Posaire?ria Številka 10 vinarjev. Slev. 26. V untM v celrlet, i. mm bil Leio xlv. 5 Velja po pošti: s Za telo leto naprej . . K 28'— za ea meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno , „ 29'» za ost*)o inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom t Za eelo leto napre] . . C £4'— za en meseo „ . „ 2'— V uprnl prejema« mesečne „ 1*89 s Sobotna izdaja: « sa oelo leto ...... K 7'— za Nemčijo celoletno . „ 9'— ca osar-ske milosti in jo občuti kot največjo čast in kot novo dragocena vez za nejprisrčne-je združenje deželo z ljubljeno Najvrjo cesarsko hišo. Vaše Veličanstvo! Velspomenljivi, iz najplemenitejših nagibov isišli korak, ki ga je upotilo Vaše Veličanstvo v nimr.nu, da se svetu povrnejo blaginj-i miru, je navdal deželo z iskreno radostjo in najglobjo hvaležnostjo. Ne zmensč se za sovražne splet- | ke, vidi dežela v tem koraku mnogo obetajoče znamenje bližajoče se srečne bodočnosti. Vaše Veličanstvo! Skozi več kot šest stoletij s prejasno vladarsko hišo zvezana, ni kranjska dežela nikdar omahovala v svojih dolžnostih napram cesarju in državi. V viharjih vseh caiov so zamogli pre-jasni predniki Vašega Veličanstva zaupati v kranjsko zvestobo in na n;0 zidati. In to zvestobo, izkazano v veselih in žalostnih dneh, preizkušeno v viharjih in bojih, utrjeno v iskrenem strahu božjem, zvestobo, ki je tako trdna 5n nepremakljiva kakor nebotične prirodne trdnjave, ki obdajajo deželo, to zvestobo prosi kranjska vojvo-tlira najmilostljive sprejeti kot z veseljem poklonjeno veziJo dežele k slavnemu nastopu vladanja. Vaše Veličanstvo! Z moško, odkrito značajnof.tjo ljubi Kranjec svejega presvetlega vladarja in veliko skupno domovino. V polnem soglasju s tem neiztrebljivo globoko ukoreninjenim podedovanim mišljenjem, ljubi Kranjec iskreno svojo domačo grudo in sc trdno drži svojih posebnosti, svoje svete vsre, svojega dragega materinega jezika tsr ustavnih pravic in svoho-scisi dežele. Proses v najglobji prespoštljivosti za to od Va:;ega Veličanstva mogočno zaščito tsr cesarsko velenaklonjenost in milost za blagostanje dežele, iaprošamo ponižno najobilnejši bož?5 blagoslov na posvečeno glavo VaSega Veličanstva in na Najvišjo Vašo prejasno hiso. Bog ohrani, Bog čuvaj, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! Pri posameznih točkah glavarjevega govora, se je opazilo, da jo cesar večkrat odobruje nagnil glavo. Ko je dež. glavar končal so zagrorncli po dvorani zopet navdušeni »Živio« klici Veličanstvoma. Njegovo Veličanstvo cesar Karel ]e odgovarjal s krepkim glasom, da z veseljem sprejme poklonitev zastopnikov dežele Kranjsko, katera se je vsikdar izkazala kot trdna zaslomba prestola. On na kranjsko dedno zvestobo vedno računa in se zanaša na njeno zastavo, junaški sinovi dežele so se tudi v seda« nji vojni sijajno izkazali. Ko je izpregovoril cesar Karel slo« verske besede: »Bog ohrani, mojo zvesto, ljufco kranjsko deželo!«, se jc polastila članov deputacije globoka ginje-nost — te cesarjeve besede so bile izgovorjene v krasni pravilni slovenščini — ob sklepu cesarjevega govora pa so zopet zadoneli mogočni naši »Živio«, kot sveta prisega naše zvestobe. Dobesedni cesarjev govor priobčimo na uvodnem mestu, kakor hitro vsega dobimo. Ob sklepu poročila vsega cesarjevega govora šc nimamo v rokah. Nato je deželni glavar predstavil Veličanstvoma vse člane deputacije. Cesar je skupno s cesarico šel do vsakega člana deputacije in vsakega z največjo ljubeznjivostjo nagovoril, vsakemu dal roko, mnogim pa je podala roko tudi cesarica. Deželnemu glavarju dr. Š u s t e r š i č u je cesar takoj rekel, da sta se že videla pri petem armadnem poveljstvu, vpraševal ga jc kako je z aprovizaeijo. Dež. glavar: Tako kakor povsodi, treba pa je potrpeti. Ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča je vprašal cesar po razmerah v škofiji in med duhovščino. Knczoškof je odgovoril, da .je kranjska duhovščina vedno izpolnjevala svojo patrijotič-no dolžnost. Cesar: Vem, prav dobro vem! Cesar je vprašal knezoškofa ali je vedno v Ljubljani in v deželi. Knezo-škof jo odgovoril, da med vojno nikamor ne gre, duhovščina moli za prejas-no cesarsko hišo. Cesar: »Lepo, lepo, —• to je jako patrijotično!« Dr. Lampeta je vprašal cesar koliko let deluje.v dež. odboru. Dr. Lam-pc: Devet let. Cesar jo nato vprašal dr. Lampeta, kak referat ima. Dr. Lam-pe: Finance, molijoracije, deželno kulturo. Cesar: Finance, io jc pa jako težaven referat. Dr. Lampe: Čisto lahek, Vaše Veličanstvo, kadar je dosti denarja. Kranjske deželne finance so v popolnem redu in ravnotežju. Cesar: To je lepo, to me veseli! LISTEK. Izurememte na trn v fetalen bil Svetloba v živalskem kro-g u (Zodiakova svetloba). Živalski krog, Po grško Zodiakos, je krog, sestavljen iz ozvezdij, skozi katera drži solncna pot ali ekliptika. Vsako jasno no<2 vidimo skoro cedi živalski krog; samo tisto ozvezdje, v katerem se ravno nahaja solnce in morda še dol sosednjega ozvezdja nam zakriva solnčna svetloba. Sredi februarja pride solnce v sredo med ozvezdji Kozla in Vodnarja. Zato teh dveh ozvezdij ne vidimo. Ko se pa do dobra stemni, opazimo na zahodni strani neba blizu obzorja Ribe, ki so sosede Vodnarju, in potem od zahoda proti severovzhodu po vrsti Ovna, v katerem se sveti Jupiter, Bika z Gostosevci, Dvojčke s Saturnom, Raka in njegove Jasli in Leva. Ko bi gledali vso noč proti vzhodu, bi videli vzhajati za Levom Devico, potem Tehtnico, Škorpijona in Strelca. Kozel pa bi nam prinesel že jutranjo zarjo. In ko bi tako »Izdali živalski krotr. bi lahko premiš- ljali razne čase v letu. Ribe bi nas spomnile lepe pomladi, ker je v njih tista točka, v kateri je solnce prvi pomladni dan. Nekako na meji med Bikom in Dvojčki je mesto, na katerem nam solnce otvori vroče poletje. V ozvezdju Device so vrata, skozi katera prestopi solnce na svojo jesensko pot in v Strelcu je solnce, ko nam naznanja ledeno zimo. Tudi vsi planeti in mesec se premikajo po živalskem krogu. Meseca februarja in marca pa nam kaže živalski krog še neko drugo prikazen. Mesca februarja in marca se vidi zvečer po solnčnem zahodu na zahodni strani neba neka posebna svetloba, ki sega izza obzorja precej visoko v živalski krog. To je s v e 11 o b a živalskega kroga (Zodiakallicht). Da jo moreš opaziti, mora biti nebo čisto in noč temna, brez mesečine in brez luči v tvoji okolici. Ivoj po solnčnem zahodu je tudi še presvetlo. Kako poldrugo uro potem, ko je solnce zašlo, se vidi najbolj razločno, potem pa vedno manj in proli polnoči izgine. Meseca oktobra so vidi ta svetloba na vzhodnem nebu najrazločnejše kako poldrugo uro pred solnčnim vzhodom. Sveti pa svetloba živalskega kroga vso leto in vsak dan zjutraj in zvečer. Vzrok, da jc vse mesece ne vidimo je v tem, da je poleti zarja silno dolga, ob drugih mesecih, pa stoji živalski krog preveč poševno proti obzorju in ob obzorju nebo ni čisto. Naj omenimo še to, da je Zodiakova svetloba pri obzorju široka, potem so pa zožuje. Če jo hočeš videti, poišči na nebu najprej Jupitra, ki jc letos ves februar in marec v ozvezdju Ovna in sc lahko najde, ker jc sedaj najsvetlejša večerna zvezda. Od Jupitra proti zahodu so Ribe, ki so v drugi polovici februarja po'.drugo uro po solnčnem zahodu ravno nad obzorjem. Od Jupilra proti vzhodni strani .jo pa Bik. Če je noč za opazovanje ugodna, so vidi Zodiakova svetloba od obzorja skozi Ribe in Ovna do Gostosevcev in Ilijad v Biku. Vzroka svetlobe v živalskem krogu zvezdoznanci še niso dognali. Nekateri trdijo, da se okrog solnca suče velikanska množica meteoritov, ki tvorijo vsi skupaj obliko okrogle, precej debele ploskve, podobne brusu ali hlebu sira. Ta. ploskev jc tako velika, da sega od solnca še čez pot zemlje okoli solnca. Ti meteoriti odbijajo solnčno svetlobo in so tako vzrok svetlobe v ži- valskem krogu. Drugi menijo, da ta pas no izpolnjuje vsega prostora od solnca do izven elipse, v kateri se zemlja suče okoli solnca, ampak da .jo to le ozek pas izven zemljiue poti okoli solnca. Najlepše in najverjetnejše je pa mnenje, da je vzrok svetlobe v živalskem krogu plinast kolobar, ki obdaja zemljo na podoben način, kakor obdajajo Saturnovi pasovi Saturna. V malo manjši razdalji od zemlje, kakor je zemeljski premer, obkrožuje ta kolobar zemljo, pa ne v ravnini ekvatorja, kakor je to pri Saturnu, ampak v mvninl ekliptike. Tisti dol, ki jo. solncu najbližji, mora biti najbolj svetel; nasprotni del leži v zemeljski senci in je brez svetlobo. Zato se. svetloba živalskega kroga vidi zvečer na zahodu in zjutraj na vzhodu in je najsvetlejša lik nad obzorjem. Zanimiva je ta svetloba in vredna, da jo poiščeš, če se ti ponudi za to prilika. Pota planetov. Merkur jc bil 3. januarja v največji razdalji na levi od solnca, 12. februarja pa dosežo največjo razdaljo na desni od njega. Če se ne nahaja prenizko, ga je ob največjih razdaljah mogoče videti in sicer žo nekai dni pred največjo razdaljo in ne-. Dež. odbornika dr. Pegana je cesar vprašal koliko let je pri deželnem odboru in ako ima veliko dela. Dr. Pegan je odgovoril, da je pri deželnem odboru devet let, da ima občinski referat. Cesar: Potem imate pa jako veliko dela. Dr. Pegan: Primeroma največ okolu novega leta z računi in proračuni. Dr. Triller je bil vprašan koliko let je že v deželnem odboru in kak referat ima. Dr. Triller je odgovoril, da je dež. odbornik pet let in da'ima referat orož-niitvo. Cesar: To me veseli. Dež. odbornika Zajca jo vprašal cesar, kedaj je bil vpoklican in kje služi. Cesarica ga je vpraševala, ako so težke bolezni. Župana dr. Tavčarja je vprašal cesar koliko časa je državni poslanec. Zupan dr. Tavčar je odgovoril, da ni državni poslanec, deželni poslanec je pa že 30 let in župan ljubljanski pet let. Cesar se je zelo zanimal za aprovizačno vprašanje in je končno zopet posebno povdarjal junaštvo 17. pp. Dr. Tavčar: Vaše Veličanstvo pa tudi naš 27. domobranski pešpolk je lep polk ter se je tudi izredno odlikoval. Dr. Ravniharja je vprašal cesar koliko časa je deželni poslanec. Dr. Rav-mihar: Veličanstvo tri leta, zastopam pa deželno stolno mesto Ljubljano v državnem zboru, katerega poslanci hrepene po tem, da bi delali v državnem zboru. Cesar se je nasmehnil in rekel: »Tudi to se bo napravilo!« (»Das wird sich schon geben!«) Predsednika trgovske in obrtne zbornice Kneza je vprašal cesar koliko časa je predsednik trg. in obrtne zbornice. Zanimal se je tudi za žitno trgovino, o kateri je rekel, da so sedaj pač slabi časi zanjo, pa bodo prišli že boljši časi. Predsednika obrtnega pospeševalnega urada Kregarja je cesar izpra-ševal o obrtnih razmerah. Poslanca Pibra je vprašal cesar, katere okraje zastopa in s čim ljudstvo živi. Poslanec Piber mu je odgovoril, da v njegovem volilnem okraju preživlja ljudstvo večinoma poljedeljstvo Ln živinoreja, ki je selo razvita. Naše dobro ljudstvo hrabro peto armado podpira kar le more. Cesar je odgovoril, da to dobro ve, in da ve, da je ljudstvo dobro. Poslanca Zurca je cesar vprašal, koliko let je poslanec in župan in opetovano povdarjal: »Lepo, lepo!« ko je Zurc povedal, da županuje že 21 let. Isto je povdarjal poslancu Vehovcu, ko je izvedel, da županuje že neprestano 22 let. Vrhniškega župana Tršarja je vprašal cesar, koliko let je župan in ali je tudi v deželnem zboru. G. Tršar je odgovoril, da - je župan šest let in da je načelnik cestnega odbora. Župana in svetnika trgovske zbornice Hafnerja iz Škofje Loke je vprašal cesar, koliko časa načeluje cestnemu odboru ter je pristavil: Sedaj imate težko "delo, ker je veliko vojakov in ceste se zelo obrabijo. Župan Hafner; Vaše Veličanstvo, delavci se lahko dobe, ker so etapne ceste, Načelnika Mejača je istotako vprašal, iz katerega okraja je, koliko časa je v cestnem odboru in koliko časa načeljuje. Načelnik Mejač: 25 let v cestnem odboru. Isto je vpraša! župana Belca. Poslanca Za-breta je vprašal, ali je veliko dela. Poslanec Zabret: Vaše Veličanstvo, veliko radi cestnega prometa. Župana Doltarja je cesar vprašal, kako je z aprovizacijo. Župan kaj dni po njej. Ob največji razdalji 12. februarja ga bo težko najti, ker je takrat, nad 20 stopinj pod ekvatorjem in zato prav nizko nad obzorjem. Videl bi se zjutraj, ker vzhaja tedaj pičlo uro pred solncem. V začetku meseca se nahaja Danica blizu njega, 20. februarja pa bo zjutraj mesec v sredi nad Venero (na levi) in Merkurjem (na desni). Mesec bo tedaj prav ozek srp, en dan pred mlajem. Le čo bi bilo nad obzorjem popolnoma čisto nebo, bi jih bilo mogoče najti z daljnogledom, ker stoje že vsi trije v jutranji zarji. Venera se bliža vedno bolj soln-eu. V začetku meseca vzhaja eno uro pred solncem, na koncu meseca še na pol ure. V začetku meseca se bo videla še nekaj dni, potem se skrije v jutranjo zarjo, pride 26. aprila za solnce in bo šele proti koncu junija kot Večernica stopila iz večerne zarje. M a rs je sedaj še na levi od solnca in se*premiče počasi na levo, solnce pa hiti za njim, ga doide 28. februarja in pusti za seboj. Do začetka julija bo toliko zaostal za solncem, da se bo pred solnčnim vzhodom pokazal na nebu. Jupiter je v Ovnu in vozi na levo. Dne 28. februarja pride v konjunk-cijo z največo Ovnovo zvezdo: ta zvezda, Jupiter in Severnica bodo v ravni črti. Zahaja 1. februarja ob tri četrt na polnoč in 28. februarja pred pol 11. uro svečer. Saturn vozi na desno, pa prav počasi, in je s Kastorjem in Poluksom skoro v ravni črti. Dne 5. februarja pride okoli 8. ure zvečer mesec prav blizu Doltar je odgovoril, da je v njegovem okraju še precej dobro. To je cesarja očividno veselilo, razveseljen je vskliknil županu Doltarju slovensko ;»Dobro!« in je pristavil nemški: »To me neizrečeno veseli!« Dr. Krisperja je vprašal cesar: Ali jc tujski promet zelo razvit? Dr. Krisper: Se zelo dviga in je dobro organiziran, samo sedaj st> slabe razmere, zato delamo s finančnim ministrstvom na podporo hotelov. Cesar je pritrdil in se za to zelo zanimal, nakar je dr. Krisper si še dovolil Njeg. Veličanstvu poročati, da deželna centrala za domače varstvo zelo uspešno deluje, da se snuje vojni muzej za junaško armado ob Soči, ki naj našim potomcem priča o nje junaštvu, ki pa bo viden spomenik tudi tujcem in inozemcem naše zvestobe in požrtvovalne udanosti do cesarja. Cesar: To je jako lepo! Poslanca Mihelčiča je izpra-ševal cesar, kje je služil pri vojakih. Tudi cesarica je g. poslanca Mihelčiča odlikovala z vprašanjem in ko je poslanec Mihel-čič pojasnil delo svojega občinskega referata, sta se cesar in cesarica prijazno poslovila z vzklikom: »Lepo, zelo lepo!« Zelo dolgo se je cesar razgovarjal s poslancem knezom Windischgraetzom, katerega je izpraševal po raznih familijarnih zadevah in o kraški burji. Barbota je cesar izpraševal o njegovih vojaško službenih zadevah, barona Apfaltrerna je vprašal, koliko časa je poslanec, koliko ima kaj posestva in o težavah kmetijstva. Kočevskega župana Loya je cesar vprašal, ako so v njegovem kraju samo Nemci in ko mu je župan Loy to potrdil, je cesar rekel: »Kaj ne, to je nemški otok«. Na vprašanje, zakaj se sedaj vidi tako malo Kočevarjev, je g. Loy rekel, da so večinoma v Ameriki, Poslanca Galleta je cesarica vprašala, kje je posestnik. Ko sta. se cesar in cesarica po končanem cerklu poslovila od odposlanstva in sta že stopila do vrat, so se enkrat jima zadoneli hvaležni »Živio« klici. Cesar in cesarica sta se še enkrat obrnila in se smehljajoč zahvaljevala. Sprejem naše deputacije po cesarju in cesarici je napravil na vse navzoče globok in trajen vtis, ki ga nihče ne bo pozabil, kdor je imel srečo biti član tega zgodovinsko važnega poslanstva. Dežela Kranjska in vse njeno prebivalstvo je globoko hvaležno za izredno milost, s katero je bilo danes sprejeto naše odposlanstvo. Program, ki ga ie tolmačilo danes naše odposlanstvo na Dunaju, je bil in bo vedno program celega našega naroda. Naš narod bo zato iskreno pozdravljal impozantni skupni nastop najboljših svojih mož pri tej krasni patrijotični manifestaciji kot jasen dokaz, da je avstrijska misel tisto, kar naj nas na jugu združi v srečo nagega naroda in v najboljšo obrambo vsem Slovencem drage Avstrije! * * * Seja kranjskega dež. odbora na Dunaju. Dunaj, 31. jan. 1917. Prebere in soglasno se odobri nagovor deželnega glavarja na Njega Veličanstvo' pri današnjem poklonilnem sprejemu. Povodom današnjega sprejema kranjske poklonilne deputacije pri Nj. Veličanstvu ter v večni spomin tega velepomembnega dogodka se soglasno sklene: Ustanovi se posebni zaklad kot ustanova »za otroka« v okviru akcije, ki stoji pod Najvišjim protektoratom njega. Zahaja 1. februarja ob tri četrt na 7. uro zjutraj, zadnjega malo pred 5. uro zjutraj. S o 1 n č n a pot po ekliptiki proti vzhodu je v februarju vsak dan bolj strma. Prvi dan se vzdigne solnce za 17 krogovih minut, zadnji dan pa že skoro za 23 in stoji zadnji dan 9 stopinj višje kakor prvi dan. Vsaka izmed teh stopinj prinese, več svetlobe in toplote. V Rimu že Svečnico pozdravljajo kot prvi pomladni dan, nam pa še sveti Matija led razbija. V Ljubljani vzhaja solnce 1. februarja ob 7. uri 26 minut, in 28. februarja ob 6. uri 45 minut; zahaja 1. februarja ob 5. uri 6 minut, dne 28. februarja ob 5. uri 46 min. Od začetka do konca meseca zraste v Ljubljani dan za 1 uro 21 min. Luna stoji prvi in zadnji dan najvišje na nebu (25Ya stopinj nad ekvatorjem), 16. februarja pa najnižje (25V<> stopinj pod ekvatorjem), je 6. februarja najbolj oddaljena od zemlje in se ji 21. najbolj približa, 7. februarja je polna in se 21. ob 7. uri 9 minut zvečer premladi. Algol o vi mrki se vidijo: 4. ob 3. uri zjutraj, 7. o polnoči, 9. ob 9. uri zv?čer, 12. ob 6. uri zvečer, 24. ob 5. uri zjutraj in 27. ob 2. uri po polnoči. Kakor Algol mrka tudi Lambda v Biku. To je mala zvezdica, ki se nahaja pred brani podobno Bikovo glavo, ko da bi to brano vlekla za seboj. Mrkne iz istega vzroka kakor Algol na 3'95 dni. V februarju se bodo njegovi mrki videli 6. ob 4. uri 30 minut zjutraj in potem vsake 4 dni mani 1 uro 8 minut. Njenega Veličanstva cesarice Cite. Sklene se predložiti prošnjo na Najvišje mesto, da sme nositi ustanova ime »Cesarice Cite kranjska deželna ustanova za otroka«. Kot začetna temeljna glavnica se določi svota 100.000 K iz deželnih sredstev. — Učiteljstvu se dovoli vojna draginj -ska podpora v oni izmeri kakor zadnjič; podpora za otroka pa se zviša od 15 na 20 K, provizorno učitelj s tvo prejme enako drag. podporo, kakor defini-tivno učiteljstvo t, j. v izmeri 80 K. — Deželni glavar se pooblasti, da nakaže primerni znesek kot prvo pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Krške-vasi na Dolenjskem. „Sor posvečena perolni polkovnika pl Boroevide. Skladatelj P. Hugolin Sattner je posvetil »Soči« gener. polk, pl, Boroeviču z naslednjim pismom. Vaša Ekscelenca! Visokorodni gospod generalni polkovnik! Znano Vam je, da je naš slavni slovenski pesnik, Simon Gregorčič, leta 1863 zložil pesem »Soči«, v kateri je s preroškim duhom napovedal sedanje boje ob Soči zoper verolomnega sovraga naše drage in nad vse ljubljene domovine. Odušev-ljen od mnogih odličnih strani sem zložil to pesem za soli, zbor in veliki orkester in skladbo izročil »Glasbeni Matici« v proizvajanje. Ekscelenca! Božja previdnost in cesarjeva milost je Vas postavila na čelo soške armade. Z občudovanja vrednim junaštvom in železno vstrajnostjo, ki išče v zgodovini svoje vrste, ste zadržavali ob Soči sovražne sile in obvarovali Avstrijo in slovenske pokrajine vpada »zemlje lačnega sovražnika«. Z globokim spoštovanjem in srčno hvaležnostjo nosi vsak Slovenec Vaše ime v svojem srcu. Dovolite tedaj, Ekscelenca, da to svoje skromno delo posvetim Vam, slavnemu poveljniku soške armade, in Vas vljudno prosim, da blagovolite sprejeti posvetitev, Delo samo se Vam bo izročilo, kadar preide v tisek. — Kantata »Soči« se bo, ako ide po sreči, uprizorila dne 7. in 8. februarja, in jako bi veselilo mene in cel narod, ko bi mogli počastiti uprizoritev s svojo navzočnostjo. Z največjim spoštovanjem Vaši eksce-lenci prepokorni sluga P. Hugolin Sattner, skladatelj. V Ljubljani, dne 24. jan. 1917. Nato je došel odgovor: Prečastiti gospod! Zahvaljujem se Vam srčno za prijazni dopis z dne 24. t. m. in za namen posvetiti meni uglasbo pesmi »Soči«. Sprejmem radovoljno posvetitev, obžalujem pa živo, da z ozirom na položaj ne morem zapustiti svojega mesta, ter mi je tako nemogoče prisostvovati uprizoritvi kompozicije. Pozdravljam Vas najtopleje ter bivam Vam vdani Boroevič, g. o, dne 29, jan. 1917, Poostrena podmorska vojna.' Zastopniki dunajskega in inozemskega časopisja so bili 31. t. m. ob 6. zvečer povabljeni v zunanje ministrstvo, kjer so jim naznanili, da sta osrednji velesili z noto obvestili nevtralcc o poostreni podmorski vojski. Izjavilo se jim je nato: Osrednje velesile so se po treznem premisleku končno odločile, da odločno končajo vojsko. Ker to ni šlo mirnim potom, se bodo poslužile zdaj najučinkujo-čejšega sredstva, dasi se ve, da bo ta ukrep nevtralce neprijetno zadel. Sicer pa blokirajo nevtralce tudi sovražniki osrednjih velesil; če jim je po osrednjih velesilah zdaj odrejeni ukrep neprijeten, ne moremo ničesar storiti. Čakali smo do danes do skrajnosti. Do skrajnosti so šle osrednje velesile v mirovnih ponudbah in tudi potem, ko so bile odklonjene. Zdaj se prične poostrena podmorska vojska. Samoposebi je umljivo, da se ta ukrep ni storil lahko in da se je zanj posvetovalo zelo dolgo časa. Sicer naj se pa tudi ne misli, da se nahajamo v zelo težavnem položaju, ker velik del nemške mornarice z velikim admiralom Tirpitzem na čelu je zahteval že pred dvema letoma poostreno podmorsko vojsko. Ker smo se le odločili za ta korak, potem ko smo prej vse trezno premislili, smo zdaj odločeni, da okrajšamo vojsko z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Vse smo premislili, kar lahko sledi, trdno smo odločeni, da prevzamemo vso odgovornost, Nota avstrijske vlade. Dunaj, 31. jan. 1917, r so sovražniki ostro odklonili mirovno ponudbo osrednjih velesil in ker je zato potrebno, da se nadaljuje vojska z močnejšo silo, je sklenila avstrijska vlada sporazumno z berlinskim kabinetom, da prične s 1. februarjem podmorsko vojsko v poostreni obliki in da v določenem zaprtem ozemlju okoli Velike Britanije, Francije in Italije kakor tudi na vzhodnem Sredozemskem morju prepreči ves promet na morju. Zunanji minister grof Czernin je poslal vsem nevtralnim državam noto, ki izvaja, da so Avstrija in njeni zavezniki, ki so sprejeli za obrambo svojega obstoja in življenjskih koristi avgusta 1814 vsiljeno jim vojsko, v tridesetih vojnih mesecih dosegli take uspehe, da v isti meri, v kakršni so bili uničeni sovražni osvojevalni načrti, smatra lahko Avstrija in njeni zavezniki, da so doseženi njeni zgolj obrambni smotri vojske. To zmerno izpoznanje in želja, da se omeji nadaljnje brezplodno prelivanje krvi, je povzročilo mirovno ponudbo štirih zveznih držav. Njih sovražniki, oslepljeni po domnevi, da bi le še usodo njim na korist obrnili, so ostro to ponudbo odklonili in so stavili take zahteve za mir, s katerimi hočejo vreči popolnoma štirizvezne države in jih uničiti. Bog in svet pričata, čegava je krivda na nadaljevanju vojske. Nasproti namenu sovražnikov, da uničijo voje Avstrije in njenih zaveznikov in njih brodovje, da izstradajo prebivalstvo, se mora nadaljevati: vojska na suhem in na morju z vsemi, tudi z najostrejšimi orožji. Pomnožena uporaba vseh vojnih sredstev more edino okrajšati vojsko. Sovražniki so že do zdaj stremili za tem, da bi preprečili Avstriji in njenim zaveznikom promet na morju in da bi tem državam odrezali vsak dovoz. Kakor na drugih morjih, so tudi na Adriji celo bolniške ladje kakor tudi neoborOžene osebne ladje brez prejšnjega svarila torpedi-rali. Avstrija in njeni zavezniki bodo odslej tudi s svoje strani uporabljali isto metodo; Veliko Britanijo, Francijo in Italijo bodo odtrgali od vsakega prometa na morju in bodo v ta namen od 1. februarja 1917 v določenem zaprtem ozemlju preprečili vsako plovbo ladij z vsemi sredstvi. Nota označuje s priloženimi zemljevidi natančno zaprto ozemlje okoli Velike Britanije, Francije in Italije in na vzhodnem Sredozemskem morju, kjer se bo od 1. februarja brezobzirno nastopilo z vsem orožjem nasproti vsakemu prometu na morju in izjavlja, da bodo nevtralne ladje, ki • bodo tam vozile, storile to na lastno nevarnost. Če se je tudi poskrbelo za to, da bodo določen rok čuvali nevtralne ladje, ki so se 1. februarja med vožnjo v pristanišča jim približale, se le nujno svetuje, naj se z vsemi razpoložljivimi sredstvi posvare in obrnejo. Nevtralne ladje, ki se nahajajo v pristaniščih zaprtega ozemlja, lahko z Isto varnostjo še zapuste zaprta ozemlja, če od-plovejo po najkrajši poti v svobodna ozemlja pred 5. februarjem. Tudi to je sklenila Avstrija z namenom, da z uspešnimi vojnimi sredstvi skrajša boj in da se približa miru, za katerega si predočuje razločujoč se od svojih sovražnikov, zmerne pogoje brez uničevalnih misli, prejkoslej jo preveva namen, da končni smoter te vojske ne morejo tvoriti osvojitve, marveč svoboden zagotovljen razvoj lastne kakor tudi drugih držav. Popolnoma zaupajoč preizkušeni hrabrosti in vrlosti svojih vojnih sil na suhem in na morju vstopajo zvezne velesile s trpko odločnostjo, a tudi z gotovostjo v bodoči resni čas boja, da bo dovedel do uspeha, ki bo končno odločil večletno bo-renje in tako upravičil žrtve na blagu in krvi. Ameriškemu veleposlaniku se je vročila nota s pristavkom, ki izjavlja, da je avstrijska vlada vsebino pomembne poslanice Wilsonu, senatu, katero preveva visoka nravstvena resnost, pozbrno proučila. Ne zakriva si, da gre Wilsonu za vzvišene smotre, a mora predvsem pribiti, da je njegova želja pripraviti trajen mir, za zdaj že preprečena z odklonitvijo mirovne ponudbe Avstrije in njenih zaveznikov s strani sovražnikov. Nemška nota, Berlin, 31. jan. Vlada je vladi Združenih držav ameriških poslala noto, v kateri pravi, da se načela Wilsonove poslanice v velikem obsegu krijejo z nemškimi načeli in željami. V prvi vrsti pravica samoodločitve in enakopravnosti vseh narodov, zato bi z odkritosrčnim veseljem pozdravila svobodo Ircev in Indijcev, Ravno tako je Nemčija proti zvezam, ki gonijo narode v tekmovanje za moč. Rada bi sodelovala, da se za-brani bodoče vojne. Svoboda morja in odprta vrata sta bila vedno vodilni načeli nemške politike. Mirovna ponudba osrednjih držav ni šla za tem, da bi uničila aH razkosala nasprotnike. Glede Belgije je kancler pred malo tedni izjavil, da je Nemčija nikdar ni mislila vtelesiti svoji državi, ampak samo poskrbeti, da ne bo služila sovražnikom pri njihovih sovražnih namenih. Mirovni poizkus se je razbil na osvajaželjnosti štirih zaveznikov. Vsled novega položaja se je tudi Nemčija morala odločiti drugače. Anglija vstraja pri svoji izstradalni vojni in vsak dan so žrtve strašnejše. Nemčija mora zato porabiti vsako orožje, in opustiti vse omejitve pomorskega vojevanja. Upa, da bo Amerika nepristransko sodila o tem novem položaju. Noti je priložena spomenica o nameravanih novih vojnih odredbah. Pomorska vojska. Norveška parnik »Argo« je zavozil na mino in se je potopil. Utonili so kapitan in 8 mož, a so jih rešili. Parnik »Falton« so Nemci potopili na severni obali Španske. Reuter poroča, da se je angleška pomožna križarka »Laurentic« potopila, ker je pri severni obali Irske zavozila na mino. Posadka je štela 475 mož; 260 jih je utonilo. Francoski generalni štab objavlja 30. jan. poročilo francoskega mornariškega ministrstva o potopu ladje »Amiral Magon«, ki je vozila 900 mož. Potopil jo je 25. jan. neki sovražni podmorski čoln. Ladja se je potopila v 10 minutah; 809 mož so rešili. Madžari pli izjavam dr. Korošca in dr. Šnsierla. Nedeljski »Pesti Naplo« se bavi s pismi dr. Korošca in dr. Šusteršiča ter piše dobesedno: »Mi Madžari ne pišemo nobenih pisem. S tem pa nočemo reči, da čutijo nekatere slovanske skupine od časa do časa potrebo, napraviti samim sebi spričevalo lojalnosti. Mi ne govorimo (?!) in ne pišemo (?!) ničesar. Madžarski narod se ne dopisuje z grofom Czer-ninom. Čeprav smo slabi (?) v pisanju-vendar smo si vzeli toliko truda, da iz gotovih knjig proučimo najnovejšo označbo »hrvatsko-slovenskega« naroda. In nikjer, v nobeni obliki nismo mogli najti takega naroda. Mi poznamo posebej hrvatski narod in posebej slovenski narod. Nočemo da se niti glede politike pokažemo ignoratom; poznamo etično zvezo, ki obstoji med njima, nasprotno pa ne poznamo niti historičnega (ki v resnici obstoji), a niti državnopravnega zakona (ki obstoji), ki bi združil hrvatski in slovenski narod v edinstveni pojom. Pa kadar ne obstoji tak zakon, ki bi to dopuščal, ne poznamo niti takega zakona, na katerega temelju bi mogla Korošec in Šusteršič skupno poslati tako izjavo zunanjemu ministru. Po zakonu je član hrvatskega sabora madžarski državljan, a član kranjskega deželnega zbora avstrijski državljan. šustešič je svoječasno veljal za prijatelja Franca Ferdinanda, za časa vojske ni pokazal znamenja življenja (to v ostalem ni pred-bacivanje, ker kdor ne zna nekaj reči, naj molči); sedaj za časa Czerninove ere se je zopet zavedel in zopet je iz-pregovoril. On je avstrijski državljan, brezdvomno tudi lojalen, pa je njegova stvar, zakaj se je s svojo izjavo lojalnosti obrnil na grofa Czernina a ne na avstrijskega ministrskega predsednika. Sicer se pa to nas ne tiče. Bolj nas zanima, zakaj se je hrvatski poslancc dr. Korošec, ki je ogrski (?) državljan, obrnil na grofa Czernina, a ne na kraljevskega ogrskega ministrskega predsednika, kakor so to storili svoječasno ru-munski sodržavljani. In zakaj ni gospod Korošec v imenu hrvatskega na-• roda, ne hrvatsko-slovenskega naroda, v ker tak ne obstoji, torej v imenu hrvatskega naroda izjavil, da se hrvatski narod ne nahaja samo pod okriljem habsburške dinastije, ampak tudi pod okriljem krone sv. Štefana? Obenem z izjavo lojalnosti nasproti habsburški dinastiji bi radi našli tudi sledove uda-nosti in zvestobe nasproti sveti ogrski kroni, tem bolj, ker zvestoba nasproti madžarski kroni in madžarskim zakonom samo učvrščuje udanost nasproti ogrskemu kralju, pa mislimo, da je Korošec govoreč o udanosti nasproti habsburški dinastiji, mislil na vladarja, kot Karla IV., kralja Ogrske! Končno: zakaj ni Czernin, ki je tudi ogrski minister, torej odgovoren madžarski zbornici, poučil dr. Korošca, da obstoje gotovi ogrski zakoni, katere bi moral Czernin že tudi uradno poznati in spoštovati. A kaj pravi na to ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ki je odgovoren za dejanja zunanjega ministra? Kaj pravi k temu grof ,Tisza, da je grof Czernin sprejel pismo, ki tako globoko žali naše državno pravo, brez opazke in opombe in brez uradne stroge kritike, katero bi moral izreči nad tem pismom že iz uradne dolžnosti?« Tako »Pesti Naplo«. Omenjenih izvajanj ne moremo komentirati, ker bi bili sicer mi zaplenjeni. -Ji_IL_ | 1 B 11 Naročajte »Slovenca"! Ofllovonjo. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pp. Franc Breisach. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: nad-poročnik 47. pp. Alfred Theiner, poročnik 87. pp.Josip Bitenc, poročniki 87. pp. Ivan Fuclis, Alojzij Heindl in Andrej Klemenčič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje jc dobil stotnik generalnega štaba Viktor Breznik. — Najvišje pohvailno priznanje so dobili: poročnik 47. pp. Albin Tomažič, poročnika 87. pp. Viktor Thciss in Iv. Schvvarz. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji zdravnik 27. dom. pp. dr. Otokar Ka-čar pri rez. bolnici Tabor v Iglešu. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 87. pp. Ivan Matoušek. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik 5. trd. top. p. Gorjup Josip; desetnik ,Pajk Vinko, predmojster Urban-čič Anton in topničar Korel Ivan, vsi trije pri 4. trd. top. p.; tit. četovodja Krese Ferdinand in topničar Semerad Franc, oba pri 3. gor. top. p.; lovec 7. 1. baona Konig Leopold; pešec 87. pp. Ko-zole Martin; tit. predmojstri: Košič Karel, Pučko Martin in Ručman Josip, topničarji Kan d are Feliks, Trčon Fr., Bušek Josip, Bradač Franc, Peternelj Josip, Tršan Ivarf in Zimič Anton, vsi pri 7. trd. top. p. — Red železne krone 3. vrste z vojno dokoracijo ie dobil stotnik 4. dom. pp. Vilibald Pevko. — Vojno dekoracijo k viteškemu križcu Franc Jožefovoga reda je dobil stot-nijski poveljnik prost, strel. p. št. VI. Henrik pl. Schnl1mayer-Lichlenberg. — Najvišje pohvalno priznanje je dobiil poročnik 27. dom. pp. Severin Cenek. — Zlat zaslužni križec, na traku hrabrostne svetinje je dobil poveljnik voda VI. prost, strel. polj. baona Ivan Rozman. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinjo so dobili: stražmojstri Gregor Medved, Franc Vučak, Alfonz Jurše, Ivan Petrovič, Anton Trstenjak, Engelbert Ja-nežič in Alojzij Podnlatnilc, vsi pri 6. dež. orož. pov. — Najvišje pohvalno priznanje so rlobi)1 i: poročnik 47. pp. Franc Maly, višji zdravnik dr. Pavel Avramovič, pri 8. gam. bolnišnici in asist.. zdravnik 87. pp. Adolf Hofbauer. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik 7. pp. Ivan Kampič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila pešec Rakovoc Ivan in stotnijski trobentač Tomažič Andrej, oba pri 87. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil lovor. 7. lov. baona Bizjak Avgust. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddes. G lava n Ivan, tit... poddes. Rckeli Anton in pešec Pavlinič Anton, vsi pri 17. pp.; pionirji Potočnik Josip, Se;1an Andrej in Milkovič Nikolaj. vsi pri mostni s'otniji št. 4/1; desetnik 7. trd. top. p. Sfmnd Karel; pafr. vodii Male Tomaž in Nedog Fraoe, dragonec St.opar Marko, Oven Matija, Hva-la Rudolf, Gorboc Franc, Gruden Anton, M; koli č Štefan, Oremus Gregor, Moško Jakob, Makuc Tomaž, šoštar Josip, Žirovnik Anton, Korenina Ivan in Štrupok Franc, vsi pri 5. drag. p. Polres v Mul O potresu v Brežicah nam poroča očividec: Bil sem ravno na ccsti. Nenadoma sem začutil tako silen sunek, da sem skoro izgubil zavest. Grozno tres-kanje in prasketanje in že so padli s številnih hiš dimniki, opeke in omet na tla. Mesto je po malo minutah nudilo žalostno sliko. Nobena hiša ni ostala cela, zidovi so močno razpokani in skozi razpokline se vidi v stanovanja. Ljudje so takoj bežali iz hiš. Strah in zmešnjava je bila splošna. Oblast je takoj odredila, da vsi zapuste stanovanja. Prebivalci so deloma bežali na kolodvor in se nastanili v železniških vozovih. Za drugi del prebivalstva so postavili šotore. Mnogo jih je bežalo v sosednje vasi, veliko se jih je pa odpeljalo z železnico v razno krajo. V pon-deljek ob pol 12. uri jo bil drugi sunek. Ponoči sem čutil še nadaljnih 11 sunkov, ki so pa bili veliko slabejši kot prvi. Z druge strani se nam poroča: Potresni sunek je bil za Brežice katastrofalen. Hiše so se strahovito stresle, podirale so se stene, padli so dimniki. Nektere hiše so le še žalostne razvaline. Zvonik župne cerkve sc je na pol podrl. V mestu je ni hiše, ki bi bila ostala nepoškodovana. Prebivalstva so je polastila strahovita panika. Vse jc bežalo in akoravno sc sunek ni več ponovil in je vladal silen mraz, sc ni nihče upal vrniti v hiše. Kolikor so v6 so bile pri katastrofi 4 osebo ubite, mnogo pa je ranjenih. Brežice so danes žalostna razvalina — beda je velika. Iz Maribora so poslali v Brežice 200 železniških voz, da se v njih nastanijo ljudje, ki so brez strehe. Mesto jc popolnoma izpraznjeno. Vojaštvo jo postavilo šotore. Vojaške in civilne oblasti so takoj uvedle vse odredbe za pomožno akcijo. Teharjo pri Celju. Močan potres smo čutili ob 9. uri 30 minut zjutraj in ob 11. uri 30. minut predpoldne. Prvi v smeri: vzhod-zahod, drugi: jug-sever. Za posebne poškodbe še ni znano. Gornjigrad. Danes, dne 29. t. m. ob ob četrt na 10. uro je bil močan potresni sunek, kateri je trajal par sekund. Ravnotako zopet ob pol 12. uri dopoldne, vendar jc bil slednji nekoliko lah-kejši. Snega imamo tukaj po dolini čez 1 m, po hribih pa čez dva metra. Sevnica, 29. jan. Tukaj se je danes čutil močan potresni sunek okrog 9. ure 24 minut. Drugi potresni sunek je bil ob 11 uri 28 minut predpoldan. Ljudje so bili zelo v strahu. Zg. Tuhinj, 29. jan. Danes ob pol 12. uri dopoldne smo čutili tu precej močan potres, ki je trajal kake 4 sekunde. Najprvo jo bil bolj navpičen, stresajoč sunek, proti zadnjemu pa je bilo čutili, kakor da nas ziblje od severovzhoda proti jugozahodu. Na stenski uri je glasno zabrncla struna za bitjo, uteži so se majali 20 minut. Kostanjevica, 29. jan. Tu sta bila danes dva močna potresna sunka, prvi krog 9. ure 20 minut, drugi krajši ob 11. uri 30 minut. Pri mnogih hišah jo odletelo več ali manj beleža, pri nekaterih nekaj ometa od stropa. — Drugih nesreč ni. Sv. Križ pri Kostanjevici, 29. jan. Ob 10. uri 22 minut smo čutili silno močan potresni sunek združen s podzemeljskim bobnenjem. Temu je sledil drugi ob 11. uri 28 minut le nekoliko šibkejši. Smer jc biia baje od zahoda proti vzhodu. Večje škode razen cla jc razpokalo staro zidovjo in odlctcl omet, hvala Bogu ni. — Snog je velik in sneži še neprestano naprej. V nedeljo smo imeli 8 stopinj mraza, v pondeljck 5 stopinj podnevi. Rudclfovo, dne 29. t. m. ob pol 10. uri dopoldne je bil tukaj tako močan potres, da so okna in vrata šklepetala in da so se posamezni kosi sobne oprale zibali. Dva potresna, približno štiri sekunde trajajoča sunka, sta imela smer od zahoda proti vzhodu. Potres ni povzročil nikako škode. Leskovec, 29. januarja. Dva potresa, prvi ob 9. uri 30 minut, drugi ravno čez 2 uri. Prvi jc bil silen. Ljudje so zbežali na cesto, tudi vojaki bolniki iz šolskih bolnic. Mnogo hiše imajo razpoke — pri eni hiši se jc dimnik podrl, pri drugi strop. — Drugi sunek je bil ob pol 12. uri, bolj kratek, pa še silneji. Pri tem je na župnišču padol dimnik na streho in mnogo škode napravil, tudi v župnišču je spodnja soba dobila razpoko. Na župni cerkvi se je zvonik tako zibal, da .io bilo vidoti, zdaj bo na tleh. V cerkvi sarni je padlo veliko ometa in je slikarija poškodovana in so tudi tuintam razpoke. Prezbiterij ni poškodovan, tudi veliki oltar ne. Sreča. da je to bilo podnevi, ne ponoči v temi. — Kdaj bomo dobili kaj petroleja, ali da bi vsaj svečo imeli, in tako smo celo noči brez vsake svetlobo — in taka nesreča naj so zgodi v temni noči, v taki zimi. — Dne 30. jan.: Sinoči ob pol 11. uri precejšen, danes ob 6. uri v jutro rahel sunek. leili litivii zksr. Nemški kancler o položaju, Berlin, 31. jan. Danes je imel sejo glavni odbor, h kateri so bili povabljeni brzojavno tudi nečlani, kar je nekaj nenavadnega. Vse je napeto čakalo kanclerjeve izjave. Ta je govoril sledeče: Na našo mirovno ponudbo so nasprotniki odgovorili, da hočejo govoriti le o takem miru, katerega oni narekujejo, Tako je sedaj jasno vprašanje krivde za nadaljevanje vojne, pa tudi naša naloga. O sovražnih mirovnih pogojih nočemo razpravljati; sprejeti bi jih mogel le popolnoma poražen narod. Sedaj je parola: boj! Mi soglašamo z mnogimi Wilsonovih načel: svoboda morja, odprava sistema ravnotežja sil, enakopravnost narodov, odprta vrata. Kakšni pa so ententini mirovni pogoji? Nemčiji naj se uniči njeno bramb-no silo, vzame Alzacijo in vzhodne dežele, donavska monarhija naj se razbije, Bolgariji vnovič uropa njeno zjedinjenje, Turčija naj izgine iz Evrope, v Aziji pa naj se razbije. Izzvani smo na boj do skrajnosti. Mi zastavimo vse in zmagali bomo. Vsled vsega lega je tudi odločitev o vojevanju s podmorniki prišla na zadnjo stopnjo. Z vprašanjem podmornikov smo se bavili trikrat: v marcu, maju in septembru lanskega leta. Vsakikdat sem temeljilo razložil vse razloge za in proti, vedno le za tisti čas, nikdar kot načelni pristaš ali nasprotnik neomejene rabe podmormkov. Vedno sem se oziral na splošen vojaški, političen in gospodarski položaj, V marcu sem rekel, da je vsako sredstvo, ki more skrajšati vojno, najbolj človekoljubno. Tedaj sem povedal, zakaj čas še ni bil zrel. Sedaj pa je prišel trenutek, da se z največjo gotovostjo za uspeh lotimo tega podjetja, Število naših podmornikov se je v primeri z lansko pomladjo bistveno pomnožilo. Druga odločilna stvar je slaba svetovna letina, ki že dela tudi Angliji, Franciji in Italiji resne težkoče. Tudi vprašanje premoga je med vojno življenjsko vprašanje in na Francoskem in v Italiji je že kritično. Za Anglijo pride še v poštev dovoz rud za strelivo in les za rudnike. Še hujše so težave sovražnika vsled pomanjkanja ladijskega prostora nič manj za Anglijo kakor za Francijo in Italijo. Za nas pa so od tedaj odpadle nevarnosti podmorske vojne. Položaj ni bojišču. Kancler razpravlja o splošnem političnem položaju in nadaljuje: Pred malo dnevi mi je Hindenburg opisal položaj: N^ša fronta je povsod trdna; povsod ima^o potrebne rezerve, razpoloženje je pri četah dobro in zaupljivo, vsled splošnega vojaškega peležaja smemo prevzeti vse posledice neomejenega bojevanja s podmorniki" Admiralski štab in visokomorska mornarica sta trdno prepričana, da bomo s tem orožjem Anglijo nrioravili do miru. Naši zavezniki soglašajo z našimi nazori. Avstroogrska se nam tudi praktično nridružuje .Ameriki nudimc zavarovan osebni promet, z gotovimi angleškimi pristanišči, . Nato je kancler prebral noto in ken« čal: Nikdo si ne bo zakrival oči pred resnostjo našega koraka. Že od 4. av(«us'a 1914 vemo, da gre za naše življenje. Brezmejni potoki krvi niso sprali našega » Moramo in moremo«. Če se sedaj odločimo za. najboljše in najostrejše orožje, nas vodi samo trezen premislek vseh okoliščin in trdna volja, d^. svoj rarod rešimo iz stiske in sramote, ki mu jo določajo sovražniki. Usoeh je v višiih rokah. Kar pa zmore človeška roka, da ga izselimo za našo domovino, tega nismo zamudili; vse se bo storilo.« Po isKe vesli. 1 Poljski državni svet. Lvov, 31. jan. »Gazela Porknnaa poroča: Eksekutiva poljskega državnega sveta se je že konstituirala,!->Ob-| stoji iz osmih članov pod predsedstvom kronskega maršala. Referati ao razdeljeni takole: Nauk in bogočastje: Mikulo\vski-Pomorski; pravosodje: Bu-kovviecki; poljedelstvo: Janicki;, splošne zadeve: grof Rostvorocki; notranje zadeve: Lempicki; javna dela: KUnovv-ski; armadne zadeve: Pilsudski. ■ Visla. Visla jc glavna naravna prometna žila Poljske. Siccr jo za parnikc plovna že pod Krakovom, a vendar je plovba po Visli razmeroma malo razvita. Poljski gospodarski krogi se živahno pečajo z vprašanjem, kako bi plovbo povzdignili. Strokovnjaki trdijo, da je treba zlasti več izobrazbe za čolnarje in kapitane trgovskih parnikov. Temeljita regulacija še ne bo kmalu mogoča, pač pa bi so lahko takoj z vidnimi znamenji zaznamovale vse plitvine, da se jih morejo ladjo izogibati; poskrbe naj se stroji, ki bodo odstranjali najnevarnejšo plitvino. Poljsko gospodarstvo bi se lahko zelo dvignilo, ako so bolje izrabi tako mogočno naravno prometno sredstvo kakor je Visla. Poljaki se na vseh poljih živahno gibljejo in pripravljajo vsestransko podlago za samostojno dr žavo. Velika Varšava. Varšava se je nenavadno hitro razvila v veliko milijonsko mesto. Kot važno križišče železnic in drugih prometnih sredstev ob Visli ima vse pogoje za rast in napredek. Doslej so napredek ovirale ruske utrdbe. Odkar so se utrdbe po odhodu Rusov opustile, so se mogla združiti predmestja z glavnim mestom. Če bo Varšava še vnaprej tako napredovala bo v 25 letih štela nad dva in pol milijona prebivalcev. Zato jo treba resno misliti na primeren načrt, po katerem naj se mesto razvija. Varšavski arhitekti so mestni upravi predložili načrte, kjer so določili prostore za večje glavne zgradbe, kolodvore, pristaniška, tržnice, ceste in železnice. Varšava je po pravici glavno mesto Poljske, ker ni samo politično, ampak tudi gospodarsko-trgovsko središče. Poljaki na Vcstfalskem ln 0b Renu, Mladi poznanski znanstvenik dr. VVachovviak je izdal obširno znanstveno delo o Poljakih v nemških obrtnih in rudniških okrožjih. Na podlagi uradne statistike in zasebnih preiskav je dokazal, da jo na Vcstfalskem in oh Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Po močnem ognju so Rusi večkrat napadli postojanke ob cesti Valeputna. Dva ruska napada sta izpodletela, pri tretjem naskoku se je posrečilo nekemu ruskemu oddelkn udreti v neko opirališče. t .Vojna skupina maršala pl. M a c k e n s e n a. Proti Donavi so napredovali močni sovražni oddelki. Osmanske straže to jih pognale nazaj. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 31. jan. Uradno: Obojestranski artiljerijski ogenj ob Donavi krog Isacceje, tu In tam prekinjen z odmori. Sovražni monitorji so iz Sulinskega kanala brezuspešno obstreljevali naše postojanke vzhodno Tnl-čeje. Ententini poslanik: zapustili Jassy. Lugano, 31. januarja. Milanski listi poročajo, da so ententini poslaniki zapustili Jassy in se preselili v Kijev. Ruske izgube od začetka romunske ■„ vojske. Kolin, 31. januarja. »Koln. Volks-zeitung« poroča iz Petrograda: Uradno se je razglasilo, da znašajo ruske častniške izgube od začetka rumunske vojske do 15. januarja: mrtvih 2094, ranjenih 5223, pogrešanih 673, skupno 7990 častnikov. Če vzamemo preizkušeno razmerje, 1 častnik — 60 mož, je izgubila ruska armada v tem času 480.000 mož. opoldne naprej močno. Zvečer so napadli Francozi del naših postojank. Bili so odbiti. Prvi generalni kvartirni mojster: /r>1 pl. Ludendorff. Priprave za ofenzivo na zahodu. Baselj, 31. januarja. Francoske državne železnioe bodo od 1. februarja za 14 dni zaprte. London, 31. januarja. (Kor. urad.) Iv francoski armadi poslani dopisnik lista »Times« poroča: Dosedaj so bili Nemci pri vseh večjih ofenzivah na zahodni fronti natančno poučeni, kedaj in kje se bo izvršil napad. Sedaj so pa razmere na francoskem bojišču take, da bo francoskemu vojnemu vodstvu mogoče napasti, kadar in kje bo smatralo za ugodno, ne da bi se sovražniku moralo izdati več, kot lahko posname iz artilerijskih predpriprav, predno se prične napad. Tudi to bodo lahko preprečili, če bodo imeli dovolj municije, kajti istočasno obstreljevanje na celi fronti premoti tudi najboljšega stratega, ki ga imajo Nemci. Vpoklic lSletnih na Angleškem. Amsterdam, 31. januarja. (Kor. urad.) Iz Londona se poroča: Danes so nabili razglas, glasom katerega morajo priti vsi leta 1898. rojeni tekom 14 dni, leta 1899. rojeni pa 30 dni po dopolnitvi 18. leta pod zastave. Lord Cromer f. London, 31. jan. Lord Cromer je umrl. Bil je eden najsposobnejšeh angleških diplomatov, ki si je posebno v zunanji politiki pridobil velikanske zasluge. Renu leta 1914 prebivalo do pol milijona Poljakov. Poljske naselbine sredi Nemcev so ohranile poljski narodni značaj; poljski naseljenci so politično in kulturno zelo zavedni in jako dobro organizirani, imajo veliko število društev in dobro časopisje. Poljsko ljudstvo je si-cdi najnaprednejših nemških pokrajin pokazalo izredno živahnost in žilavost ter sposobnost za vsestranski napredek. Grol Czernin o mirovni ponudbi osrednjih t velesil. Dunaj, 31. januarja. (K. u.) Zunanji minister grof Czernin je nasproti zastopniku ameriškega časopisja odločno zavrnil trditve ameriškeh listov, češ da so naši sovražniki v svojem odgovoru Wilsonu naznanili svoje mirovne pogoje, osrednje velesile naj bi pa bile to opustile. Osrednje velesile so na svoje mirovne pogoje v splošnih potezah ravno tako namignile, kakor so to storili sovražniki. Medtem pa, ko se lahko strnejo mirovni pogoji sovražnikovi tako, da hočejo teritorialno amputirati Nemčijo in ji vzeti njeno notranje politično samovoljo; razkosati Avstrijo, zmanjšati Bolgarijo in popolnoma uničiti Turčijo, so osrednje velesile izjavile, da ne vodijo osvojevalno, ampak brambno vojsko, jasno in določno so torej označile nasproti na-padajočim vojnim smotrom sporazuma svoje obrambne smotre. Z izjavo, da osrednji velesili stremita le za tem, da zagotovita svoj obstoj in svoboden napredek, so svoje vojne smotre vsaj tako jasno označili, kakor sovražnik. Kateri pogoji so zmernejši in modrejši, kateri bolj zagotovljajo bodočnost Evrope, civilizacijo kakor tudi trajni mir, lahko prepušča minister nepristranski sodbi takih nevtralcev, ki jim je blagor vsega človeštva res pri srcu in ki se nc puste voditi po naklonjenosti nasproti temu ali onemu. Minister, ki je izjavil, da mu je na sodbi ameriškega ljudstva veliko, je dalje rekel: Naša mirovna ponudba je bila lojalno, pošteno in pravično mišljena, ni bila nikaka past ali namera, kakor to trde naši sovražniki. Obžalujemo, ker je bila odklonjena, vsak trezno misleči človek pa mora priznati, da se moramo z ozirom na stališče naših sovražnikov, ki enostavno taje upravičenost stoletnega našega obstoja, braniti do skrajnosti, ker nam drugega ne ostane na izbiro. Bodočnost bo dokazala, da smo dovolj silni, da to z uspehom storimo. Tudi sovražniki se bodo prepričali, da ni mogoče uresničiti načrta, ki ga napoveduje o našem uničenju sporazum. Kadar bo prišel veliki, lepi trenutek, da zavzame mirovna misel pravo podobo, takrat bomo pričeli s plemenitim delom miru, da ustvarimo svet, ki nam kakor tudi vsem drugim državam omogoči svoboden razvoj. Vojska z Rosi in Rani. £ Ob seretski in donavski črti kaže povišano poizvedovalno delovanje Rusov, da nameravajo nove napade.Južno vreme, ki nastopi na teh odsekih koncem februarja ali začetkom marca, izključuje za več tednov večja podjetja. Operacij večjega obsega potem do druge polovice aprila skoro ni mogoče izvesti. Ker namerava ruski vojni načrt za spomlad 1917 glavno akcijo, še prej pa več postranskih akcij, se bodo boji ob Seretu in Donavi najbrže že v kratkem obnovili. Zdi se, da so za to potrebne sile — okoli 250.000 do 300.000 mož — že pripravljene. V zvezi z nameravanim napadom ob Seretu je sovražnik v torek zopet napadel naše postojanke na gorski zahodni meji Moldave. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. januarja. Uradno: Bojna skupina maršala plem. Mackensena. Osmanske čete s0 odbile pri izlivu Sereta močne ruske poizvedovalne čete. Bojna črta g e n e r al n e g a p o 1 -k o v n i k a nadvojvoda Jožefa. V odseku Mesticanescl so pričeli Rusi zopet napadati. Dva njihova napada sta bila takoj odbita. Pri tretjem napadu smo izgubili neko opirališče južno ceste Valeputna. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Južno Pripjeta nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. januarja. Wolff poroča: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na vzhodnem bregu reke Aa so naskočile naše čete neko rusko postojanko in odbile v nji več močnih ruskih protinapadov. Ujetih je bilo 14 častnikov in nad 900 mož, zaplenjenih 15 stiolnih pušk. Boji v Mocedonljl. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 31. jan. Uradno: Slabotno artiljerijsko delovanje, na posameznih mestih neznaten ogenj iz pušk in strojnih pnšk med bojnimi stražami. V ovinku Černe uspela podjetja nemških patrulj, ki so udrle v so-vražne jarke, prizadele sovražniku izgube in se vrnile z ujetniki. Naši poizvedovalni oddelki so uspešno delovali severnovzhodno Dojranskega jezera In privedli ujetnike ter prinesli pnšk in drugega vojnega plena. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31, januarja. Wolff poroča: Poizvedovale! so privedli z nekega četovanja v ovinku Črne več ujetih Italijanov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff. Sarrail osamljen. Bern, 30. jan. »Berner Bund« poroča.: Zveza levega krila Sarrailove armade z Italijani pri Valoni je zopet pretrgana; stališče Sarraila je zato zopet zelo oslabljeno. Vojske z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. januarja. Uradno: Neizpremenjeno. <•-" Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 31. januarja. Na tridentinski fronti in v Karniji od časa do časa artiljerijsko delovanje ob izhodu doline Camo-nica, v gorovju zapadno od Gardskega jezera in na visokem Putu, med malim Pa lom in Zellenkofel. Na fronti Julijskih planin je sovražna artiljerija včeraj delovala posebno na Krasu. Naši so krepko odgovarjali in motili premikanja sovražnika na cestah za fronto. Na celem bojišču vlada izredno oster mraz. Na nekaterih višje ležečih točkah je dosegla temperatura 28 stopinj pod ničlo. Oklic italijanskim vojakom. »Popolo d'Italia« objavlja besedilo oklica, katerega so zadnji čas razdelili italijanskim vojakom na fronti; Oklic razpravlja mirovno vprašanje in vojne cilje in navdušuje vojake za vztrajen in strasten boj, kateremu bo sledila bližnja zmaga in z njo osvoboditev Tridentinskega, Trsta, Istre in Dalmacije, V Italiji grozi revolucija? Curih, 31. jan. »Ta-gesanzeigor« prinaša posebno poročilo o preteči revoluciji v Italiji. V Sieni, Longi in Romanu so so že vršile revolucij onarne demonstracije. Bo]i na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. januarja. Wolff poroča: Močan mraz in sneženje sta omejila bojevanje. Na lotarinški meji pri J-eiutrv le hUo delovanje topništva od Rožno poročile. »Češki Svaz«. Predsedstvo »Češkega Svaza«, poslanci Stanek, Mastalka in Smeral so imeli razgovor z zunanjim ministrom grofom Czerninom. O razgovoru so poročali klubu. Zunanjemu ministru je načelnik poslal pismo, v katerem odločno zavrača en-tentin cilj, »da osvobodi Čehe izpod tujega gospodstva«. Češki narod vidi tudi svojo bodočnost in temelje svojega razvoja samo pred žezlom Habsburžanov, Nova Wilsonova nota. Baselj, 31. januarja. Iz VVashingto-na se poroča: Poslaniki entente so zelo vznemirjeni, ker bo nova Wilsonova nota stavila do vseh vojskujočih se držav vseskozi odločne zahteve. Potres na Japonskem? Potresna opazovalnica v Ingen-heimu poroča, da je bil 30. t. m. katastrofalen potres najbrže na severnem Japonskem ali pa na slabo obljudenih Kuritskih otokih. Zemlja se je tresla 2l/-> uri. Škoda je najbrže stvarna. Primorske novice. f Msgr. Jan. Nep. Murovec, kanonik goriške nadškofije, je po dolgem bolehanju 31. jan. v Škof ji Loki, kjer je bival kot begunec, umrl. Odkar je moral, prisiljen po laških granatah, zapustiti Gorico, ni bil več popolnoma zdrav. Meseca decembra se je moral vleči in zdaj ga je od hude bolezni smrt rešila. Rojen je bil 12, aprila leta 1859. v Podmelcu pri Tolminu, služboval je kot kaplan v Kobaridu, kot vikar v Logeh in Sedlu, eno leto kot župnik pri Sv. Luciji, kot dekan v Cirknem in Černi-čah in nazadnje kot stolni kanonik v Gorici. Bil je arhidijakon za slovenski del nadškofije. Pogreb se vrši jutri na Sveč-nico ob pol 3. uri popoldne na škofjeloško pokopališče. Novice iz št. Petra pri Gorici. Župan Fran Čemic je dobil daljše poročilo o sedanjem stanju poslopij v občini Št. Peter in okolici. Ker bo obči-narje brezdvomno zanimalo, kaj se je zgodilo z njihovimi hišami, smatra kot potrebno, da jim tem potom naznani, kar je zvedel. Na Volčjidragi je posuta terasa, kuhinja in soba hiše Jožefa Bajta, drugo je malo poškodovano; posut je hlev Turela Franca, zidarskega mojstra; nad polovico so zrušene hiše gostilničarja Kodermaca Janeza, Cili Mikel, Gregoriča Ivana, Mavriča Jožefa, Rafaela Mikulusa in Jožefa Bunca, Postaja je uničena. Malo poškodovane so hiše Lovca Antona (2 granati), Rusjana Avgusta (1 granata), Makuca Marija (2 granati), Uršule He-bat (4 granate, dve v streho, dve pa v zidu na vogalu hiše). Neimenovane hiše na Volčjidragi so cele. — V Š t. P e t r u so na polovico zrušene hiše Kogoja Ivana v Zlomkovi dolini; Josipa Jarca na cesti, Jožefa Bizjaka (Pau-erjev), Franca Baliča, Sokola Franca, Baliča Štefana in Turela Janeza* Do tal so uničene hiše čermelja Matije, krčmarja v Bazari, Černica Šandrota na. hribu, Jožefa Mavriča, Vižintina Janeza, Pavlina Franca in Pavlina Jožefa, Padovana Antona. .Grgpulina An- dreja v Kemperlišču, Merljaka Antona pri železnici, Gorjana Jožefa, p. d. Ška-letari. Popolnoma so uničene, tako da ni poznati niti kje da sta stali, hiši Makuca Franca in Baliča Mihaela nad Kemperliščem. Granate in mine so celo karnnje raznesle. Dalje so čisto uničene hiše: Negrič Ano na hribu, vse hiše na Kosiršču, potem spodaj na cesti stoječe od Štefana »Inaka« in njegovih sinov Jožefa in Ludvika ter Cijana Antona. Enako tudi Marteljanca Janeza v jami. Uničena je tudi hiša Markota vrtnarja, redarja Nemica Janeza in Reščiča Andreja. Mod temi neomenjene hiše imajo le male poškodbe, brez nje pa ni nobene. Vinogradi in sadno drevje okoli Kemperlišča so uničeni od sovražnih strelov. Ravnotako je postala žrtev sovražnih strelov tudi stoletja stara, dežniku podobna županova pini-ja na Lavžniku, katero so poznali stari in mladi mimoidoči Vipavci, cerkev v Št. Petru nima strehe, le en tram od stropa še visi. Preklaila je čez sredo. Kaplanija na trgu je tudi poškodovana, manj županova hiša, ki ima še streho. Enako stoji streha tudi še na grofovi krčmi. Grad grofa Goroninija tudi še stoji, umobolnica je spredaj brez strehe, škofovi zavodi so popolnoma uničeni. — V G o r i c i se vidi še nekaj civilnih ljudi. Vidi se še pkonci stolpe stolnice, sv. Ignacija/ sv. Vida na Pla-cuti in sv. Ivana. — V Renčahje cerkev posuta, v Bil j ah poškodovana. — V Solkanu cerkev in stolp še stojita. Streha ima veliko luknjo, enako tudi zid. Nibrantova hiša še stoji, pa ima več poškodb. Ob solkanski cesti se vidi še hiše stati, pa so več ali manj poškodovane. V vasi se vidi več hiš pokonci brez strehe, iz daljave se pa ne more razločiti čegave da so. Vodstvu zaposlovalnega tečaja c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani so darovali za razdelitev med bedne gojence in gojenke tega zavoda: Gospod Josip Prijatelj, c. kr. vadn. učitelj v Gorici, 10 K; g. Anton Jakil, stro-jar v Gorici, izkupiček od podplatov, 20 K; g. Štefan Schein, bivši gojenec goriškega učiteljišča po g. dr. Ko-balu, 10 K. Blagorodnim dobrotnikom se vodstvo omenjenega tečaja v imenu obdarovancev naj topleje zahvaljuje. Čudovit prizor sta imela priliko gledati poddesetnik Lang in saper Klobel, oba Nemca, pri poškodbi neke hiše v Št. Petru. Granate so popolnoma porušile hišo Gorjana Jožefa, p. d. Škaletarija. Streha in trije zidovi so se porušili. V preostali še stoječi steni je bilo vzidano okno, v katerem se je nahajal kip Kristusov pod steklenim pokrivalom. Obok nad oknom se je zrušil, spodnja kamenena polica se je nagnila za nad 30 stopinj, tako da je podoba zdrsnila do druge stene okna. Na polico je padlo polno kamenja, a Kristusova podoba s steklenim pokrivalom vred je ostala popolnoma nepoškodovana. Kip s pokrivalom vred so prenesli vojaki v kaverno, kjer so napravili nalašč za to cementiran podzidek. Dnevne novice. -f Cesarica imejiteljica huzarskega polka št. 16. Cesar Karel je z lastnoročnim pismom imenoval cesarico za imejiteljico huzarskega polka št. 16. Naslovni listki za pošiljanje vsakdanje izdaje se morajo radi pomanjkanja raznih potrebščin porabiti vsi, kar jih je še v zalogi od lanskega leta. Cenjeni naročniki, ki so naročnino že obnovili, naj izvolijo to vzeti naznanje- + Sprejem odposlanstev avstrijskih »kmetijskih družb« pri cesarju Karlu se je vršil včeraj popoldne na cesarskem dvoru na Dunaju, Kranjsko kmetijsko družbo sta zastopala njen podpredsednik dr. Lampe in ravnatelj cesarski svetnik Gustav Pire, Cesar in cesarica sta z deputacijo vsake deželne glavne korporacije posebej govorila o razmerah v deželi. Dr, Lampe je na vprašanje, koliko let deluje v kmetijski družbi odgovoril: Pet let! Na vprašanje, ali ima tudi sam kako kmetijstvo, je dr. Lampe odgovoril: Sam nimam nobenega posestva, delujem pa v kmetijski organizaciji radi javne koristi. Cesarska kmetijska družba kranjska obhaja letos že 150 letnico svojega obstanka in se bo trudila še bolj v bodoče ,da razširi med ljudstvom pouk o racijonalnem kmetijstvu. -— Cesar: »To me veseli, to je jako potrebno.« — Cesarja govor avstrijskim kmetom prt« občimo, ko ga dobimo, + Štajerski deželni odbor pri cesarju. Pri včerajšnjih sprejemih deželnih odborov je bil štajerski deželni odbor zastopan po deželnem glavarju eks. grofu Attemsu in deželnih odbornikih grofu Franc Attemsu, Hagenhoferju, dr. Verstovšku, Stallnerju, pi. Kaanu, pi. Hoffmannu, Wellenhofu in pl. Feyrerju. Deželni glavar je imel navdušen govor na Nj. Veličanstvi, v katerem je poudarjal zvestobo in vdanost Štajercev. Nato sta govorila cesar in cesarica i vsemi odborniki. Veličanstvo cesar Karel I. je nagovoril slov. dež. odbornika dr. Ver-stovša in ga vprašal: »Kateri volilni okoliš zastopate?« Dr. Verstovšek odgovori: »Veličanstvo, slovenjegraški okraj na Sp. Štajerskem.« — Cesar: »Tam bivajo Slovenci.« Na kar dr. Verstovšek potrdi. Cesar: »Ste Vi tudi Slovenec?« Dr. Verstovšek: »Da, Veličanstvo.« Cesar: »Kako je v okraju?« Dr. Verstovšek i »Veličanstvo, moram reči, da je pri nas v okraju še dobro.« Cesar: »To je pa redkost, veseli me kaj takega slišati.« Dr. Verstovšek: »Primeroma z mesti in drugimi kraji je tukaj še res dober položaj.* Cesar: »To ljudstvo je dobro in pobožno ter požrtvovalno.« Dr. Verstovšek: »Veličanstvo, slovensko ljudstvo ima dobre vrline.« S tem je bil končan dogovor. ' + Nove ministrske naredbe glede Varstva najemnikov in glede vojnih dokhd za prevoznine v blagovnem prometu. »Wiener Zeitung« priobčuje naredbo ju-stičnega ministrstva, ministrstva za javna dela in notranjega ministrstva z dne 31. januarja 1917 o varstvu najemnikov na Dunaju, Dun. Novem mestu in okolici, Lincu, Urfahru, Steyru, Gradcu, Mariboru, Ljubljani (policijsko okrožje) in Plznu. Dalje naredbo železniškega ministrstva glede vpeljave vojne doklade na prevoznine v blagovnem prometu temeljem § 13. ces. naredbe z dne 10. januarja 1917. — Komturni križ Fran Jožefovega reda z zvezdo je prejel ministerialni svetnik v justičnem ministrstvu dr. Iv. B a b n i k. »Novine« se širijo. G'asilo ogrskih Slovencev, »Novine«, se zelo širi. V posameznih župnijah je dobil list po 50 do 100 novih naročnikov. Zvonar M. Magdič v Renkovcih je sam pridobil za list 40 novih naročnikov. Naročnina za »Novine« stane 6 kron. Vsi naročniki dobfjo k »Novinam« brezplačno vsak mesec enkrat »Marijin List« in ob koncu leta koledar Srca Jezusovega. Naročnina se pošilja na sledeči naslov: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črencov-cih, Cserfold, Zalamegye. Našim rojakom ►Novine« prav toplo priporočamo. _ Nesreča v vevški papirnici. V torek dopoldne ob tričetrt na 8. uro razpoči-, la se je parna priprava vsled nercdnosti nekega delavca, kateri je par preveč odprl. Podrlo se jc nekaj ziclovja ter ubilo enega tam zaposlenega vojaka črnovcjni-ka. Škode je zelo veliko. — Zanimiva razsodba najviSjefla sodišča. V nasprotju z dosedanjimi razsodbami podsodišč je kasacijski dvor izdal razsodbo, da trgovec ni kaznjiv, ako za svojega odjemalca pridrži blago, katero je odjemalec naprej naročil in plačal. — Osebni promet poSom vojnih pošt. Vojni poštni zasebni promet z ovoji je odzdaj dopuščen k sledečim vojnim poštnim uradom in etapskim poštnim uradom, dalje na naslove tistih mejnih pošt, na katere se nanašajo določila točke 2. in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Št. 5, 9, 11, 13, 14, 23, 24, 26, 33, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53, 55, 60, 62, 73, 68, 70, 76, 77, 79, 8 i, 85, 88, 90, 92, 95, 102, 103, 105, 107, 109, 111, 117, 120, 131, 138, 144, 145, 147, 148, 150, 153, 155, 161, 165, 166, 167, 170, 171, 175, 1'76, 177, 178, 179, 180, 182, 183, 184, 185, 187, 188, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 208, 209, 212, 2x8, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 230, 232, 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 250, 251, 253, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 302, 304, 306, 307, 316, 317, 318, 324, 332, 333, 334, 335, 336. 337, 338, 339, 340, 341, 343, 350, 354, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 383, 364, 366, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, S93, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 412, 413, 416, 418, 419, 420, 421, 423, 424, 426, 42Č, 431, 432, 434, 435, 436, 437, 439, 440, 444, 508, 509, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 521, 522, 525, 600, 602, 605, 608, 611? 612, 613, 616, 620, 625, mornariški vojni poštni urad v Pulju. 2. Ravno tako je dopusten promet vojnih poštnih Ovojev in vojno poštno številko s pri/Stavkom, n. pr. s pristav-Ijeno rimsko' številko ali s črko, n. pr. »vojni poštni urad 5/III«, »vojni poštni urad 76/r« in podobno, če je temeljna številka (arabska številka vojne ali etapske pošte) pod št, 1. Vse ostale številke vojne ali etapske pošte so zdaj izvzete iz prometa vojno poštnega prometa z ovoji. Etapski poštni uradi s krajnimi označbami v okupacijskem ozemlju Poljske, Srbije, Crnegoro in Albanije so odprti vojno poštnemu prometu z ovoji (paketi) pod sledečimi pogoji: a) Vsi etapski poštni uradi s krajšimi označbami na Poljskem; b) etapski poštni uradi s krajnimi označbami v Srbiji, Črnigori in v Albaniji izvzemal etapskih poštnih uradov Mionica, Hafa, Slepak, Umka in Zabrež v Srbiji, Danilovcrad. Rijeka in Ulčinj v Črni- gori, ki so še dalje zaprti zasebnemu prometu s poštnimi ovoji. Z ruskega,bojišča pošiljajo pozdrave svojim družinam, prijateljem in znancem: Avguštin Kosmač iz Škeclnja, Ivan Krpan iz Kolonje, Josip Knez z Videle. Moške novce. lj Katoliško društvo za delavke vabi na prireditev dne 4. februarja 1917 v Rokodelskem Domu, Komenskega ulica 12. Spored: 1. Nagovor. 2. Petje: a) Schwab: Večer na morju. Poje čo-veroglasni dekliški zbor; b) Gcrbid: Pastirček. Poje četveroglasni dekliški zbor; c) Kimovec: Vcnček narodnih pesmi. Poje triglasni dekliški zbor. 3. Premetena hišna. Šaljiv prizor s petjem. 4. Indijski siroti. Igrokaz v treh dejanjih. Začetek ob 5. uri popoldne. Cene prostorom: I. sedež 1 K; II. seclcž 80 v.; III. sedež 60 v. Stojišče 40 v. Cisti dobiček je namenjen za vojne sirote. To prireditev v dobrodelni namen jo dovolilo c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. lj Glasbena Matica. Vstopnice za koncert Mozartovega Requiema v frančiškanski cerkvi so dogotovljene in so se sinoči prodajati začele. Veličastno delo bo šele v cerkvi ob spremljevanju orkestra in mogočnih krasnih, frančiškanskih orgel do prave veljave prišlo, saj je delo cerkvi v prvi vrsti namenjeno. Orgle bo igral naš mojster cerkvene glasbe, odlični skladatelj Stanko Premrl. Vstopnice za oba koncerta »Soči« se že prav hitro prodajajo in je bil prvi koncert za sredo (v katerem se bo poleg drugih skladb izvajala prvikrat »Soči«) sinoči že razprodan, drugi koncert za četrtek pa je že do polovice razprodan, dasi še niti plakati nalepljeni niso. Vsi obiskovalci iz dežele se opozarjajo, naj si vstopnice za Requiem (za torek) in za »Soči« (v četrtek) najbolje ekspresno takoj naroče, sicer se je bati, da ne dobe vstopnic. Spored Sočinega koncerta objavimo prihodnjič. Štiri vrsta nakazil za mleko, ki se dajo strankam zadnji čas v mestni preskrbo-valnici, povzročajo veliko govorjenja, izpraševanja in zabavljanja. Ljudje se ker nočejo sprijazniti ž njimi, delajo prodajalkam mleka radi njih velike preglavice in obremenjujejo tudi preskrbovalnico z ved-nirni pritožbami. Vsakdo prosi za rudečo izkaznico. — Toda razmere so take, da tem prošnjam na noben način ni mogoče ugoditi To radi tega, ker prvič stranke, ki dobe izkaznice, niso mleka vse enako po-trebne, drugič pa, ker je mleka premalo za vse. Vsaj včasih ga je premalo; zgodi se n. pr., da pade dovoz v par dneh za 200 litrov in tu ni mogoče drugega, kot da gre marsikdo le z majhno merico mleka, če ni drugače, pa tudi praznih rok domu. Le tako se da zagotoviti polno množino onim konsumentom, za katere bi znal imeti primanjkljaj usodepolne posledice. Tu pridejo v poštev v prvi vrsti dojenčki, torej otroci pod enim letom, poleg njih pa šc par težkih bolnikov. Ti imajo rudeče nakaznice. Otrokom od prvega do četrtega leta in za lažje vendar nevarne bolezni se dajo rumena nakazila. Tretje, to je bele nakaznice pripadajo po večini boleznim, pri katerih se da tudi brez mleka, ali z malo množino še izhajati. Višnjeve pa debe stare osebe in ljudje, ki so le slabotni ali slabokrvni. Ti so v slučaju pomanjkanja najbolj prikrajšani. — Če pride mleka premalo, imajo dobiti le rudeče nakaznice polno mero, drugim pa se mora ta po potrebi krajšati. Tako dobe lahko rumene le tričetrt, bele le polovico tega, kar bi jim šlo, višnjeve pa celo ničesar. Enkrat je razmerje boljše, drugič slabše. Saj množina mleka, ki ga dobe mlekarne, varira od dne do dre in včasih precej občutno. Kadar pa je ta zadostna, takrat ima dobiti vsakdo svojo mero poino. — Ravno zadnje dni je primanjkljaj zelo velik; razumljivo je, da je to marsikomu neljubo cn dan s tem mlekom, ki ga dobi, težko izhaja. Vendar pa prosi posredovalnica, naj vsakdo uvidi, da morajo dojenčki priti prvi do mleka in da ni mogoče upoštevati nebroj prošenj odraslih ljudi, naj se tudi njim dejo rudeča nakazila, lj Umrli so v Ljubljani: Neža Mer-sini, delavka na državni železnici, 33 let. — Božiclara Ribič, rejenka, 8 tednov. — Alojzija Gaberšček, rejenka, 5 mesecev. — Ivana Nardelli, postrežni-ca, 52 let. lj C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem, Deželni urnd Ljubljana. Oddati jo trafiko v artilerijski vojašnici v Ljubljani. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne šole Gorupova ulica 10, I. nadstropje, vrata 33. Uradne ure od 9. do 11. in od 3. do 5. lj Umrla je v sredo, 31. januarja v Flo-rijanski ulici št. 22 g. Eleonora A ž b e, stara 90 let. Pogreb se vrši na Svečnico, dne 2. februarja ob treh popoldne. Spoštovani družini naše sožalje, lj Krušne izkaznice se bodo izdajale v soboto 3. februarja od 8. do 1. ure nonoldne. lj Uslužbenci Južne In državne železnice dobivajo do preklica še naprej izkaznice za kruh, moko itd. lj IX. krušna komisija uraduje v steklenem salonu g. Marečota, Dolenjska cesta št. 20. lj Na brezmesni dan v petek, dne 2. t. m,, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z ozirom na praznik dovolila kuhiti in oddajati meso po gostilnah in pri zasebnih strankah. Našla se je manjša svota denarja dne 20. jan. v mesarskem drevoredu. Dobi se pri Fani Žitnik, Prisojna ulica 1. Gospotolvo. — Šesto nemško vojno posojilo bo razpisano koncem februarja. Zastaranje terjatev in .dolgov. Vse terjatve, ako nimajo značaja kot posojila na zadolžnico, zastarajo v clveh letih, pri čemer pa se leto, v katerem je bil dolg napravljen, ne šteje. Največ takih terjatev jc onih od trgovcev, obrtnikov, rokodelcev, gostilničarjev in podobno. Z 31. decembrom 1916 so zastarele ali zapadle vse take terjatve, ki so nastale v letu 1914. Opozarjamo pa, da zaostale obresti, najemnine, rente in preživnine zastarajo šele po štirih letih. Zastaranje pa ne velja v onih slučajih, ako upnik pravočasno toži ali vsaj opominja. Z ozirom na razmere, povzročene po vojski, zlasti v korist v vojno od-išlih, so na podlagi državne postave z dne 4. avgusta 1914 mogoče izjeme, in sicer da se zastaranje tem more pod enakimi pogoji računati šele po vojski, kar pride posebno v korist onim upnikom, ki se zaradi' vojne službe ne morejo brigati za iztirjanje. Razne novice. Razpuščena sokolska društva na Češkem. Oblast jc razpustila nadaljna sokolska društva na Češkem; v kopališču Bclo-hrad, v Oubyslavicah in Jičinivesi. Poletni čas uvedejo na Francoskem .že- s 15, februarjem. Vse francoske trgovske zbornice so se izrekle za to. Prihranilo se bo povprečno 15 odstotkov električne razsvetljave. Letalsko poštno službo med Lou-Toncm in Farizom nameravajo uvesti. Oddaljenost znaša 222 km ter jo je mogoče preleteli v 1 uri 40 min. Za službo bi uporabili aparate po sestavu švedskega kapitana Huga Sundstedta, ki ima rekord v daljnih poletih. Kapitan Sundstedt se tačas mudi v New-Yorku, kjer pripravlja za epomlad polet preko Atlantskega oceana. iz nisKeoa vejieja u-eimsivo. pošiljajo pozdrave naslednji goriški Slovenci: Jožef Gabršček, doma iz Kamnega hišna štev. 62 pri Kobaridu; Jožef Pavle-tič, doma iz Renč hišna štev. 25 pri Gorici; Franc Lakovec, doma iz Doberdoba, hišna štev. 54; Filip Policon, doma iz Dornberga hišna štev, 177; Franc Lašič, doma v Vrtojbi hišna štev. 157, pri Gorici; Karel Markič, doma v Vrtojbi hišna štev. 46, pri Gorici; Andrej Pavlin, doma iz Gorice (Sv. Rok); Ivan Figelj, doma iz Pevma hišna štev. 87, pri Gorici; Anton Reščič, doma iz £t. Petra pri Gorici, hišna št. 198; Rudolf Skomina, doma iz Gradišča pri Rcnčah; Evgen Prinčič, doma iz Medane hišna številka 11, pri Korminu ter I. Ladič, ki piše svojcem: »... Pomagajte streljati, da nam kdaj ne poreko »buon giorno«, jaz kaj takega ne bom poslušal, obrnem sc rajši na mestu nazaj.« — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Feliks Gostič, vzoren, nadarjen mladenič, ki je bil ponos brdske fare. Gostičcva družina jc poslala 4 sinove v vojno službo, od teh je eden na Ogrskem, drugi v Gradcu, dva sta pa v ruskem ujetništvu. — Po 28 mesccih se je oglasil iz ruskega ujetništva Anton Glin-šek iz Št. Ilja pri Velenju. — Centralna poizvedovalnica Rdečega križa na Dunaju je izvedela po svojem zaupniku v Rusiji, da se nahaja saper Anton Fink v ruskem ujetništvu v Ufi; je zdrav. Pravice vpoklisanccv in njih družin je naslov času primerni knjižici, ki nam pove, da kakih podpor imajo pravico družine, kojih vzdrževatelj je odšel k vojakom. Iz nje izvemo tudi, kaka podpora pri-stoja za delo nezmožnim invalidom in pa družinam po padlih vojakih. Knjižici je pri-dejanih več vzorcev za prošnje, ki jih je vložiti za dosego podpor pri merodajnih oblasteh. Dobi sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino vred 70 vin. Hickmann's GeogrEphisch-SiatistIs-iher Universal - Taschen - Atlas je izšel pred kratkim v novem natisu. Ta atlanl nam nudi zemljevide cele zemlje, seznani nas z vladarji raznih držav, z narodnostjo in vero njih prebivalcev, s pridelki, z oboroženo močjo in še s sto drugimi podrobnostmi. Ker je Statistika stoprav sedaj med voisko. ko nas zanimajo narodi celciJa sveta, tolike važnosti, je ta knjiga, rekli bi, najaktualnejša publikacija na književnem trgu. Njena vsebina bo zanimala tudi najpriprostejšega človeka. Knjiga ima žepno obliko, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja vezana s poštnino vred 5 K 80 vin. Kot protilektično sredstvo proti boleznim grla in vratu se priporočajo izpiranja s Fcllerjevim antiseptiškim, razkuževalnim, rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko »Elza-fluid«. Ta učinkuje s tem, da umori kali, čisti in vzbuja delavnost vseh orgunov grla. Utrjuje slezne kožice proli škodljivim učinkom mraza. Predvojne cene: 12 steklenic lega staropreizkušenega domačega sredstva pošlje povsod franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stu. bica, Elzatrg št. 134 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve mjloodvajajoče rabnrbara-kroglice z znamko Elza-kroglice, 6 škatel franko 4 K 4U vin., se morejo obenem naročiti. (ea) če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe sc pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana. sc sprejmeta na večje posestvo blizu Ljubljane. Hlapec mora biti zanesljiv ter se tnora razumeli na poljedelstvo. Biti mora vojaščine prost. Mesečna plača zanj 50 K, za deklo pa 35 K. Ponudbe sprejema uprava Slovcnca pod št. 260. Naprodaj imam 259 konja ki je posebno dober za kmetijo. Cena primerna. Poizve se pri Ivanu Uodetu, Novi Udraat 12, pošta Moste pri Ljuoljani. Išče se špecerijske stroke, vojaščine popolnoma prost. Franc Dolenz v Kranju. pri žra^ljarski zadrugž v Krepi, Plača po dogovoru. Henrik Wsisz (£oK!r°s) Ustan. 1910. dobavlja po povzetju na-rsr » rt«*, slednje Čevlje v vs.iki ; k°l K 10.-, K 45. , in K 50.—. P.ir čevlje za slrap3c (bak;;nci) K 10-, K 45.-, in K <0.~. Par čevljev za (jospode K 45.—, K 50.-, K 5J -, in K CO. Ce\ iji za otroke v vsnki velikosti, najnižje cene. 4 skatlje kreme za čevlje K 1. — 250 aj le S o V v prijetnem kraju na Gorenjskem tik kolodvora z lepim sadnim in cvetličnim vrtom, zelo ugodna lega na večji cesli, pripravna za vsakovrstno obrt. Pri liiši so vsa gospodarska poslopja v najboljšem stanju, z obširnim dvoriščem. V iiiSi se nahaja vodovod in električna razsvetljava. Zraven se prodajo lahko tudi nj.ve in travniki, kolikor kupec zahteva. Naslov se poizve pri uoravi .Slovenca" ood št. 253. Kari" h n t 8 tli Mi I SJ I m KTr- IT.THf^-SSITMO-jaBUSSaCBSBIM za žepno svetilke so varstveno zaznamovano odločno najboljše. Dobo se povsod. — 18-1 «111 €8 nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija pruhkovih znma-kov Mupi{o sc vi si vojaščine or- st in sprejmeta se za veletrgovino Henrika K en d a v Ljubljani. Ponudbe v nemškem jeziku. 246 vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kr^nj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih ccnah 2363 Večia se išče v sredini mesta Ponudbe pod K. Z. 247 na upravništv j našega lista. za večje gostilniško r^djetje se sprejme. Prednost im umirov-l,en orožnik. Ponudbe pod »Energičen« 249 na upravo tega lista. Sprejme se takoj spreten V3 « "V • ! iz mehkega lesa, na cele vacrone. Ponudbe pod šifro »Hlodi 2. 4« na upra\o „Slovencau. Vara plačam, nhoVn-jih kurjih očes bra-dav c in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi lU>i« tj&aVernim Cena Inčku z jam-JHLld-OafiSCllIl* stveuim pismom K 1-50, 3 lončki Si-,6 lončki v tt 6-5«. Stotine znhvalmc in prunslnic Kemenjr, Kascbau (£assa) L, po.«lni piedal 12 42 Oirr^ko. 2631 o zi pran] oddaja v zabojih orig. tovar. teža, d ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka Anton Kušlan Ljubl ana, Karlovška cesta 15. Prodasta se 264 Ogledata se l«hko pri IVANI DEMŠAR, Ljub-Ijann, Marije Terezije ccsta 6. GJasovirje, pianine harmonije (n orhesfrišoria Si SCmeteSz Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. 124 Pe Nalvl5|«m DocblaSčenJi lile«. oziroma se da tudi V« » 44. c. Rr. državna loterij z orodjem vred. — Ponudbe sprejema uprava „Slo venca" pod žtev. 235. Orehov les v Kostanjev les r/fiili 200.600 K 24c: kupim vsako vagon: .o množino po najvišji dnevni »eni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. za civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21/16 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša tale Do javno na Eiinsin dne 22. Marja ISI?. SftCHa stana \ ime. Srsetia sja: 6 4 brone. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne Jo.e.ije na Dunaju, /21., Vordere Zol am>s-st asse 5, pr. kr. ogr. loterij. ravnatel;s vu v Budimpešti IX poslopje i,lavi ega car.n. kega uratia, po lcter.iah, trafikah, pri davčnih poštnih, bizo avn h in železniških uradih, pri me.ijaloicali id. Igralni m črti za ..upce src k zasionj. Srečke se pošii ajo pogini, e prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drl. loterij (edielek za dobrodelne loterije.) 202 raznovrsfne slaščice se dobivajo na drobno in na debelo po najnižjih cenah pri G. Darbo, Ljubljana Mestni trg 13. Pod Trančo naspr. Čevlj. mostu. v večji množini iz ba-jerja pod Rožnikom se proda. Več se izve pri tvrdki: Vidlc & Comp., Ljubljana, Prešernova ulica. Službe išče krojaški pomočnik vojaščino prost, zmožen vsakega dela, najrajši kje na deželi, pa tudi v mestu Ponudbe naj se pošiljajo na upravo »Slovenca" pod štev. 238. UPRHUniK samski, nemSčine vešč in vrtnarstva zmožen, se takoj srie,me. Služba je samostojna in stalna. Več pove iz prijaznosti FERDINAND lOrtlAZN, Šmartno pr" Lit jI. 1:63 fli&v Vsem sorodnikom, čč. gg. duhovnikrm, prijateljem in znancem, naznanjamo žalostno vest, da je prečastiti gospod »slgnor Ivan Ken. goriški kanonik, bivajoč sedaj v Škofji Loki, po mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakiamenti danes dne 31. januarja ob pol 8. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 2. februarja 1.1. na tuk. pokopališče ob pol 3. uri popoldne. V Škofjiloki, dne 31. januarja 1917. JluguSfin Šinkovec, župnik škofjeloški. Zahvala. aiiVTobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so ni.ui d'511 povodom fcnv.". n-- .3°'.renoljubljenoga sina, oziroma bratca areii d Jaka n. razreda ljubljanske realke izrekamo tem potom naSo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pase zahvaljujem') čast. zastopstvu si. profesorskega zbora ljubljanske realka za čaščeče spremstvo pri pogrebu, sošolcem pokojnika za poklonjeu vencc in Uorporativno udeležbo pri sprevodu, g g. pevcem za v srce segajočo žiilostmko, darovateliem krasnega cvetja, ter vsem, ki so spremili nepozabnega ljubljenca k njegovemu prezgodnjemu grobu. Globoko žalujoča rodbina Karo! Seunig-ooa. 267 kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Vioge v »Ljuds i ooso.uniči« so popolnoma va no naložene, ker poso Hn ca da,e denar na varna posestva na deželi n v mts ih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 11 Oi Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 8JO.OOO'—. Stan e hrani n h vog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. kTCVHasssss&a 4 IO brc-z odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebn kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Tisk »Katoliške Tiskarne«, Tzdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni ooslanec.