10.30 v » U : Vesna - San 1 Sv Tv» epnu: Kras - CGS; anu : Montebello - Pril
košarka
l.riv,t0M0CIJSK0 PRVENS bertas V J'rstu' Ul- de la V s ' Kontovel.
17 nn	MLADINCI
barda	šP°rtm pati
*1. ^j^kol; 1L30 v Trstu Bor - Don Bosco.
11 m kadeti
H.30 nantw0S^ku: Kantove a Dp&nah: Polet - Ul
DOMAČI ŠPORT
NARAŠČAJNIKI
9.00 v Trstu, Sai. di Gretta: Saba -Bor.
DEČKI
9.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra - Bor.
PROPAGANDA
9.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -ANCIFAP.
ODBOJKA
DEČKI
10.30	v Ločniku: Lucinico - Naš prapor.
UNDER 15 — ŽENSKE
9.00 v Tržiču, športna palača: Ital-cantieri - Sovodnje.
SMUČANJE
4. ZAMEJSKO PRVENSTVO
9.30	na Matajurju: nastopa 174 tekmovalcev.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Kras 1.
Jutri
PONEDELJEK, 6. februarja 1984
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Štandrežu: Olympia - Mossa; 20.15: v Gradišču: Tomana -Soča.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.15 v goriškem Kulturnem domu: Sovodnje - Intrepida.
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFÈ »o vam na razpolago v deguetacl|l na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah
KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO S W E D A JE IZPOLNIL
VSE POGOJE
homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149
[ASweda
Italia
Litton
POMENI REGISTER-BLAGAJNO ...KER 2E 40 LET PROIZVAJA EDINOLE
REGISTER-BLAGAJNE
orxlelajn:
Ekskluzivni zastopnik
TRST - Ul. Campo Marzio 6 - Tel.:	(040) 733401
TRŽIČ - Ul. Matteotti 4	Tel.: (0481) 75050
Naročnino: Mesečno 10 000 lir • celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800.00 din. za organizacij in podietja mesečno 250,00, letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaja	ZTT	^lan ',al|ianske
m tiskaTrst	I IP zveze časopisnih
zalolmkov FIEG
5. februarja 1984
Velika filmska manifestacija se je začela v petek
Na letošnjem beograjskem Festu v znamenju zgodovinske tematike
Začel se je »Festival festivalov« sedme umetnosti — beograjski Fest 84, ki bo trajal od 3. do 12. februarja, dva dni dlje kot je bilo napovedano. 4000 sedežev v veliki dvorani Sava centra in v dvorani Doma sindikatov, ki bodo jutri začeli vrteti pripravljenih 45 filmov, je rezerviranih za obiskovalce te filmske manifestacije. V trinajstih letih obstajanja Festa je v različnih dvoranah, prostorih (celo v tovarnah) videlo prikazane filme 2.000.000 obiskovalcev, 5000 akreditiranih novinarjev, porabljenih pa je bilo 18 milijard dinarjev. Kljub finančnim uspehom (lani je Fest vrnil kulturni skupnosti Beograd 100 milijonov) pa je letos poskočila cena vstopnic za 60 do 80 odstotkov. Vzrok je v velikih financijskih potrebah Sava centra, ki pa je zaradi svoje prostornosti in uporabnosti težko zamenljiv. Tako ljubitelji filma plačujejo vstopnice od 150 do 220 dinarjev, predlagana pa je bila ceno cena 300 dinarjev za večerne predstave.
Festival se odvija v več prostorih. V glavnem v Sava centru in Domu sindikatov, spremljajoči programi pa- so filmska parada za otroke v Domu pionirjev, film ska revija za filmske delavce ter program za študente beograjske (pa tudi drugih) filmske akademije na fakulteti dramskih 'umetnosti.
V	filmih izbranih za letošnji Fest prevladuje zgodovinska tematika, skozi katero se preverja mnoge teme in vrednote današnjega časa in življenja. Na ta način bomo videli filme, ki govorijo o naši sedanjosti kot napr. film »Pod ognjem« ali »Pod ognjem Nikaragve«, delo ki se bavi z dogodki današnje Nikaragve, do filma »Leto nevarnega življenja«, ki opozarja na leto 1965, leto Su-karovega padca. Nato filmi, ki so še bližji sedanjosti in opisujejo začetek druge svetovne vojne in predhodna dogajanja kot je npr. »Zelig« režiserja Woodya Allena, nato dogajanja v prvi svetovni vojni kot npr. »Tisočletna čebela« režiserja Juraja Jakubinskega in Kavale-rovičev film »Austerija«. Tu spadajo tudi »Demoni v vrtu« ter sovjetski filmi »Mladost genija« iz daljne preteklosti in »Vassa«, ki opisuje čas na prelomu vekov. Nenazadnje spada v. to skupino filmov tudi naš film najplodnejšega jugoslovanskega režiserja Zike Mitroviča »Timočki upor«.
V	ospredju festivalskega programa so filmi »Fanny in Aleksander«, »Tisočletna čebela«, »Zelig«, »Flash. Dance«, »Leto nevarnega življenja«, »Tootsy«, »Vassa«, »Austerija«, »Ulica črnih kolib« ter »Streamers«, na katerih kvaliteto opozarja tudi selektorska komisija.
MOJMIR KONIČ - ALENKA PARAVAN
»Slikovita« nesreča
Na avtocesti pri Sacramenta v Kanifomiji je prišlo do zares «nenavadne« prometne nesreče, ki ji je botrovala megla, a tudi nepazljivost. Že sam posnetek kaže, da je bila nesreča zares »slikovita« v njej pa je »sodelovalo« kar 105 avtomobilov, tovornjakov itd.	(Telefoto AP)
Obisk v New Yorku
Britanska protipodmomiška ladja je prišla na »obisk« v New York. Kaj si bo ogledala, ni znano . ..	(Telefoto AP)
Odkritje italijanskega tednika »L9Espresso«
»Veliki brat« evropskega terorizma
RIM — »Velikj brat« mednarodnega terorizma ima ime: gre za 35-letnega Francoza Jeana Louisa Baudeta, uslužbenca neke majhne založniške hiše, kateri je že od lanskega novembra v pariških zaporih.
To senzacionalno odkritje bo objavljeno v prihodnji številki italijanskega tednika »L’Espresso«, ki nakazuje tudi vso pot, kako so prišli do stratega mednarodnega oboroženega boja. Tednik rekonstruira vse stike med Baudetom in rdečimi brigadami ter z drugimi evropskimi terorističnimi organizacijami in pojasnjuje, da so do njega prišli po Giovanni ju Senza ni ju, oziroma po žemlji, ki jo je ta dobil v zapor v Ascoli Piceno. V žemlji naj bi bil skrit dokument, nekakšna oporoka,
ki bi morala v roke še »svobodnim tovarišem« in je vsebovala tri direktive: prva se je nanašala na Sen-zanijev arest; druga je dajala navodila, kako naj odgovarjajo vsi »skesani tovariši«; tretja se je nanašala na mednarodni terorizem.
Po pisanju »L’Espressa« naj bi bil Senzani predstavnik rdečili brigad na sestankih pariške centrale, potem ko sta bila "aretirana Mario Moretti in Anna Laura Brighetti. Preiskovalci so tudi odkrili, da je bil Baudet v prvih šestih mesecih leta 1980 dvakrat v Rimu in da je istega leta Senzani sodeloval na sej stanku v Parizu, kjer naj bi se med drugim domenili tudi za ugrabitev generala Doziera.
Verižno trčenje terjalo dve žrtvi
BRESCIA — Izredno gosta megla, kj je včeraj zjutraj legla na avtocesto Milano - Brescia, je terjala dve življenji, ob tem pa še izredno veliko število prometnih nesreč.
Kot rečeno, je zjutraj prišlo do velikega verižnega trčenja, v katerega je bilo vpletenih vsaj 50 avtomobilov. Zaradi tega je neki lažji kombi »zajahal« bolonjski avtomobil, ki se je vnel in oba potnika sta zgorela v pločevinah. Zaenkrat zoglenelih trupel niso še identificirali.
Policija in gasilci so avtocesto zaprli za promet, saj je bilo v verižnem trčenju kar 30 ranjenih, od tega dva tudi teže.
Včeraj v Turinu
Izreden rop v zlatarni
TURIN — Neznani roparji so včeraj zjutraj izvedli v zlatarni »Rocca-Omega« v Turinu rop, ki jim je navrgel izredno visok »izkupiček«.
Po prvih rekonstrukcijah, ki jih je naredila policija, so banditi vdrli v zlatarno že ponoči preko nekega okna. Zadržali so se v zlatarni do jutra, ko so prišli v prostore prvi uslužbenci, predvsem pa so čakali na ravnatelja, ki je imel ključe velike blagajne. Vse so zvezali in z orožjem v roki prisilili, da jim odprejo blagajno, iz katere so v torbe nametali izredno veliko količino žlahtnih dragocenosti, ogrlic, zapestnic itd. Kaže, da bi bil lahko plen še večji, ko ne bi prišel malo kasneje še en uslužbenec zlatarne in ne bi sprožil alarma, ki je povezan s kvesturo. Roparji so se tega najbrž zavedali ali pa so že slišali sirene, zato pa so hitro zapustili zlatarno, pri tem pa pozabili na nekatere zlatnine. Najbrž so zbežali po grezniškem podzemskem omrežju, ki je povezano z nekim parkiriščem.
Policisti so takoj stekli za njimi, a zaenkrat niso našli ne roparjev in niti izrednega plena, katerega vrednost bo treba še oceniti.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella 02.)
DA,DRAGA-' TU NAMA FfiOR CARMEN NE MORE NIČ..	1
2DAT 5VA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, 30AQUIN...
VENDAR TUDI TU NISTA ZMANJŠALA TEMPA.. LE PONOČI STA POČIVALA, KER JE JOAQUIN HOTEL ČIMPREJ NA CILJ..
TU SE BOVA USTAVILA IN POROČILA..!	.
SREČNA SEM, PRAGI... )
Kosmina Sergij"
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS. REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
PLOŠČICE IN SANITARNI
MATERIAL	Nabrežino 35/c
Tel.: 040/200371
ROLICH
Zastopstvo za TRST m GORICO
[ f""“....'5| j	posebnih lesenih oken in vrat
1M ........... 1	Prihranek do 30°lo goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.
ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA




TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
FEBRUAR MESEC VOLNE
Pletenine po promocijskih cenah.