AMERIŠKA Lausche je odložil obsodbo ^vskega voditelja do četrtka » 1,6 j« sodnik odložil obsodbo mo radi tega, da ima °btoženi priliko razkrinkati graft pri unijah. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. j^ JH sodnik Lausche je bil Itj/'^'ocil, da bo v ponde-it, y ekel obsodbo nad delav-fr ^ 1 eljem Albertom Rud-ila'|(ratere8'a je porota spo 8Vr °dff1Vlm Vsiljevanja denar-■ ov- Toda mesto eloži|p!' Lausche odločil, da bo "jj kJ °bsodbo do četrtka. Sod-al vzroka za ta ne-, % R0cllok> toda govori se, da j ^ ve .yu °dprl vrata' da si ina„ in pove vse, kar mu ^ ii v , ^ 0 graf tu in raketi r- skih uni.iah- Tako !i« ] vpriliko' da P°stane žav° in si s tem olaj- i So : ^ ^Peljali Ruddya pred lj,&a . auseheta včeraj zju- tiinjf-ta vprašal>če ima kaJ , h Predno izreče ob- udcly je odvrnil, da nič drugega kot to, da je imel pošteno obravnavo. "Ali nimate nič drugega pripomniti?" je silil vanj sodnik Lausche. Obtoženec je zopet rekel da ne. Nato je rekel sodnik: "Torej bom odložil obsodbo in dal Mr. Ruddyu priliko, da si vso stvar premisli." Dolgo je sodnik Lausche zrl Ruddyu v obraz in zopet povzel: "Nameraval sem izreči obsodbo danes zjutraj. Toda zdaj sem se pa odločil, da bom to preložil do četrtka. Mr. Ruddy, premislite si to stvar." k Ko so potem sodnika vprašali, kaj misli doseči s tem postopanjem, ni hotel Mr. Lausche odgovoriti. Po sodniji se je raznesla govorica, da je Ruddy pripravljen "povedati vse, kar ve." O eUe začuden, ker je španski minister odšel iz Vatikana, ne da bi se zglasil pri papežu nister Ra-^odJ'Svak generala Fran-Ni 2 iz Rima, ne da bi za-'sej avtJijenco pri papežu, 0 sPlošno pričakovalo. 0 glasilo, Osservatore % v' Je radi tega priobčilo \ ki je pa toliko bolj |^je8e namreč: "V več kro-!VP«?iavllo vprašanje, za-latii Uner> minister katoli-v ir' Za ^asa svojega bi-. ni iskal avdijen- ^jpi s u> k°t je to običaj. SB^Icoda ni vprašal za ! \ ' ima dva žela, y .darjanje "katoliške \v'J.pa, da je običaj dr-Su'd iščejo Rim, da še % 1 Pi'i papežu. da bi bil papež rad k je tdanskim ministrom in • V0d-llalaš^ izognil avdi-Ja španskih fašistov opiti pred papeža, kot 0 govori. Prvič radi ONCERTI v p Di-i a davnih trgih v ' reja;i0 nemške voja-" i ,Vsak dan koncerte. Z (J0(*io prikupiti Pari- i Od°Vedni o, če jim marseljezo, franco himno). Sfeou pV £ »lija- — Nek avli V Det a Je Prizna1' da i« 1% gih avtomobilov, S Oh ne bo imel več take ^jen je bil namreč, i, lig voziti avtomo- ^.ooo rpo,, . .. '^"jegistriranih J? ^ volivni odbor, j V ot ske volitve V r bj5>0()o u registriranih v°livcev, ali največ X teea okraja. Vseh trH Senimaj° še seštetih, i>lo v''if se je včeraj re-\ ^ kot 100,000 novih Jti k "htikarji že ugiblje-ali za koga bo ta f%jj0^na registracija. \ ^'delo 5. novembra. ^H^dušnica flkfUv' v °smih 36 bo brala rm t0u, lda sv- niaša za po-\\ Sols Kralj. Sorodniki Prazno vabljeni. spora glede konkordata, v katerem zahteva general Franco iste privilegije, kot jih je imela španska kraljeva vlada, da sme imenovati škofe in postaviti cerkvene tribunale. Tega pa Vatikan ne dovoli. Drugič je pa to, da papež na vsak način želi, da bi se Španija ne zapletla v vojno, dočim se španska vlada obrača vedno bolj k Rimu in Berlinu. Dalje bi bil papež rad govoril v prilog Grški, ki je v španski civilni vojni podpirala lojaliste, radi česar izvaja zdaj španska vlada politično maščevanje. Torej je imel španski minister slabo vest in zato si ni upal zaprositi za avdijenco pri papežu, daSi je bil štiri dni v Rimu in je imel dovolj časa na razpolago in čeprav dobro ve, da je papež vedno podpiral generala Franca še kot kardinal in potem kot papež. 500 Amerikaricev bi prišlo domov London. — Med 500 in 600 Amerikancev se nahaja v Angliji, ki bi zdaj zelo radi prišli domov. Ameriški poslanik v Londonu, Joseph Kennedy, se trudi na vso moč, da bi poslala ameriška vlada ladjo po te ameriške državljane. Tozadevna odločitev se bo zvedela v par dneh. Edina zveza med Anglijo jn Zed. državami je zdaj zračna vožnja preko Lisbone v New York. To pa še zdavnej ne zadostuje za vse. Poleg tega je pa ta vožnja za nekatere veliko predraga. ZDRAVILO ZA VISOKO STAROST East Liverpool, O. — Mrs. Rice, ki je nedavno praznovala svoj 97. rojstni dan, je ob tej priliki izjavila, da je učakala visoko starost samo radi tega, ker je neprestano kadila cigare in pipo in ker je jedla svinjsko pečenko dvakrat na dan. PREGLASNE POROKE White Plains, N. Y. — Policijski načelnik v tem mestu se je usmilil meščanov in prepovedal, da avtomobilisti, ki vozijo poročne pare, ne smejo to slavnost v bodoče vfcč oznanjati vsemu .svetu z huronskim trobentanjerm Matere in otroke pošiljajo iz Londona London, 7. okt. — Ministrstvo za zdravje je danes objavilo načrt, da se pošlje iz Londona kar največ mater in otrok. Vlada preskrbi vse potrebno za prevoz na deželo in plača najemnino za izseljene. Za vsako mater bo vlada plačala $1.00 na teden in enako za vsakega otroka nad 14 let starosti. Za vsakega otroka po 14 leti bo pa vlada plačala 60 centov. Ta denar bodo dobili ljudje, ki bodo vzeli te ljudi na stanovanje. Vse noseče matere, ki priča kujejo porod tekom enega meseca, se bo tudi izselilo iz mesta, če želijo in dobile bodo vso potrebno zdravniško postrežbo. Ta korak se je podvzel, ker je bilo mnogo otrok rojenih v podzemskih skrivališčih ob času bombardiranja. Od 7. septembra do 4. oktobra je odšlo iz Londona 1,500 nosečih mater. Vlada hoče, da odide pravočasno iz mesta vsaka ženska, ki pričakuje v kratkem poroda. -o- Direktor Ness bo naprej preiskoval raketirstvo v delavskih unijah Cleveland, O. — Kot se poroča, bo prišlo v kratkem do novih senzacij med delavskimi voditelji radi izsiljevanja denarja od gradbenikov. Baje je dal Harry Barrington, ki je bil glavna priča proti Albertu Ruddyu, direktorju Nessu važne izjave, ki kažejo na graft pri delavskih uradnikih, ki imajo važne pozicije v delavskih unijah. Direktor Ness, ki je omogočil, da so že štirje delavski voditelji pod ključem radi izsiljevanja, bo šel zdaj na delo za drugimi. Barrington je povedal direktorju Nessu tudi o zvezi, ki obstoji med nekaterimi delavskimi voditelji in nižinskim svetom, ki opravlja svoje delo z bombami in stiletom. Kot izjavlja direktor Ness dosedanja odkritja niso bila še nič v primeri s tem, kar bo še prišlo na dan. Nemci zasedli Romunijo Dan 23. okt. naj bi bil dan protesta proti 3. terminu New York. — Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie je določil dan 23. ok tobra, ko naj se dvigne ves ameriški narod v protestu proti tretjemu terminu. Na ta dan se bodo vršili govori, po radiu in drugače, po vsej deželi, v katerih se bo pobijalo doktrino "nenado mestljivega moža." Willkie je rekel, da je dobil brzojav, podpisan od 50 promi-nentnih Amerikancev, republikancev in demokratov, ki apelirajo nanj, naj določi poseben dan, v katerem se bo po vseh okrajih Zed. držav protestiralo proti tretjemu terminu predsed-nkia Roosevelta. "Zato tem potom kličem na vse može in žene te velike dežele, ki še verjamejo, da se; mora ameriška svoboda ohraniti še nadalje, da se mi pridružijo na 23. oktobra v praznovanje "dneva proti tretjemu terminu," je rekel Willkie. Zadušnica V sredo 9. oktobra se bo brala ob osmih v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Mary Osred-kar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. litler in Mussolini sta dala Španiji vlogo Rim. — Iz uradnih virov se doznava, da sta se A Hitler in Mussolini sporazumela na vlogi, ki jo bosta dala Španiji v novi ofenzivi proti Angliji. Govori se tudi, da bo španski diktator Franco v par dneh javno objavil svoj odlok. Vloga Španije v tej novi ofenzivi bo najbrže v tej smeri: Udeležila se bo napada na trdnjavo Gibraltar. Pridobila bo Portugalsko za zvezo s fašističnimi državami. Dovolila bo podmornicam Nemčije in Italije, da pristajajo na Kanarskih otokih in na otoku Madeiri, odkoder bi z večjim uspehom napadale angleške trgovske ladje, ki vozijo potrebščine iz Južne Amerike. Kot se poroča, je prišlo v Romunsko 15,000 nemških izbranih vojakov in da prideta dve nadalj-ni diviziji v kratkem. Poročila tudi trdijo, da pošlje sem tudi Italija svoje vojake. PRVI KORAK NEMČIJE PROTI BALKANU Berlin, 7. okt. — Kakih 15,-000 mož broječa nemška armada je dospela v Romunsko z vso opremo. Nadaljne čete pridejo v par dneh. Kot se zatrjuje v Berlinu in Bucharesti je poslala Nemčija svoje vojaštvo v Romunsko samo zato, da varjejo oljne vrelce, obenem bodo pa nemški častniki organizirali in urili romunsko armado. (Radio poročilo iz Londona zatrjuje, da so dospele v Romunsko tudi italijanske čete, kar se pa v Berlinu zanikuje). V Berlinu se zatrjuje, da je poslala Nemčija svoje vojaštvo j v Romunsko vzpričo poročil, da ! nameravajo Angleži uničiti vsej romunske oljne vrelce, od kate-j rih je odvisna Nemčija za nada- ljevanje vojne. To je baje dokazano, da je sabotaža Angležev odkrita in da nekaj Angležev že čaka obravnave. Romunska vlada trdi, da ima na rokah dokaze, da so hoteli angleški delavci zažgati vse romunske oljne vrelce, uničiti dobavne cevi za olje in razdreti vso železniško opremo. V Berlinu in Bucharesti pa odločno zanikujejo namigava-nja, da hočeta Nemčija in Italija zasesti Romunsko, predno se je polasti Rusija. V diplomatskih krogih se tudi govori, da nameravata Hitler in Mussolini s tem, da sta poslala vojaštvo v Romunsko zajeti ves Balkan v past in da bosta ukazala svojim četam pohod ,na Balkan, Čim bosta imela dovolj vojaštva v Romunski. Roparji so odnesli denar iz igralnih strojev, nakarf so poslopje zažgali. Nočni čuvaj in njegov pes sta zgorela Nenavadna prilika Norwood Appliance & Furniture naznanja, da sedaj lahko kupite fin Philco radio, ki stane samo $69.95 in zraven pa dobite zastonj lepo električno uro. Ta ponudba traja pa samo za časa jubilejne razprodaje, ko se praznuje izdelek 15,000,000 Philco radiev. Včeraj zjutraj ob štirih je začelo goreti v gostilni na North Miles Rd. in Richmond Rd. V lesenem poslopju se je nahajala gostilna in restavracija, poleg je pa stala gazolinska postaja. Pod j et j e je 1 a s t o v a 1 George Jones iz Maple Heightsa. Ko so po požaru razkopavali pogorišče, so našli zoglenelo truplo nočnega čuvaja, 51 letnega Charlesa Giermana, ki je stanoval v mali sobi v ozadju poslopja. V sobi so našli tudi truplo čuvajevega psa. Mrliški oglednik je izjavil, da je truplo tako ožgano, da se ne more ugotoviti, če je bil čuvaj pred požarom do smrti pobit ali ustreljen. Lastnik prostorov je povedal, da je odšel domov ob eni zjutraj, nakar je Gierman zaklenil okna in vrata od znotraj, čiuvaj je tudi obdržal ves denar od tistega dneva in Jones trdi, da je moralo biti kakih $233 v bankovcih in nekaj drobiža. Denar je Gierman preko noči navadno skril pod svojo žimnico. V pogorišču so našli zjutraj Jugoslavija stalno utrjuje Belgrad. — čeprav sta Nem čija in Italija opetovana vprašali Jugoslavijo, čemu se neprestano oborožuje in ji svetovale, naj razpusti armado, pa Jugoslavija dan za dnem veča armado. Utrdbe na albanski meji se dnevno večajo. V bližini Vinkovcev gradijo nove utrdbe, kar naj bi branilo prehod sovražnika iz Madžarske. Armada je v bojnem razpoloženju vse od vojnega ministra Nediča pa do zadnjega prosta-ka. Splošno mnenje naroda je, da se Jugoslavija ne bo podala pritisku tako naglo kot se je Romunska. V vojaških krogih ne polagajo več dosti upanja, da bo prišla Rusija na pomoč. V istem času se pa tudi ne zanašajo na pomoč Bolgarije, čeprav se ta smatra za slovansko državo. Govori se tudi, da če bi se via- i da udala pritisku iz Berlina in Rima, da bi armada vzela situacijo v roke in se postavila po robu. Govori se celo, da ima armada v rokah tajno povelje, da se postavi po robu vsakemu napadu, četudi bi dala vlada kdaj drugačno povelje. Armadno poveljstvo ima baje tako naročilo že od začetka poletja. V Belgradu se govori, da se vlada igra z rimsko-berlinskim osiščem, to je, da bi se vse izvedlo mirnim potom in da je temu na čelu minister Korošec. Na drugi strani je pa vojni minister Nedič z generalnim štabom, ki so za to, da zgradi Jugoslavija za orožje, kadar pride kriza, pa naj se potem zgodi kar hoče. Tem, zadnjim, daje podporo vodja Hrva^ tov dr. Maček, med tem ko sta premier Cvetkovič in zunanji svoje meje minister Markovič nevtralna. Splošno se tudi govori, da je Italija že dvakrat vprašala Berlin za dovoljenje, da bi imela proste roke v Jugoslaviji, pa je Hitler to obakrat odbil. Govori se tudi, da bi Nemčija rada videla demobilizacijo jugoslovanske armade bolj radi tega, da bi dobila več potrebščin iz Jugoslavije, kot pa radi tega, da bi nameravala z sovražnostmi proti nji. Nemčija pritiska na Jugoslavijo iz dveh namenov, 1) da zmanjša vpliv Rusije na jugoslovanski narod in 2) da bi Jugoslavija priznala važnost Nemčije. Nemčiji je že nekoliko uspelo, ker se je jugoslovanskemu časopisju že namignilo, naj ne hvali toliko Rusije, v šoli se pa pripoveduje otrokom, da je Rusija' brezbožna država, ki nasprotuje vsaki religiji. šest igralnih strojev, iz katerih je bil pobran ves denar. Našli so tudi samokres, ki ga je imel navadno Gierman pri sebi. Predno je pa prišla policija, so pa igralni stroji izginili, enako tudi samokres. Ogenj je odkril nek voznik truka, s katerim je pravkar pripeljal iz Warrena. Ta je povedal, kako je videl nekega moškega, ki je tekal okrog poslopja in klical Voznika, naj mu pomaga vdreti v notranjost, ker je nekdo v gorečem poslopju. Toda ogenj se je bil že tako razširil, da ni bilo nobene pomoči več. Ta moški je potem izginil. --—o- Panamski prekop bodo zakrili z meglo Balboa. — Ameriška armada dela načrte, kako bi se najuspešnejše branijo Panamski prekop v slučaju napada iz zraka. V prvi vrsti bodo branile ta važni prekop protizračne baterije, ki jih zdaj z vso naglico grade. V drugi vrsti pa nameravajo uporabljati umetno obrambno sredstvo. Mornarica je predložila načrt, ki ga sedaj študirajo v Wasfiingtonu in ta je, da bi se napravilo nad vsem prekopom in okolico umetno meglo. Ta bi zakrivala ves prekop tako dobro, da bi ga sovražna letala ne mogla najti, torej bi ne mogla metati naj bomb. Danes se bo odločlio Hud boj se bije za svetovno prvenstvo v žogometni igri med "Reds" in "Tigers." Vsak ima po tri igre k dobrem. Danes se bo igrala zadnja igra in kdor jo bo dobil, bo dobil svetovno prvenstvo. Igralo se bo v Cincinnati, O. Pogreb Frances Suhadolnik V sredo zjutraj ob 9:30 se bo .vršil pogreb Frances Suhadolnik iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair 'Ave. v cerkev sv. Vida ob deše-■fihin potem na pokopališče Kal-.varijo.- Ranjka je bila rojena v šmihelu, fara Hrenovce. NAJNOVEJŠEVESTI RIM, 7. okt,—Laška vlada je ukazala Herbetu Matthews, ki je poročevalec za New York Times, da odide v 10 dneh iz Italije. Matthews je poročal namreč iz Italije, da je rimsko-berlinska os odločena poraziti predsednika Roosevelta. Vlada pravi, da je hotel poročevalec vznemiriti odnošaje med Italijo in Ze-dinjenimi državami. WASHINGTON, 7. okt.—Ame-riško-ruski diplomatski razgovori so se danes zopet načeli po več kot dvamesečnem zastoju. Med diplomati se je I takoj pojavila sumnja, da Rusiji ni všeč zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko, Ruski poslanik Oumansky se je proti večeru zglasil v uradu ameriškega državnega tajnika. Značilno je, da so se vršili važni razgovori zadnji teden tudi v Londonu med" ruskim poslanikom Ivanom Maiskym in angleškim pomožnim tajnikom zunanjega ministra, Butlerjem. - BERLIN, 8. okt, —Nocojšno noč so angleški bombniki napadli Berlin. Napad je trajal štiri ure in 42 minut. Bombe so ubile in ranile več oseb. Razbitih je bilo več skladišč, kolodvorov, stanovanjskih hiš in dve bolnišnici. Zadnje tri noči so pustili Angleži Berlin pri miru, so pa sinoči toliko bolj razsajali. LONDON, 8. okt—Nemški avi-jaticari so sinoči in danes zjutraj z vso silo bombardirali London in druge kraje po Angliji. Včeraj so prihajali neprestano novi škadroni nemških letal. Sodi se, da je včeraj priletelo nad Anglijo več kot 500 nemških letal. Šestkrat so Nemci včeraj bombardirali London. Angleški letalci so se sprijemali z Nemci in visoko v zraku, štiri do šest milj visoko, so se vršili 1 juti boji med angleškimi in nemškimi piloti. Poročilo trdi, da so izgubili Nemci 23 letal v teh bojih. Angleži pa 14. ALBANY, N. Y., 7. okt.— Predsednik Roosevelt je napravil danes 75 milj dolgo vožnjo po gornjem delu drža New York, kjer si je ogledal razne tovarne, ki delajo na vladnem obrambnem programu. To ni bil političen pohod, vendar se je nabralo na tisoče in tisoče naroda, ki so predsednika navdušeno pozdravljali. NEWARK, N. J, 7. okt.—Republikanski predsedniški kandidat Willkie je imel kampanjski govor v tem mestu. Rekel je, da predsednik Roosevelt ne more zastopati prave demokracije, medtem, ko skuša obdržati politično moč doma s pomočjo svojih "Hitlerjevcev." Willkie je namreč primerjal vlado župana Franka Hague v New Jersey z Hitlerjevo vlado v Nemčiji in Hague je pa podpredsednik demokratske stranke v Zedinjenih državah. šola za angleščino V javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. se vrši ob pon-deijkih, torkih, sredah in četrtkih popoldne od 1 do 3 pouk v angleščini za odrasle. Učiteljica je Mrs. McCarthy. Vsakdo je dobrodošel. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 8, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _ __ Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year ______Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 237 Tues., Oct. 8, 1940 Zed. države so izzvane Evropski in azijski fašisti mislijo, da bodo končno razkosali A/iglijo. Ko bodo enkrat opravili ž njo, jim bodo na potu samo še Zed. države, edina preostala demokratska država, da bodo lahko zavladali nad vesoljnim svetom. Za to pa že delajo načrte, kako bi zapletli Zed. države v vojno zdaj, ko smatrajo, da niso še dovolj pripravljene, torej bi zdaj lahko zadali smrtni udarec Angliji in Zed. državam obenem. To imajo v načrtu fašistične države: Nemčija, Italija in Japonska, zato so sklenile medsebojno zvezo, ki je odprto in brez ovinkov naperjena proti nam. Dve od teh fašističnih velesil, Nemčija in Italija, sta do vratu zaposleni z Anglijo, tretja, Japonska, je pa tako daleč od svojih zaveznic, da Japonska ne more dosti računati na njiju pomoč. Toda trozve-za računa, da se bodo Zed. države tako prestrašile teh treh sovražnikov, da se ne bodo upale niti ganiti, dokler ne bo prišla vrsta na nas, da bomo napadeni. Glavni namen fašistov je, da bi se Zed. države bale poslati pomoč Angliji, da se ne bi zapletle v vojno. Tako bi imela Nemčija in Italija lahko delo z Anglijo. Ko bi bila pa Anglija enkrat s spoti, bi se obrnili pa vsi trije, Nemčija, Italija in Japonska proti Zed. državam, ki bi bile popolnoma osamljene, kadar bi ne bilo več Anglije. To je načrt totalitarnih držav in z njihovega stališča ni napačen. Toda kaj pa, če se Zed. države zganejo prej, kot bi bilo ljubo evropskim in azijskim fašistom? Kaj bi se zgodilo, če bi Zed. države ne dale priliko tem diktatorjem, da si osvoje vso Evropo in potem planejo še v zapadno hemisfero? To je, če začno Zed. države akcijo zdaj, ko so fašisti v najbolj kočljivem položaju, ko bi#bilo treba le malo odločneje pritisniti in po njih bi bilo? Čeprav se Nemčija, Italija in Jaonska ustijo, da imajo ves svet v rokah, pa so, če se natančno pogleda, na zelo slabih nogah. Nemčija ima, na primer, jako slabo brodovje. In še kar ga ima, je zaprto v Severnem in Baltiškem morju, odkoder ne more ven. Pot ji zapira angleško brodovje. Njena zaveznica Italija ni pokazala dosedaj faktično v vojni še nič. Tudi njeno brodovje je zaprto v Sredozemskem morju, kjer je še vedno v premoči angleška bojna mornarica, da se Italijani niti na morje ne upajo. Italijansko letalstvo in podmornice se še niso izkazale. Del italijanske armade v vzhodni Afriki je popolnoma odrezan od potrebščin. Oni del v Libiji je zavzel par predstražnih postojank, toda ne more dobiti novih zalog iz Italije, ker tega ne pusti angleško brodovje. Hitler in Mussolini se zavedata svoje nemoči in izja-lovljenja invazije v Anglijo, zato sta začela strašiti svet z novo zvezo, v katero je pritegnjena tudi Japonska. To bi naj pretreslo mozeg in kosti vesoljnemu svetu. Toda to žu-ganje je morda prestrašilo nekatere male državice, ne pa vesoljnega sveta, ki zna računati na prste. Vsakdo namreč ve, kako je Japonska izčrpana radi svoje triletne vojne s Kitajsko in Kitajci še davno ne bodo na kolenih. Japonska, ki se je ustila, da je ena prvih bojnih sil na svetu, ne more podjarmiti niti slabotnih Kitajcev in kaj na potem opravijo proti Zed. državam? Torej iz vsega tega sledi, da nimajo fašisti nič drugega kot grožnje, pred katerimi naj trepeta ves svet. Ako Zed. države ustavijo ves promet z Japonsko, ako ojačijo svoje postojanke na Daljnem Vzhodu, ako pri tem dajo nekoliko pomoči Kitajcem, pa bo Japonska v pasti kot podgana. Ako začno Zed. države z akcijo proti Japoncem sedaj, ko so najbolj v stiski, se ni treba bati, da bi Nemčija ali Italija kaj storili proti nam. Nemčija, kot rečeno, nima mornarice, Italija jo ima pa zaprto v Sredozemlju. V to podjetje bi dale Zed. države samo ladje, torišča in vojaštvo bi pa dale Anglija, Avstralija, Nova Zelandija in Indija. To pa prav za prav ni nobena vojna propaganda, trdijo vojaški strokovnjaki, ampak samo obramba in priprava za bodoče. Prej ali slej bo gotovo prišlo do spopada med Zed. državami in Japonsko. Japonska hoče namreč imeti ves Orient zase, česar pa Zed. države ne morejo dovoliti, ker je ameriška industrija v veliki meri navezana za dobavo siro-vin od tam. Vprašanje je torej samo to, ali naj Zed. države čakajo in držijo roke križem, da se fašistične države opomorejo in premagajo vse ovire k svoji ekspanziji, nakar bi skupno udarile na Zed. države, ali naj pa mi stopimo v akcijo sedaj s pametno diplomacijo in pomočjo Angliji, v kar Zed. državam ne bi bilo treba žrtvovati niti enega vojaka. Sovražnika se premaga v prvi vrsti s tem, ako se mu prepreči oboroževanje. K japonski moči, kar jo ima, so Zed. države mnogo pripomogle, ker so ji dajale železo in jeklo. To je zdaj predsednik Roosevelt ukinil. Pa to ni dovolj. Treba je napraviti še nadaljne korake in zavihteti nad Japonci močnejšo ekonomsko šibo, da se gadu izruje strupene zobe prej, pred-no more usekati. To lahko store Zed. države zdaj brez krvi-prelitja. Če pa zamude ugodno priliko, bomo pa to nekoč bridko obžalovali, ko bomo morali poslati na bojno polje milijone naših fantov, da bodo storili to, kar zmore storiti zdaj samo spretna diplomacija in pa odločna poteza državnikov. Zed. države morajo pokazati odločnost in pogum v času, ko jim žugajo fašisti s praznimi besedami, ki se bodo pa spremenile v dejanja, če se bomo dali oplašiti. BESEDA IZ NARODA '-........ ...........— Iz Zadružne fronte Poznavalci ekonomije in mednarodne trgovine so pred in po munichovem paktu vedeli eno — da konec prihaja, da je kapitalizmu odklenkalo, da posebno v Ameriki kapital ne mara več trpeti zgube, kar pomeni socializacijo dolgov. Trezna misel vidi, da se je 30 milijard, katere bi moral utrpeti kapital v svojih investicijah, lepo socializiralo, kar pomeni spremenilo v narodni dolg — brco delavcu ,dolgi prsti v njegovem žepu. Ta navidezno nedolžna živalca bo imela več drastičnih posledic kot vse drugo, kar se je dogodilo zadnjih deset let, izven uničenja londonske denarne konference, v kateri je zapopadeno najmanj sedem vojn. človek ne more in ne gleda vse to mirno. Vsako so-cializiranje dolgov pomeni razbremenitev kapitalizma in butaro na rame delavca — fašizem, pa naj to uganja kdorkoli hoče pod katerimkoli klobukom. Delavci, poklicani ste, da vstopite v zadružne vrste, kjer bo menda zadnje zavetišče vseh liberalnih ljudi, vseh naprednih, vseh ki hočejo imeti še kaj besede v bliskovito hitro prihajajočem regimentiranju za fašizem. Ne pozabiti, da se tudi monopoli sedaj zgubljajo iz površja, in to ne v delavski ekonomiji ali vladi, ampak v demokratični državi. V tem se vidi samo eno — tendenca v fašizem. Kaj za en pomen ima delovanje Bul-litta, ki je mogoče najbolj pripomogel, da se je uničila Francija? S tem je propadla čeho-slovakija in demokracija je danes samo še spomin v Evropi. On je bil tisti, ki je rekel Francozom, da je rtiska vojaška sila popolnoma ničvredna. Da njihovi vojaki se ne bodo tepli. (To je bilo 1. 1935, štiri leta pred napadom na Mannerheim linijo.) Da Stalin ne bo držal svoje besede, torej pogodba med Francijo in Rusijo, je brez vsake vrednosti. (To je bilo več let predno je Nemčija zavzela čeho-slovakijo, predno je sam Beneš v Ameriki kasneje povedal, da se je Rusija izrazila, da je pripravljena iti v vojno na njih strani pod pogojem, da Francija in Anglija držijo dano besedo — podpisano pogodbo. Za zadru-garje je to pomembno, ker vidijo kdo vodi, kam vodi in kje imajo iskati rešitev — rešitev pride potom zadružništva. Zadružničarji dobro razumejo to igro in komu je namenjena, da bi hasnila. Zatorej, slovenski delavci, na plan pod Zadružno zastavo in naprej do cilja — svobodnega delavca na ekonomskem in političnem polju. V Cle-velandu ste lahko spoznali in vi deli, da vsako politično udejstvo-vanje v katerikoli drugi stranki izven demokratične ali republikanske ne zaleže nič, sploh ne pridejo na glasovnico. Ni daleč čas ko bo tok reakcije prišel tako daleč, da bo menda zadružništvo edino zavetje ,pod katerim bo delavec smel delovati za svoje interese, in to le zato ker bo rabil svojo nakupovalno moč, kontroliral vso produkcijo z njo, ako bo tako hotel. Drugič bomo malo bolj pogledali kam nas peljejo svetovni dogodki. Sedaj je pa dobro, da tudi malo pomislimo na naše razvedrilo, katerega vedno preskrbimo radevolje. No, 26. oktobra ni daleč in takrat bo Slovenska zadruga imela svoj letni jesenski zadružni zabaven večer s plesom in okusno večerjo. Vse to se bo završilo v Slovenskem domu na Holmes Ave., kamor ste vsi že sedaj vabljeni na poset in zabavo. na SNPJ farmi, žalibog ne bo tako. Bo pa kot običajno na drugo nedeljo v juliju in sicer na Močilnikarjevi farmi, kajti vsa naša prizadevanja, da bi bilo drugače niso izdala nič. Ivan Cankar nam je lepo šel na roko, da ne bomo imeli obe skupini piknik na isti dan s tem, da bo imel svojega, mislim prvo nedeljo v avgustu. No, na ta način bomo mi imeli vse naše St. clair-ske goste na našem pikniku, oni pa naše Collinwoodčane. Saj je vendar resnica, da smo mi radi pri njih, oni pri nas. Zatorej rezervirajte 13. julija 1941 za nas in prvo nedeljo v avgustu za nje. Joseph A. Siskovich, tajnik. Zveza dr. Najsv. Imena xčlani društev Najsv. Imena vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu nikar ne pozabite, da bo skupno sv. obhajilo drugo nedeljo v mesecu in to je, 13. oktobra pri osmi sv. maši v cerkvi Marije Vnebovzete. Priporoča se, da ste vsi člani vsaj četrt ure pred osmo na cerkvenih prostorih, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Slovenski katoliški možje in fantje, pridite in pokažite se, da ste dobri častilci Najsvetejšega Imena in da ste ponosni, ker ste katoličani. Posebno pa apeliram in prosim člane domače župnije Marije Vnevobzete, da se vsaj ob tej priliki pokažete, da ste ali vfeaj še mislite priti nazaj k temu prekoristnemu cerkvenemu društvu. Ko tako pregledujem društvene knjige in vidim imena župljanov, kdaj so pristopili v društvo. Precej izmed teh jih je, ki se že več let niso zglasili, dasi se jih vidi vsako nedeljo v cerkvi pri sv. maši. Kaj je vzrok, ne vem. Zavedajte se, da smo pri ustanovitvi pred Bogom obljubili, da hočemo biti do smrti Kristusovi vojščaki. Pogoji in dolžnosti so tako malenkostni, da jih vsak katoliški mož z lahkoto izpolnuje. Zato pa naj bo vam župljanom fare Marije Vnebovzete to javna kritika, želim pa, da pridemo vsaj v nedeljo in skupno pristopimo k mizi Gospodovi. Na svidenje v nedeljo 13. oktobra pri cerkvi Ivlai-ije Vnebovzete v Col-linwoodo, John Urbas. Pridite na večerjo Poletje nas že zapušča in hladna jesen se že oglasa. Torej pikniki v prosti naravi so za letos končani in zopet bodo prišli v poštev naši narodni domovi in njih dvorane, članice društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ bodo otvorile jesensko sezono v soboto 12. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ob osmih bodo pričele servira-ti prav okusno večerjo. Torej že danes vabimo vse naše članice in njih družine in sploh vse naše prijatelje in znance, da nas po-setite ta večer. Naše kuharice se trudijo, da vam bodo postregle z najboljšo kokošjo večerjo. Natakarice pa bodo skrbele, da ne bo nihče žejen. Ko se bomo dobro navečerjali, se bomo lahko pa še zavrteli prav po domače ,ker nam bo igral Frank Jankovičev orkester. Vstopnina za večerjo in ples je 60 centov, samo za ples pa 30 centov. Torej vprašanje: "Kam pa v soboto večer?" je sedaj rešeno. Kar pridite v Slovenski dom na Holmes Ave. 12. oktobra, ker se vam nudi lepa domača zabava. Na svidenje, Frances Tomsich. Dr. Tabor št. 139 SNPJ se zahvaljuje Društvo "Tabor štev. 139 S. N. P. J. se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili naše 30-letnice, 22. septembra 1940, dalje svatom in ustanoviteljem in veseličnemu odboru za delo in točnost in tudi našim starejšim članicam za njih delo v kuhinji, ko so tako pridno delale in nam pripravile tako okusno večerjo ter vsem, ki so darovale pecivo, dalje vsem, ki so dali oglase in čestitke v programno knjižico, našim svatom za darila, društvom, ki so se udeležila bodisi korporativno ali po zastopnikih. Ponovna hvala vsem skupno, ker so nam pripomogli k dobremu uspehu naše proslave. Hvaležni smo tudi našim govornikom, ki so tako hrabro branili naše principe in ime S. N. P. J. pred madeži, ker je bilo prednešenih nekaj izrazov, ki niso spadali na to našo proslavo 30 letnice, ampak jaz sodim, da je bilo to le hujskanje od nekod drugod, tako so ti izrazi izgledali. Naše društvo '"Tabor" je bilo vedno na dobrem glasu in se je tudi vedno ravnalo po ustavi naše velike Slovenske Narodne Podporne Jednote, ker je to bila tudi naša dolžnost in tako bo še nadalje ostalo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so na kakoršen koli način pripomogli k tako lepemu uspehu. Za društvo "Tabor" štev. 139 S. N. P. J. Anton železnik, tajnik. -o- Vojskovanje nekdaj Kot prva obkoljevalna vojska v velikem obsegu je stopila v zgodovino Hanibalova vojska, ko se je Hanibal v bitki pri Ka-nah zagnal s 50,000 do 60,000 vojaki v Rimljane, ki so imeli 70,000 do 80,000 zbranih mož. Hanibal je razvil misel krilne bitke, ko je, ker je imel več konjenice kot Rimljani, oba boka Rimljanov tako dolgo teptal s konjenico, dokler niso bili Rimljani z vseh strani obkoljeni in z vsemi Hanibalovimi silami pobiti mož za možem. S Cimbri in Tevtoni so na vrata rimskega imperija potrkali vojščaki, ki niso ničesar vedeli o krilnih in oblegalnih bitkah. Njihovo orožje je bilo zaničevanje smrti in popolna vdanost vojski. Germani so bili v vseh dobah najhujši nasprotniki Rima, dokler ni Cezar, mojster treh veličin vojne: to je časa, prostora in prilike, ponesel meč v Germani j o in je tam tudi zmagal. Štiri stoletja po Cezarju je Evropa trepetala v hunskih vihrah. Vojska je postala konjeniška vojska na debelo. Atila je potegnil vso zemljino pod kopita svojih konj. Šele na Katalonskem polju so ga ugnale rimske in germanske armade. Huni so izginili iz Evrope, a ostala je konjenica. Pehoto so izrinili z bojišč, in vitez v oklepu "}e prevzel meč. Čez 80 let po Hunih je bila Evropa vnovič v nevarnosti spričo napada množic z vzhoda: Džingiskan je oznanil svoje želje po oblasti čez ves svet. Spet so se evropski veljaki morali boriti proti množici armadam, ki se jim niso mogli z ničemer drugim upirati ko s konjenico. Leta 1218 je Džingiskan s 700,000 vojaki odrinil iz Karakoruma, da bi si osvojil svet. Njegova armada je prinesla naravnost moderno izvežbanost in organizacijo. Na bojišče je postavil poleg konjenice tudi artiljerijo z velikimi metalnimi stroji in I oblegovalnim orodjem, da —| celo pionirske čete in vozataje, s prehrano! Več desetletij se, je Evropa tresla pod mongolsko šibo božjo. i Po mongolskih napadih so v, Evropi prišli na to, da samo konjenica vendarle ne zadošča na bojišču. Predvsem se je tre- ba zahvaliti Švicarjem, da je v počasnem, a ne prestanem razvoju dobila spet pehota meč v roke. Razvoj strelskega orožja je privedel spet do kombiniranih bitk, ki so bile zdaj še ojačene po boljši artiljeriji. V teh časih srednjega veka pa ni bilo nobenega vojskovodje, ki bi se bil mogel primerjati z Aleksandrom Velikim, s Cezarjem ali Džingiskanom. Tudi niso države krile stroškov za vojno, ampak so jo plačevali oblasti in zemlje lačni knezi, ki so uganjali roparsko viteštvo na debelo. Tridesetletna vojna, največja vojna, ki je kdaj koli pustošila po Nemčiji, pa ni bila v nobenem razmerju z obsegom bojišč. Jako se moramo začuditi če na primer zvemo, da je bilo v bitki pri Breiten-feldu 52,000 mož z 70 topovi, pa je merila fronta cesarskih čet samo 4200 korakov, fronta švedskih pa 3,000 korakov. Za gibanje, razvoj in trajanje bitke je bilo na razpolago komaj 10 km v kvadratu. Puška je bila takrat že tako izpopolnjena, da je izurjen strelec lahko dvakrat v eni minuti ustrelil. Koliko novega bodo pa mogli zgodovinarji napisati šele o strategiji te sedanje divje vojske! IZ DOMOVINE Svoj čas je bilo naznanjeno, PODPIRAJTE SLOVENSKE da bomo imeli piknik drugo leto TRGOVCE —žrtev neprevidnega ravnanja s flobertovko. V ljubljanski bolnišnici je umrl 10 letni Pavel Brunček iz Trebeljevega. Brun-ček je bil v petek v družbi tovarišev, ki so ogledovali nabito flobertovko. Flobertovka se je neveščemu fantiču v rokah sprožila in je krogla zadela Brunčka v brado in v vrat. Krogla mu je obtičala v zatilju. Po prevozu v bolnišnico se Brunčkove poškodbe sprva niso zdele smrtno nevarne, že v soboto pa se je njegovo stanje poslabšalo in v nedeljo je umrl. —Proslava francoskega narodnega praznika v Ljubljani. Generalni konzul Francije g. Remerand je na francoski narodni praznik 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja francoskega instituta v Ljubljani, položil venec pred spomenik neznanega vojaka Napoleonove vojske. Tej slovesnosti so prisostvovali načelnik prosvetnega oddelka ban-ske uprave g. Sušnik kot zastopnik bana, general g. Janež v imenu komandanta dravske divizije z oficirji garnizije in direktor Jančigaj za župana. —Zahrbten umor na Jesenicah. Tvorniški preddelavec Tone Pintar, uslužben pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah se je vračal ponoči domov z družbo in je med potjo stopil za trenutek v stran. Tako je ostal sam. Ta čas je pri-hitel za njim neznanec in mu zasadil nož v levo stran prsnega koša. Pintar se je na mestu zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico bratovske skladnice, kjer je pa čez pol ure izdihnil. Pokojnik je bil splošno priljubljen in miren fant. Bil je član Narodne strokovne zveze na Jesenicah. Doma je bil iz Gorenje vasi nad Škof j o Loko in je štel šele 38 let. Morilec je najbrž Pintarja zamenjal s kom drugim, kajti pokojni ni imel sovražnikov in zato ni verjetno, da bi bil zahrbtni napad namenjen njemu. Oblastva so uvedla strogo preiskavo. —Število zavarovanih delavcev v Jugoslaviji. Aprila letos je oilo v vsej državi zavarovano 743,680 delavcev in delavk. V primeri z marcem se je število zavarovancev dvignilo za 38,856, v primeri z lanskim aprilom pa za nekaj več kakor 30,000. Od celotnega števila je odpadlo na Slovenijo 116,-995 zavarovancev, na področje banovine Hrvatske 237,926, na ostale dele države pa 388,799. j —Lepo priznanje domačemu ! obrtniku, škofjeloški mizarski! mojster Pavel Okorn je izdelal ' te dni celotno jedilnico2 j, Ijevsko naselje An^rejeL« upanje škofjeloškemu0"® je hkratu priznanje dol!M obrtniškim delavnicam jI višjega mesta. Kakor Ji? javnosti znano, se je zg^T. Mežaklji celo dvorsko vrsta stavb v paviljo^X činu. Peta stavba bo sl^.1 jedilnico. Vsa oprem« 'iT1 lana v domačem stavb"e gu. iiiiimmmiiuiii verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiimiiiii Oklici. L (Nadaljevanje! k "Tako, zakaj ste danes oklicati?" "Koga?" Tedaj 'je zopet Pot[|l«i vrata in ne da bi čaka1"J voljenje, je planila 1,0 ta kar jeva Marjeta. ulj«. "Gospod župnik, "i «, bi si pa ne bila mis11'8'.'K „ vpila že od daleč. se ne pustim imeti m^ Sedaj bo pa ograja P^P t postavljena. In P° (:l ^ bo! Pa naj sedi cesar na mejnikih.' Jm "Pojdite in pustite JI jj jo ograjo," je rekel8 1 | nik nevoljno. "Vaj^l "S in sovraštvo mi dovolj neprijetnost', 1 "j celo faro pohujšanji i ^ "Tako! Potem se lo treba prav nič ^^jPo no zadevo in se P°s odgovoriti oba h^^fS pa je zopet potrkaj I'; sta noter pravi ^^m Cista: Gabrščkov " A "D bravčeva Rezka, I ''i bur jena. jifNli "Gospod župnik- J./I ''o redu pri najini p°r° nil z besedo Tone. "Zakaj pa ve"dV|S oklicana?" se je oS j % dražena Rezka. jI "Pa kaj vaju Al % ni oklical?" je vpr* 1>C iznenadeno. replik " "Figo naju je Vi so sicer bili, toda ne j A odvrnil Tone. /1 s'ji "Čigavi pa zvedoval župnik (jf^ "Pač Tratnjkoveyf^ ja in Mlakarjeve'yis ^ sta tukaj," je oM "Kaj pa je to? A * župnik. "Kako je f/1% tega? To niin£ nikovega GaŠpa^ii v\ jeve Marjete. Uv.'t ^ da je napisala Toda župnikova P.^-i ^ prav dobro P°na1^ fj S < ga oklicnega Hsta.ti H^ ? V Rezko ni bilo ^ % so iskat še v % stonj. Oklicni 1i&LPj sledu. Župnik »» L f \ \ čelu in je reke vjh//| ^ imeti tu neki - ;; I /In predrzne prste ^ ^ očividno zameni*1 M pravi list ukrad«<■ v? I ka bodo že dobi'V' j % (Dalje prih° iaŠsšŠMiiitfii AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 8, 1540 * w Kazen za žensko nezve stobo li, češ da so bili mladi in zapeljani. Čež šest tednov pa so jih znova prignali na sodišče ker njihov lastnik ni hotel jamčiti, da se bodo za naprej vedli zgledno. Mož se je bal, da prašički niso podedovali zločinskega nagnjenja. Na Burgundskem so 5. sep-temra 1. 1370 zaprli tri svinje, ki so bile v strahu za svoje mladiče razmesarile sina nekega svinjskega pastirja. Kot sokrivce so zaprli tudi mladiče. Njihov lastnik jih je pri razpravi sam zagovarjal in prosil, naj jih spoznajo za nedolžne. Burgundskega kneza je s svojim* govorom tako ganil, da je dal usmrtiti samo stare svinje, pujskov pa ne, čeprav so pujski videli, da so svinje dečka ubijale in ga kljub temu niso branili. V srednjem veku so tudi živali obsojali Pravdni dan bi morali zapisati za podgane iz vse dežele in ne le za tiste iz Autuna, ker so bile vse zapletene v ta rop. Toda podgane se tudi za drugi poziv niso zmenile. Chasse-nee je tokrat trdil, da se njegove varovanke boje priti iz svojih lukenj zaradi nevarnih mačk, ki jih imajo tožniki. Sodišče naj poskrbi, da mačke ne bodo nadlegovale podgan med potjo. Pravdači naj se zavežejo, da bodo plačali kazen v denarju, če ne bodo mogle potovati njegove varovanke v miru. Sodišču se je zdel ta predlog povsem pravnoveljaven. Toda tožniki niso hoteli jamčiti to-ženkam za varno pot. Zaradi tega je oblastvo pravdo zavrnilo. Vaiziristan, severnovzhodnfi pokrajina Indije, je znan po svojih vstajah. Tam prebiva bojevito gorsko pleme. Kakor njegovi življenjski pogoji so tudi njegovi običaji precej različni od drugih plemen. Na svetu morda ni predmeta, ki bi ne mogel postati predmet kupčije. Največja posebnost pa je nedvomno trgovina z umetnimi nosovi. Ta trgovina je prav pri omenjenem plemenu precej donosna. Seveda morajo b.iti za tako trgovino dani pego j i, in v Vaziristanu so dani. Ne smemo pa misliti, da je zanimanje za umetne nosove kakšna modna norost domačinov. Ta trgovina je odvisna predvsem od ženske zvestobe. Tudi pri nas se pogosto zgodi, da žena ni vselej zadovoljna s svojim možem in da išče tolažbe in razumevanja zunaj zakona. Pri nas se končujejo takšni romani, če sploh mož kaj izve, pred sodiščem za ločitve zakonov ali v najhujšem primeru v ječi. Najpogosteje pa pride spet do sprave med zakoncema. Prevaranemu možu ne pride na misel, da bi se maščeval nad nezvesto ženo, kakor se možje v Vaziristanu, kjer jim režejo nosove. Če ugotovi mož v Vazirstanu, da mu žena ni zvesta, vzame dolg nož in odreže ženi nos. Žena je tako za zmerom zaznamovana pred svetom. Toda navadno se zgodi, da se mož le pobota z ženo pozneje, ko ji je že odrezal nos. Razume se, da poslej noče žena biti več zaznamovana in mož ji mora preskrbeti nov bus. Zato tako cvete trgovina z nosovi v Aziji. Zakonske nezvestobe je v Vaziristanu zmerom dovolj, tako da trgovci, ki so po navadi Japonci in Američani, pridejo na svoj račun. V zalogi imajo nosove vseh oblik in velikosti. Umetne nosove lepijo na obraz s posebnim lepilom, ki je zelo trpežno in netopljivo. Kako neprosvetljen je bil sredni vek, priča dejstvo, da so takrat tudi živali gonili pred sodnike in jih obsojali. Zgodovina našteva 200 takih primerov v enem samem stoletju. V Curihu je bila 1. 1442 na trgu čudna sodna razprava. Sodniki v talarjih so sedeli na pokritem odru pred sodiščem. Suh birič je vzdignil svojo črno uradno palico in zaklical: "Privedbe obtoženca!" Na te besede so privlekli v močni železni kletki zaprtega velikanskega volka. Tožen je bil, da je raztrgal dve deklici. Učen tožnik je začel obravnavo. Enako učen pravnik je zagovarjal zver. Sklicevali so se na dokaze in zasliševali priče.. Naposled so kosmatega jetnika spoznali za krivega in ni ga obsodili na vislice. Ko so ga obešali, je bilo okoli vislic vse polno gledalcev, vriskajočih od veselja. V starem normanskem mestu Falaiseu so leta 1386 pestili sodniki prašiča, ki je ogrizel nekega otroka na smrt. Na dan sodne obravnave so vsi meščani praznovali in se udeležili razprave. Sodniki so prašiča slovesno obsodili na mučenje in obglavljenje, oblekli so ga kakor človeka, ga bičali in mu polomili ude, nazadnje pa še dejali v klado. Prašiči so se večkrat pregrešili proti postavi kot morilci otrok. Tiste čase so se tako mestni kakor vaški prašiči potepali po svoji volji. Klatili so se od gnojišča do gnojišča in stikali za odpadki. Bili so pa silno podivjani in majhen otrok ni bil varen pred njimi. Leta 1547 je morala v mestu Sevign-vju na zatožno klop svinja s svojimi šestimi pujski vred. Skupaj so razmesarili in požrli majhnega otroka. Toda zagovornik jih je branil tako učinkovito, da so za kazen usmrtili samo svinjo. Pujske so izpusti- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOFCKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Thom Telisman Drug odvetnik bi moral zagovarjati medveda, ki je leta 1499 pustošil vasi v Črnem lesu. Ta je predlagal, naj nasilno zverino sodijo porotniki, izbrani med medvedjim rodom. Nastal je seveda učen prepir in pravdna obravnava se je zavlekla za več kakor teden dni. Tudi stekle pse so -sodili strogo po' pravilih. Vselej so jih spoznali za krive. Po postavah so jih kaznovali najprej s čedalje hujšim mučenjem, ki je trajalo tem dalje, čim več ljudi ali živali so oklali. Porezali so jim ušesa, odsekali repe in jim nazadnje pohabili še noge za nogo. Po vsem tem mučenju so jih usmrtili. Včasih so bile živali lahko tudi za priče. Zgodilo se je, da je neki obtoženec, ki naj bi bil kriv umčra, vpričo svojega psa, petelina ali mačke prisegel, da je nedolžen. Pa so mu verjeli, ker so bili prepričani, da bi tudi neumna žival prej spregovorila, kakor pustila, da bi ušel pravici morilec. V srednem veku so največkrat obtožili zločina črne živali. ..Ljudje so .bili prepričani, da je satanu črna barva najljubša. Bili so pač praznover-ni, kruti in neumni. Obsojali so tudi podivjane bike. V Moissyju je leta 1314 bik nabodel na roge nekega moškega. Mož je umrl od ran, bika pa so zaprli v mestno jet-nišnico. Tedaj je namreč bilo v navadi, da so večje živali čakale na sodbo v tisti ječi kakor zločinski ljudje. Sodniki v Dijonu so leta 1639 dali usmrtiti konja zaradi umora. V Aixu so še leta 1694 po ukazu vrhovnega deželnega sodišča sežgali na grmadi kobilo. O obeh so bili prepričani, da sta bila obsedena od hudobnega duha, in za oba so priče dokazale, da sta izvršila umor premišljeno. Pri sodnih obravnavah proti živalim so se sklicevali na vse mogoče posebnosti zakona. Kot posebno spreten pravnik je leta 1521 zaslovel Francoz Chas-senee. Sodišče ga je kot mladega začetnika postavilo za zagovornika podganam, ki so v au-tunskem okraju uničile ves ječmen. Tožene podgane so sodniki klicali na razpravo, a odzvale se niso. Pretkanemu odvetniku pa se je posrečilo ob-lastvom dokazati, da je nena-vzočnost podgan zakrivilo le nepravilno pravdno ravnanje. ki je Bogu vdan za vedno preminul 8. oktobra, 1937 Dragi soprog in nezabni oče. Ob tužni obletnici Tvoje smrti nam grenka in pekoča solza drči preko lica na Tvo.i grob v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu ljubljenemu soprogu in očetu mirni počitek! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 9. oktobra, 1940. leta. nato polagoma razvijala v okviru cilja za gospodarsko osamosvojitev, tako da je bil lansko leto zebeležen znaten uspeh v produkciji in deloma tudi že v uporabi metana kot pogonsko sredstvo privatnih vozil. Za tekoče leto so produkcijo-še povečali in računajo, da bodo lahko producirali približno 24 milijonov kubičnih metrov metana, kar je enako 24 milijonom tonam bencina, odnosno petim odstotkom celokupnega uvoza bencina v lanskem letu, odnosno desetim odstotkom letnega uvoza bencina pred sedanjo vojno. —Trst, avgusta. — Družina Uljenik v Strunjanu pri Piranu v Istri je pred kratkem prejela od merodajnih oblasti sporočilo, da je sin Pino, star komaj 24 let nenadoma umrl v Južni Italiji, kjer je bil zaposlen kot pilot. Za njim žalujeta oče in mati, brat, sestri in zaročenka in velik krog prijateljev in znancev. !Z PSIM0SUA —Na Reki je prišlo nenaclo-doma slabo Tomšiču Josipu iz Ilirske Bistrice. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. Pokopali so ga v Ilirski Bistrici. —Gorica, avgusta. — Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da je treba vse seno, slamo, in ostalo živinsko krmo, ki je določena za prodajo, naznaniti posebnim prehranjevalnim pokrajinskim uradom. Na Goriškem morajo prodajalci prijaviti prodajo prvemu aprovizacijskenut odseku pokrajinske prehranjevalne sekcije (I. reparto appro-vigionamenti della sezione provinciate dell'alimentazione) v ulici Morelli 21. Naznaniti je treba kakovost, količino, občino in kraj, kjer se zalega nahaja. Prijavo je treba napraviti najkasneje v prvih dneh avgusta. Kdor pa bi hotel pozneje prodati krmo, mora prodajo naznaniti najmanj 10 dni prej. Vso krmo bo namreč pokupila vojaška oblast za svoje potrebe. —Gorica, avgusta. — Letošnje leto je posebno bogato z vremenskim neprilikami, ki bodo marsikje občutno pokvarile letošnjo letino. Poleg raznih neviht, ki so včasih prav hude, je ebbkala našo deželo tudi že toča. Tako je konec julija napravila toča na Goriškem precej ško-' de. Iz Lok ovca nad čepovanom poročajo, da je hudooklestila vse pridelke. Toča je padala tudi po Furlaniji, tako na pr. v Tarčen-tu. — Po umrlem italijanskem maršalu Italu Balbu so zdaj imenovali tudi dosedanji trg Sv. Avguština v Modeni. To se je zgodilo v spomin na prve dni bojev fašistične stranke, ki se jih je udeleževal vidno tudi maršal Balbo. ----o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI UGLASI Huda nevihta je divjala nad vzhodno Kanado. Posebno so bili prizadeti kraji vzhodne Kanade in Maritime province. Slika na m kaže sto let staro drevo, ki ga je podrl hu rikan v St. John, N. B. Išče se ženska za hišna dela, v starosti od 40 do 50 let. ženitev ni izključena. Naslov se po izve v uradu tega Ista. (239) Soba se išče med E. 40. in 55. cesto. Kdor ima kaj, naj se zglasi na 4018 St. Clair Ave. ali pokliče HEn-rierson 4249. (239) Pes se je izgubil Izgubil se je lovski pes, ki ima licenčno številko 4942, izdano v Pennsylvania i. Kdor bi ga dobil, naj ga pripelje nazaj na 1049 E. 185. St., kjer bo dobil nagrado. (239) Hiša naprodaj Hiša 10 sob, za 2 družini, kopališče; rent $38 na mesec; cena samo $2,500. Pokličite HEn-derson 6054. (238) —Trst, avgusta. — že za časa abesinske vojne se je razvila v Italiji široka akcija, ki je propagirala uporabo metana kot po-, gensko sredstvo in nadomestek za bencin. Ta akcija se je vsa Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CI.AIR AVK. _ HEnderson 2978 Lambeth Walk, tre/ovski del Londona je bil silno poškodovan od nv.cijskih bomb ka kor nam kaže zgornja slika. Mali trgovci in obrtniki so hitro za silo .popravili svoje pro štore in zopet začeli s trgovino. Slika .posla na iz Londona, S WINNET0U r* Mattrai brtnAi K. Maj« "s 4] Zat° sem rau odkr^° P°ve" "J J' da še ne mislim tako kma- !1 Dt,tlmreti- Hotel sem reči; ne "i P! mi hčerke, kajti rešil si jj ^ življenje sam, ne da bi mi 1 j, v treba vzeti rdečega dekleta ,4 ^eno' ^e Je migljaj razumel, i y! 86 izognil hudi žalitvi, pa fL Sovraštvu in maščevanju. JL es3e razmišljal in ugibal, pa J ^.tojsli le ni našel. Z zvitim > Vajeni je črez nekaj časa 5a 01(3 Shatterhand bi nam rad ^ skrb in strah! Prav do-f4 , v?> da ne more uiti. Ne ma-jlriZllati, da je izgubljen. To-4 %110 pero se ne da Premotiti. \ Wi!'>natančno veš> da si i?'gub-i(f natančno vem, da bom i črtite bomo mučili!" ' bom." , % moreš uiti! če bi se le , zdelo, da bi nam utegnil \ k/ 1 sam sedel tule pred tebe it<* «%ažil. * H* nam tore3 ne boš- Pa i! }ejii °5 je dana, da si lahko ; . i e m dal odpraviti —. možnost misliš?" jU ^ftfeig„rtlo3o pomočjo se lahko ' \ '.p Potrebujem pomoči!" ' j O08en si, mnogo bolj po-Jj \ ' neSo sem si mislil! Ni-I S r ?. bo odklonil pomoči, ki e|f O1, življenje." ,s Hoi^v. jo b0 odklonil, ki take i % 'ne Potrebuje, ker se zna g \ ti," sem mu še enkrat .. 'I- ]( viijj it* ' da nočeš ukloniti ' %aa,ponosa> raJ'ši pogineš, (i! ^ a bi bil komu zahvalo I \ ' j ^ ® boj se! Ne potrebu-ahvale! Svoboden moraš Va°,!a8ka je bila pri tebi?" ,i hčerka je. Zelo se ji • I ''oj" \i0 Shatterhand je torej 'Hi]Van3a' in pomilovanja j SJlovek> ne pa P°Sumen % , Usmiljenje je ža- / j V .njega." jI !\n!:J krepko in odločno, da, :\leJajo*e sem povedal te .j. %rne] prebiti da me je le J i« opustil svojo name- A ! Mehko in priza- ° je deJal: 'J mislil razžaliti. Še ^iše]6,36 videla in še preden ^ ! Hi nam, Je čula mnogo i r%hDobro ve> da -ie 01d h Nit najslavnejši bo- f , ešila bi te rada." J 0 vViaSka ima d°bro srce, ^ ^k i- Da bi me rešila, to 5 i nemo^če-" ,■( • '^i me ni razumel. V) ^efeoče. Cisto lahko tf i V l se!" I I'd d°bro poznaš na-0! ; ecih, ene pa ne poznaš, fl^j 1)) '. 1! navade se boš poslu- rešil življenje. Saj si J^et aski' da « je všeč!" ,1 ; tt>% fe motiš! Tega ji ni-'S Sala je- da si rekel. In J VaC?ka me še nikdar ni f 1 Se zmotil v osebi. Pri- i X/i6 jesti in čuvaj me je t H d« 'mi je všeč- Pa sem 'J V X Ia mi je. Tako je bilo." 5 fe' všeč ti je-Aii : LV sVo- 6či sprejmejo tiste-h J rod, ki poroči rdeče !■'. "V SSS? j« P^j njihov 'tf vy !H\h celo S »; ^ 1511 že prei na f St^-1, mu odpustijo njegov dajo svobodo?" "Tudi to vem." "Uff —! Torej razumeš, kaj mislim?" "Da!" "Moja hčerka ti je všeč. Ti pa si všeč njej. Ali jo hočeš za ženo?" "Ne." Dolg, groben molk —. Takega odgovora ni pričakoval. Smrti sem bil zapisan, — ena najlepših hčerk rodu, povrh hčerka najuglednejšega bojevnika, me snubi, — pa odbi-jem snubitev. Kako je tolika predrznost mogoča —? Končno je vprašal kratko in rezko: "Zakaj ne?" Ali bi me bil razumel, če bi mu bil povedal svoje razloge? Da izobražen Evropejec ne more poročiti Indijanke in si uničiti bodočnosti? Da takemu človeku zakon z Indijanko ne more tistega nuditi, kar od zakona pričakuje in mora pričakovati? Da Old Shatterhand ni eden tistih belih lopovov, ki si vzamejo rdeče dekle za ženo, pa jo o prvi priliki zapustijo? Ki imajo v vsakem rodu drugo ženo? In to večinoma iz sebičnih, dobičkarskih, celo umazanih namenov —? Ti in mnogi drugi razlogi so bili za njegovo duševno obzorje previsoki. Bi mu jih naj povedal —? Ne! Povedati sem mu moral razlog, ki ga je razumel, ki ni presegal duševnega obzorja indijanskega bojevnika. Zato sem rekel: "Moj rdeči brat je pravil, da smatra Old Shatterhanda za velikega bojevnika in junaka. Zdi se pa, da ni popolnoma prepričan o tem —." "Res je!" "Pa mi ponujaš, naj vzamem življenje iz rok ženske —! Ali bi ti to storil —?" "Uff—!" Tako je vzkliknil pa umolknil. Tak razlog je bil za rdečega bojevnika umljiv, vsaj deloma. Nefcaj je razmišljal pa vprašal : "Kako sodi Old Shatterhand 0 Enem peresu?" "Eno pero je velik bojevnik, pogumen in izkušen. Njegov rod se lahko na njega zanese pri ognju posvetovanja in v boju." "In Old Shatterhand bi ho- 1 tel biti moj prijatelj?" "Zelo rad!" "In kaj praviš o Črnolaski, ki je moja najmlajša hči?" "Najlepša in najljubkejša cvetlica je izmed hčerk rodu Kiowa." "Ali je vredna moža?" "Vsak bojevnik bo ponosen na njo, ki mu boš dovolil, da si jo vzame za ženo." "Torej je ne odklanjaš, ker morebiti sovražiš mene ali njo?" "Nikakor ne! Saj je ne odklanjam, le tvoje ponudbe ne morem sprejeti Old Shatterhand lahko brani svoje življenje, lahko se bori za življenje, iz rok mladega dekleta pa življenja ne more sprejeti." "Uff —i" je pokimaval. "Ali naj Old Shatterhand stori dejanje, ki bodo nad njim vsi rdeči in beli bojevniki in lovci nosove vihali, kadar se bo o njem pripovedovalo pri taborskih ognjih —?" "Ne!" "Ali naj o Old Shatterhandu pravijo: ustrašil se je smrti, pobegnil je pred njo in se skril v naročje mlade lepe žene —?" "Ne!" "Ali ni moja dolžnost, da branim svoje dobro ime, pa če bi tudi moral življenje dati za njega —?" "Da!" AMERIŠKA DOMOVtNA, OCTOBER S, 1040 no. Tako je videla Kristina delati očeta z novimi hlapci, ako so bili trmasti — in ni ga bilo moškega, ki bi se bil na Jorund-gaardu drznil še katerikrat ugovarjati Lavransu. Tako bo pač vso zimo, si je mislila. Kesneje pa bo poskusila odsloviti dekle, ki ji ne bodo pogodu, ali pa tiste, katerih ne bo mogla naučiti lepega vedenja. Nekega dela se pa Kristina ni upala lotiti, ako ni vedela, da je varna pred tujimi očmi. Toda zjutraj, kakor hitro je bila sama, je pričela šivati perilo za otroka — povoje iz mehke debele volnine, rute iz rdečega in zelenega mestnega blaga in belo platno za krstno obla-čilce. Med tem delom ji je srce omahovalo med rahom in zaupanjem do svetih prijateljev človeštva, katere je bila prosila pomoči. Zdaj je pač vedela, da je otrok živel in se gibal v njej, tako da ni imela miru ne podnevi ne ponoči. Toda slišala je bila o otrocih, ki so bili prišli na svet z mehom namestu obraza, z glavo zasukano v tilnik in s palci tam, kjer bi morala biti peta. In pred seboj je videla Sveina, čigar polovica obraza je bila modro rdeča, ker se je bila njegova mati nekoč zagledala v požar —. — Potem je vrgla delo iz rok, se priklonila pred podobo Device ter odmolila sedem Zdravih Marij. Brat Edvin ji je bil rekel, da je Mati božja vselej enako vesela ob angelskem pozdravu, četudi pride iz ust najbolj usmiljenja vrednega grešnika. In najbolj se vzradosti srce Marijino ob besedah Dominus tecum; Kristina naj jih vsekdar trikrat'ponovi. Ta molitev ji je vselej pomagala za nekaj časa. Končno pa je vendar poznala tudi mno- ljana brada je obdajala odločni, zagoreli in mrki obraz. In njegove globoke, plameneče oči so videle skozi vse ljudi; nihče, kdor je bil storil kaj zlega, si ni upal pogledati vanje. Tudi ona si ni upala, v tla je zrla pred njegovim pogledom, toda bala se ni — bilo je bolj nekako tako kot tedaj, ko je bila še majhna in je morala povešati oči pred očetom, kadar je storila kaj hudega. Sveti Olaf jo je gledal, strogo, pa ne trdo — saj mu je bila vendar obljubila, da bo poboljšala svoje življenje. Tako srčno si je želela, da bi prišla kdaj v Nidaros in pokleknila na tla v njegovem svetišču. Ko sta potovala sem tfori, ji je Erlend obetal, da bosta kmalu pojezdila tja. Pa sta odlašala s potovanjem. Zdaj go ljudi, moških in žena, ki so le malo častili Boga in njegovo mater in so le slabo izpolnjevali zapovedi — ne da bi bili zato dobili nakazne otroke. Bog je cesto usmiljen in ne kaznuje grehe staršev na ubogih otrocih, čeprav mora kdaj pa kdaj poslati ljudem znamenje, da ne bo trpel brez konca in kraja njihove hudobije. Toda to vendar ne bo zadelo prav njenega otroka —. Potem pa je zavpila v srcu k svetemu Olafu. O njem je bila toliko cula—zdelo se ji je, da ga je morala, ko je živel v deželi, poznati in da ga je bila videla na zemlji. Velik ni bil, vse poprej čokat, toda raven in lep, z zlato krono in z lesketa-jočim se svitom okoli zlatih, kodrastih las — rdeča, sesuk- pa ji je bilo jasno, da bi le nerad šel z njo na to pot sram ga je in govorjenja ljudi se boji. Nekega večera, ko je sedela s služinčadjo za mizo, je rekla ena izmed deklin, punče, ki je pomagalo pri hišnem delu: "Mislim, gospa, da bo nemara bolje, če začnemo zdaj šivati povoje in otroške oblekce, preden zasnujemo tkanje, ki ste ga omenili —." Kristina, se je naredila, kot da ni nič slišala, in je spet spregovorila o barvanju. Pa je dekle spet začelo: "Morda ste pa otroško perilo prinesli že z doma?" Kristina se je nasmehnila in se zopet obrnila k drugim. Ko se je čez nekaj časa mimogre- de ozrla proti dekli, la z razpaljenim obraz j plašno stregla z očmi n3-; dinjo. Kristina se je ^ smehnila in začela Ulfom preko mize. Ted« deklica iznenada zatuli • stina se je posmejala, ^ ,fe jokalo vse glasneje«J ni naposled jela ihteti' kati. "Ne, zdaj pa le nehajJ Frida," je nazadnje j jala Kristina. "K nam »j šla ponujat kot odrasllajj zato pa se zdaj ne vedi J čka —." I Dekla je zavzdihni'3,i ni hotela biti predrzni .1 stina naj ji tega ne z^ § (Dalje prihodnj'^1 Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA Oh ne, lahko ji pa res ni bilo te mesece tu na Husabyju. Tistega dne zvečer, ko sta se vrnila domov z Medalbyja, se je nekoliko pogovarjala z Er-lendom. Tedaj je spoznala, da živi Erlend v veri, da je zato jezna nanj, ker ji je bil prizadejal to nadlogo. "Še dobro vem," je tiho rekel, "bilo je tisti dan spomladi, šla sva skozi gozd na severni strani cerkve. Še dobro vem, prosila si me, naj te pustim —" Kristina je bila vesela, da ji je to rekel. Pogosto se je čudila, kaj vse Erlendu sicer nekako izgine iz spomina. Nato pa je rekel : "Navzlic temu pa bi ne bil verjel, Kristina, da boš mogla tako hoditi okoli in kuhati v sebi skrivno jezo nasproti meni, pri tem pa kazati tako krotak in vesel obraz. Saj si morala že dolgo vedeti, kako je s teboj. Mislil sem si, da si čista in poštena kot sončni žarek —" "Oh, Erlend," je rekla otožno. "Ti pač najbolje veš izmed vseh ljtidi na svetu, da šem hodila po prepovedanih poteh in da sem bila neiskrena nasproti tistim, ki so mi želeli le najboljše." Tako rada bi bila videla, da bi razumel. — "Ne vem pa, če pomniš, prijatelj moj, da si nekoč tako ravnal z menoj, kot bi marsikdo ne imenoval lepo. Bog in Devica Marija vesta, da se nisem srdila nate in da te nisem nič manj ljubila —" Erlendovo lice se je omehčalo: Trepetaje in tiho mu je bila rekla: "Lahko si boš menda mislil, Erlend moj, da mi poleti ni bila nič kaj veselo pri srcu, ko sem to prvikrat opazila. Navzlic temu sem si mislila —. Mislila sem, če bi mi umrl, preden bi se poročila — da bi vendar rajši ostala s tvojim otrokom kot pa sama. Mislila sem si, če bi pri tem jaz umrla — da bi bilo vendar bolje tako, kot pa da bi ne imel nobenega pravega sinu, ki bi za teboj mogel sesti na častno mesto pri mizi, kadar bi moral ti zapustiti ta svet —" Erlend je burno odgovoril: "Tedaj bi se mi zdelo, da je ta sin preveč drago kupljen, ako bi te stal življenje. Ne govori tako, Kristina —. Tako hudo mi Husaby ni pri srcu," je rekel malo kesneje. "Zlasti odkar ne more za menoj podedovati Husabyja —" "Mar ti je več do njenega kot do mojega sina?" ga je nato vprašala Kristina. "Do tvojega sina —" Erlend se je tiho zasmejal. "O njem vendar še nič drugega ne vem kot to, da pride približno pol leta prej, kot je prav. Orma pa imam že dvanajst let rad." Čez nekaj časa je vprašala Kristina: "Ali ti je kdaj dolgčas po teh tvojih otrocih?" "Da." je odvrnil mož. "Poprej sem pogosto potoval v Osterdal, kjer žive, in pogledal, kaj počno." "Zdaj v adventu bi mogel tjakaj," je tiho omenila Kristina. "Mar bi ne bila nič nejevoljna?" jo jc veselo vprašal Erlend. Kristina mu je bila odgovorila, da bi se ji to zdelo razumljivo. Tedaj je vprašal, ali bi ji ne bilo po volji, če bi pripeljal otroke za božič domov. "Nekcč jih vendar moraš videti." In spet je bila odgovorila, da bi se ji tudi to zdelo razumljivo. M AfiyLE$QM: V"TMf t c rem 'A T HOUSt "ammvsr. aiRLOO STA. LAMBEtH =im Gornja slika nam kaže kateri Icrafi so bili najbolj prizadeti v zadnjem nemškem bombnem napadu na London 1.) tu 'je bila izkopana bomba v bližini ameriškega poslaništva, ki se ni bila razletela; 2.) Berkeley Square; 8.) razbiti domovi na. Oxford cesti; Jt.) razbiti del trgovskega dela mata n% Regent cesti; 5. Barwibk cesta; 6.) Soho distrikt razbit in ivestminsterska palača; 7.) na Lambeth Walk je bomba razbila tržnico. "Tako sem si mislil," je rekel tiho. "Ti pa menda tudi veš — vsa leta sem s prizadeval, da bi zopet petavil, kar sem porušil. Tolažil sem se s tem, da ti bom navsezadnje vendarle mogel poplačati zvestobo in potrpljenje." Tedaj ga je bila vprašala: "Saj si gotovo slišal o bratu mojega deda in o gospodični Bengti, ki sta zoper voljo njenih sorodnikov zbežala s Švedskega. Bog jo je kaznoval s tem, da jima ni dal nobenega otroka, Ali se vsa ta leta nisi nič bal, da bi naju ne kaznoval tako?" r Edsel Ford je zasadil prvo lopato na zemljišč* ^ stala nova tovarna za letala oziroma motorjev V Mich. Tovarniško poslopje bo stalo $11,000,000. T"^/ ^ delanih 4,000 Pratt & Whitney motorjev za a'} j armado. jM k Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloveP IL katoliška podporna organizacija v Združen^ I' Državah Ameriških, je: J^i mranjsko-Slovenska fjp Katoliškaj^ Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., J°Ile ' POSLUJE ŽE 47. LETO . / '' Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja l8fl8 Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,0°° SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55 ^ i . K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odi" in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV lg4 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih d-"ušte*ojCj!» Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom s , obstanka nad $7,400.000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM 1» ^ če se hočrf zavarovati pri dobri, pošteni in solvent®^, j organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški * pjC ta lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, opera«- ' j lezni in onemoglosti. 5' K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in ^^ do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. " y lahko od $250 do $5000 posmrtnine. i^fi V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko «* K J» » razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski nizek in' ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim let?0; 0\f slu&ju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine-lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zava1 izplačano v gotovini. i BOLNIŠKA PODPORA: ^ Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 In 50c na dan J teaen. Asesment primerno nizek. vrs& j K. S. K'. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših f vanja. ,nada) Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo J rezervo Izplačano v gotovini. .jdjfl Nad 70 ltt stari člani in članice so prosti vseh nad*1 f mentov. w;' *J Jednota ima svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. t* , haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem JeriW1 f. dobiva vsak član in članica. r Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti za*arV ^ K. S. K. Jednott, kot pravi materi vdov in sirot. Ce »® K^ii . članica te mogočne in bogate podporne organizacije, f pristopi takoj. gAt V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah ^ f društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. KJerkoU še n«1^. U- A spadajočega k tej solventni katoliški podporni organi®** ^ W vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tflJ° ZALAR. 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. _____—| Med Erlendovo odsotnostjo je imela Kristina polne roke dela in je vse pripravila za božič. Bilo ji je kar se da mučno, ker se je morala sukati med vsemi tujimi možmi in ženskami — morala je zbrati vse moči, ako se je hotela sleči in obleči v navzočnosti obeh dekel, ki sta na Erlendovo povelje spali pri njej v veliki sobi. Vselej se je morala najprej opomniti, da bi vendar za nobeno ceno ne mogla sama spati v tej veliki hiši — kjer je nekoč pred njo neka druga spala pri Erlendu. Dekle na dvoru niso bile nič boljše, kot je bilo pričakovati. Kmetje, ki so kaj dali na svoje hčere, jih niso marali pošiljati v službo na dvor, kjer je gospodar čisto očitno živel z za-konolomko in ji prepuščal gospodinjstvo v hiši. Dekle so bile lene in kar nič vajene, pokoravati se gospodinji. Nekaterim izmed njih pa je bilo kmalu všeč, da Kristina spravlja hišo v red in da jim je sama za zgled pri delu. Postale so zgovorne in vesele, kadar jih je Kristina poslušala ter jim prijazno in vedro odgovarjala. In Kristina je sleherni dan kazala služinčadi krotak, miren obraz. Nobene ni posvarila, kadar pa je katera izmed dekel kaj ugovarjala njenemu ukazu, se je gospodinja naredila, kakor bi mislila, češ, dekle se ne zna obrniti pri delu, ter ji je mirno in prijazno pokazala, kako mora biti storje- CELEBRATING THE /SAfmcnM. PHILCO Darila tzaston.i . . . posebno lahka odplačila . . . čudovita vrednost . . . bodo vaše tekom naše velike slavnostne razprodaje. Pridite in oglejte vse Philco Jubilee Specials. Zlasti ta nove vrste 280X z nevim prekooceanskem valom, vdelanim ameriškim in inozemskim zračnim sistemom ter mnogo drugih izključnih odličnosti, cena s^mo *6995 V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE HČERKE IN SESTRE Mary Boyce Pridite k nam! Napravili bomo ploščo vašesa glasu . . . samo 10 centov. Presenetite svojo družino ali prijatelje. Odpošljemo kamorkoli v U. S. zastonj. Drugi mali radiji od $9.95 naprej. Mi vam damo veliko pepusta za vaš stari radio. Lahka mesečna odplačila. ki je za vedno natisnila svoje mile oči 8. oktobra, 1935. Ljuba hčerka, draga sestra, dolgo te že ni med nami; let že pet počiva truplo v črni tihi jami. Mirno snivaj večno spanje v temnem grobu tam; da se enkrat spet združili sprosi milost nam. Žalujoči ostali: CAROLINA BOYCE. mati. FRANK, JOSEPH. LOUIS, bratje. FRANCES, poročena ZOONC in ALICE, sestre. Cleveland. O.. 8. oktobra, 1940. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastnika. IJlllui] I »V/1H A „„ ^^ I .ijiliil f0 Mat*"**