LJUBLIlHlf SBEDA, 23.1FBUJI 1958
ISTO 3EDL, STEV. 96
SLOVENSKI
izdaja lu usKa Ca„opL,.ii„ p-udj^kje jlvveuatl paioievalec. — Direktor: Rudi Janhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergejtošnjak. — Uredništvo: Liubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3. telefoD 23-522 do 23-526. Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/ll, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek L-ubljana, Titova cesta 7. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463 za zunanje 21-832	- Poštni predal št. 20. - Ztro račun prt komu
rslni banki Ljubljana št SO-k'B-S-Z-367	Mesečna	naročnina 230 din
CEHA 10 MB
POGLED NA DEL DELEGATOV, KI POZORNO SPREMLJAJO POROČILO TOVARIŠA TORA
Si it:«
irišice, naj kongres, ki i 88-letnico x, poteka v
DELOVNO PREDSEDSTVO Vil. KONGRESA
Pnri lan VII. kongresa ZKJ
VČERAJ 01 10 UR! Ji V LJUBLJANI ZAČEL Z DELOM VIL KONGRES ZKJ — UDELEŽUJE SE GA PREKO 2000 DELEGATOV IN GOSTOV — PRVI DAN KONGRESA JE IMEL POROČILO GENERALNI SEKRETAR ZKJ TOVARIŠ TITO 0 NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV V ZVEZI Z MEDNARODNIM POLOŽAJEM IN NOTRANJIM RAZVOJEM SOCIALISTIČNE GRADITVE JUGOSLAVIJE
Ljubljana, 22. aprila. Sončno jutro je bilo davi kakor nasmeh. 2e zgodaj zjutraj smo srečevali na ulicah goste in delegate na obhodu po mestu. Kakor bi želeli videti čim več in čim bolj izpolniti globino vtisov. Potem pa, ko se je kazalec na uri pomaknil na deveto uro, so bili vsi koraki usmerjeni proti razstavišču. Toda nikomur ni bilo treba spraševati za pot.
Ploščad pred stekleno kongresno dvora .j se je kmalu napolnila, onstran ceste pa se je na pločniku nabralo Ljubljančanov, ki niso hoteli zamuditi te priložnosti, da bi ne videli in pozdravili udeležence zgodovinskega VII. kongresa. Predvsem ni manjkalo mladine. Pripeljala jih je tjakaj še posebna želja: videti in pozdraviti njihovega največjega prijatelja, vzornika in učitelja, dragega tovariša Tita.
Veliko stekleno dvorano s kupolastim stropom, razsvetljeno od sonca in luči neštetih reflektorjev', so zasedli do zadnjega sedeža delegati, v stranskem ospredju gostje, v stranskih ložah pa gostje in domači ter tuji novinarji. Neprestano so bliskali aparati fotoreporterjev, ki so se motali med vrstami in tiho so brnele filmske kamere, ki so si zapisovale bdriosne. Vedre obraze sodelujočih na kongresu.
Dvorana pa je bila v pričakovanju. Ob deseti uri se je skozi zadnja vrata za prostorom delovnega predsedstva pojavil generalni sekretar tovariš Tito. Ta trenutek je zabu“alo in zavalo-y:lo. Ster.e dvorane so se zatresle od oglušujočega, navdušenega ploskanja in vzklikanja.
»Heroj Tito! Heroj Tito! Mi smo Titovi, Tito je naš . . .« In še ir. še, neprestano, dolgo, dolgo . . Tovariš Tito ni mogel začeti. Zaman se je trudil, da bi končno le prekinil ta spontani, iskreni izliv ljubezni in vdanosti. Potem je spregovoril.
»Otvarjam VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ...«
Navdušeno ploskanje se je ponovilo in se spet dolgo ni hotelo poleči.
Zatem j : tovariš Tito pozdravil vse delegate VII. kongresa, vse navzoče goste in tuje delegacije, tako delegaciji Komunistične partije Danske in Norveške, delegacijo Azijske socialistične konference in japonske socialistične partije, delegacijo Fronte narodne osvoboditve AI-žira (še posebno navdušeno ploskanje v pozdrav tej delegaciji je bilo dokaz naših iskrenih simpatij do alžirskih borcev za svobodo in neodvisnost), nadalje delegacijo italijanske socialistične partije, švicarske Partije dela, socialistične partije Cilea, Narodne unije Kameruna, Isti-klala Maroko. Zedinjene delav-
ske partije Izraela, poleg navedenih pa je pozdravil tudi predstavnike partij, ki so navzoči na kongresu kot opazovalci, tako predstavnika KP Indonezije, Italije in Tunisa, Nacionalne unije Zedinjene arabske republike ter vse druge predstavnike komunističnih in delavskih partij in
vse ostale goste.
Po teh pozdravih so delegati v dvorani .vstali in zapeli Internacionalo, nato pa je spet spregovoril generalni sekretar ZKJ tovariš Tito in predlagal kongresu, naj z ene 'inutnim molkom počasti spomin tovarišev Borisa Kidriča in Moše Pijada ter vseh tistih članov Zveze komunistov Jugoslavije, ki so umrli v času med zadnjim in današnjim kongresom. Prav tako je predlagal, naj bi posebna delegacija kongresa odnesla venec na grobnico narodnih herojev v Ljubljani ter s tem počastila spomin vseh borcev, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Delegacija štiriindvajsetih delegatov pod vodstvom dr. Vladimirja Bakarica je takoj izpolnila to nalogo. Med polaganjem venca na grobnico je godba Ljudske milice igrala Chopinovo posmrtno koračnico, navzoča pa je bila tudi množica Ljubljančanov, zlasti šolske mladine.
Medtem pa se je delo kongresa odvijalo naprej. Tovariš Tito je najprej predlagal kongresu.
naj bi članom Centralnega komiteja ZKJ in članom Centralne revizijske komisije, ki sicer niso bili voljeni za delegate na tem kongresu, da bi bilo število ostalih delegatov iz osnovnih organizacij lahko večje, kongres priznal vse pravice delegatov, razen pravice do sklepanja o poročilu CK ZKJ oziroma o poročilu Centralne revizijske komisije, kar je kongres sprejel !n potrdil.
lato je tovariš Tito predlagal člane delovnega predsedstva VII. kongresa:	Spasenijo Babovič,
Vladimirja Bakarica, Jani Boj-čevskega, Josipa Broza-Tita, Slavico Cero/cčki. Maksa Cre-mošnika, Draga Cvijoviča, Rodoljuba Colakoviča, Stevana Doronjskega, Ivana Gošnjaka, Fadila Hodžo, Blaža Jovanoviča, Edvarda Kardelja, Lazarja Ko-liševskega, Franca Leskoška, Milana Mičkoviča, Miho Marinka, Djura Pucarja, Aleksandra Rankoviča, Dobrivoja Radosavljeviča, Miroslava Krležo, Djura Salaja, Pavla' Saviča, Petra Stamboliča, t tla Šotia, Mijalka Todoroviča, Vido Tomšičevo, Mika Tripala, Jovana Veselino-va, Veljka Vlahoviča in Svetozarja Vukmanoviča.
Predlog je bil s ploskanjem sprejet in člani delovnega predsedstva so zasedli svoje prostore. Predsedstvo je prevzel Sve-tovar Vukmanovič, ki je svoje
prve besede • posvetil spominu velikega Lenina. Dejal je:
»Tovariši in tovarišice. Na današnji dan leta 1870 se je rodil Vladimir Iljič Lenin. Rodil se je človek, ki je kasneje organiziral ruski proletariat in ga vodil v zmagoviti oktobrski socialistični revoluciji, ki ni samo pretresla vsega sveta, temveč je začela tudi najpomembnejše razdobje v zgodovini človeštva., v katerem je začel delavski razred uresničevati svojo zgodovinsko misijo — uničenje izkoriščevalskega razreda in izkoriščanja človeka po človeku.
Lenin in njegovo delo sta bila glasnika nove dobe, dobe, v kateri stari svet tiranstva in zatiranja zamenjuje novi sistem odnosa med ljudmi in narodi. Bil je realizator genialne Marxove znanstvene misli o družbeni vlogi delavskega razreda. Pod njegovo zastavo delavci, kmetje in zatirani narodi sveta vodijo velike bitke, s katerimi se začenja svetovni proces razvoja socializma. S tem je Vladimir Iljič Lenin,tJ kakor tudi Marx in Engels v njuni dobi, postal vodja ne samo ruskega, temveč tudi mednarodnega proletariata.
Lenin je to postal zato, ker je globoko poz&stl in suver&no obvladal bistvo marksizma, ker je znal Marxovo teorijo popolnoma prilagoditi določenim zgodovinskim in konkretnim družbenim poaojem in ker je znal vzpodbuditi in razviti ustvarjalno energijo delavskega razreda in delovnih m.nožic in ker je v njo globoko veroval.
Odnos Vladimirja Iljiča Lenina do marksizma ni bil nikoli kabineten, knjižni, dogmatičen, temveč vedno ustvarjalen. To je bil odnos velikega revolucionarja, ki je najpomembnejše znastveno odkritje v zgodovini družbene misli jemal kot vodstvo v razvijanju praktične revolucionarne borbe delavskega razreda za novo družbo. Lenin je primer revolucionarj a-marksista, ki je Marxov nauk razvijal v razrednih spopadih in praktični družbeni borbi, ki je budno spremljal in reagiral na vse spremembe v družbenih gibanjih in po njih določal nove naloge ter usmerjal revolucionarno akcijo delovnih množic. Zato so ne samo njegova pismena dela, temveč še bolj zmagoslavna družbena praksa, ki jo je vodil, in revolucionarni uspehi delavskega razreda, ki jih je navdihoval, predstavljali najmočnejše orožje v boju proti vsem revizionističnim napadom na marksizem. Leninovo revolucionarno in teoretično delo je ogromen zgodo-
vinski argument neuničljivosti in življenjskosti marksistične znanstvene misli.
Primerilo se je danes, ko začenja svoje delo VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, da je prav danes tudi rojstni dan velikega Lenina, ki je delavskemu razredu in vsemu naprednemu človeštvu zapustil v dediščino močno politično in teoretično orožje v boju proti vsakršnemu političnemu in ekonomskemu zatiranju v idejni borbi proti vsem-možnostim rev 'zionizma in spreminjanja marksističnih načel v mrtve dogme in šablone.
Tovariši in tovarišice, tudi ta naš sedmi se začenja prav na Leninovega rojstva,
ter pozdravil tovariša Tita, predsedstvo in vse navzoče delegate in goste:
»Srečni smo, da vas tudi mi pionirji lahko pozdravimo!«
Dvorana je odmevala od navdušenega ploskanja. Takrat se je mali govornik rokoval s tovarišem Titom, mala pionirka pa mu je izročila lep šopek nageljnov. Ostali pionirji so razdelili cvetje vsem članom delovnega predsedstva, tisti pa, ki so ostali razvrščeni v dvorani, pa so polne roke rdečega cvetja razmetali med sedeče delegate.
Predsedujoči "vetozar Vukmanovič je nato predlagal kongresu dnevni red, ki ga je kongres sprejel. Zatem so sledili pozdravi kongresu. Tako je v imenu glavnega odbora SZDL Jugoslavije pozdravil tovariš
joči, tovariš Miha Marinko, je dal besedo tovarišu Titu, ki ja govoril o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije.
Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je ob 19. končal referat o nalogah Zveze komunistov glede na mednarodni položaj in notranji razvoj socialistične graditve.
Delegati so vstali in več minut prisrčno pozdravljali de-neralnega sekretarja tovariša Tita, nakar so vsi skupaj zapeli priljubljeno pesem »Druza Tito, mi ti se tonemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«. Po dvoran,) so se večkrat izmenjavala odobravanja in pesmi..
ustvarjalnem leninskem duhu.*
Nato je tovariš Svetozar Vukmanovič predlagal izvolitev sekretariata kongresa in redakcijske komisije, zatem pa je kongres pozdravila skupina ljubljanskih pionirjev.
Skozi glavna vrata v kongresno dvorano je prihitelo čez sto pionirjev in pionirk, enako velikih in enotno oblečenih v bele bluze, modre hlačke oziroma krilca, z modrimi titovkami na glavah in s pionirskimi rdečimi rutami okrog vratu, ter se po parih razvrstilo v vrste po- dvorani. Skupina, ki je prihitela skozi glavno vrsto, pa se je povzpela k delovnemu predsedstvu. Izmed njih je stopil na tribuno mali pionirček Primož Segedin
Franjo GažI, v imenu predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Rade \ učkovič, v imenu Ljudske mladine Jugoslavije Tone Kropušek, v imenu družbenih organizacij, ki delajo na področju socialne zaščite, vzgoje otrok in drugih Branka Savič in v imenu JLA generalmajor Nikola Kaič.
Tovariš Vukmanovič je sporočil kongresu, da je prispelo preko 700 pozdravnih telegramov,
ki so jih poslali delovni kolektivi in posamezniki iz vseh krajev naše države, želeč kongresu čim uspešnejše delo in predlagal, naj jim pošlje kongres v odgovor prisrčen pozdrav.
Po kratkem odmoru je kongres nadaljeval delo. Predsedu-
Nekoliko po 19. uri je predsedujoči Miha Marinko končal lanašnjo sejo kongresa.
Kongres bo nadaljeval svoje i e l.o jutri ob 8.30.
VREME
Stanje 22. aprila: Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo slabi. Prek južne Skandinavije se giblijejo proti srednji Evropi in Alpam frontalne motnje.
Napoved za sredo: Spremenljivo do pretežno oblačno vreme. V severni Sloveniji prehodno nekaj padavin. Dnevne temperature se bodo rahlo znižale.
Vreme v slednjih treh dneh: Povečana oblačnost, možnost manjših padavin, temperatura pa
Poročilo generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza - Tita na Vil kongresu Zveze komunistov Jugoslavije
NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV
- fr? r	/
v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije
Tovariši in tovarišice!
Na VI. kongresu naše partiie nno morali ugotoviti, da je svet v začaranem krogu, v resnično mučnem in brezperspektivnem položaju, kar zadeva urejanje mednarodnih spornih vprašanj to uresničenje traj-
nega miru, po fca tereni čJove-štvo tako nezadržno teži. 2al tudi danes, čeprav je odtlej minilo že več bot 5 let, ne moremo reči. da je bil glede tega dosežen vidnejši napredek.
Trinaist let Je preteklo, odkar se je končala najstrašnejša vojna v zgodovini človeštva, tako po človeških kot materialnih žrtvah. Vendar ni nobenih znamenj, ki bi kazala, da Je
nekatere današnje odgovorne
ljudi ta velika tragedija izučila. Se več, čeprav so še vedno sveži milijoni grobov i druge svetovne tragedije, čeprav še niso izginili sledovi prelite krvi, je kri vnovič začela teči, začela so se nova uničevanja. Komaj je bilo konec vojne v
Vietnamu jn na Koreji, že se je začela vojna v Egiptu, ki je bila zaustavljena zgolj zaradi odločnega stališča Združenih narodov. Toda žal Je tudi danes vojna v Indoneziji in Alžiriji; to kaže. da mislijo nekateri nadaljevati staro prakso uničevanja jn nasilja proti narodom, ki ne žele nič drugega kot biti gospodarji na svojem V glavah nekaterih ljudi prevladuje misel, da se dajo razna sporna vprašanja rešiti samo s silo in oboroženo premočjo; po tej poti naj bi ti ljudje dosegli svoje smotre. Taikšna gledišča so povzročila oboroževalno tekmo, kakršne ne pomnimo, in uvajanje vedno novih sredstev za množično uničevanje, zlasti atomskega in vodikovega orožja. Čutiti je težnje, da bi naj večje pridobitve človeškega uma namesto za srečo in blaginjo človeštva uporabili tako, da bi utegnilo le-to doživeti največjo katastro-60, takšno, kakršno si ljudje le težko lahko zamislijo.
V čem j e bistvo takšne smeri v razvoiu mednarodnih odnosov po drugi svetovni vojni?
Prvič: Glede povojne ureditve v svetu so se spoprijele diametralno nasprotne koristi glavnih članic protihitlerjevske zveze, zahodnih velesil in Sovjetske zveze.
Drugič: Propadel je poizkus, da bi nasprotja med koristmi ublažili s sporazumi na znanih konferencah v Teheranu, na Jalti, v Berlinu in drugod, z ureditvijo nekaterih. mednarodnih vprašanj, ki so zadevala tudi druge narode, zlasti tiste, ki so bili neodvisni in so imeli vso pravico sami odločati o lastni usodi.
Tretjič:	Ta nasprotja je po
vojni zaostril tudi tafcoimenova-ni boj proti komunizmu, ki ga vodijo danes dokaj močni reakcionarni krogi vodilnih držav na svetu. Iz komunizma delajo strašilo, ki naj bi oplašilo ne samo lastne, ampak tudi druge naTode. Vzdevek »komunistični« ne dobivajo samo vsa napredna gibanja, ampak tudi narodi, ki teže po neodvisnosti. Misel o križarskem pohodu proti komunizmu je- danes ideološka osnova za uresničevanje raznih imperialističnih smotrov in zlasti še novih oblik kolonialnega podrejanja. To ni samo velika ovira za ureditev današnjih Internacionalnih spornih vprašanj ter, za miroljubno sodelovanje 'in sožitje med državami z različnimi družbenimi sistemi, ampak tudi močno povečuje trajno nevarnost ®vetov-. nih vojnih spopadov
To so glavne prvine, zaradi katerih se je današnji mednarodni položaj znašel v «1«PJ ulici, iz katere bo težko najti izhod, kolikor nekateri najodgovornejši ljudje velikih sil-odločajo o sedanji in prihodnji politiki, ne bodo bistveno spremenili starih mišljenj o mednarodnih odnosih. Doumeti bodo morali, da se je danes v svetu marsikaj spremenilo ter da je treba reallstičn n smelo ustvarjati takšne mednarodne odnose, ki ustrezajo tako težnjam človeštva in dejanskim koristim njihovih narodov kakor tudi današnji stopnji
spodarskega. znanstvenega in
kulturnega razvoja.
Velike sile na Zahodu poskušalo opravičiti sedanjo smer svoje politike s tem da kažejo na določene oblike zunanje politike Sovjetske zveze iz Stalinovih časov. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Stalin ena iimed vodilnih osebno**) na že omenjenih sestankih, ko 3n p~ vorili o usodi drugih neodvisnih narodov brez njihove ved-nosti in odobritve. Takšno miš-
ljenje Je temeljilo na načelu sile velikih, ne pa na načelu pravice vseh narodov, da sami odločalo o lastni usodi. Nekatere velike sile' v povojnem obdobju ne Izbirajo sredstev, da bi dosegle gospostvo nad drugimi narodi in v svetu sploh. Eden izmed zgledov takšne politike je bil, žal, tudi večletni Stalinov pritisk na Jugoslavijo- V tem primeru sploh ni šlo za bistvena ideološka vprašanja. ampak zgolj za podreditev Jugoslavije kot države sJ *-linski politiki.
Takšen načrt je moral propasti, ker ni upošteval dejanskih možnostj za uresničenje politike, ki je temeljila na grožnji s silo- Dosege! je celo nasproten učinek: dal je orožje drugi strani, kjer so obstajale zelo mpčne, toda tedaj še skrite težnje po gospostvu nad drugimi narodi to nad svetom sploh. Takšna Stalinova politika je povzročila nadalj postopno osamitev Sovjetske zveze, saj dirugi mali narodi niso mogli imeti zaupanja do države socializma, ker so od nje z vso pravico pričakovali naJvečjo podporo z* svojo neodvisnost in enakopravnost.
Zaradi toge in brez potrebe grozilne Stalinove zunanje politike so se zahodne velike sile. ko so videle, da svojih smotrov ne bodo mogle doseči po diplomatski poti. postavile na stališče. da jih bo mogoče doseči samo s silo. To je bil glavni razlog za ustanovitev atlantskega pakta, za ustanovitev vojaškega bloka, ki naj bi pomagal ustvariti svetovno nadvlado in doseč; cilje s pozicij sile. To je še danes težišče sil atlantskega pakta.. Pri tem ne izbirado in jim ni žal sredstev, ki so potrebna za oboroževalno tekmo in zagotovitev premoči v vojaška tehniki. Ustanovitev atlantskega vojaškega pakta in pritegnitev Zahodne Nemčije vanj je morala seveda povzročiti ustanovitev varšavskega obrambnega pakta vzhodnih držav kot nasprotne uteži atlantskemu paktu.
Toda takšen položaj je uitva-ril nevarno oviro, ki ne samo onemogoča nastanek zaupanja In zbliževanje med državami nasprotnih strani ampak še bolj poglablja jez med njimi. To pa zdaj močneje, zdaj šibke-je podžiga hladno vojno- Delitev sveta na bloke Je namesto gospodarske celovitosti in plodnega mednarodnega sodelovanja na tem področju povzročila cepitev svetovnega gospodarstva in s tem velikansko škodo za narode. Zaradi embarga zahodnih držav na razne proizvode v trgovanju s socialističnimi državami je ne le nastala gospodarska škoda tako za eno kot za drugo stran, ampak se je tudi politično vzeto poglobil jez med Vzhodom 'in Zahodom. Ta embargo Je znatno zaostril odnose med Vzhodom in Zahodom.
Takšna politika zahodnih držav je do nedavnega skoraj v celoti ohromila trgovino med članicami atlantskega pakta in socialističnimi državami.
Nujno se je moralo pokazati in se tudi vedno jasneje kaže, da takšna politika gospodarskega pritiska ne more uspeti. Razumljivo je torej, da ta veriga gospodarske blokade že danes bolj in bolj popušča, kajti težnje po gospodarski celovitosti so zelo močne v vseh državah sveta. Proizvodne sile v številnih državah so dosegle v svojem razvoju izredno visoko stopnjo in nezdržno teže po splošni gospodarski celovitosti sveta.
Postavljati pregraje procesu gospodarskega povezovanja pomeni ne samo zavirati nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, ampak ustvarja hkrati, gledano tudi s političnega vidika, zelo močne nasprotne elemente v mednarodnih odnosih, s tem pa izredno močno napetost, ki še bolj zaostruje hladno 'vojno in grozi, da se bo le-ta spremenila v svetovni oboroženi spopad.
Medtem ko so se Združene države Amerike po eni strani trudile, da bi z embargom m gospodarskim pritiskom čim
bolj oslabile vzhodne države, pa so po drugi strani s tako imenovanim Marshallovim načrtom in še drugače dajale velikanska sredstva ne samo članicam atlantskega pakta, temveč .tud. drugim državam, da bi lih gospodarsko okrepile in preprečile razne gospodarske in s tem tudi politične pretrese V tem smislu je hil nameravani smoter vsekakor dosežen, kajti za nekaj časa se je res posrečilo preprečiti, d« bi »e v
evropskih kapitalističnih državah ponovila zgodovina gospodarskih in socialnih kriz v letih med obema vojnama.
V obdobju po drugi svetovni vojni prihaja v ZDA vedno bolj do izraza protikomunistična ideološka smer, ki se podreja strateškim zamislim. To je nujno povzročilo vedno močnejšo polarizacijo dveh ideoloških front. Govorim o ideoloških frontah, kajti napačno bi bilo. govoriti o ideoloških blokih že zato, ker protikomunistična koncepcija in propaganda Amerike nista usmerjenj samo proti državam, ki grade socializem, ampak tudi proti komunistični ideologiji in naprednim gibanjem nasploh.
Zadnja leta članice atlantskega pakta vse močneje delajo za strateško in vojaško-tehniič-no okrepitev držav atlantskega pakta. Kolikor je najhitreje mogoče, grade strateška vojaška oporišča v Evropi, Aziji in Afriki, postavljajo številna
izstrelisča za rakete, v nekaterih državah kot n. pr. v Angliji, pa so stalno v zraku bombniki z atomskimi in vodikovimi bombami- Tako delajo okoli Sovjetske zveze in ostalih vzhodnih držav strateški vojaški obroč.
Razen tega je bil sprejet nesrečni sklep o oborožitvi Zahodne Nlemčije. Ta sklep je skupno z naj novejšo odločitvijo o oborožitvi Bundeswehra z
atomskim o.-ožiem močno poslabšal položaj v Evropi In ustvaril veliko nevarnost za nov vojni spopad. Ustanovljena sta že bila SEATO-pakt na Pacifiku in bagdadski pakt na Bližnjem vzhodu, zdaj pa poskušajo ustanoviti še sredozemski pakt. Namen tega pakta je še bolj ločiti med seboj arabske države in preprečiti njihovo politično in gospodarsko celovitost, obdržati kolonije in ponovno spraviti v ta status države, ki so že postale neodvisne. Na takšno usmeritev zahodnih sil je prav gotovo vplivalo dejstvo, da so se skoraj v vseh vzhodnih državah — na Poljskem, v Češkoslovaški, Romuniji. Bolgariji. Madžarski, Albaniji in Jugoslaviji — med vojno ali po njej spremenili . o-tranj:i družbeni sistemi. Na takšno vojaško — blokovsko politiko Amerike in zahodnih držav je zlasti močno vplivala tudi zmaga kitajske revolucije. Ponovno je treba poudariti, da je na takšno smer Zahoda delovala tudi toga Stalinova politika. Povzročila je osamitev in oslabila postojanke Sovjetske zveze v svetu, s tem pa tudi omogočila okrepitev pozicij zahodnih držav pod vodstvom Amerike, ki so ustanovitev atlantskega pakta in strateških
oporišč opravičevale prav s Stalinovo politiko sile in togosti. V tem so začasno dobile tudi moralno podpono velikega dela mednarodne javnosti. Takšen je bil položaj v mednarodnih odnosih do leta 1953.
Po Stalinovi smrti je Sovjetska zveza postopoma spreminjala prejšnje metode, prevzela pobudo v zunanji politiki in poskušala z razgovori, tudi na najvišji ravni, doseči kakršenkoli sporazum, če drugače ne, pa vsaj delno ureditev neika-terih mednarodnih vprašanj. K popuščanju napetosti so precej prispevali zelo pomembni predhodni ukrepi Sovjetske zveze, kakor s<o: začetek normalizacije odnosov z Jugoslavijo in sprejem beograjske deklaracije. ureditev avstrijskega vprašanja, umik sovjetskih čet iz Kitajske, Avstrije in Finske, opustitev ozemeljskih zahtev do Turčije, odprava mešanih družb na Kitajskem in v drugih vzhodnih državah ljudske demokracije ter liberalizacija
odnosov z njimi, priznanje neodvisnega položaja mladim azijskim in afriškim državam itd.
Ta novi pozitivni razvoj sovjetske zunanje politike je zelo močno vplival na ublažitev mednarodne napetosti in P0" slopoma začel odpravljat) osamelost Sovjetske zveze v svetu. Toda zahodne države so na takšno spremembo sovjetske zu nanje politike gledale docela napačno, v njej so videle notranjo slabost, ki bi jo naj bi-la povzTOČila Stalinova smrt in pa dozdevni težavni gospodarski položal Na temelju takšne nerealne presoje so menil) in še danes pogosto menijo, da ]e sprememba sovjetske politike samo manever za pridobitev časa. Na Zahodu je torej še nadalje obveljala politika, temelječa na tako imenovan) poziciji sile- Zato še vedno zavračajo razn« predloge z* mimo
ureditev obstoječih spornih vprašanj. Ker &o zahodne sile na takšnem nepomirljivem stališču, še nadalje pospešeno kre-pe svoje vojaške sile. da bi st na tem področju zagotovile premoč.
Vendar so morale Amerika ,in druge zahodne države pod pritiskom svetovnega javnega mnenja in v strahu, da ne bi postale osamljene, delno popraviti svoje togo stališče do sprememb v zunanji politiki SZ in do njenih želja, da bi prišlo do popuščanja napetosti v svetu. Tako je bila sklicana ženevska konferenca na naivišji ravni. Ali j« dala ta konferenca kakšne vidnejše rezultate? Seveda ne. saj jih tudi ui bilo mogoče pričakovati. Toda že zgolj dejstvo, da je tak sestanek bil, je bilo razveseljivo, zlasti, če upoštevamo vrsto le* hladne vojne. Dobra stran te konference je bila vsaj v tem, da je do nje prišlo to da je bilo z njo ustvarjeno boljše ozračje na nadaljnje potrpežljivo iskanj© mirnih oblik v urejanju spornih mednarodnih vprašanj.
Danes Je vnovič beseda o sestanku n ai višjih državnikov, vendar naj bi ga razširili tako, da bi sodelovale tudi nekatere države, ki niso niti v atlantskem niti v varšavskem paktu. Mi smo svoje stališče povedali neposredno pred novir- letom. Sovjetska vlada je v predlogu za sestanek na najvišji ravni izrazila željo, naj bi »e tega sestanka razen šefov velesil udeležile tudi nekate. države Izven atlantskega m varšavskega pakta. 2al pa danes lahko ugotovimo, da zahodne države zavračajo nekatere konstruktivne predloge Sovjetske zvez. z raznimi niti najmanj prepričljivimi motivi in nasprotnimi predlogi. Tu moram dodati, da je že prišlo do določenega stika na ravni veleposlanikov, kar pozdravljamo in želimo, da bi bi! ta stik uspešen. Mi razumljivo nismo posebno veliki optimisti glede rezultatov, ki bi jih lahko dala ta konferenca na najvišji ravni. Mislimo pa, da bi bil sporazum tudi o enem samem vprašanju, ki danes tišči svet in povzroča zaskrbljen je, n. pr. prenehanje atomskih in hidrogenskih poskusov v vojne namene, velika nslrega pomena tako za po-' mirjen,j e v svetu kakor tudi za zboljšanje možnosti za prihodnje razgovore o razorožitvi in ureditvi drugih mednarodnih problemov.
Vse doslej povedano kaže. da je Amerika imela in iona še danes glavno vlogo v povojni politika zahodnih velikih sil. Kljub temu pa je treba posvetiti še posebej nekaj besed politik' Velike Britanije in Francije. Ti d v« veliki sili sta bili in sta tudi danes v mnogo bolj neugodnem položaju kot Amerika, predvsem zaradi gospodarskega položaja, ki je delno posledica medvojnega uničevanja v obeh državah, in pa tudi zaradi obremenjenosti s kolonialnimi problemi- V povojnem obdobju se je močno stresla in začela podirati zgradba kolonialnih imperijev. Imamo vrsto držav, kakor so Indija. Burma, Egipt. Sirija. Sudan, Malaja. Ghana, Maroko, Tur.izija, Vietnam, Indonezija in druge, ki so dosegle popolno ali delno neodvisnost. Razumljivo je. da so se evropske velike sile iz teh in drugih razlogov naslonile na ZDA ter se vključile v atlantski pakt in druge organizacije, ki so predvsem naperjene proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam.
Velikanska gospodarska in vojaška pomoč, ki so jo te države dobile in jo delno 5® vedno dobivajo od ZDA, jim je uspešno pomagala premagovati povojne gospodarske težave. Toda hkrati je omejevala tudi njihovo politično delovanje. saJ ni vselej ustrezala gledanju teh držav na posamezna vprašanja in njihovim lastnim prihodnjim koristim. Britanska ocena morebitne nove vojn. je bila precej realna, ker je izhajala s stališča, da bi Britanija v tej vojni zaradi svojega zemljepisnega položc’	nujne
slabitve njenega gospodarstva in imperija, ne glede n" to, kdo bi ' bil zmagovalec, samo izgubila. Zato ji je na tem, da bi se mednarodna napetost zmanjšala, da njen današnji položal na svetu ne bi bil oj. žen. Toda po vsem sodeč se tudi današnji britansk) odgovorni ljudje strinjajo z Arne in dru gimi partnerji v tem, da se lahko razgovairjaio s SZ ta dosežejo ustrezne smotre samo s pozicij sile. Po mišljenju cdgo-voraih ljudi v BritanlM spre-
jem Zahodne Nemčije v NATO
in pariški sporazum.) utrjujejo te pozicije.
Podobno Je tudi s stališčem in položajem Francije, čeprav Je francoska vlada mod pariškimi razgovori nasprotovala ustanovitvi evropske obrambne skupnosti. Zaradi gospodarskih težav in pa zaradi boja Alžira za neodvisnost pa je Francija, čeprav nerada, privolila na oborožitev Zahodne Nemčije in na njeno vključitev v atlantski pakt.
O drugih državah atlantskega
pakta tokrat ne bom govoril zato. ker so imele pr) vsem tem manjši, podrejen vpliv In ker »o jih, ko so so odločile za atlantski pakt in druge organizacije blokovskega značaja, vodile bolj gospodarske in druge lastne koristi, kot pa obrambni in ideološki motivi.
Druga svetovna volna j® močno spremenila g pod—oki in politični položaj zahodnoevropskih držav. To Je seveda močno vplivalo na povoj no konstelacijo evropskih držav, saj so bile po drugi svetovni vojni skoraj vse osiromašene pa tudi politično oslabljene. —
Zaradi takšnega položaja so bile zahodnoevropske države v
povojnem razvoju mednarodnega položaja v primeri z ZDA šele v drugi vrsti. Izgubile so torej tisto vlogo, ki so to imele pred vojno; to pa jim Je dalo neki pečat odvisnosti od ZDA kot najmočnejše zahodne sile. Razumljivo je, da se j® to močno pokazalo tudi v političnem pogledu, t. j. v ustanavljanju enotnega bloka zahodnih sil, saj v njem ne samo po vojaški, ampak tudi po gospodarski in politični Dlati. prevladuje najmočnejša sila — Amerika-
Najmočnejši kapitalistični državi Ameriki stoji nasproti najmočnejša socialistična država Sovjetska zveza. Okop nje so
se zbrale na novo ustanovljene
socialistične države oziroma države ljudske demokracije. To združevanje je bilo razumljivo tudi iz obrambnih razlogov, zlasti če upoštevamo, da se zahodne države še do danes niso mogle sprijazniti z dejstvom, da so te vzhodne države uničile kapitalistični sistem in da gradijo novo, socialistično '7 ■ ”beno ureditev. Zahod poskuša z vsemi silami, z nenehno in ostro propagando ter z vmešavanjem v notranje zadeve teh dežel vsaj preprečiti njihov normal-
ni napredni razvoj, če Jih že ne more pripraviti do tega, da bi se vrnile k staremu in obnovilo kapitalizem. Med Vzhodom in Zahodom je toreJ globok j®z, ki mu zahodna propaganda nenehno daje ideološki pečat, da
bi laže dosegla svoj smoter — razdelitev sveta na pr' ’ 'liorrtu-
nističnij in komunistični del.
Toda na svetu so številne države, ki zagovarjajo načelno stališče, da je treba po mirni poti in ne s silo urejati mednarodna vprašanja, saj povzroča le-ta oboroževalno tekmo in grozi svetu z novo vojn0 nevarnostjo. Med državam) s takšnim stališčem je tudi Jugoslavija. Te države imaio izredno važno vlogo v boju za popuščanje mednarodne napetosti in za preprečevanje nadaljnjih napadalnih akcij tistih, ki žele s silo orožja doseči svoje sebične namene. Delo teh držav za zmago miroljubne smeri v mednarodnih odnosih poteka v glavnem v Združenih narodih. Reči moramo, da n) brezuspešno, kajti načela boja za mir in mirno mednar' 'no sodelovanje so deležna v"'" o močnejše moralne podpore mednarodne javnosti.
Kolonializem na Srednjem In Bilinfem izhodu
Tovariš) in tovarišioel
Kakor nam je znano, so se po drugi svetovni vojni številne države osvobodile kolonialnega jarma. To je bil sad dolgoletnega boja kolonialnih narodov, ki so nezadržno težili Po neodvisnosti in da bi bil; sami svoji gospodarji, da bi se čim-prej izvlekli iz zaostalosti in nerazvitosti. Čeprav so te nove, neodvisne države nadaljevale svoj notranji razvoj na temeljih prejšnjega, kapitalističnega
sistema, ki so ga uvedle kolonialne sile, dobiva njihov notranji razvoj endarle vse bolj oblike državnega kapitalizma in prvine. svojstvene za socialistični razvoj. Toda razumljivo je, da se mora večina teh novih neodvisnih držav spoprijemati z veliko zaostalostjo, z nerazvitostjo nasploh in še posebej s težavami okoli industrializacije. Ta zaostalost oziroma nerazvitost Je dediščina kolonialnega sistema vladavine, še bolje rečeno, posledica politike gospodarskega ropanja in izkoriščanja, katere namen je bil. da b) te države ostale še nadalje kolonialno podrejene.
Današnja nasprotja in protislovja, ki izvirajo iz takšnega stanja in odnosov m-"'’- visoko razvitimi državami z izredno razvitimi proizvajalnimi sredstvi in gospodarsko zaostalimi deželami s slabo razvitim) proizvajalnimi sredstvi, terjajo uspešno in hitro rešitev, ki bi bila v obojestransko korist. Podelitev mednarodne pomoči nerazvitim in slabo razvitim deželam, da bi se lahko hitreje gospodarsko razvijale, b) bila v korist vsemu svetovnemu gospodarstvu. Toda takšna mednarodna pomoč bo dosegla svoj pravi smoter in bo za narode nerazvitih ozemelj uspešna le tedaj, če bo dana brez kakršnihkoli pogojev političnega ali vojaškega značaja- Samo v tem primeru bo nJen učinek napreden, samo tedaj bo nemoč nov. pozitiven element v sodobnih mednarodnih gospodarskih odnosih ter bo v pozitivnem smislu močno vplivala tudi na mednarodne političn * odnose. Ta rešitev imperativno zahteva tudi visoko razvite proizvajalne sile ter bo tudi v korist ohranitvi miru na svetu. - .kšne pomoči torej ne bi .dajati s pogoji, ki bi škodovali neodvisnosti teh dežel in jdh spravljali v podrejen le odvisen položaj od te ali one visoko razvite države. Ce bi tako rešili vprašanje pomoči nerazvitim deželam, tedaj bi odstranili elemente, bi so danes v dobršni mer) vir gospodarskih slabosti in politične zaostrenosti v mednarodnih odnosih.
Kakšen je danes položaj v Afriki in Azili in še zlasti na Bližnjem vzhodu? Razumljivo je, , da je proces nadaljnjega izpodkopavanja kolonializma zaradi vztrajnega boi a kolonialnih narodov povzročil kolonialnim silam veliko skrb. Sleherno nasilno zadrževanje osvobodilnega procesa kolonialnih narodov zaostruje v današnjih pogojih bitk in. ' sil! da sežejo po skrajnem »redstvu za osvoboditev — po oboroženem boju. Minili so časi. ko so kolonialni narodi trpeli, čakali, poslušali in ustvarjali bogastvo za metropol«, sami pa postaj
jald čedalje bolj revni. Tisti, ki tega ne morejo razumeti, bodo
doživeli še večja razočaranja. Države, ki so si že izbojevale neodvisnost, vplivajo zelo ohrabrita o na narode, ki so še vedno kolonialnem položaju in so jim za zgled. Tj narodi jasno vidijo, da se bodo lahko gospodarsko, kulturno in politično razvijali samo tedaj, če bodo postali neodvisni, če b !o upravljali sami sebe in svoje nacionalno bogastvo Izkoriščali za svoj razvoj.
Takšen' razvoj dogodkov aili kolonialne sile, da z vsemi sredstvi preprečujejo osamosvojitev teh narodov hi da poskušajo celo s surovo silo obdržati preostale kolonialne posesti. Odtod neusmiljeno zatiranje osvobodilnih gibanj, kakor na primer v Alžiru in Keniji in najrazličnejši pritisk na tiste države, ki so nedavno postale neodvisne i-n svobodne, na primer Tunizija, Maroko, Indonezija in druge. Pred kratkim smo bil; priče krvavega napada na neodvisno državo, na Egipt, k) je z vso pravico odstranil še zadnje ostanke kolonialne dobe, ker so kratili njegovo neodvisnost in nedotakljivost. Ta nerazumljivi vojaški napad na Egipt bi bil lahko imel - - dogledne posledice, če bi Združen) narodi ne bili tako ostro in hitro posredovali, če ne bi proti ..emu napadu nastopili Sovjetska zveza in Amerika, zavedajoč se hudih posledic takšne avanture.
S tem pa še ni vse končano Vnovič se nad Srednjim vzhodom zbirajo temni oblaki. Kolonialne sile si hočejo spet prilastiti izgubljene postojanke v tem delu sveta. Ne s-amo. da hočejo preprečiti, da bi tud) v prihodnje izgubljale kolonialne posesti, ampak žele dobiti nazaj vse tisto, kar so izgubile-Egipt je naj večja ovira za izvedbo teh smotrov. In ker oboroženi napad ni uspel, diščejo zdaj nova pota, da; bi uničili Egipt kot trdnjavo osvobodilnih gibanj v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Po mnenju kolonialnih sil Je Egipt najmočnejše oporišče tudi za tiste države, ki se upirajo tujemu posredovanju in branijo svojo neodvisnost ter za tiste afriške narode, ki se bojujejo za neodvisnost.
Pritisk na Sirijo v preteklem letu je pospešil združitev Egipta in Sirije; pozneje se ji’—’ Je pridružil tudi Jemen. T- skupnost je zelo privlačna za vse arabske narode, prav tako pa tudi soliden temelj za utrditev miru v tem delu.sveta.
Bagdadski pakt je siice- škodoval integraciji arabskih držav, vendar ui mogel doseči namena, da bi se vse arabske države popolnoma podredile koristim velikih sil- Poskus, vzpostaviti kolonializem s tem-da bi v tem delu sv izpolnili fcakoimenovaui vakuum, je propadel. Bagdadski pakt. ka-tefega i.lj je bil ne arno strateško obkoljevat) Sovjetsko zvezo, ampak tudi pod.. t'tl arabske države koristim zahodnih držav, postaja vedno man) uspešen zato, ker se arabsk' narodi upirajo takšnim poskusom kakor tudi ustanavljanju vojaških oporišč na - -.fn ozemlju. Tud) zastraševanje s komunizmom pri arabskih na-
rodih ni uspelo. Mladih arabskih držav, katerih narodi s® . na lastnih plečih občutili kolonialno zatiranje, prežemata pa jih močno nacionalno čustvo ta težnja po popolni neodvisnosti to demokratičnem razvoju, ni mogoče obtoževati komunizma. Vse to je izmišljeno in naj bi bilo samo povod za vmešavanje v notranje zadeve arabskih držav. Oslabiti in razbiti ne samo enotnost arabskih držav, ampak tudi vsako izmed njih posebej, podrediti si j.ih im uničiti njihovo nacionalno neodvisnost — to je smoter neokolonializma, naslednika klasičnega kolonializma, ki je nekoč vladal v tem delu sveta.
Podobno se je ponovilo tudi v Indoneziji. Mlada združena republika indonezijskih narodov je postala zda) zaradi spletk in vmešavanja nekaterih zahodnih krogov v'njene notranje zadeve prizorišče državljanske vojne. Združena d na Indonezija ovira nekatere zahodne velike sile on uresničevanju njihovih ciljev v tem delu sveta. Za to Je bila indonezijska vlada po že znanem običaju obtožena, da je naklonjena komunizmu, zato so od nje zelo odkrito, ne samo prek podkupljenih upornih častnikov, temveč tud) neposredno Po zahodnem časopisju zahtevali, da odstop) in izroči oblast upornikom. Ostri napadi nekaterih ameriških časopisov na indonezijsko vlado dovolj jasno kažejo, za kaj gre. Gre namreč za to, da bi indonezijsko republiko, katere vlada vodi neodvisno in nevtralno politiko, prisilili, da se vključi v pakt SEATO, v nasprotnem primeru pa jo z notranjim uporom in državljansko vojno razbili kot enotno državo in potem njene ‘dele ne samo podredil) vplivu zahodnih velikih sil, ampak jih ponovno, v novi obliki, spremenili v kolonije al; polkolo-nije-
To vmešavanje v notranje zadeve Indonezije mora vsakogar zaskrbeti, saj bi utegnilo povzročiti težak mednarodni zaplet s katastrofalnimi posledicami.
Takšna politika velikih sil na Bližnjem vzhodu in v Južni Aziji j® zelo nevarna za mir v svetu. Takšen razvoj je v marsičem podoben dogodkom nepo-sredno pred prvo in drugo s zetov no volno.
Vse to je ob oborože .ini tekmi in poskusih z atomskimi In hidrogenskimi bombami ustvarilo ozračje, ki resno skrbi ves svet. Zelo neplodni razorožitvam razgovori povzročajo brezperspektivnost in na’--u-jejo negotovo prihodnost.
Vprašanje je, ali je mogoče najti pot iz tega nevarnega začaranega kroga, v katerem je danes svet? Mogoča je samo izbira med dvema možnostima: ali vojna, ali mimo reševanje mednarodnih vpraš	Veli-
kanska večina narodov na svetu že.li mir. vtem ko si žel) vojno
samo peščica neodgovornih ljudi, ki ne mislijo na posledice. Zatorej se morajo vsi odgovorni državniki ta vlade, ki jim je stvar miru pri srcu, lin pa vse miroljubne sil© na svetu. še odločneje bojevat; proti vsem tistim elementom, ki (*» Igrajo z ognjem in gmz* ran«* titi svetovni požar. .
Mednarodni odnosi in naša zunanja politika
Razvoj znanosti in tehnike le	ciji, Sovjetski zvezi in Romu-	položaja? Ali naj dopustimo da
spravil družbene odnose v ne-	niji. Ti obiski so biU v vsakem	bo svet zaradi tega vprašanja
smiseln položaj ko lahko posa-	pogledu zelo pomembni, in to	ponovno zašel v novo vojno ka-
V*'	*	_	     X	_	J.šairh	TJMVI-
mezndki ali posamezne skupine
odločajo o jedrski energiji v vojne svrh-e, s tem pa o usodi človeštva. Ce so med temii^jud-tni sadisti, noroi. sebi&nežj ali posamezniki, ki so se že naveličali življenja v izobilju in velikanskih bogastev, potem jih lahko vodi samo misel, da potem, ko njih ne bo več, soncu ni več treba sijati. Očitno le, da živimo v času, ko o uporabi jedrske energije ne bi smeli odločati posamezniki in posamezne skupine. To je c'"ar vseh narodov, vsega človeštva! Iskreno pozdravli amo sklep
ne samo za našo državo, temveč tudi splošno.
V zvezd s tem naj posebej omenimo zelo tesno sodelovanje Jugoslavije z Indijo, Burmo, Etiopijo, Egiptom, Indonezijo in drugimi’ tako na zunanjepolitičnem kakor tudi na gospodarskem in kulturnem področju. To so države, ki ne pripadajo nobenemu paktu in ki vodijo zelo aktivno zunanjo politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Koristna neposredna izmenjava mnenj o raznih mednarodnih problemih in globlje spoznavanje gospodarskih, poli-
tasbrofo? Aid pa bomo rajši pomagali nemškemu narodu, da bo polagoma in mirno, v duhu načel koeksistence, uredil medsebojne odnosa j e v federativni ali kakšni drugi demokratični obliki. Demokratična Nemčija, ki ne bi bila nikoli več strah in
zemške, Danske, Norveške, Sved-	vali z okupatorjem, zaradi pro-	-—, .	hoteli
ske, držav Latinske Amerike in	tidržavne dejavnosti. Ta proces	slavij e, k*k°f,	f	_fLdl brez-
drugih, to ne pomeni, da so bili	je povzročil gonjo, ki Jo je proti	pripisati, te v	pravilnih
_-x?-	naši državi inspirirala Druga	perspektivnosti	glede	pravilnih
trepet evropskih narodov, tem- tanije, Francije, Belgije, Nizo- pristopili k četnikom in sodelo- ta^ Prece^° ^^krivdf J°ugo-več zgled velikega in vsestran- «"»!'» -Danske Norveške. Sved- vali z okuoatonem, zaradi pro- belo, vendar ne po
skega razvoja ter miroljubnega sodelovanja, ni potrebna samo nemškemu narodu, temveč tudi vsemu svetu. Samo to morajo upravičeno pričakovati drugi narcfdi, vse drugo pa morajo prepustiti nemškemu narodu, da
bo sam odločal, ko bo Šlo za rešitev nemškega vprašanja.
Sovjetske zveze o ustavitvi na- ti6nih kulturnih in družbenih
Priznanje Demokratične republike Nemčije in prekinitev odnosov Zvezne republike Nemčije z Jugoslavijo
naši odnošaji s temi državami z gospodarskega in političnega stališča manj dobri ali manj koristni. Mnenja smo -nasprotno, da so odnošaji s temi državami dobri in stalni. Temeljijo na podlagi koristnega medsebojnega sodelovanja v vseh vprašanjih, ki zanimajo cpbe strani. Ne rečem, da med nami ni veliko različnih pogledov na razne probleme. So, zlasti ko gre za družbene sisteme in zunanjo politiko, to pa nikakor ne more biti razlog, da bi zavrgli sodelovanje v vprašanjih skupnega in-
internacionala. Zal so imeli v tej protijugoslovanski gonji zlasti žalostno vlogo posamezni voditelji laburistov in nekateri drugi socialistični voditelji. Vse so poskusili, da bi zmanjšali ugled Jugoslavije na mednarodnem terenu, ker ae ti protijugoslovansko razpoloženi elementi zavedajo, da s temi Izdajalci ne morejo prav nič škodovati Jugoslaviji odznotraj. Moč naše socialistične države in enotnost naših narodov sta tako trdni, da je preprosto smešno samo pomisliti, da bi bilo mogoče s
daljnjih poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami. To d°-janje ocenjujemo kot velik prispevek k prizadevanjem, da bi prišlo do sporazuma ne samo glede nadaljnjega prenehanja teh poskusov, temveč tudi sploh do prepovedi uporabe tega strašnega rušilnega voj
razmer v teh državah sploh sta omogočila, da zdaj z njimi zelo uspešno sodelujemo pri vseh vprašanjih. Jugoslavija uživa v tem delu sveta velik ugled zaradi svoje politike nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav. Lahko smo se prepričali, da imamo mi in vodilni ljudje
nega sredstva. Lani smo spre- teh držav enaka stališča v vseh
i . *i «	-.1.,	 -	vo	rol	n	on	i	o	.	    j__; u
'eli v skupščini resolucijo s porivom. naj bi prišlo do enostranskega prenehanja poskusov.
Skrajni čas je, da vse države ustavijo poskuse z jedrskimi sredstvi za uničevanje, da se rosno lotijo razgovorov za ureditev spornih vprašani, razgovorov o razorožitvi in drugega. Nlapoved sestanka sefov držav na naj višji ravni je vnovič vrnila upanje narodom sveta, da bo počasi vendarle prišlo do
sporazumevanja m da bo rešen
Jugoslavija je v razdobju med VI. in VII- kongresom Zveze komunistov dosegla v svoji zunanji politiki velike uspehe.
Zunanja politika Jugoslavije je v tem razdobju temeljila: na načelih miroljubnega in vsestranskega mednarodnega sodelovanja, na načelih aktivne koeksistence med narodi in državami ne glede na notranjo družbeno ureditev, na nevme-šavanju v notranja vprašanja drugih držav, na reševanju raznih mednarodnih problemov z mirnim sporazumevanjem in na odklanjanju sile kot načina za • doseganje raznih ciljev, na enakopravnosti malih in velikih držav na vseh področjih sodelovanja, na razorožitvi ih posebej na prepovedi uporabljanja iedrskih sredstev za uničevanje ir. poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami, na odpravi kolonializma hkrati s pravico vsakega naroda, da si vlada sam, na nudenju gospodarske pomoči slabo razvitim državam brez kakršnih koli pogojev, ki bi okrnjevali neodvisnost in integriteto držav, ki potrebujejo tako pomoč, na univerzalnosti Združenih narodov itd.
Zaradi take dosledne neodvisne zunanje politike si je pridobila Jugoslavija po svetu velik ugled, ki omogoča, da se sliši njena beseda ob raznih mednarodnih srečanjih. To svojo politiko je Jugoslavija vztrajno uveljavila tudi v Organizaciji združenih narodov in v celoti podpirala to mednarodno ustanovo pri njenih prizadevanjih, pri njenem opravljanju nadvse odgovornih nalog in v boju za uveljavitev njenih načel.
V skladu z našo željo, da bi se uveljavila prej navedena načela, in z našo težnjo po vsestranskem sodelovanju z vsemi državami ne glede na notranje družbene sisteme so bili v razdobju med obema kongresoma uradni državni obiski v Veliki Britaniji, Turčiji, Grčiji, Indiji, Burmi. Etiopiji, Egiptu, Fran-
pomembnejših	mednarodnih
vprašanjih, zlasti pa v vprašanju miroljubne koeksistence in miroljubnega reševanja raznih problemov. Mnenja smo, da je tolikšno število držav s tako miroljubno koncepcijo zelo pomemben činitelj v današnjem boju za mir.
V odnošajih z evropskimi dr-
žavanii se Jugoslavija v minu-
Zaradi načela sodelovanja z vsemi državami, ki želijo z- nami sodelovati na enakopravni podlagi, in zaradi našega stališča, da obstajata dve nemški državi, nismo mdgli več odlašati s priznanjem Demokratične republike Nemčije. Do tega priznanja bi vsekakor prišlo že mnogo prej, če ne bi bil 1. 1948 nastal tak položaj, v katerem so Jugoslavijo stalno napadali tudi s te strani. Vedeli smo, da za-hodnonemška vlada ne bo z razumevanjem sprejela tega priznanja, nismo pa pričakovali, da bo zato pretrgala diplomatske odnose z Jugoslavijo. Mnenja smo, da ta ukrep vlade Zvezne
republike Nemčije z moralnega stališča bolj škoduje njej kakor
nam, ker je dobro znano, da Je Jugoslavija takoj po vojni storila vse da bi polagoma po®a-
narodom nemška fašistična vojska. Jugoslavija je prva izpustila nemške vojne ujetnike in celo nekatere vojne zločince. Jugoslaviji je bila med prvimi državami, ki so priznale Zvezno republiko Nemčijo kot državo in vzpostavila z njo obsežne gospodarske odnose.
Zdaj imajo naši odnosi z Zahodno Nemčijo samo značaj gospodarske zamenjave in sodelovanja, medtem ko vprašanje normalnih odnosov danes ni več
odvisno od nas, temveč od za-hodnonemške vlade
nih dogajanjih. Napoti jim je
teresa.
Mogoče pa bi bilo vendarle posameznimi izdajale^ razbiti to ugovarjati, da v odnošajih z ne- moč. zato poskušajo to storiti na katerimi izmed teh držav ne gre zunanjepolitičnem področju.
™	^	 .	vse gladko. Mnogi ljudje na za- Mednarodnl reakciji in neka-
bili tisto,	kar	je	med	okupacijo	hodu nočejo še razumeti	popol-	terim socjali®to<m	je v	napoto
povzročila naši	državi	in	našim	ne vsebine in pomena	načea	x	Jugoslavije	v mednarod
.......... -	koeksistence, posebno pa načela
nevmešavan j a v notranje zadeve drugih držav. Se vedno vodijo Ideološko vojno proti	sociali-
stičnim državam, a v zadnjih dveh letih so se nekateri krogi na zahodu zlasti zaletavali v Jugoslavijo zaradi normalizacije in izboljšanja njenih odnošajev s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnima državami.
Vzemimo v zvezi s tem kot zgled primer Djilasa, navdiho-valca In agenta take proti jugo-
perspektivnosti odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami nasploh, zaradi grobega vmešavanja v notranja vprašanja drugih socialističnih držav in partij, itd. Odpor naše Komunistične partije in našega naroda proti takim nesocialističnim koncepcijam glede odnosov med socialističnimi državami, ja bil velikega pomena ne samo za našo državo temveč tudi za delavsko gibanje v svetu. Pokazal je, da je mogoče najti pot za nadaljnjo krepitev in razvoj delavskega gibanja v vseh državah.
Z doslednim vztrajanjem, tudi pod najhujšimi okoliščinami, na načelih marksizma-leninizma je Zveza komunistov Jugoslavije dokazala, da je mogoče izkoristiti vse narodne sile v interesu socializma, če vodijo komunisti
ugled, ki ga Jugoslavija uživa v praviino politiko za blaginjo azijskih in afriških državah, svoje države in svojega ljudstva predvsem pri kolonialnih naro- ter za izgradnjo socializma, kar
dih, zlasti pa v vrstah delovnih ljudi teh držav.
Ali naj sedaj dramatiziramo tak odnos do Jugoslavije in s svojimi nasprotnimi ukrepi še bolj zaostrimo te odnošaj e? Razumljivo je, da bi bilo to napačno. S svojim zgledom moramo prispevati k temu. da bodo
slovanske propaga.nde, a zatem ti ljudje spoznali, kako je taka tudi proces proti skupini znanih politika šk-odljiva tudi zanje sa-četnikov in bivših socialistov, ki me, posebno pa -za mir in mirno 50 med drugo svetovno vcfjno sodelovanje med narodi.
Noše delo v Organizaciji združenih narodov
lem razdobju ni vezala na' nobene dogovore, ki bi bili naperjeni proti komur koli, ne glede na težavni položaj, ki nam ga je vsilila stalinska politika. Odločno smo odklanjali že vsako pomisel o pristopu k Atlantskemu paktu ali kakšnemu evropskemu sporazumu, ki bi imel blokovski značaj. Prizadevali pa smo si, da bi sodelovali z evropskimi državami v vseh tistih vprašanjih, ki so bila obojestransko koristna:	utrdili
in razširjali smo naše gospodarske, kulturne in druge zveze, ki so bile koristne za našo državo.
Na evropsko gospodarsko integracijo smo gledali in še danes gledamo samo kot na delno in nepopolno rešitev, ki vsebuje precej negativnih prvin, zlasti glede dominacije gospodarsko močnejših. Ta integracija ima po drugi strani blokovski pečat in oviira pravilen razvoj gospodarske integracije v širšem pomenu. Zato se nismo niti tu zavezali niti sprejemali kakršne koli obveznosti, čeprav naš položaj v tem času ni bil rožnat.
Naši odnosi z Združenimi državami Amerike
Naši odnošaji z ZDA temeljijo na medsebojnem spoštovanju, enakopravnem
Glogov, k. =«. zd««, rodov po*,«,!, sanja. Kolikor jo bito nekaj po-	JIH	navedel.	Po	izjav,	arne-	raxenedome,U,,-v	0	mednarodnih	dogajanjih
pismo predsedniku Eisenhowru, v katerem sem pravzaprav odpovedal nadaljnje planiranje
Jugoslavija je bila V minulem
razdobju po svojih zastopnikih zelo delovna v Organizaciji združenih narodov. Vso to dobo se je Jugoslavija zlasti vztrajno zavzemala za uresničenje načela univerzalnosti OZN, pri čemer se je trudila, da bi sprejeli v to organizacijo vse države, ki so si po listini ZN pridobile to pravico, zlasti pa za priznanje zakonite pravice do zastopstva v Združenih narodih Ljudski republiki Kitajski, katere odsotnost oviira pravilno delovanje te organizacije.
Jugoslavija je vedno pripisovala Organizaciji združenih narodov in njeni vlogi v boju za
mirno reševanje rftednarodnih spornih problemov največji pomen. Jugoslavija se je bojevala proti poskusom, da bi sporne probleme, ki jih po listini ZN mora reševati Organizacija združenih narodov, prenesli izven te organizacije in reševali med nekaterimi velesilami.
Kljub velikim težavam, za katere so odgovorne predvsem nekatere velesile, se je Organiza-
bi s svojimi predlogi prispevala
k čimprejšnji realistični rešitvi tega vprašanja.
Z aktivnim sodelovanjem pri ustvarjanju sklada Združenih držav za pomoč nerazvitim državam je Jugoslavija sodelovala s številnimi članicami. To je omogočilo močan moralni pritisk na posamezne diržave v zvezi z ustvarjanjem tega sklada.
Kot aktiven član mednarodnih organizacij in specializiranih agencij OZN je Jugoslavija bila zelo aktivna v Mednarodni organizaciji dela. Svetovni zdravstveni organizaciji UNESCO, FAO kakor tudi v Donavski komisiji, Svetovni zvezi bivših bojevnikov, Medparlamentarni uniji in številnih drugih.
Tovariši In tovarišice I .
Zveza komunistov Jugoslavije je upoštevajoč važnost podpore ljudstva naši zunanji politiki v razdobju od VT. do VII. kongresa posvetila veliko pozornost idejno-političnd dejavnosti in si prizadevala, da so bile, ne samo članstvo partije, temveč tudi najširše množice ljudstva vedno
Naši odnošafi z Italijo
sanja,
skusov, ki se niso ravnali po teh načelih, so navadno izvirali od posameznikov ald skupin, ne pa od vlade ZDA. Od Amerike smo dobivali gospodarsko in vojaško pomoč v času, ko nam je bila najbolj potrebna, to je v času političnega, gospodarskega in propagandnega pritiska Stalina na našo državo. To nam je veliko pomagalo, da smo obvladala velike težave, v katerih smo tedaj bili. Čeprav je pomoč ZDA znašala le 4 °/o našega narodnega dohodka, bi bilo od nas nepravilno in nerazumljivo, če bi zanikali velik 'pomen te pomoči, ki smo jo dobili v času, ko nam je bilo najhuje. Nekateri ljudje na vzhodu so hoteli izrabiti to v propagandne namene, pri	®° F°U<^r^i nja dobava vojaške pomoči
svoj dvom, da dobivamo to po-	cT^T.=„,Tr,T,„ „ Svilen a.
političnih
riške vlade z dne 15. maja 1957 se je nadaljevalo dobavljanje opreme, ki nam bi morala biti dobavljena že prej, bilo pa je to bolj simbolično. O tem je dal ustrezno izjavo tudi tovariš Gošnjak pred ljudsko skupščino koncem 1. 1956. Želeli smo potemtakem, da bi te naše odklonitve ne tolmačili drugače. Ker pa se je gonja v ameriškem tisku nadaljevala tudi proti taki simbolični dobavi in ker so našo zunanjo politiko stalno preverjan, smo v decembru leta 1957 odpovedali vsako nadaljnje sprejemanje tudi take pomoči s podobno utemeljitvijo, ki sem jo navedel že leta 1956 v pismu predsedniku Eisenhowru. Ameriška vlada je
ru in medsebojnega sodelovanja. V njej so čedalje bolj začele prihajati do izraza konstruktivne težnje k mednarodnemu sodelovanju, zlasti pri malih in srednjih državah, ki jim je do tega, da bi Združeni narodi čimbolj učinkovito opravljali svojo vlogo.
Jugoslavija se je zlasti zavzemala proti vojnim spopadom in agresiji sploh. Ko je prišlo do napada na Egipt, je jugoslovanska delegacija dala pobudo za sklicanje izredne seje OZN, da bi takoj ustavili nadaljnji napad na to državo.
V zvezi z dogodki* na Madžarskem in z nevarnostjo, da bi prišlo do širšega spodaj v Evropi, se je Jugoslavija v Organizaciji tako rešitev tega vprašanja, s
ililG IIC 11 o	_	-	»	j	_	i •	*—	i	^	—— — i/v— v	— — o	v	Jr	uuuiij	d	^	—
mene pri čemer so poudarjali sprejela naše razloge n na j- katerim bl zagotovili mir v Ev-mene, pn čemer ~	J___ nja dobava vojaške pomoči je
bila sporazumno ustavljena. To
V želji, da bi čimveč prispevala k ublažitvi mednarodne napetosti, je Jugoslavija pa večletnih pogajanjih dosegla s sosedno Italijo sporazum v tržaškem vprašanju. Tako je bil odpravljen z dnevnega reda ta problem, ki je bil dolgo let prvina napetosti in hladne vojne. To je omogočilo, da so se zatem odnošaji med našima dvema državama čedalje bolj popravljali in da se je razvijalo tako za eno kakor za drugo državo zelo koristno gospodarsko sodelovanje. Danes imamo z Italijo dobre odnošaje, možnosti za medsebojno izmenjavo dobrin so velike, saj jih olajšujeta tako zemljepisna lega kakor notranja gospodarska struktura naših držav. V teh odnošajih je posebno značilen obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo, ki je že leta 1957 dosegel na obeh straneh 5,882.428 obiskovalcev.
V zadnjem času meče senco na naše odnošaj e le ustvarjanje raketnih 'oporišč v Italiji, ki lahko objektivno ogrozijo neodvisnost in varnost Jugoslavije V naših odnošajih nastaja tako nova prvina, ki jo moramo upoštevati.
O združitvi Msmeiie
Naše stališče do združitve Nemčije je že dolgo znano. Ko smo zavzeli to stališče, se nismo orientirali p-o nikomer, kakor
nam to podtikajo nekateri zahodni krogi, ker vodimo svojo neodvisno zunanjo politiko. Ce se naša zunanja politika ujema s politiko kakšne druge države, v tem konkretnem primeru s politiko Sovjetske zveze, je to toliko bolje in želeli bi, da bi se naša politika in naši pogledi na mednarodne probleme čim pogosteje skladali tudi s politiko in pogledi Amerike in drugih zahodnih držav.
Razumljivo je, da so nas pri stališču glede nemške združitve vodili predvsem interesi miru, in to ne samo v današnjem položaju, temveč tudi v prihodnosti. Nasprotujemo temu, da bi obravnavali problem združitve Nemčije kot mednarodni problem, od katerega je odvisno reševanje vseh drugih mednarodnih problemov, vključno tudi razorožitev. Mnenja smo, da je združitev Nemčije zadeva ljudstva Zahodne in Vzhodne Nemčije. To je upravičeno, da v bližnji ali dalnji. prihodnosti samo poišče najprimernejšo rešitev, vsako tuje vmešavanje pa samo otežkoča združitev na neki realistični podlagi.
Zaradi zgodovinskih okoliščin v vojni in povojnem razvoju je prišlo do nastanka dveh nemških držav z različnima družbenima sistemoma. V Zahodni Nemčiji imajo kapitalistični sistem. v Vzhodni Nemčiji pa se razvija socialistični sistem Kakšen je zdaj izhod iz tega
moč brez kakšnih ali drugih koncesij. Dejstva pa so dejstva: mi nismo dajali nobenih koncesij takega značaja, niitd nam v tem času ni kdo postavljal takih pogojev. Po našem obisku Sovjetske zveze poleti in konec septembra 1. 1958 pa je predsednik Eisenhower pod vplivom močne propagande reakcionarnega tiska na zahodu odpovedal nadaljnje dobavljanje letal in drugega težkega orožja Jugoslaviji, dobavljali so nam le še rezervne dele in podobno. To nam ni povzročilo težav, ker smo v tem času že ocenjevali, da ne preti Jugoslaviji nobena nevarnost agresije in da je po prihodu sovjetske delegacije v Beograd in sprejemu Beograjske deklaracije nastopilo razdobje čedalje boljših odnošajev s Sovjetsko zvezo in drugimi državami ljudske demokracije. Razen tega nista bila v skladu z nadaljnjimi zahtevami po orožju za našo armado vaa naša koncep-
ni imelo nobenega škodljivega vpliva na naše politične odnošaj e in na gospodarsko sodelovanje med -obema državama. Vsekakor želimo ohraniti dobre odnošaje ne glede na prenehanje pomoči, kakakršno smo dobivali doslej. Želimo, da bl bilo naše sodelovanje čimbolj enakopravno tudi v gospodarskem pogledu. Nam pa bi bila nedvomno bolj zaželena pomoč v obliki kredita in upamo, da se bo naše gospodarsko sodelovanje v prihodnje razvijalo v tej smeri.
ropi, madžarskemu narodu pa nudili možnost, da utrdi svoj notranji položaj in zagotovi miren razvoj.
Glede razorožitve si je Jugoslavija pravtako prizadevala, da
in o naših zunanjepolitičnih stališčih. Zato Je bilo tudi na drugem plenarnem zasedanju CK ZKJ v juniju leta 1953 sklenjeno, da se pošlje vsem organizacijam Zveze komunistov Jugoslavije odprto pismo, v katerem se je opozarjalo na tedanje nezadostno pojasnjevanje mednarodnih dogodkov.
V mnenju, da mora biti zunanja politika FLRJ izraz težnje po zagotovitvi splošnega miiru in svobodnega socializma v naši državi, je Zveza komunistov Jugoslavije, ki so jo vodili td interesi, pospeševala najširše množično delo za seznanjanje in sodelovanje naših narodov pri izvajanju take politike. Pomembno vlogo pri pravilnem sprejemanju in pojasnjevanju zunanjepolitične linije vodstva ZKJ in vlade FLRJ med VI. in VII. kongresom ZKJ so imeli pogosti sestanki vodilnih organov ZKJ, SZDLJ in drugih množičnih organizacij, ki so bili posvečeni tem vprašanjem.
Normalizacija odnosov s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnimi državami ljudske demokracije
Znano vam je že, da so naši odnošaji z Grčijo in Turčijo v razvojni stopnji nadaljnjega miroljubnega sodelovanja. Iz enakih razlogov, zaradi katerih smo odpovedali vojaško pomoč, smo bili mnenja, da mora tudi vojaška stran balkanskega pakta dobiti drugoten pomen in prepustiti mesto še močnejšemu gospodarskemu, kulturnemu in zla-cija miroljubne politike in skr-	sti političnemu sodelovanju v bo-	Hruščevom in s sprejemom zna-
bl, da ne bi zaostrili že tako na-	jU za mi,r. Danes so zlasti dobri	ne Beograjske deklaracije leta
peti položaj na svetu, kakor tu-	prijateljski odnošaji med Grčijo	1955. Jasno je, da se je treba za
Tovariši in tovarišice I Eden izmed naj večjih in najvažnejših dogodkov v naših odnosih z zunanjim svetom po letu 1948 je bila normalizacija ir> izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter drugimi državami ljudske demokracije. To preteklo obdobje je bilo polno hudih preizkušenj za Zvezo komunistov ' goslavije in za vso našo državo. V normalizaciji teh odnosov, ki se je začela že poprej, je vseeno nastal preobrat šele s prihodom sovjetske delegacije n-. čelu s tovarišem
d'j naše znano stališče glede razorožitve in proti vojnim spopadom. Želeli smo le, da bi nam zaradi normalnega razvoja naše armade v miiru dobavili taisto, za kar smo .se že prej dogovorili
V zvezi s takim našim stališčem In zaradi zelo žaljive gonje v ameriškem reakcionarnem tisku sem poslal osebna
in Jugoslavijo, kar vzorno dokazuje možnost sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo. Prav tako ni nobenih pomembnejših problemov, ki bi mogli skaliti tiste dobre odnošaje s Turčijo, ki so nastali v času ustvaritve balkanskega sporazuma.
Ce tu nisem naštel tudi drugih evropskih držav, zlasti Bri-
to pobudo, za prihod sovjetske delegacije, v prvi vrsti zahvaliti nekaterim spremembam v stališčih voditeljev Sovjetske zveze po smrti Stalina, katerega zunanja politika, in zlasti politika pritiska in groženj proti Jugoslaviji, je škodovala tudi sami Sovjetski zvezi.
Ni naša stvar danes analizirati, kateri elementi vse so pri- narodno delavsko jibanje utrpe-
peljali do pozitivnih notranjih sprememb v Sovjetski zvezi, ki se odražajo tudi v sovjetski zunanji politiki in zlasti v politiki, ki je našla svoje potrdilo v Beograjski in Moskovski deklaraciji kot dokumentih, kateri morajo predstavljati načela o odnosih med socialističnimi državami in tudi nasploh. O tem so razpravljali tudi na XX. kongresu KP Sovjetske zveze. Na XX. kongrr- KP SZ, ki je bil velikanskega pomena za ponovno krepitev zaupanja v ZSSR in njeno vlogo v svetu, je bilo to potrjeno tudi v internem referatu, ki je govoril o kultu osebnosti in Stalinovih napakah. Nepravilen odnos do Jugoslavije, neobičajna sredstva in pritisk, ki ga je Stalin organiziral proti Jugoslaviji, so imeli hude posledice ne samo za odnose med ZSSR in Jugoslavijo, temveč tudi za mednarodno delavsko gibanje nasploh.
V tem obdobju, kakor bomo to videli tudi kasneje, je med-
pomeni v skrajni liniji tudi krepitev socialističnih sil v svetu. Zato mobilizacija vseh latentnih narodnih sil v boju za izgradnjo socializma v vsaki državi posebej ni nacionalizem, ten več krepitev socialističnih sil in mednarodnih naprednih sil nasploh.
Druga svetovna vojna je strašno razdejala svet, uničila ljudi in materialne dobrine in po teh hudih posledicah se svet le težko popravlja. Vendar pa je vojna ne samo proti' volji njenih povzročiteljev, temveč tudi mnogih drugih, ki . e niso hoteli, pripeljala v svetu do velikanskih sprememb. Na vzhodu Evrope in Azije je nastala vrsta držav z novim družbenim redom. No, napak bi bilo misliti, da je zaradi teh dejstev vojna spodbudna in koristi socialnim spremembam v svetu. Ne, v današnji dobi pomeni vojna za človeštvo največjo nesrečo in niti dejstvo, da je nastala po drugi svetovni vojni vrsta socialističnih držav, ne more biti zanjo opravičilo. Sodim, da je nujno, da opozerim na to. Nekateri ljudje namreč še vedno mislijo, da lahko samo vojna reši vprašanje družbenih sprememb, prav kakor nekateri drugi mislijo, da je samo z vojno'' mogoče doseči razne cilje, oziroma rešiti vprašanje—»kdo bo koga«. Tako pojmovanje ni samo napačno, temveč tudi škodljivo.
Toda stvarnost je stvarnost. Nastanek vrste novih socialističnih držav je prinesel s seboj tudi nove probleme — med njimi tudio vprašanje, kakšni morajo biti ° odnosi i ed socialističnimi državami. Tel. p. ablemov Stalin ni videl in tudi ne nekateri izmed tistih lj di, ki so mu slepo sledili. Na odnose med socialističnimi državami so gledali napačno. Niso spoštovali specifičnih pogojev in niso računali z zgodovinskim razvojem vsake države posebej. Mislili so, da je socializem uvozno blago in da se lahko šablonsk razvija po enem samem primeru, to pa pomeni vsiljevanje oblik socialističnega razvoja drugim državam. Razumljivo, da je to pripeljalo do zelo hudih posledic za razvoj socializma in za delavsko gibanje v svetu. Po spopad” I Jugoslavijo i' ZSSR leta 348 sta kot posledici prakse, ki so jo v državah ljudske demokr . a uvajali nekateri voditelji, našli svoj izraz tud začasni krizi na Poljskem in rtem je prav zaradi take politike prišlo do zelo hudih dogodkov na Madžarskem, kjer so jih izkoristili protirevolucionarni elementi, da bi izzvali prevrat. Napak bi bilo zanikati, da mednarodna in domača reakcija nista skušali izkoristiti te krize za organiziranje in za spremembo te krize v kontrarevolucijo. Toda če sploh dovolimo, da pride v neki socialistični državi da kontrarevolucije, smo tega krivi mi sami, mi komunisti, ker smo dovolili, da znotraj države nastajajo elementi kontrarevolucije." Zato je napak, če pri ocenjevanju teh kriz začnemo pri posledicah in ne pri vzrokih. To lahko samo še bolj zaplete stvari, ker tako ne moremo najti pravilnih zaključkov. Sodimo, da so ti neprijetni primeri v nam bližjih socialističnih državah dober nauk za nas vse, komuniste, in bi bilo tragično, če jih ne bi upoštevali in če jih ne bi stalno imeli pred očmi.
Po prihodu sovjetske delegacije v Jugoslavijo leta 1955 in po odhodu naše delegacije v Moskvo leta 1956, po razgovorih, ki smo jih imeli ob teh priložnostih, in po sprejemu znanih deklaracij so bila ur -ar j ena plodna tla za zelo uspešen napredek in uresničenje medsebojnega zaupanja in sodelovanja.
Toda, na našem skupnem nebu so se spet . j - vili oblaki. Zaradi madžarskih dogodkov je spet prišlo do napetosti med nami in Sovjetsko zvezo, vendar je bilo to vprašanje med našimi razgovori s sovjetskimi voditelji v Romuniji, v avgustu 1957. leta, umaknjeno z dnevnega reda. Ob tej priložnosti smo poravnali nekatere nesporazume in ostalo Je prav malo od' vsega, kar bi Še lahko oviralo naše vsestran-
Jugoslavija in socialistično gibanje v svetu
»ko sodelovanje In prijateljske odnose. Važno je, da je sedaj vse to že za nami, važno je, da grefno naprej po novi, pravilni poti sodelovanja in da pozabimo na vse staro, kar bi še lahko vplivalo na današnje in prihodnje dobre ir prijateljske odnose. Bistveno je, da je med nami več zaupanja, da se razumemo, da obstaja tovariška in iskrena izmenjava mnenj in izkušenj pri graditvi socializma, da obstaja medsebojno spoštovanje in ne-
vmešavanje e..ih v notranji razvoj drugih — kakor je bilo to povedano že v Beograjski deklaraciji, ki je bila izraz obojestranskih naporov, da bi povsem odstranili sledove prejšnjega nenormalnega položaja in bi te odnose med nami postavili na nove, zdrave temelje.
Jugoslovansko-sovjetski odnosi, zasnovani na Beograjski deklaraciji, se danes zelo dobro razvijajo. Široko se razvija tudi trgovinska izmenjava. Sklenjena je bila vrsta sporazumov, kakor na primer: o gradnji industrijskih podjetij v Jugoslaviji v vrednosti 110 milijonov dolarjev, o blagovnem kreditu v višini 54 milijonov dolarjev, o znanstveno tehničnem sodelovanju, o posojilu v zlatu ali devizah v višini 30 milijonov dolarjev, o sodelovanju na področju atomske energije. Ra- - tega je bila sklenjena tudi kulturna konvencija, na temelju katere se je razvilo široko sodelovanje ter konvencija o reguliranju dvojnega državljanstva; sklenjen je bil poseben sporazum o gradnji aluminijevega kombinata in tovar-• ne umetnih gnojil itd. Vse 'j dokazuje, da sta normalizacija in vzpostavljen j e dobrih in prijateljskih odnosov dob'la tudi svojo materialno osnovo v gospodarskem sodelovanju, ki bo mnogo koristilo obema državama.
Prav tako se zelo dobro razvijajo odnosi in krepi vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo, zlasti po obisku naše državne in partijske delegacije v Romuniji in romunske delegacije v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti je bila sprejeta deklaracija, ki pomeni danes skupno z Beograjsko in Moskovsko deklaracijo temelj, na katerem se razvijajo naši medsebojni odnosi in sodelovanje.
\ S Poljsko nas vežejo zelo dobri in prijateljski odnosi, ki so našli svoj izraz v 'kupni deklaraciji, sprejeti med bivanjem poljske part ’.ke in državne delegacije v Jugoslaviji, leta 1957.
V tedanjih razgovorih med poljsko in našo delegacijo se je pokazalo globoko medsebojno razumevanje in enako gledanje na najvažnejša vprašanja na zunanjepolitičnem položaju, na razvoj socializma v naših državah kakor tudi na odnose, kakršni morajo biti med socialističnimi državami.
Odnosi z Madžarsko se po spopadu v zvezi z dogodki v tej državi vse bolj popravljajo in danes spet koristno sodelujemo na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Sodelovanje s Češkoslovaško in Bolgarijo se v gospodarskem logledu odvija normalno, kar pa se tiče političnega in kulturnega sodelovanja, bi želeli, da bi bilo boljše kakor je sedaj. Odnosi Z Albanijo še vedno niso normalni, toda ne po naši krivdi; ti odnosi še vedno niso taki, kakršni bi morali biti med dvema sosednima državama.
Zelo nam je žal, da se pri posameznih tovariših v nekaterih izmed teh držav še vedno očitno pojavljajo težnje po nezaupanju in napačnem razumevanju notranjega razvoja v naši državi. Dvomijo v socialistični značaj Jugoslavije, pripovedujejo o njeni anarhosindikalistični poti, znotraj partij govorijo, kar se potem širi naprej, da je z Jugoslavijo treba ravnati taktično, jo prevzgojiti > - nato ponovno pripeljati v blok itd. Težko razumemo tolikšno kratkovidnost in
netaktičnost do naše države. To ni pot za razvijanje zaupanja '• dobrih odnosov med socialističnimi državami in bilo bi zelo koristno, če bi ti tovariš* vendar že opustili take nesmiselne težnje, ki samo škodujejo in zavirajo pravilen razvoj naših odnosov.
Pogosto nam očitajo, da nismo internacionalisti, vse samo zaradi tega, ker nismo v bloku. Ti tovariši verjetno mislijo, da je internacionalizem zagotovljen že 8 samo pripadnostjo bloku, namesto socialističnemu svetu v širšem pomenu. Njihovo izhodišče ni v tem, kakšno politiko vodiš, ali si zvest načelom in-temacionalizma, ki pomeni solidarnost z delavskim gibanjem in naprednimi gibanji v svetovnem pomenu, ali gradiš socializem na način, ki krepi socialistične ideje ne samo znotraj države temveč tudi na splošno. Internacio-nalizem predvsem obvezuje delavski razred, da v svoji državi vztrajno razvija vse oblike revolucionarnega dela, ko še nima V rokah oblasti, in vs° oblike ustvarjalnega dela pri izgrajevanju socializma, ko že ima oblast v rokah. Internacionalizem pomeni spoštovanje enakopravnih odnosov in sprejemanje tovariškega stališča do držav, ki
gradijo socializem, ter do vseh komunističnih in naprednih strank zunaj socialističnih držav. Internacionalizer se ne more razdeliti na manjša in širša področja, na blokovski in neblo! ov-ski, ker je svetoven v omenu širjenja znanosti marksizma-leni-nizma in njenega sprejemanja v praksi. Internacionalizem je torej praksa, ne pa besede in propaganda. To bi morali imeti vedno pred očmi tisti, ki hočejo podeljevati naziva: internacionalist ali neinternacionalist.
.Tovariši in tovarišicel i V obdobju med VI. in VII. kongresom ZKJ je mednarodno delavsko gibanj - šlo skozi razne stopnje dviga pa tudi zastoja. Razvoj mednarodnega delavskega gibanja v zadnjih desetletjih ni bil v skladu z družbenimi dogajanji in razvojem materialnih pogojev. To je zlasti značilno za mnoge komunistične partije, ki se v svojih državah niso razvile v močne politične činitelje. Niso imele dovolj smele pobude - boju za pridobivanje množic, zabubile so se same vase in se izolirale od množic ter zaradi tega niso mogle odigrati odločilne vloge v družbenem razvoju svojih držav. V tem pogled'- -o nastale spremembe šele v zadnjih letih, ko so se posamezne partije otresle dogem in sekta-štva ter vse jolj iščejo lastne oblike dela in boja. Vse bolj spoznavajo, da ni revolucionarna sila samo v avantgardi, temveč je ta sila skrita v množicah, ki težijo k pravičnejšim družbenim spremembam, avantgarda pa mora samo naj pravilno 'pot mobilizacije množic v boju za njihove interese in v skladu s specifičnimi pogoji v vsaki državi.
Današnji razvoj v svetu zahteva od delavskih gibanj, da se bolj angažirajo pri reševanju mednarodnih problemov, kakršni so na primer borba za mir, razorožitev, prepoved atomskih poskusov v vojne namene in uporaba atomskega orožja, za odklanjanje vojne kot sredstva pri reševanju mednarodnih problemov, ustavitev napadalnih pritiskov in vojnih avantur proti nekaterim azijskim , in afriškim državam ter osvobodilnim gibanjem v kolonijah itd.
Delavski ra^ced ne more ostati ravnodušen do tega, ali se proizvaja jedrsko orožje ali ne. Človeštvo trepeta pred tem strašnim uničevalnim sredstvom in delavski razred je danes v položaju, ko brez vidnejšega odpora sam celo proizvaja sredstva, ki ogrožajo, človeštvo. Protagonisti vojne nudijo delavskemu razredu kruha, zato da proizvaja razna vojna sredstva, in pri em govorijo, da ni drugega izhoda, če se hočejo izogniti brezppsel-nosti. Toda elavski razred bo skupno z drugimi naprednimi silami stopil na drugo pot, pot boja proti oboroževalni tekmi.
Socialistične sile v svetu so danes že tako narasle, da v interesu nadaljnjega razvoja zahtevajo večjo aktivnost delavskega gibanja kot vodilne sile pri reševanju obstoječih nasprotij v sodobni družbi. Danes živimo v obdobju močnega povezovanja mednarodnega delavskega gibanja s cilj ~i, preprečiti razcepljenost in mednarodne spopade. Pred nami je še reševanje vrste ideoloških problemov, ki jih je postavilo življenje samo it- ''i neizogibno zahtevajo razčiščenje. Dogmatizem, ki je doslej oviral razvoj ustvarjalne miselnosti, je izzval nasprotne težnje, težnje po anarhizmu in revizionizmu, ki prav tako razdiralno vplivata in ovirata pravilen razvoj. Toda okovi dogmatičnega gledanja na sodobne probleme se že začenjajo lomiti in nastajajo pogoji -a nov, močnejši razvoj ustvarjalne miselnosti. Procesi v današnji družbi so se razvili že do takšne stopnje, da ne morejo naprej,
niti hitreje brez nove prizadevnosti in zavestnih akcij delavskega razreda V zadnjih letih stalinskega obdobja je delavsko gibanje v svetu in zlasti njegov " avantgardni del mnogo.prestal; v tem obdobju ni samo rnstalo, temveč je celo nazadot !o. Vzroki za to so bili predvsem v nesamostojni politiki posameznih partij,’ katerih vodstv i so bila v preteklosti naučena, sprejemati in izvajati samo navodila, ki jih dobijo od zunaj, ne glede na to. ali so ta navodila pravilna ali ne za tiste države. To je bilo značilno vse do XX kongresa KP Z. Vse pogostejš- neuspehi delavskega razreda v njegovem boju so zaradi takt politike povzročili brezperspektivnost in apatijo,
kar je hudu škodovalo ;ociali-stičnim silam v svetu nasploh. Razen tega je avantgardni del delavskega	razreda	preživljal
krizo razcepljenosti.	Vsekakor
pa je pritisk na socialistično Jugoslavijo po letu 1948 najhuje prizadel delavski razred, ker je prvič po	jktobrski	revoluciji
sprožil dvom v pravilnost politike države, ki je v vsem tem obdobju '	pomenila	svetilnik
mednarodnega dr vskega gibanja. Posledica tega je bila. da je v boju delavskega razreda zelo otopela revolucionarna ostrina kar so v največji meri izkoristili sovražniki socializma — mednarodna reakcija.
Veliko pozitivno vlogo in preobrat v tem pogledu je pomenil XX. kongres KP CZ, na katerem so ostro kritizirali napake iz stalinskega obdobja, ki so jih delali tako v notranjem življenju in razvoju ZSSR kakor tudi v zunanji politiki. Nova smer sovjetskih voditeljev, ki je poudarjala nove oblike sodelovanja med socialističnimi državami na temelju nevmešavanja v njihov notranji razvoj in priznanja, da igrajo specifični pogoji v vsaki državi posebej eno najvažnejših vlog za uspešno graditev socializma — ta nova smer, ki je našla svoj odraz tudi v Beograjski in Moskovski deklaraciji, je pomagala, da je prišlo do postopnega obnavljanja zaupanja^ in ponovne krepitve socialističnih sil v svetu. Zlasti je važno, da se postopoma opuščajo stare oblike sodelovanja in se prehaja na bilateralne odnose; to ni v nobenem primeru -labljenje socialističnega zeta, njegove celote in učinkovitosti, temveč prav nasprotno — to omogoča mobilizacijo vseh socialističnih sil. Tako nastaja bogastvo rovih oblik in izkušenj, ki se postavljajo v službo socializma, ker se osvobaja ustvarjalna misel, ki je, uklenjena v prejšnjih oblikah sodelovanja, na današnji
stopnji razvoja popolnoma zastala. V zvezi s takšnim našim
gledanjem n sodelovanje med
komunističnimi partij ami in naprednimi gibanji v svetu nasploh, nismo mogli podpisati deklaracije dvanajstih komunističnih in delavskih partij socialističnih držav v Moskvi.
Jugoslovanska praksa daje f cvilne primere o uporabi demokratičnih oblik pri graditvi socializma, kar je nedvomno pomemben činitelj pri širjenju in krepitvi socialistične zavesti, pri uresničevanju enotnosti nacionalnih sil, ki so usmerjene v izgradnjo novega družbenega sistema — socializma.
Organizacijska oblika ustvarjalnih sil socializma je ori nas naša Socialistična iveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Mar bi mi lahko zbrali skoro enajst milijonov volivcev, naših državljanov, k skupnemu delu pri graditvi ove socialistične Jugoslavije, če Zveza komunistov ne bi razumela teženj naših narodov, če ne bi računala z zgodovinskimi elementi v razvoju naše države in s specifičnimi pogoji, ki so nastali v tem zgodovinskem razvoju? Jasno je, da ne bil Zveza komunistov bi ostala osamljena, notranji proces graditve socializma bi doživljal
hude krize in le težko je verjeti, da bi naša nova Jugoslavija mogla obvladati vse ogromne eža-ve in vzdržati vse tiste viharje, ki so se znesli nanjo v nedavni preteklosti.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je zelo primerna organizacija za razvijanje širokega sodelovanja s socialističnimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu. V tem pogledu so doseženi zelo dobri rezultati in to sodelovanje je bilo za nas zlasti pomembno med našo izolacijo po letu 1948. Razumljivo je, da se v tem sodelovanju od časa do časa pojavljajo težave subjektivnega značaja, kakršna je na primer izredno močna kampanja, ki so jo nedavno’začeli proti naš državi posamezni voditelji nekaterih socialističnih strank, med njimi zlasti laburistične stranke v B: 'taniji, zaradi sojenja renegatu in izdajalcu Djilasu in četvorici bivših sodelavcev okupatorja, zatem v zvezi z normalizacijo odnosov z ZSSR, itd. V tej kampanji so se ti krogi znašli v isti vrsti z najreak-cionarnejšimi elementi kapitalističnega sveta. Toda taki sovražni izpadi ne smejo ovirati naših prizadevanj za nadaljnje povezovanje s temi gibanji, ker tega ne delajo delavske množice,
temveč samo nekateri voditelji
in novinarski pisuni, s katerimi
te množice nimajo prav nobenih skupnih interesov. Ta kampanja nas ne sme vznemirjati, ker vemo, da je ne vodijo zaradi moralno propadlega človeka, temveč je dejansko le sestavni del splošnega boja proti socialističnim državam, ki je včasih močnejši včasih šibkejši, odvisen pač od tega, kakšne cilje želijo doseči in zato običajno pri tem ne izbirajo sredstev niti ne gledajo na moralno stran takega protikomunističnega boja.
Ta srd nekaterih laburističnih in socialističnih vaditeljev lahko do neke mere ce’ razumemo, če imamo pred očmi, da so se z vzpostavljanjem zvez z našo državo nadejali še česa drugega in ne samo sodelovanja pri določenih problemih splošnega interesa. Vedno so namreč upali, da bodo s pomočjo takih propadlih ljudi znotraj torpedirali našo enotnost, da bi potem lahko zgradili večstrankarski sistem no zapadnem vzorcu in bi se tako mogla uvesti zapadna demokracija z vsemi elementi obnovljenega kapitalizma. No, to se jim je izjalovilo in od tod sedaj tako žaljiva in :	rta kampanja oroti
naši državi.
0 notranjem družbenem razvoju in vlogi komunistov
Tovariši in tovarišioel
Obdobje od VL kongresa do danes se odlikuje z zelo različnimi oblikami nadaljnjega razvijanja in izpopolni evamj a našega socialističnega bitja. Ta proces teče v skladnosti z našimi materialnimi možnostmi in stopnjo razvoja socialistične zavesti v naši deželi. Praiv tako pa tudi zunanji čimiteliji subjektivnega in objektivnega značaja niso bili brez vpliva na hitrejši ali počasnejši proces tega razvoja. V zvezi s tem je razumljivo, da smo v tem razvoju zadevali na razne težave, ki smo jih morali prebroditi, da bi šli naprej. Potrebno je bilo mnogo truda, sampzatajevanja in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi, da smio v teip obdobju tudi navzlic vsem težavam dosegli tako pomembne uapehe pri graditvi industrije in ekonomike nasploh ter v nadaljnjem izpopolnjevanju našega družbenega sistema. Prvenstvena vloga pri obvladovanju težav na raznih področjih naš© družbene dejavnosti pripada Zvezi komunistov In Socialistični zvezj delovnega ljudstva J ugoslavije.	Breiz nj ihovega
vztrajnega zavzemanja za to stvar si ne bi mogli niti zamisliti taikega poleta in vztrajnosti delovnih lij udi ter, takšnih uspehov, kakršne smo dosegli v tem obdobju v izgradnji socializma v naši deželi.
K temu je mnogo pripomoglo tudi to, da j© dobila na VI. kongresu Zvez® komunistov Jugoslavije vloga komunistov v razvoju naše socialistične skupnosti kvalitativno izpremembo. V prehodu z državno-centralističnega upravljanja na decentralizacijo na raznih področjih družbenega razvoja, je moralo biti tudi delo komunistov vsklajeno s temi
izpremembami, kajti v tej višji razvojni stoppji družbenega razvoja dobiva diktatura proletariata novo, bolj demokratično in širšo vsebino, ker se je stopnja socialistične zavesti v množicah delovnih ljudi ne le povečala, temveč tudi razširila, medtem ko je razredni sovražnik izgubil svojo odporno moč.
V začetni fazi izgradnje naše nove družbene skupnosti so obstajali činitelj i, ki so igrali negativno vlogo in so bili velika zavora v našem razvoju. To so bili v prvi vrsti preoej močni ostanki starega družbenega, kapitalističnega sistema. Ljudje s starimi pojmovanji, ki so ..bili tudi osebno prizadeti, so uživali podporo inozemstva in so na razne načine nudili odpor razvoju nove družbene ureditve v naši deželi. Pr°ti tem elementom je morala obstajati sila in to so lahko uspešno izvajali samo komunisti na čelu delavskega razreda in delovnih kmetov, ki so dali v osvobodilni borbi in ljudski revoluciji na vseh bojiščih s svojo krvjo dokaz svoje zvestobe n »vi družbeni ureditvi — socializmu. Razen tega
smo podedovali izredno veliko zaostalost, industrijsko in v drugih pogledih, v vojni porušeno de.želo, pomanjkanje materialnih sredstev itd. Vse tc je zahtevalo krepko centralistično vodstvo, da bi prišla do prvih temeljev socialistične graditve. Tudi tu so komunisti odigrali odločilno vlogo voditeljev, pa tudi izvajalcev sile, kadar je ta sila bila potrebna. Toda. ko so narasle materialne sile in ko se je okrepila in razširila zavest. tedaj je takšna vloga komunistov postajala zavora pri delu, ker je zavirala razmah pobude množic ter je bilo zato potrebno i spremeniti delo in vlo-
go komunistov v nadaljnjem razvoju. Komunisti so morali opustiti metode zapovedovanja, morali so preiti k reševanju vzgojnih nalog in k praktičnemu vodstvu na terenu — v tovarnah, raznih ustanovah itd., ker so se tu v praksi reševale ter se tudi danes rešujejo težave in poglavitne naloge, ki zahtevajo spretnost, vztrajnost ter požrtvovalnost komunistov.
AU so vsa komunisti uk , po VI. kongresu doumeli potrebo po tej novi smeri in načinu svojega deda? Ne, niso to doumeli. Skoraj dve leti po tem so še bili primeri, ko se ljudje našo znašli, kar je še povečam Dji-lasovo revizionistično tolmače nje sklepov VI. kongresa o nadaljnjem razvoju v naši deželi-Nastala je določena zmešnjava v glavah deda komunistov, ki so menili, da je demokracija cilj sama sebi, pa čeprav bi šlo t° na škodo socialistične graditve, a ne višja oblika družbenih, socialističnih odnosov. Toda, kakor hitro je bila ta slabost premagana m kakor hitro so komunisti našli svoje pravo mesto, so se takoj pokazali velikanski uspehi na vseh področjih naše družbene dejavnosti. Usmerjajoča vloga in praktično dej© komunistov imata prvoraz-’ redni pomen pri mobilizaciji in aktivizaciji najširših množic naših delovnih ljudi v izgradnjo naše dežele. Iz tega torej izhaja, da vloga komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične družbe tudi danes ni nič manj pomembna, kakor je bila v prvih začetkih izgradnje po vojni, kakor je to zatrjevala skupinica ljudi na čelu z Djiilasom. Revizionistično in anarhistično blodenje tega r enega ta je šlo za tem, da bi se likvidirala ne le vloga komunistov, temveč tudi Partija kot organizirana vodilna sila. Razen tega je danes popolnoma jasno, da je šel bn, naščuvan s strani nekaterih krogov od zunaj in sporazumno z njimi za tem, da bi se ponovno, vzpostavil večstrankarski sistem ter restavriral kapitalizem v naši deželi. Takšna zamisel s® j« lahko rodila samo v glavi pokvarjenega ali znorelega človeka, nikakor pa ne v glavi človeka, ki pozna našo stvarnost. Ogiromni uspehi v industriji, v kmetijstvu in na drugih področjih socialistične graditve, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, kakor hitro so se komunisti znašli in se pravilno usmerili v svojem delu, potrjujejo ugotovitev o izrednem in odločilnem pomenu vloge komunistov v procesu socialistične graditve. In to ne 1® z vidika industrializacije in vsestranskega razvoja civilizacije — ker to v določeni meri razvijajo tudi nesocialistične dežele — temveč še bolj v pogledu ustvarjanja pravilnih družbenih socialističnih odnosov ter celotne socialistične preobrazbe.
Čeprav je notranji razredni sovražnik socializma premagan in čeprav je izgubil ekonomsko osnovo in političen vpliv, vendar ne smemo podcenjevati njegovo skrivno prisotnost in delovanje v različnih oblikah, kadar koli se mu za to nudi priložnost. To skrivno prisotnost sovražnika socializma ne smemo podcenjevati zlasti ne zato, ker s® s strani, z zahoda protivndki naše socialistične stvarnosti z vsemi silami trudijo, da bi afc-tiviziratli te notranje sovražne elemente socializma in da bi z njihovo pomočjo če že ne onemogočili, pa vsaj zavrli In kom-
promitirali našo socialistično stvarnost pred zunanjim svetom. Nasprotniki sociaitama na zahodu n« izbirajo mnogo niti sredstva niti ljudi v borbi proti novi, socialistični Jugoslaviji. Poglejmo samo, kakšen peklenski trušč so organizirali na zahodu zaradi nekega DjiHasa ali Krekiča in drugih. Po naročilu od zunaj s° ti izdajalci za ju-deževe groše napisali klevetni-ške pamflete proti socializmu in naši stvarnosti. Eden izmed teh pamfletov je bil pretihotapljen tudi v inozemstvo, kjer ga po-natiskujeijo v raznih jezikih ln kjer ga nekateri neki zahodni novinarji kakor kako obtožbo proti komunizmu proglašajo za epohalno delo. Zal so tej propagandi nasedli tudi nekateri napredni ljudje v Inozemstvu, ki se niso vprašali, kaj mislijo državljani Jugoslavije o izdajalskem delovanju Djilasa in podobnih. ki je bilo pravzaprav naperjeno proti celokupnemu našemu narodu. Težnja zahodnih sovražnikov socializma je bila, da bi s tem pamfletom čim bolj zrušili ugled Jugoslavije na mednarodnem terenu, ker jim je v oviro vloga, ki jo ona danes igra kot neodvisna socialistična .dežela. Ti ljudje iz nekakšnega humanizma in prijateljstva do enega človeka ne vodijo računa o mišljenju celotnega naroda, kar ni niti najmanj humano, ker na ta način ne morejo ali nočejo videti, da v tem pamfletu neki renegat pljuje na najlepše pridobitve revolucij® — na socializem.
Poizkusi take neslavne zunanje intervencije in vmešavanja v naše notranje življenje so se razbili ob enotnosti naših narodov. Zahvaljujoč čuječnosti komunistov in celotnega delovnega ljudstva so bili domači škodljivci hitro razkriti in onemogočeni, da bi neovirano škodovali naši skupnosti. Tudi v tem pogledu je vloga komunistov zel° pomembna, ker le-ti, krepko povezani z ljudstvom pri reševanju- vsiaikodnevnih nalog, predstavljajo tisti člen v verigi, ki daje naši skupnosti monolitnost
in nepremagljivost. To je r ukazala preteklost, pokazala pa bo to tudi prihodnost.
Ni moja naloga, da tu, v tem referatu podvržem podrobni kritiki delo komunistov v preteklem obdobju, ker bo to zajelo organizacijsko politično poročilo. Toda lahko povem nekaj tudi o tem. V Zvezi komunistov v preteklem obdobju ni bilo mal° napak, ki mnogo škodujejo monolitnosti in idejni čvrstosti na,-še Zveze. Preveč liberalno gledanje na idejna odstopanja ne-kat-rih komunistov In dopuščanje, da se njihov vnliv včasih neovirano širi v okolici, kjer
delajo, imata pogosto zelo hude posledice. Nasproti takim pojavom je treba biti pazljivejši ter jih je treba preprečiti na kakršen koli način, najučinkovitejše pa je odstranjevanje takih elementov Iz Zveze komunistov, da ne zastrupljajo in ne slabijo njenih vrst.
V našem bujnem družbenem razvoju je naloga komunistov, da so nosilci in idejni navdihovale! stalnega izpopolnjevanja oblik in metod tega procesa.
Pogumno odstranjevanje pomanjkljivosti in zastarelih oblik zahteva od komunistov, da neprestano spremljajo in proučujejo celokupno družbeno gibanje in da dobro poznajo razne zakone in uredbe, da bi lahkG usmerjali njih uporabo v praks’, n® pa da se ukvarjajo samo z ozkim prakticizmom. Nadaljnji 'uspešen razvoj naših proizvajalnih .siil in družbenega samoupravljanja je odvisen v prvi vrsti od članov Zveze komunistov V tem razvoju se od časa do časa pokažejo razni negativni pojavi, katerih nosilci so zelo pogosto sami komunisti, kot na prime,r lokalizem, nespoštovanje zakonskih predpisov itd. Pismo Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov iz meseca februarja letos, ki je bilo naslovljeno vsem organizacijam Zveze komunistov in objavljeno v tisku, podrobno govori o številnih napakah in slabostih pri delu komunistov. Te napake in slabo-
sti so imele zelo negativen odsev v našem družbenem življenju. Pismo je bilo sprejeto tudi med komunisti ter s strani vsega naroda z velikim navdušenjem ter smo globoko prepričani, da bo to krepka pomoč organizacijam Zveze komunistov pri njihovem pravilnem delu.
Sprememba vloge komunistov ki se j«, čeprav počasi razvijala po VI. kongresu, je imela velik pomen pri postopni likvidaciji birokratskih teženj, ki 5° dobivale čedalje bolj negativen značaj v centralističnem sistemu upravljanja, nujnem v prvih letih v pogojih Likvidacije kapitalizma in prevzema sredstev za proizvodnjo v roke države, oziroma družbe. Toda kakor hitro smo prešli to stopnjo, je tako upravljanje postajalo čedalje bolj destimulativno in je predstavljalo zavoro v nadaljnjem razvoju proizvodnih sil družbe. Zato so se morali tudi komunisti preusmeriti s prejšnjih ob-lk ,jn metod pri delu k novim oblikam, kakršne je zahtevalo decentralizirano družbeno uprav-Ljamje, udeležba čedalje širših množic proizvajalcev in delovnih ljudi v upravljanju. Tako izpremembo pri delu je zahteval razvoj socialistične demokracije v naši deželi itn nasploh.
Toda čeprav j© množična kontrola čedalje močnejša v novih pogojih čedalje bolj demokratičnega in množičnega upravljanja s celotnim družbenim procesom socialističnega razvoja, vendar tudi v decentraliziranem upravljanju obstaja nevarnost birokratizma, če delovne množice niso dovolj čuječe in če komunisti niso dovolj aktivni v boju proti birokratskim težnjam. Taki pojavi pri nas ne samo da niso bili redki, temveč so dosegli precejšen razmah zaradi neču-ječnosfi komunistov in zaradi tega, ker delavski sveti še niso dovolj čvrsti. Tudi tu, pri likvidaciji teh birokratskih in drugih škodljivih teženj je odgovornost komunistov velika. Potrebno je. da bi se organizacije ZK čim bolj aktivizirale, da bi bile nenehno na straži in da bi to čuječnost nasproti raznim birokratskim in drugim, za skupnost škodljivim težnjam razvijale tudi med delovnimi ljudmi.
Zveza komunistov in njeni člani kot posamezniki morajo oit: zavestni pobudniki nenehnega razvijanja socialistične demokracije! Ne smejo dovoliti, da birokratske metode in razne
lokaiistične težnje zavirajo pravilen in normalen razvr.j družbene skupnosti kot celote! Koristi posameznikov in lokalnih gospodarskih in drugih enot se morajo vsfcla.jevati s koristmi celotne skupnosti! Komunisti ne smejo dovoliti, da neka gospodarska organizacija ali enota zaradi nekih svojih egoističnih ciljev deluje na škodo drugih organizacij in gospodarskih en°t. Odnosi med posameznimi gospodarskimi podjetji ali drugimi proizvodnimi organizacijami ter ustanovami morajo bazirati na vzajemni korist; in medsebojni pomoči! Vsaka nepoštena manipulacija in materialno oškodovanje drugih gre na škodo celotne družbene skupnosti in njenega ugleda. G-oviorim to zaradi tega, ker so še danes taki pojavi, odgovornost za te pojave pa v veliki meri pada na komuniste, k! mnogokrat ne le dopuščajo, temveč tudi sami podležejo tem napakam. Celo nekateri vodilni komunisti preprečujejo boj proti raznim nepravilnostim in napakam s tem, da onemogočajo kritiko z Izvajanjem raznih represalij in podobnih stvari. Brez zdrave in konstruktivne kritike komunisti ne morejo pravilno opravljati svojih dolžnosti.
Razvoj našega gospodarstva od leta 1952 do 1957
V vsem povojnem razdobju so se pojavljale v našem gospodarskem razvoju vse tiste težave in pomanjkljivosti, ki že po navadi spremljajo prizadevanje za nagel gospodarski napredek, še zlasti pa industrializacija tako nerazvite države, kakršna je bila Jugoslavija. So ljudje, zlasti izven naše države, ki, vsekakor ne dobrih namenov, najpogosteje nepopolno in nepravilno - prikazujejo uspehe, ki smo jih ustvarili pri nas v povojnih letih, kar pa ima v primeri s stanjem v letu 1939/40 tolikanj večji pomen, ker smo po hudem vojnem razdejanju in okupatorjevem ropanju, ki je trajalo polna štiri leta, začeli skoraj v temeljih obnavljati našo opusto-šeno domovino. Zatorej se moramo najprej vprašati, kaj smo sploh podedovali že od tako revne predvojne industrije in nerazvitega gospodarstva? Koliko je ostalo pri nas pri življenju tiste maloštevilne kvalificirane - delovne sile, ki je za sleherno državo eden najpoglavitnejših elementov v boju za uspešen raz-
voj družbenega življenja in gospodarstva nasploh, konec koncev tudi industrializacije? Nekaj let smo se morali na vso moč truditi, da bi o-bnovili razdejano domovino in začeli potem svoje gospodarstvo prizadevno razvijati. Zategadelj so kar najbolj obsojanja vredni očitki iz držav, ki so med vojno le neznatno trpele ali sploh nič. Ocenjujoč naš gospodarski razvoj, je treba namreč izhajati iz stvarnih dejstev, ki omogočajo, da jasneje spoznamo, kako silno so si prizadevali in si prizadevajo še danes naš delavski razred in državljani nove Jugoslavije, da bi dosegli tolikšne uspehe pri graditvi naše socialistične domovine.
Danes že lahko rečemo, da nam je zavoljo naporov naših delovnih ljudi že uspelo premagati podedovano gospodarske zaostalost. Naša država je dobila drugačno podobo ter je zdaj že industrijsko razvita država To smo si tudi prizadevali, saj so nas izkušnje naučile: država lahko samo tedaj ohrani neod-
visnost, če je gospodarsko razvita, če je zmožna spodbuditi materialne, moralne in politične sile k ustvarjalnemu delu za zboljšanje življenja vseh delovnih ljudi. Toda pri nas ni šlo zgolj za to, da obranimo neodvisnost in preprečimo tujim kapitalistom ropati naše narodno premoženje, temveč tudi za to, da bi vzpostavili nove družbene odnose, zgradili socializem. Eden prvih pomembnih pogojev za zgraditev socializma je nemotena uporaba vseh nacionalnih bogastev pri tej graditvi. To pa je bilo in je še vedno silno zamotano delo. Ker smo morali usmerjati našo dejavnost v najrazličnejše smeri, hkrati pa nam je še sila primanjkovalo gmotnih sil in ljudi, so se v našem vs‘estranskem družbenem razvoju nujno porajale razne pomanjkljivosti. Te so bile najpogosteje objektivnega značaja, vendar je bilo opaziti, in sicer precej pomanjkljivosti in napak subjektivnega značaja, ki tudi danes še niso povsem izginile.
Industrializacija naše držav*
8S6T vtt&jv 'sz — 96 'is / SLOvENSKi POROCETiljC / str. B
Družbeno upravljanje in komune-šola za množično vzgo.o državljanov
i* terjala, da smo s« lotili najprej graditve težka industrije. Zavoljo tega smo zanemarili druge industrijske panoge, zlasti predelovalno industrijo in industrijo blaga za široko potrošnjo, kakor tudi kmetijstvo, ker so bJe za težko industrijo potrebne znatne in dolgoročne investicije. Zavoljo vsega tega se življenjska raven nekaj časa ni zboljšala. Tega smo se zavedali, ali drugače nismo mogli ravnati; hoteli smo čimprej omogočiti nadaljnjo graditev industrije za proizvodnjo blaga za široGco potrošnjo, da bi tako dvignili življenjsko raven naših delovnih ljudi. Prav tako je terjala zelo veliko sredstev obramba države. Ta sredstva v prvih letih niso bila v sorazmerju z našim nizkim narodnim dohodkov in našimi možnostmi. Vse to in še marsikaj drugega je terjalo kar naj večje napore in odpovedi. To 30 bili objektivni vzroki naših pomanjkljivosti, ki se jim nismo mogli izogniti Pojavljale pa so Ee tudi subjektivne pomanjkljivosti in napake, ki jih tu in tam opažamo še danes, kot so -a primer luksuzna graditev in zidanje prevelikih objektov, tro-. ..nje investicij za razne druge objekte, ki niso bili neposredno o robni za objekte, v katerih naj bi čimprej pričeli s proiz-- dnj.o itd. Vse to je zaviralo in podražilo gradnjo raznih in-custrijskih objektov, ki je bila njih* odvisna nadaljnja grad-: :a industrijskih podjetij in zavoljo tega tudi zbiranje novih edstev za razvoj naše države. Vodstvi Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ■ vvadstva Jugoslavije sta v raz-obju od leta 1952 do danes večkrat pretresali vprašanja naše ronomike. Plenum CK ZKJ je ;unija 1953 razpravljal o napajan in pomanjkljivostih, ki so ■uh delali komunisti, izvajajoč sklepe VI. kongresa glede izva-■ unja raznih gospodarskih nalog.
Govorili smo o tem, da so se mno-
kicmunisti povsem lokalistič-no in prakticistično lotevali re-ševanja gospodarskih panog, da nekateri njihovi računi niso bili - skladu s socialističnimi odnosi v skupnosti iitd. Govorili smo tudi o tem, da se je treba bojevati zoper ozke interese nekaterih podjetij, ki škodujejo drugim, zoper tako rentabilnost in stimulativnost, ki jo dosežejo z ne-ocialističnim ravnanjem in po-iobno. Nekateri komunisti so ogosto, izigravajoč različne redpise, izkoriščali praznine v neizdelanem sistemu, da bi prišli do začasnih partikularistič-nih in egoističnih koristi, namesto da bi se proti takemu izkoriščanju teh pomanjkljivosti bojevali.
Na razširjeni seji Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki je bila 28. septembra 1955, smo razpravljali o gospodarskih vprašanjih Ugotovili smo, da je bila dosedanja visoka raven investicij nujno potrebna, če smo hoteli zgraditi težko industrijo, da pa smo premalo sredstev vlagali v predelovalno industrijo in kmetijstvo. Zavoljo take strukture in obsega investicij so se počasneje razvijala proizvodna sredstva za c-sebno potrošnjo, počasneje se je večal narodni dohodek in zboljševala življenjska raven, kar je imelo neugodne posledice na tržišču in je neugodno vplivalo na življenjsko raven delavcev in uslužbencev, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Zato smo sklenili, da mora gospodarska politika v naslednjem razdobju temeljiti na naslednjih osnovah:
Zagotoviti je treba utrditev in postopno izboljšanje življenjske ravni v skladu s povečanjem proizvodnih sil in delovne storilnosti; obseg in struktura investicij naj bosta v prihodnje taka, da bosta zagotovila odpravljanje dosedanjih nesorazmerij, vendar pa ne ogražaia politike
stabilizacije gospodarstva in postopnega zboljševanja življenjske ravni; z investicijsko politiko je treba zagotoviti sorazmerno povečanje potrošnje dobrin; vlagati je treba tjakaj, kjer bo to najhitreje vplivalo na povečanje narodnega dohodka in uresničitev zgoraj omenjenih nalog; zagotoviti čimvečjo stabilnost tržišča; zagotoviti bolj vsestransko blagovno izmenjavo s tujino; v zvezi z zgoraj navedenimi, načeli čimbolj pomagati nerazvitim področjem k napredku; posvetiti čimvečjo skrb kmetijstvu, ki je v preteklosti precej zaostalo, ker je bila nujna takšna investicijska politika, kakršno smo omenili, in mobilizirati vse sile za napredek kmetijstva.
O vseh) tehi vprašanjih smo razpravljali tudi na IV. plenumu Zveznega c-dbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije 27. novembra 1955.
Na razširjeni seji Izvršnega komiteja CK ZKJ 6. novembra 1956 je bilo sklenjeno, da je treba v letu 1957 zagotoviti povečanje osebne potrošnje in se
zlasti zavzeti za zboljšanje življenjske ravni delavcev in uslužbencev. To povečanje naj bi dosegli tako. da bi nenehno večali delovno storilnost, se lotevali pri izvajanju gospodarske politike ustreznih ukrepov in pretresli plačni sistem, hkrati pa
upoštevali tudi druge elemente, ki bi utegnili vplivati na povečanje delovne storilnosti. Skupno potrošnjo naj bi vskladdli z gospodarskimi možnostmi, ki jih imamo, prednost pa dali kmetijstvu, da bi napredovalo.
Mimo številnih drugih sklepov je bilo na teh posvetovanjih tudi sklenjeno, naj Zvezni izvršni svet ustanovi komisijo, katere nalo-go naj bo proučiti stanje in probleme nerazvitih področij, izdelati načela in predlagati ukrepe, ki naj bi pripomogli urediti ta problem v okviru perspektivnega plana.
Tudi na seji Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki je bila 27. junija 1957, so bila prav tako na dnevnem redu gospodarska vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je eden izmed osrednjih problemov naše gospodarske politike deficit v	plačilni bilanci.
Glede tega je bilo sklenjeno, da plačilne bilance ne moremo več izravnavati s sredstvi iz tujine, ki so nam dana kot brezplačna pomoč, temveč le s posojili in vsklajanjem uvoza in izvoza; zaradi tega so morale nekatere industrijske panoge uvesti proizvodnjo, primerno za izvoz, investicijska sredstva pa naj bi v večjem obsegu vlagali v ta namen.
Čeprav so bile investicije za težko industrijo, kakor je bilo poudarjeno že poprej, poglavitni pogoj za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, s tem še nikakor ni rečeno, da ni prišlo pri uporabi investicijskih sredstev do hudih napak. O tem dokaj jasno priča dejstvo, da je od povojnih vlaganj ostalo neizrabljenih 320 milijard dinarjev, ker marsikje niso pomislili, da bi vlagali ekonomično in smotrno, zlasti pa niso skrbeli za to, da ne bi gradili preveč na široko. Poudariti je treba, da so bile zmogljivosti prav malo izkoriščene, pogosto celo manj kot 60 odstotno.
Vse to je povzročilo, da so o teh problemih temeljito razpravljali na sejah vodilnih forumov Zveze komunistov in Socialistične zveze; sprejeti pa so bili tudi ustrezni sklepi, o katerih ne moremo trditi, da so bili vedno tudi izvedeni, saj jih niso izvajali celo nekateri vodilni komunisti.
Novo amer v naši gospodarski
politiki, ki smo o hJ«! Poprej
govorili, je rodila nujna potreba, da, prvič, zmanjšamo breme, ki je že predolgo im vedno bolj težilo življenjsko raven naših delovnih ljudi in državljanov; drugič, odpravimo enostra-nost investicij, zaradi katere se narodni dohodek tako dolgo ni mogel zvečati in ki je vnašala nesorazmerje med težko in predelovalno industrijo; tretjič, zmanjšamo dolgoročne in drage investicije En tako zagotovimo sredstva za napredek našega kmetijstva, ki je vedno bolj zaostajalo in postajalo resen problem za naše gospodarstvo kot celoto, zlasti kar zadeva oskrbovanje prebivalstva s kmetijskimi pridelki.
Ce hočemo, da bo naše kmetijstvo napredovalo z ekstenzivnega na intenzivni način obdelovanja in proizvodnje, ao nam potrebna znatna gmotna sredstva, zlasti če hočemo v kmetijstvu nabaviti ih zagotoviti mehanizacijo, saj si napredka na tem področju sploh ne moremo misliti brez traktorjev in drugih sodobnih strojev.
Govoreč 0 kmetijstvu, moramo poudariti, da se nismo spoprijemali samo z gmotnimi težavami — nekaj takih težav imamo še vedno — temveč tudi z zastarelimi nazori, ki so močno zakoreninjeni, sad ®o se> grmadili v miselnosti večine naših kmetov ne desetletja, temveč stoletja. Zal so take zaostale nazore pokazali tudi nekateri kmetijski strokovnjaki, ko smo se lotili novih metod v kmetijstvu. Zdaj, ko smo prve sadove v pogledu intenzivnejšega in so-
dobnejšega načina obdelovanja
v kmetijstvu že dolegll, le-ti postopno izginjajo, vendar ne dovolj hitro. Celo najnevarnejši Tomaži so se morali prepričati, da novi način obdelovanja, ki terja in si pomaga z mehanizacijo, globokim oranjem in upo<r®i>o ustreznih količin gnojil, bodisi umetnih ali hlevskih, daje take uspehe, da ti presegajo celo najbolj optimistična predvidevanja glede visokih donoev v kmetijstvu. To velja tudi za živinorejo in proizvodnjo mesnih proizvodov. To, da si intenzivni in sodobni način obdelovanja vedno bolj utiira pot tudi v slabo obdelovana in zavoljo tega manj plodna individualna kmetijska gospodarstva, in sicer- s pomočjo zadrug in socialističnih' gospodarstev, s kon-trahiranjem itd., močno vpliva na vzpostavljanje materialne in idejne baze socialističnega načina proizvodnje v kmetijstvu in sploh na vaisL
Proizvodnja v našem kmetijstvu mora postaj ati vedno bolj industrijska, zakaj le tako bomo lahko zagotovili prehrano prebivalstva naše države, ki silno hitro narašča, če bomo smelo in strokovno delali za napredek naše kmetijske proizvodnje, se bomo kaj kmalu prepričali, da lahko rode investicije v kmetijstvu uspehe celo prej, kot investicije v industriji.
Pii tem moram, žal, poudariti, da nekateri naši strokovnjaki in planerji še vedno nekako skeptično in s strahom planirajo razvoj našega kmetijstva. Kljub uspehom, ki so že dokazali, kako velikanske možnosti imamo za hitrejši razvoj
kmetijstva, planirajo v odstotkih zelo majhno povečanje naše kmetijske proizvodnje..Skupnost je zagotovila za kmetijstvo znatna sredstva, in sicer okoli 80 milijard dinarjev na leto.^ To je ogromna številka in nam seveda ne more biti vseeno, kako bodo ta sredstva izkoristili in kakšne uspehe bodo dala. Ce bomo dovolili, da bodo leto za letom planirali le skromen obseg donosov kmetijskih pridelkov, potem to seveda ne bo vzpodbuda za hitrejši napredek v tej gospodarski panogi, kakršnega upravičeno pričakujemo. Nadaljnje planiranje kmetijske proizvodnje mora biti v skladu z vloženimi sredstvi. Vsak dvom in omahljivo urejanje tega vprašanja škodi naši skupnosti kolt celoti in zavira njen razvoj. Zategadelj je treba zavračati tako oportunistično gledanje in se čimbolj smelo kititi vseh potrebnih ukrepov, ki bodo zagotovili zmago socialističnega razvoja proizvodnje na vasi.
Lanskoletni uspehi, ko smo sicer na manjših površinah s Sodobnim načinom obdelave pridelali od 35 d0^70 metrskih stotov pšenice na hektar in do 120 metrskih stotov koruze v zrnju, nam dokaizujejo, da se moramo zdaj lotiti modernega načina proizvodnje v večjem obsegu, na vedno večjih površinah. Samo tako nam po dveh, treh letih ne bo več treba uvažati nekaterih kmetijskih pridelkov, 'kakor pšenice, masti in drugega, razen tega pa bomo lahko precej povečali izvoz nekaterih kmetijskih proizvodov, kakor na primer mesa, mesnih in drugih proizvodov.
cijo našega življenja in naše o- ocenili novo ureditev občto
okraj e v oziroma komunalnega
Investiranje v kmetijstvu
Sprememba v naši gospodarski politiki — bila je v tem, da smo preusmerili investiranje s težke industrije na predelovalno in v kmetijstvo, zatem pa začeli obnavljati in širiti tisto
industrijo, ki smo jo že imeli — je v prav kratkem času rodila ugodne rezultate, v marsičem se je povečala izbira in kvantiteta blaga za široko potrošnjo in zboljšala njegova kvaliteta. Kadar dandanes na velesejmih ogledujemo naše raznovrstno blago ali tehnične pripomočke ter jih primerjamo s tujimi, smo prav res lahko zadovoljni s kakovostjo naših proizvodov. Zdaj naša industrija v glavnem že lahko zadovoljuje naše potrebe, in sicer tako kar zadeva opremo kakor tudi reprodukcijski material in proizvode za osebno potrošnjo.
Obseg naše celotne industrijske proizvodnje je bil ob koncu leta 1957 za 3,1 večji v primerjavi z letom 1939. Jugoslavija proizvaja zdaj v primerjavi z letom 1939 ; 5,3-krat več električne energije, 2,5-krat več premoga, 4,5-krait več jekla, 6-krat več cinka, 2,2-fcrait več cementa, 5-krat več umetnih gnojil; proizvodnja nafte se je zvečala od 1122 ton na 395.560 ton, to je 352-krat; proizvodnja kmetijskih strojev se je povečala od 1805 ton na 17.930 ton, oziroma za okrog 10-krat; proizvodnja transformatorjev se je od ene tone dvignila na 3402 toni, proizvodnja rotacijskih strojev od 44 ton na 5585 ton; proizvodnja strojev in naprav za industrijo se je od 4990 ton zvišala na 21.405 t°n, oziroma 4,3 - krat, medtem ko se je proizvodnja strojev in naprav za gradbeništvo povečala od 108 na 8440 ton, oziroma 78-krat, proizvodnja živilske industrije v celoti pa se je zvečala za več kot 2,5-krat itd.
Vendar opažamo v naši industrijski proizvodnji še številne pomanjkljivosti, tako na primer: v novih tovarnah ne izkoriščamo zmogljivosti, v nekaterih modernih podjetjih pa je
proizvodnja še vedno na pol obrtniška, kar zelo podražuje proizvodne stroške; neka/tera
podjetja nočejo sodelovati z
drugimi sorodnimi podjetji na osnovi kooperacije; stara podjetja prepočasi obnavljamo, večamo in moderniziramo; še vedno nismo dovolj učinkovito uredili vprašanja novega,plačnega sistema, kar ne vpliva vzpodbudno na večanje delovne storilnosti. Ce terjamo od naših .delavcev, naj zvečajo delovno storilnost, moramo pač misliti tudi na to. da to ni odvisno samo od njih. Ustvariti jim je treba tudi potrebne pogoje. ka' pa je odvisno od nas samih.
Sicer pa sem teh nekaj zgor njih številk navedel samo kr,-orimer. zakaj podrobneje bo < našem gospodarstvu govora v razpravi.
Pri investicijah v kmetijstvo so bile tudi prej, ko smo investirali dokaj manj, razne napake in nepravilnosti. Večkrat ni nihče vedel, kaj se investira in kakšne rezultate bodo dale takšne investicije. Toda tudi danes, ko posvečamo več skrbi donosnosti in načrtni uporabi investicij, pri investiranju v kmetijstvo, še vedno ne upoštevamo dovolj koristi skupnosti kot celote. Vzemimo na primer melioracije in namakanja. Za to odmerjajo po navadi velike zneske, vendar največkrat ne pomislijo, koliko bo to koristilo vsej skupnosti. Tega vprašanja se lotevajo tako, kakn da je pri nas na vasi socializem že popolnoma zmagal in kakor da nimamo več individualnih gospodarstev in interesov, ki čestokrat niso v skladu z interesi naše socialistične skupnosti. Takšne investicije imajo bolj značaj nekakšnih socialnih dajatev brez stimulativnega socialističnega značaja. Takšna politika investicij namreč ne deluje stimulativno na upordbnika, individualnega proizvajalca, da bi čimveč in kar najintenzivneje proizvajal za tržišče, kakor to nekateri »narodnjaki« mislijo. Melioracije In namakanje je treba investirati v korist socialistične družbe kot celote, tako da se s tem pospešuje proces ocialisticnega razvoja na vasi. Pri takšni politiki ne upoštevamo, da moramo z investiranjem predvsem doseči, da bi bilo notranje tržišče kar najbolje založeno s kmetijskimi pridelki in da bi z izvozom čimprej likvidirali prični debalans. Zdi se namreč, da nekateri naši vodilni ljudje še zmeraj ne mislijo in ne verjamejo, da bi naše kmetijstvo utegnilo imeti prav-tako pomembno vlogo pri izvozu kakor industrija.
Vem, da bo vsakdo pritrdil ugotovitvi, da naša notranja trgovina ne deluje, kakor bi morala, da našega mestnega prebivalstva še ne oskrbuje dobro, in to ne samo mestnega, temveč tudi nasploh, prav tako pa sem tudi prepričan, da se nekateri
ne bodo strinjali z menoj, če trdim, da sta tega precej kriva neka stihij nost in -pretirano idealiziranje, kako učinkuje zakon vrednosti ter prosta ponudba m povpraševanje. Pri tem radi pozabljamo, da terja načrtna socialistična proizvodnja tudi bolj ali manj načrtno razdeljevanje
proizvodov ter večje nadzorstvo nad tržiščem in cenami.
Resda smo pred časom bolj iz političnih kot iz gospodarskih razlogov odpravili nakaznice za razno blago, čeprav ga na tržišču ni bilo dovolj, ti gospodarskih' in političnih razlogov smo odpravili odkup, da bi tako spodbudili individualne proizvajalce kmetijskih pridelkov, odpravili smo to, da bi se admi-nistrativno vmešavali iz sredi-šča v vse, in decentralizirali smo upravljanje gospodarstva sploh,
nismo pa odpravili ali decentralizirali načrtovanja v splošnih obrisih našega gospodarskega razvoja. Nismo se odrekli vsa kemu nadzorstvu in vsakemu administrativnemu posredovanju, če se v praksi pokaže, da ima ta sistem ali proces kakšne pomanjkljivosti. A ravno najbolj
pomanjkljiv je naš trgovinski sistem, kar nam večkrat povzroča tudi politične probleme. Vzemimo za primer samo nihanje in razlike v cenah za isto blago v raznih krajih naše države, četu-
di je tega blaga dovolj na Razpolago, na nekaterih področjih pa včasih celo preveč. Ne bom trdil, da ni .raznih težav, kakor so na primer pomanjkljiv in nerazvit prevoz, pomanjkanje skladišč, pomanjkanje hladilnikov in drugega ali pa pomanjkljivosti in napake v organizaciji tržišča, lahko pa rečem da nekatera trgovska podjetja večkrat rajši nabavljajo manjše količine določenih predmetov in jim zvišajo cene, namesto da bi si jih nabavili v večjih količinah in bi tako ceno znižali. Tak način dela je lasten kapitalističnemu redu, ne pa socialističnemu in proti takšnim elementom je treba nastopiti tudi po administrativni poti.
Podobnih negativnih pojavov je več v naši trgovini, so pa tudi v Industriji. Omenil sem jih zgolj zato, d. bi take nepravilnosti v našem družbenem življenju čimprej in kar najodločneje začeli odpravljati. Nesocialistična konkurenca in umetno navijanje cen pri odkupovanju raznih proizvodov, kar vse gre na škodo potrošnika, je še zmeraj nekaj vsakdanjega. Take pojave opazimo in smo ogorčeni, vendar pa prepočasi reagiramo, 'a bi jih preprečili. Naši državljani ne morejo razumeti takšnega liberalizma in avtomatizma v naši trgovini, kadar se brez trdnejšega nadzorstva z določenimi administrativnimi ukrepi ne uravnava menjava na tržišču, temveč se ustvarja položaj, ki je včasih podoben že zmedi. Zaradi tega smo morali izdati predpise o določenem nadzorovanju tržišča in cen za nekatere proizvo-
de, kar je že do danes pokazalo dobre rezultate.
Kakor vam je znano, je Izvršni komite CK ZKJ na svoji razširjeni seji v letošnjem februarju razpravljal tudi o nekaterih negativnih pojavih v našem gospodarskem življenju ter pozval vse organizacije in vodstva Zveze komunistov v odločen boj, da bi odpravili pomanjkljivosti in uresničili temeljne naloge ekonomske politike, ki jih določa perspektivni načrt našega nadaljnjega razvoja. V tej zvezi bi ponovno rad poudaril, da pomeni boj za zvečanje proizvodnje, narodnega dohodka in delovne storilnosti tudi za naprej za nas najvažnejšo nalogo, od katere bo odvisno, ali bomo izpolnili tudi druge smotre naše ekonomske politike. Pri uresničevanju teh smotrov in nalog morajo biti komunisti v prvih vrstah v boju za večje varčevanje, za čimbolj-še in racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev, za večjo disciplino in odločno izvajanje vseh ukrepov, s katerimi nameravamo ohraniti osnovna sorazmerja, kakor jih določa družbeni načrt. Pri vseh teh nalogah moramo čimbolj paziti, da se bodo dosledno izvajale osnovne postavke našega gospodarskega sistema, odpravljati moramo pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v praksi, in sprejemati ustrezne ukrepe, da bi se ta sistem na podlagi izkušenj pri procesu njegovega praktičnega izvajanja še nadalje spopolnjeval. Vse to bo prispevalo in nam omogočilo, da bomo v naslednjem obdobju našega gospodarskega razvoja dosegli še večje uspehe.
litične uredit v
e) spopolnjeval' in na znotraj vsklajevali smo naš pravni sistem;
f) pravilno smo določili vlogo družbenih in političnih organizacij v našem sistemu socialistične demokracije.
S tem, da smo uvedli zbore proizvajalcev v ljudskih skupščinah in odborih, je delavski razred naše Iržave dobil odločilno vlogo pri sprejemanju najvažnejših sklepov, zakonov, načrtov, proračunov ter drugih aktov in predpisov, na podlagi katerih se kolikor najbolj mogoče pravilno razvija nadaljnja graditev socializma in poteka razdeljevanje gmotnih sredstev.
Posebno moramo poudariti, da je proces decentralizacije omogočil močno krepitev ljudskih odborov kot osnovnih organov oblasti v naši državi. Najpomembnejši ukrep v tem pogledu je ustvarjanje komunalnega sistema, v katerem so ljudski odbori novih okrajev in občin prevzeli funkcijo organov oblasti na reorganiziranih področjih s spremenjenimi pristojnostmi in položajem. Izvršena reorganizacija je že doslej pokazala svoje prednosti glede rezultatov In učinkovitosti funkcioniranja
teh organov. Namesto 351 okrajev in mest s položajem okraja, ki smo jih imeli do 1. septembra 1955. je bilo ustanovljenih v celoti 107 novih večjih okrajev, 4052 občin pa je bilo reorganiziranih v 1479 novih občin. Leta 1957 se je število okrajev še zmanjšalo na °5, število občin pa na 1193. Takšno reorganizacijo oziroma grupiranje in združitev občin in okrajev v večje enote je zahtevala uvedba novega komunalnega sistema.
Bistvo novega komunalnega sistema in njegove značilnosti se kažejo v položaju krajevnih
skupnosti, posebno še v novih pristojnostih občin. Številne pristojnosti in posli prejšnjih okrajev na področju gospodarstva, komunalnih poslov, stavbarstva, notranjih zadev in splošne uprave, kakor tudi na^ področju upravljanja splošnega ljudskega premoženja, ljudskega zdravstva, socialne politike, prosvete in kulture so bile poleg poslov, ki so jih občine opravljale do 1. septembra 1955, prenesene na ljudske odbore novih občin. S tem. da imamo zdaj občine 7. razširjenimi pravicami in rri-stojnostmi, se je bistveno spremenila tudi vloga okrajev. Okraj ne opravlja več funkcije osnovnega organa komunalne samouprave, ker imajo to funkcijo
zdaj občine. V novem komunalnem sistemu je okraj postal skupnost komun, naloga. te skupnosti pa je, da usmerja-in nadzoruje delo samoupravnih komun in rešuje tista vprašanja ki pomenijo skupno korist za vse občine na področju okraja
Razdobje dveh let in pol je prekratko, da , i lahko dokončno
sistema, vendar tudi dosedanje izkušnje in uspehi, ki smo jih dosegli, kažejo, da je to najbolj ustrezajoča oblika za demokratično samoupravljanje delovnega ljudstva. Ali se bo ta proces družbenega samoupravljanja pravilno razvijal, ali pa bomo imeli v njem tudi lokalistična in egoistične težnje, ki so tuje pojmovanju marksistične znanosti o socialističnem razvoju družbene skupnosti, to je v največji in odločilni meri odvisno od iznajdljivosti, aktivnosti in vztrajnosti komunistov.
Dosedanje izkušnje z družbenim samoupravljanjem so pokazale odlične rezultate navzlic nekaterim pomanjkljivostim, ki s- bile ir ki še vedno so. Pokazalo se je, da so družbeno samoupravljanje in komune najboljša šola za množično vzgajanje državljanov na" i socialistične države, da se bodo navadili sami odločati o vprašanjih, kako se bodo vsestransko razvijali in živeli. V tej šoli vsakdanjega praktičnega upravljanja spoznavajo, da so koristi skupnosti hkrati tudi njihove osebne koristi. Kolikor bodo široke plasti naših delovnih ljudi, ki sami upravljajo komune in tovarne, v raznih družbenih organizacijah in ustanovah same prihajale do spoznanja, da se koristi posameznikov, manjših skupnosti in komun morajo skladati s koristmi naše celotne socialistične skupnosti, toliko bolj in hitreje bo rastel ustvarjalni razmah in moč naše socialistične družbe kot celote. To bo omogočilo ostvarjanje zares demokratičnih, socialističnih odnosov med komunami in proizvajalci in bo odpravilo lokalistične težnje, v katerih bi se utegnile razvijati kali šovinizma, ki bi lahko postal nevaren za enotnost in moč naše socialistične države.
Za to, da se bo ta zavest pri proizvajalcih in članih komun hitreje razvijala, so odgovorni komunisti, ki morajo pobijati takšne težnje in z lastnim zgledom v tem smislu vplivati tudi na druge. To govorim zategadelj, ker ne morem trditi, da bi bili vsi člani Zveze komunistov imuni za takšne negativne težnje, ki so škodovale naši skupnosti kot celoti. O tem, o teh pomanjkljivostih podrobno govori Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki i ga prejele vse organizacije Zveze komunistov. Napak bi bilo, ko bi naš sistem samo idealizirali, ko ne bi videli tudi nekaterih nevarnosti in na bi ukrenili vsega, kar je treba, da bi se naš družbeni sistem samoupravljanja pravilno razvijal. Za to so popolnoma odgovorni komunisti in zategadelj morajo skrbeti, da bodo v organe delavskega in družbenega upravljanja vedno izvoljeni najboljši, sposob: i in preizkušeni ljudje, predani graditelji socializma, velike stvari delavskega razreda.
Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbene organizacije
Razvoj državnega in političnega sistema in družbenega upravljanja
Najznačilnejše'za socialistični razvoj v naši državi je družbeno upravljanje, 1.1 temelji na najširši demokraciji, na sodelovanju ali pravici do sodelovanja vseh naših državljanov, da sami ali po svojih predstavnikih vodijo vse posle socialistične skupnosti. To samoupravljanje dobiva postopno čedalje popolnejšo obliko socialistične demokracije, zlasti še s spopolnjevanjem komunalnega sistema in družbenega upravljanja sploh.
Čedalje širša decentralizacija v' naši državi ni povzročila anarhičnosti, kakor so napovedovali marsikje v tujini, marveč se je v |azmerah. decentralizacije kar najbolj izrazila in razmahnila ustvarjalna pobuda delovnih ljudi v naši državi. Naša država je s tem, da je z decentralizacijo začela prenašati funkcije socialističnega upravljanja tako v gospodarstvu kakor tudi
na drugih področjih družbene
dejavnosti na proizvajalce in druge delovne ljudi, izvršila samo neizogibno zgodovinsko dejanje v procesu odmiranja države. Te njene funkcije so bile namreč samo nekaj začasnega v času, ko je namesto ljudstva prevzela proizvajalna sredstva, po tem pa je moralo nastopiti obdobje, ko smo postopoma izročali ta sredstva in funkcije proizvajalcem in ljudstvu sploh.
Ta proces ni potekal gladko brez težav in številnih pomanjkljivosti, ki neizogibno spremljajo razvoj novih družbenih odnosov in spopolnj evanj e novega družbenega sistema. Vrh tega se
te pomanjkljivosti kažejo zlasti
v začetku, ko le nosilci graditve
novega nimajo dovolj izkušenj in potrebnega znanja in ko še ostanki starega obremenjujejo zavest graditeljev . vega. To se je pri nas kazalo tudi prt delavskih svetih, ki so šele ob svoji praksi čedalje bolj spoznavali, kakšno volgo, dolžnosti In pravice imajo.
Od VI. kongresa sčm smo rešili številna pomembna vprašanja naše državne in družbene ureditve. Zvezna ljudska skupščina je leta 1953 sprejela novo ustavo, ki je utrdila načela -_aše socialistične demokracije, katere vsebina je — ustvariti gmotne, političrie in pravne pogoje, da bodo delovni ljudje naše države, državljani socialistične Jugoslavije, zares postali dejanski in neposredni upravljavci družbenih poslov Ta načela smo v skladu z našimi gmotnimi možnostmi ter političi in drugim
vsestranskim razvojem v vsem
tem obdobju — nenehno uresničevali in spopolr.J vali.
Temeljni rezultati na področju družbene in politične ureditve so naslednji:
a) ostvarili smo naša predstavniška telesa, ljudske skupščine in odbore;
b) ostvarili smo druge organe in ustanove državnega mehanizma;
c) razvijali in krepili smo krajevno samoupravo po načelih
socialističnih komun;
č) razvijali smo številne orga-ie družbenega upravljanja na oodročju javnih služb;
d) razvijali in krepili smo demokratične pravice državljanov ter sploh notranjo demokratiza-
Socialistična zveza je imela v obdobju od VI. kongresa do danes veliko vlogo pri graditvi socializma v naši državi, razvijanju in širjenju socialistične zavesti ter kr pitvi in razvijanju naše socialistične demokracije. Socialistična zveza se je pokazala kot naiuspešnejša množična politična organizacija delovnih ljudi; v njej poteka boj mišljenj o vseh vprašanjih našega družbenega življenja in razvoja. Milijoni članov	Socialistične
zveze so bili Msta sila, ki je poganjala naše celotno družbeno življenje v smeri socializma. Razvoj In izpopolnitev organov družbenega upravljanja in delavskih svetov, razvoj in zboljšanje komunalnega sistema, realizacija vaše gospodarske, prosvetne in kulturne politike ter vseh drugih akcij, kakor tudi uspehi, doseženi pri tem .’elu, šo rezultat ustvarjalnih naporov članov organizacije Socialistične zveze, v kateri imajo komunisti zaradi svojega dela odločilno vlogo.
V tej vsestranski dejavnosti se je lik članov Socialistične
zveze zgradil tako, da so postali le-ti danes že popolnoma zavestni graditelji socializma v naši državi, sama organizacija pa najmočnejši politični činitelj; nanj se vodstvo naše države oslanja tako v zunanji politiki
kakor tudi v politiki notranjega razvoja.
Zelo težko je v takem poročilu
dati širše podatke o vsestranski dejavnosti S cialistične zveze, ko pa sleherni dan Vidimo njeno pobudo pri raznih prostovoljnih akcijah, gradnji kulturnih domov, šol, cest, namakalnih prekopov in podobnem. Zlasti velik uspeh kaže Socialistična zveza v raznih kulturnih, prosvetnih In političnih akcijah v državi in izven nje. Izredni rezultati, doseženi med volilnimi pripravami in potem ob samih volitvah zvezne in republiških ljudskih
skupščin, so predvsem delo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Navedel bom samo nekaj primerov iz dela posameznih druž-
benih organizacij, včlanjenih v Socialistično vezo.
Rdeči križ ima 1,411.000 odraslih elanov in 1,180.000 članov pomladka. Poleg številnih drugih akcij ja organiziral dvoletne tečaje za zdravstveno pro-svetlitev vaške ženske mladine. V dveh generacijah, ki sta v zadnjem času končali te tečaje, je bilo 425.000 mla ink z vasi. V sodelovanju z organizacijo Zveze ženskih društev je Rdeči križ odprl 11.700 šolskih kuhinj, v katerih dobi hrano okoli dva milijona šolskih otrok.
Društva, ki skrbe za otroke in mladino, imajo okoli 500.000 članov. Ta društva so si prizadevala za vzgojo otrok, organizirala razvedrilo za otroke, vzgajala kadre za delo s pionirji ter pedagoško in prosvetno delala s starši. Bila pa so tudi organizator I. državnegr kongresa za zdravstveno zaščito otrok in številnih posvetovanj o družinskih problemih in vzgoji itrok.
Organizacija za telesno vzgojo »Partizan« ima danes nad 290.000 članov in v‘■'dno bolj napreduje v svoji skrbi za telesno vzgojo mladine. Postopno, čeprav še ne dovolj uspešno, se uveljavlja na vasi in zbira kmečko mladino. Tako je n. pr. leta 1956 sodelovalo na kmečkih partizanskih
igrah v LR Hrvatski okoli sto tisoč fantov in deklet z vasi.
Zveza tabornikov s 75.000 člani postaja vedno bolj privlačna organizacija za mladi naraščaj, ker teži za zdravim in pestrim športnim življenjem.
Zveza športov z več kot 270.000 športniki organizira športno dejavnost v državi in izven nje.
V Ljudski tehniki se je do da-•nes izučilo okoli 390.000 amaterjev raznih strok; radio-amater-jev, telegrafistov, jadralcev in kajakašev, šoferjev in motoristov, traktoristov, pilotov, padalcev, elektro-strojnikov, gradbenikov, foto-amaterjev, kino-amaterjev in drugih. V minulih štirih letih je Ljudska tehnika
usposobila seminarjih 15.000 učiteljev in predavateljev z« tehnično vzgojo otrok in organizirala do danes 2.500 raznih
razstav.
>
Usmerjanje mladine - velika naloga komunistov
doslej odigrale in imajo še danes zelo pomembno vlogo v življenju naše družbene skupnosti, pri uresničevanju naše splošne smeri v boju za graditev socializma in miroljubno mednarodno sodelovanje. S političnim in vzgojnim delovanjem med svojim članstvom so te organizacije kar največ pomagale pri aktivizaciji večtirne nekdanjih boroev, ki stoje še danes v prvih vrstah zavestnih graditeljev socializma. Razen tega so t* organizacije pokazale posebno skrb za ureditev pravic in reševanje invalidnin, pokojnin in drugih gmotnih vprašanj, ki zadevajo udeležence narodnoosvobodilnega boja, pa tudi za družine in otroke padlih borcev in žrtve fašističnega terorja.
S pomočjo in sodelovanjem organov oblasti so te organizacije dosegle zelo pomembne uspehe pri zakonitem urejanju tako rekoč vseh perečih vprašanj, ki zadevajo borce. V okviru svojih možnosti je naša družbena skupnost poskrbela in za-zaščitila tako ali drugače vse otroke in družine padlih borcev in večino družin žrtev fašističnega terorja, ki so potrebne posebne družbene zaščite. Nad
200.000	otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je skupnost pomagala usposobiti za delo in življenje: za nad 100.000 takih otrok je poskrbela skupnost in organizacija Zveze borcev v obdobju od leta 1953 do danes, a približno 64.000 otrok dobiva pomoč za šolanje. V zadnjih letih je naša škupnost redno dajala milijardo do dve milijardi dinarjev za šolanje teh otrok. Leta 1957 je Zvezni izvršni svet dodelil v te namene dodatno pomoč v višini ene milijarde dinarjev. V sodelovanju z JLA smo zadnja leta dosegli, da se večje število otrok šola tudi v vojaških šolah — tako je med temi šolarji 25 c/o otrok padlih borcev.
Mimo tega, da je z zakonskim predpisom o upokojitvi vojaških oseb v osnovi ugodno rešeno vprašanje upokojenih oficirjev,
se večina od njih lahko tudi zaposli na odgovornih mestih. Od 11.211 upokojenih tovarišev, ki . so iskali zaposlitve, se jih je v zadnjih dveh letih 8.085 zaposlilo v gospodarstvu in upravi.
Zveza vojaških vojnih Invalidov. ki šteje nad 310.000 članov, je postala važen činitelj pri reševanju socialno zdravstvenih vprašanj svojih članov, predvsem pa je nudila pomoč organom oblasti pri rehabilitaciji, poklicnem usposabljanju in zaposlitvi vojaških vojnih invalidov in njihovem vključevanju v aktivno življenje države
Velik politično vzgojni značaj
imajo tudi druge oblike aktivnosti teh organizacij, predvsem njihovo delo za negovanje in razvijanje borbenih tradicij narodnoosvobodilnega boja. Organizacije Zveze borcev so pobudnice za označevanje in ureditev zgodovinskih krajev, za ustanavljanje muzejev NOB in urejanje grobov padlih borcev; so pobudnice in nosilke raznovrstnih političnih manifestacij, raznih proslav, mitingov, predavanj, razstav; so tolmači in prenašalci borbenih izkušenj in herojstva iz NOB na sedanje mlade generacije, ki se pri njih tako ra.zvija in krepi socialistični patriotizem, vse to pa pomeni velik doprinos krepitvi obrambne sposobnosti države
Po nepopolnih podatkih je do danes urejenih 800 partizansk;h
pokopališč, približno 300 kostnic in 15.000 posameznih grobov; postavljenih je približno 1.300 spomenikov, 150 spominskih objektov in odkritih 3.500 spominskih plošč; odprtih je 80 muzejev NOB, oziroma oddelki NOB v splošnih muzejih, zaščitenih je več spomenikov iz časov
narodnoosvobodilne vojne, še
naprej pa uresničujejo program, ki je z njim predvidena ureditev in označevanje najpomembnejših dogodkov iz krajev iz
Gasilska zveza s 328.000 člani opravlja 95 % celotne preventivne službe kake- tudi gašenja požarov.
Tu ni mogoče posebej govoriti o vseh organizacijah, kakor so n. pr. društva prijateljev narave, počitniška zveza, strelska, planinska, letalska ter ostale športne in strokovne zveze, kakor tudi o raznih drugih družbenih organizacijah, ki so včlanjene v Socialistično zvezo in pravtako dobro delujejo ter dosegajo lepe rezultate.
Vendar bi hotel poudariti, da Je za vzgojo strokovnih kadrov pomembna dejavnost posameznih strokovnih organizacij: inženirjev in tehnikov, -dravnikov, živinozdravni’ v, prosvetnih delavcev in drugih. Le-te imajo za svoje člane seminarje, tečaje, predavanja in podobno. Zelo koristno bi bilo, če bi se takšna dejavnost razširila na vse okraje, kjer so številni problemi in je zato potrebno še prizadevnej-še delo družbenih organizacij. Da bi te organizacije v resnici lahko pomagale komunam, kakor od njih pričakujemo, morajo danes svojo dejavnost prilagoditi notranji organizaciji komunalnega sistema.
Naše družbene organizacij*, so članice blizu 300 mednarodnih organizacij in v njih aktivno delujejo.
Vse te organizacije in še druge, ki niso bile naštete, imajo v našem političnem in družbenem življenju zelo važno vlogo, saj združujejo ob najrazličnejši družbeni dejavnosti milijone naših državljanov, mladine, žensk in ljudi iz vseh družbenih slojev. Razumljivo je, da se mi moramo zanimati za življenje in delo teh organizacij in za rezultate, ki jih dosegajo pri izpolnjevanju svojih družbenih nalog, zlasti vzgojnih. Socialistična zveza in Zveza komunistov ne moreta biti ravnodušni do posameznih negativnih pojavov In vplivov malomeščanske stihije, ki jih je zlasti občutiti v nekaterih športni1, organizacijah. Za-
1957 izvoljenih 19.370 mladincev in mladink. V upravne odbore kmetijskih zadrug je bilo 1956. leta izvoljenih 40% mladincev več kot leto pred tem. Dosedanja praksa je pokazala, da je večina učencev v šolskih odborih in dijaških skupnostih s svojo aktivnostjo in s svojim pravilnim in resnim delom pri reševanju raznih šolskih problemov opravičila naša pričakovanja.
študentska mladina je bila prav tako aktivna pri reševanju vrste problemov glede reforme univerzitetnega študija, Zveza študentov pa je razvijala raznoliko družbeno dejavnost, predvsem pri ideološkem izobraževanju študentov. Tako so študentske organizacije vztrajno odpravljale napake pri nekem delu intelektualne mladine, ki ne razume dovolj svojih družbenih obveznosti.
PoudaTiti moram važnost pobude Ljudske mladine v organizaciji Mladih zadružnikov, ki že danes šteje 37.000 vaških fantov in deklet, zbranih v 860 sekcijah in klubih mladih zadružnikov. Mimo tega dela v 700 šolskih zadrugah 42.000 šolarjev. V njih so mladi zadružniki že od vsega začetka dosegli izredno lepe uspehe. Ti . zadružniki postajajo vse bolj nosilci sodobnih metod v kmetijski proizvodnji in tako .krepko pomagajo odpravljati razna zastarela pojmovanja pri kmetih, ki so
tuja sodobnemu načinu proizvodnje na vasi. Tako mladi za-
upravljanje in graditev nove Jugoslavije.
Zelo smo bil; ponosni na visoko stopnjo socialističnega patriotizma, politične zrelosti in velikanski polet in navdušenje naše mladine po vojni, ko je bila na raznih delovnih akcijah navdihovale« in nosilec novega, socdailistiionega ustvarjalnega navdušenj a. Ta polet smo v obdobju, ko se je mladina znotraj svojih organizacij zanimala za reševanj« samo svojih ozkih problemov, zelo pogrešali. K sreči je to že minilo in naša mladina vse bolj zavzeipa svoje mesto aktivnega udeleženca v velikem delu graditve socializma.
Ko smo na mladinskem kongresu predlagali, naj mladina spet gradi nekatere objekte, kot na primer avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb, smo bili srečni, da je naša mladina s tolikšnim navdušenjem sprejela to veliko nalogo.
Preusmeritev Zveze komuni-
,stov, Socialistične zveze delovnega ljudstva in organov družbenega upravljanja, da bi pritegnili čim več mladine, kaže zadnji čas vse lepše rezultate. Mlade ljudi vse bolj volijo v organe ljudske oblasti in delavskega samoupravljanja ter v razna druga samoupravna telesa; na zadnjih . občinskih volitvah je bilo izvoljenih nad 6.300 mladih ljudi za odbornike. Medtem ko je bilo leta 1954 v delavskih svetih 8.964 mladih delavcev in delavk, je bilo leta
družniki postopoma postajajo pionirji socialistične preobrazbe vasi. To gibanje j« seveda še na začetni stopnji, toda njegovi uspehi se vidijo že dane« in zato so se komunksti, znotraj in zunaj mladinskih organizacij, dolžni predano udejstvovati na tem področju in čimbolj pomagati mladim zadružnikom pri njihovem delu za širjenje in izpopolnjevanje obltk dela.
Posebej je treba poudariti udeležbo mladine v raznih z«lo koristnih organizacijah za telesno, kulturno in tehnično vzgojo, kakor tudi za oddih mladih ljudi, kjer Je v raznih dejavnostih zbranih približno 1,750.000 mladincev in mladink. Da bi te organizacije igrale kaT najbolj pozitivno vlogo med mladino in prispevale k vsestranskemu dvi-glu svojih članov, je‘nujno, da so tako komunisti kakor člani Ljudske mladine v njih aktivnejši in da se bolj zavzemajo za ustvarjanje zdravega vzdušja in za notranje življenje z bogatejšo vsebino.
Ker mi prostor ne dopušča, pa tudi glede na to, da bo o mladini izčrpnejSe govorilo organizacijsko poročilo CK, se ne bom zadrževal pri podrobnejši analizi življenja in dela mladine. Toda želel bi poudariti še enkrat, da je pravilno usmerjanje dela. in vzgoje naše mladine ena osnovnih nalog komunistov, kajti to je zelo važno za pravilen razvoj naše skupnosti v prihodnosti.
to se morajo predvsem komunisti, ki v teh organizacijah delajo, potruditi, da odstranijo takšne pojave, pa tudi elemente, ki vnašajo in podpihujejo nezdrave odnose v športnih organizacijah in tako slabe njihovo vzgojno vlogo.
Na koncu je treba pripomniti še to, < i je še precej pomanjkljivosti tako v delu kakor tudi v organizacijskih vprašanjih Socialistične zveze, predvsem v nekaterih občinah in vaseh, kjer so organizacijska vprašanja zanemarili in se je zato zmanjšalo tudi število članov, ki redno plačujejo članske prispevke. Danes ima Socialistična zveza nad 5 milijonov članov, ki redno plačujejo članarino in imajo članske legitimacije ter izpolnjujejo vse obveznosti. Pomanjkljivosti v delu Socialistične zveze je treba popraviti, ker gre bolj za brezskrbnost nekaterih voditeljev na terenu, kot pa za nezanimanje članov.
Nekateri problemi žena
tisoč, se ukvarjajo s splošnim, zdravstvenim in gospodinjskim prosvetljevanjem žena. Potem je večina žena včlanjenih v približno dva tisoč društev, ki skr-be za mladino. Na vasi je prav tako zelo aktivnih 1.200 sekcij žena-zadružnic, ki se največ ukvarjajo a pospeševanjem kmetijske proizvodnje, ustanavljanjem rečnih servisov, z nego otrok in podobnim.
Nimam namena tu podrobneje govoriti o raznovrstnem In uspešnem delu žena, ker bo o tem beseda v razpravi. Rad bi samo poudaril, da so 'ženske organizacije zelo srečno našle razne oblake svojega dela in da njihova aktivnost in uspehi, k; jih dosezajo, v veliki meri pomagajo pri naporih naše skupnosti, da bi obvladala razne probleme.
strokovno usposabljanje vsaj v nekaterih oblikah dela.
Ekonomsko osamosvajanj« žena na vasi je silno počasno, ker je socialistični razvoj na vasi tesno povezan 3 pospeševanjem kmetijstva in zadružništva, ki se še zmeraj ni daleč odmaknilo od začetne stopnje v širjenj« socialističnih proizvodnih odnosov na vasi. Po dosedanjih
podatkih je bilo v kmetijskih
zadrugah leta 1956 včlanjenih
227.000	žena. Toda od 45.189 članov upravnih odborov v kmetijskih zadrugah je bilo samo 798 žena. Torej niti najmanj zavidljivo število žena, ki so bil« izvoljene v te upravne od-borel Zene niso dovolj zastopane niti v vodstvih družbenih in političnih organizacij, prav tako pa tudi ne v predstavniških telesih in organih samoupravljanja, čeprav to ne ustreza dejavnosti, ki jo žene razvijajo na terenu te jo kažejo * svojim udejstvovanjem v graditvi.
Na IV. kongresu Antifašistične fronte žena leta 1953 se je ustanovila Zveza ženskih društev. Ta" društva, k; jih je nad
Čeprav ima žena v nov-1 Jugoslaviji z zakonom zagotovljeno popolno enakopravnost, pa z njenim današnjim položajem vseeno n« moremo biti povz«m
zadovoljni. Vzroki »o objektivnega, materialnega prav tako pa tildi subjektivnega značaja. Stopnja razvoja naše države in naša današnja materialna osnova še ne nudita možnosti, da bi bile žen« v zadostni meri zaposlen« na raznih področjih družbenega razvoja. Na drugi strani pa je odnos do Žene delavke Je pogosto nepravilen; čeprav je popolna enakoprav-nosrt	v	d-rtažbeni sfcuipnosti
odvisna tudi od aktivnega udejstvovanja žena v proces« družbene proizvodnje, ee zelo pogosto dogaja, da z dela najprej odpsiščsjo žene, ali da moSke sprejemajo tudi za taka dela, ki so Jih opravljale ali jih lahko bolje opravljajo žene. Pojmovanj«, da j« žena predvsem za
hiSha opravila, je silno nazadnjaško in nima nobene zvez« s pojmovanjem o vlogi žene v socialistični družbi. Treba j« bolj upoštevati probleme, ki se pojavljajo v zvezi z zaposlitvijo žena, kakor tudi razne težave, ki spremljajo to zaposlitev. Obsodbe je vredno dejstvo, da zagovarjajo tako stališče, in to ne redko, tudi nekateri člani Zve-■ ze komunistov.
število žena, zaposlenih v gospodarstvu, predvsem pa zunaj .gospodarstva, se je po vojni zelo zvišalo. Leta 1952 j 4 bilo zaposlenih 394.525 žena ali 23,5% od vseh zaposlenih v tem letu, a že leta 1957 smo imeli 625.727 zaposlenih žena ali 26°/» od skupnega števila zaposlenih. V gospodarstvu je bilo 1952. leta zaposlenih 288.313 žena ali 20,4%, leta 1957 pa se je to število povečalo na 440.587 ali 22,6% od skupnega, števila vseh zaposlenih v gospodarstvu. Medtem ko je bilo 1952. leta zaposlenih zunaj gospodarstva 106.212 žena al 39,70/0, je to število leta 1957 znašalo 185.140 ali 39,6% od vseh zaposlenih zunaj gospodarstva
Glede doseganja strokovnih kvalifikacij in strokovnega
usposabljanja žena je storjene
ga še malo, ker temu vpraša nju nismo posvečali dovolj,pozornosti To je tudi eden od razlogov, da se ženska delovna sila teže zaposluje. Mislim, da bo šolska reforma omogočila ženski mladini, zlaeti na vaal,
Organizacije
bercev
eoostrajis-ke o-risem taci j e v evo-
jem delu so mnoge organizacije Ljudske mladine zanemaril* politično In ideološko delo te držale mladino ob strani gospodarskih, političnih in družbenih problemov, meneč, da mladi ljudje ne morejo kdo ve koliko prispevati k reševanju raznih zamotanih gospodarskih te političnih problemov. Sesti plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije je pokazal n« take škodljive težnje in na taka zgrešena pojmovanja. Plenum je terjal večjo udeležbo komunistov, Ljudske mladine in drugih družbenih' činitelj e v v političnem delovanju in socialistični vzgoji mladine v skladu 8 potrebami našega razvoja.
Prav tako je bilo nepravilno tudi mnenje nekaterih komunistov pa tudi voditeljev Ljudske mladine, da naj se mladina ukvarja večinoma s svojimi čisto notranjimi organizacijskimi in strogo političnimi vprašanji. Takšna sektaška mnenja so prizadela škodo vsestranski vzgoji mladine v duhu naše socialistične stvarnosti, ker se mladina ne more pravilno vzgajati samo 7. enostransko aktivnostjo znotraj svojih mladinskih organizacij, marveč mora na tak ali drugačen način sodelovati v vsakodnevnem bujnem in ustvarjalnem dogajanju v naši državi. Mlade generacije mladine se morajo postopoma vključevati v ustvarjalno delo, v
ceajevana in njihovo zavračanj« zanemarjeno.
S ponovno aktivizacljo ' naše mladine, in to n« samo v raznovrstnem kulturnem. Športnem in zabavnem življenju, temveč s ponovnim sodelovanjem na raznih delovnih akcijah, kakor tudi z njeno udeležbo r formiranju celotnega našega družbenega sistema pa j« dokazano, da so popolnoma deplasirana razna popačena gledišča o apolitičnosti naše mladine in njenem nezanimanju za vse, kar se dogaja okoli nje. Vendar je prav tako napačno meniti, da se naša mladina lahko stihijsko razvija v socialističnem duhu samo zavoljo tega, ker živi v Jugoslaviji kot socialistični državi. Pozablja se, da mladina pri nas še vedno živi v sredini, ki v njej obstajajo različna pojmovanja in ostanki starega balasta. Zato je treba zagotoviti pravilen razvoj naše mladine in usmerjati njeno vzgojo tudi.zunaj šole v socialističnem duhu.
Naša mlada generacija ni sodelovala v revoluciji, odnosno v narodnoosvobodilni vojni, mnogi mladinci pa niso sodelovali
niti v velikih delovnih akcijah.
ki so imele značaj revolucionarnih akcij in so zelo vzgojno učinkovale na našo mladino, k* le v njih sodelovala.
Komunisti nasploh in sama organizacija Ljudska mladina se niso naglo prilagodili novim pogojem dela z mladino. Zaradi
V obdobju od VI. kongresa do danes je Ljudska mladina v svojem razvoju preživela nekakšno krizo, ki jo je po mojem mišljenju že premagala. Mladinske organizacije niso takoj našle svojega mesta v spremenjenih pogojih nadaljnje družbene preobrazbe. V začetku je bilo opaziti nekakšno tavanje glede dela, življenja te vloge mladine, in to ne samo pri mladincih, marveč tudi pri članih Zveze komunistov, spričo spremembe in nadaljnjega izpopolnjevanja našega celotnega družbenega razvoja. Mnogi komunisti, ki se niti sami niso znašli v prvih dveh, treh letih, so izpustili iz rok tud; probleme mladina. K temu je nekoliko prispevalo: prvič, prekinitev vseh važnejših mladinskih delovnih akcij zaradi decentralizacije in ovajanja novega gospodarskega sistema; drugič, pojav revizionističnih teorij ic renegata Dji-Iasa, po katerih naj bi zaradi Strjen j a in krepitve nekakšne kvazi demokracije zahodnega tipa razpustili obstoječo mladinsko organizacijo Ljudsko mladino, prav tako kakor naj bi po tej njegovi teorijicl likvidirali Zvezo komunistov Jugoslavije; tretjič, intenzivna zahodna propaganda za nas tujih Ut Škodljivih idej, ki ni bila fcreruspešha in ki je vplivala na del naše mladine po mestih. Vsa te dejstva so bila pogosto pod-
Organ.izaclj e Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne, Zveza vojaških vojnih invalidov in
Združenje rezervnih oficirjev so
Delegacija VH kongresa polaga venec na grob nico narodnih herojev
B «tr. 7 SLOVENSKI P0K0CEVKLEC J	»e	-	ffl.	aprila	a*s
0 1
družbenega razvoja od VI. kongresa do danes
ljubezen do naše armade kot nerazdružnemu delu naših narodov in pomembnemu činitelju našega socialističnega razvoja.
Tovariši in tovarišice!
Po zaslugi naše dosedanje zunanje politike in doseženih rezultatov v izgradnji - socializma, po zaslugi bratstva in enotnosti naših narodov in borbene sposobnosti naših oboroženih sil, lahko ugotovimo, da naše obrambne sile predstavljajo močan čimtelj za zavarovanje neodvisnosti naše države in naše nadaljnje izgradnje. -Po svoji moralno- politični enotnosti, po vzgojenosti borcev in starešin.
osvobodilnega boja, ki so nadvse koristne pri vzgoji starešin in borcev Jugoslovanske ljudske armade. Pravtako bo treba na moč intenzivno proučevati tisto, kar so dale izkušnje drugih, zlasti pa vse tisto, kar z iznajdbami novega orožja izpreminja mnoge dosedanje izkušnje in poglede na razna vojaška vprašanja. Zlasti pomemibno pa je, da se pri tem delu še močneje potrudimo za to, da ustvarimo in razvijemo samostojnost, iznajdljivost in iniciativo.
Pri krepitvi naših oboroženih sil moramo še naprej razvijata in negovati pravilne starešinske
tenzivno proučujejo in sprem-lajo našo družbeno stvarnost in socialistično izgradnjo.
K ideološkemu in vzgojnemu delu s starešinami pa znatno prispevajo tudi domovi Jugoslovanske ljudske armade. V teh domovih je bilo za starešine nekaj deset tisoč predavanj iz raznih strok, priredili so jim veliko število filmskih in gledaliških predstav, organizirali so na stotine razstav, koncertov Jn prireditev.
Politično-vzgojni m prosvetni program zajema ves vojaški sestav armade, razen tega pa je armada vsak dan obveščena o najvažnejših političnih dogodkih. Za vojake organizirajo kul-turno-izaibavne večere, gledališke in filmske predstave in razna športna in fizkulturna tekmovanja. Samo v zadnjih dveh letih so priredili vojaki v svojih kasarnah nad 27.000 kulturno-zabavnih večerov, v katerih so sami sodelovali s programi, za prebivalstvo pa so pripravili nad 3.400 kulMurno-umetniških prireditev. Videli so okoli 3.500 gledaliških in 20.000 filmslcih predstav, nad 50.000 športnih in fizkulturnih prireditvah in tekmovanjih pa je sodelovalo nad-
750.000	vojakov.
V vojaških knjižnicah je nad 2 milijona knjig in brošur. V obdobju od VI. kongresa do danes pa se je naučilo brata in pisati blizu 100.000 nepismenih vojakov.
V začetku letošnjega leta se je v armadi znižalo številčno stanje članov Zveze komunistov v primeri s številom članstva * času VI. kongresa To med drugim pojasnjujejo s poostrenim kriterijem pri sprejemanju v ZKJ po VI. kongresu in s tem, da so del starešinskega kadra upokojili, ter z dejstvom, da je v tem obdobju odšlo lz armade več članov Zveze, kakor pa jih je prišlo. V zadnjem času pa sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov spet raste. Po VI. plenumu CK ZKJ se je zlasti izboljšal odstotek vojakov iz vrst delavcev.
Ti in drugi rezultati kažejo da ao pripadniki armade, predvsem pa organizacija Zveze zo-munistov, pravilno razumeli ln vztrajno izvajali naloge, ki jih je armadi zastavil VI. kongres.
Pri nadaljnjem razvoju JLA bo potrebno za krepitev vseh Či-niteljev, ki so pogoj za borbeno sposobnost vsake vojaške enote, še več naporov. Pri tem bo treba že bolj paziti na proučevanje izkušenj Iz našega narodno-
Kot po vsej Jugoslaviji, so tudi Ljubljančani t veiiKim zanimanjem posiusaii okrog zvočnikov
prenos s VII. kongresa.
po svoji oborožitvi ln opremi, j« Jugoslovanska ljudska armada sposobna, opirajoč se na enotnost naših narodov, braniti svobodo in neodvisnost naše soci-cialističns države. Vendar se ne smemo ustaviti pri doseženih rezultatih, ne smemo dovoliti, da bi naie priprave zaostale za realnimi zahtevami, ki bi jih morebitni vojaški spopad lahko postavil tudi pred naše narode. Vsako zapostavljanje krepitve naše obrambne moči bi pomenilo, da ustvarjamo pogoje in dovoljujemo možnost, da nas morebitna vojna preseneti premalo pripravljene, to ,pa bi morali plačati z velikimi izgubami.
odnose, spoštovanje človeka, tovariški duh in zaupanje med mlajšimi in starejšimi ter med starešinami in borci.
Kadar govorimo o naši bodoči politiki pri krepitvi obrambnih sil naše države, pri - tem ne smemo spregledati, da moramo stalno krepiti močne in trajne vezi med ljudstvom in armado, kakor je bilo to že do zdaj. Ti naši napori morajo stremeti za tem, da vzgojimo pripadnike JLA v zavedne graditelje in neutrudljive borce za izgradnjo naše socialistične družbe, po drugi strani pa moramo v ljudstvu, posebno pa v vrstah naše mladine, tudi v bodoče razvi j ati
ter kulturna in zdravstvena dejavnost
vov. Poudariti moram, da določen uspeh malomeščanske ideologije, ki je nadaljevanje buržoazne ideologije in morale, žal najbolj olajšuje idejna neodpornost, slepota in neobčutljivost ne le nekaterih naših organov in ustanov, temveč tudi mnogih komunistov.
V zadnjih letih je znanstveno delo zlasti na področju tehnike, medicine in prirodnih ved znatno napredovalo, česar pa ne moremo reči za družbene vede, ki zelo zaostajajo. Osnovna slabost je v tem, da nimamo dovolj kadrov, ki bi znali v skladu z današnjim družbenim razvojem obdelati razne probleme s področij sociologije, filozofije, prava, zgodovine itd. Ena naših najbolj važnih nalog je, dš ta nedostatek čimprej odpravimo.
Skrb za pravilno šolsko vzgojo naše najmlajše generacije je zelo važna za našo skupnost. Elementarna vzgoja mora biti smotrna ln v skladu z našo družbeno stvarnostjo. Oblikovanje mladih generacij v sposobne in zavedne graditelje nove družbe je dolgotrajno in zapleteno delo. V duhu sklepov VI. kongresa je posvetila Zveza komunistov temu vprašanju veliko skrb. Vendar vprašanje prosve-
rlstno za naš družbeni razvoj. Napredek v ekonomskem pogledu, ki je povečal materialna sredstva, in perspektiva, ki Jo nudi naš uspešni razvoj tehničnim, kulturnim in znanstvenim kadrom, pomenijo stimulacijo za kulturno in znanstveno izobrazbo naših delavcev in državljanov. Politični in družbeni razvoj po VI. kongresu je pravtako ugodno vplival na rast kulturne ravni množic, kakor tudi na znanstveno in kulturno ustvarjanje. Razen tega je postopna likvidacija birokratskega vmešavanje v vse, osvobodila naše znanstvenike, umetnike,
kulturne delavce in pedagoge
prejšnjih birokratskih zavor in jim nudila možnost za nemoteno ustvarjalno delo.
Sistem družbenega upravljanja na področjih kulture in prosvete je povzročil, da je odgovoren za kulturno politiko raznih ustanov in za pravilen socialistični razvoj na tem področju širok krog zainteresiranih državljanov, strokovnjakov, javnih in kulturnih delavcev. Kul-tumo-prosvetni svet Jugoslavije, ki je bil po eni strani ustanovljen kot izraz težnje za bolj konstruktivnim in bolj intenzivnim medrepubliškim sodelovanjem, po drugi strani pa kot izraz potrebe, da bi bolj 6tudioz-no razmišljali o problemih in nalogah, ki so skupne vsej socialistični družbi, je dobil pomembno vlogo pri povezovanju kulturnih ustanov in organizacij s težnjami delovnih ljudi. Napredni družbeni interes delavskega razreda za nadaljnji hitrejši razvoj proizvajalnih sil in družbe kot celote, močno vzpodbuja tako prosvetno dejavnost kakor znanstveno ln umetniško ustvarjanje.
Kljub velikim uspehom, ki smo jih dosegli v razmeroma kratkem času na področju množičnega kulturnega dela, pa moramo vendarle povedati, da so pri tem delu idejni problemi še vedno osnovni in aktualni. Malomeščanska miselnost ima še danes močan vpliv na precejšnje število ljudi in se zdaj bolj zdaj manj, v tej ali oni obliki upira pravilnemu razvoju soci-alističnih družbenih odnosov Malomeščanščina je še vedno poglavitni nosilec raznih negativnih zapadnjaških in socializmu sovražnih tendenc tn vpli-
Naš tisk ln novinarji
Ce upoštevamo naš notranji razvoj, konkretno v naši državi, je ta, zdaj bolj zdaj manj odvisen tudi od zunanjepolitičnih elementov. Tisk lahko zelo škoduje, če njegovo pisanje ni v skladu z interesi države, z interesi izgradnje socializma, če ni v skladu z dnevnim dogajanjem znotraj in zunaj države. V revolucionarnem obdobju preobrazbe naše države tisk ne more biti nekakšen neodvisen samostojen družbeni faktor, ker morajo biti usmerjene vse akcije celotne družbe v isto smer, v smer izgradnje socializma, to se pravi, novih družbenih odnosov Vse kar se tako ali drugače uipi-ra temu cilju, je nazadnjaško in reakcionarno, pa čeprav si nadeva nekakšna demokratična, svobodoumna in napredna Imena, vzeta iz arzenala starih, obrabljenih buržoaznih ostankov, ki jih malomeščanstvo še vedno skrbno varuje.
Tisk Je pred družbo odgovo-
Tisk je zelo pomembno sredstvo v boju za uresničenje socializma in novih družbenih odnosov. V procesu bujnega družbenega dogajanja, v nepretrganem izpopolnjevanju in iskanju novih oblik za uspešnejši nadaljnji razvoj socialistične družbe — ki ni nekakšna okorela dokončana formula, marveč je nenehno gibanj? naprej — Ima tisk zelo pomembno, toda tudi zapleteno nalogo. Znati mora osvetliti in tolmačiti dogodke in problem« v notranjem ustvarjalnem procesu. Te svoje naloge tisk ne more opravljati, če ljudje, ki pri njem delajo, ne poznajo osnovnih prvin v procesu družbenega razvoja, če ne poznajo raznih zakonskih in drugih ukrepov, raznih težav in zaprek na katere naletimo v tem procesu, in če v sedanjih okoliščinah popolnoma ne zaupajo v to, da se bodo cilji, h katerim stre-i mi delavski razred in vsa družba, uresničili.
Pred železniško postajo v Ljuoijani
Bogata dejavnost
osvobodilnega boja. Založniška dejavnost s tematiko iz NOB je obsežna, do konca leta 1956 je izšlo približno 1.700 izdaj.
Organizacija Zveza borcev je pomagala tudi pri predvojaški vzgoji mladine. Na taborjenjih in zborovanjih v okviru programa predvojaške vzgoje je leta 1956 sodelovalo več kot 500.000 mladincev, a leta 1957 nad 530 tisoč obveznikov. Program je razen vojaško-strokovnega pouka obsegal še politični, tehnični in športni pouk
Lahko rečemo, da so organizacije borcev, gledano v celoti, uspešno opravljale te svoje naloge. Toda treba se je še naprej truditi, da se nekatere organizacije izognejo določenih napak v svojem delu, pa tudi nekaterih negativnih pojavov med borci narodnoosvobodilnega boja. Treba se je kajpak pomuditi tudi pri takšnih pojavih, ki kažejo, da so med člani organizacije borcev tudi posamezniki, ki ne cenijo dovolj izredno velikih naporov ln vsega, kar je za udeležence narodnoosvobodilnega boja doslej storila naša družbena skupnost. Zaradi nekaterih nerešenih ali nepravilno rešenih primerov je
prišlo pri posameznikih do kritiziranja in omalovaževanja predvsem mlajših kadrov v organih oblasti, političnih in gospodarskih organizacijah. Sreča-
mo tudi pojave nepravilnega odnosa do dela in podcenjevanja določenih poklicev, nesamokri-tičnega odnosa do sebe in neskromnih zahtev glede položaja, funkcij in podobno. Nekateri od teh zapadajo vplivu lokalistič-nih in celo šovinističnih ali različnih drugih malomeščanskih pojmovanj. Razumljivo je, da se je treba predvsem v samih organizacijah energično postaviti po robu takim škodljivim, v bistvu antisocialističnim pojavom, hkrati pa okrepiti tudi sistematično vzgojno delo in skrb za vsakega človeka. Kajti borci narodnoosvobodilnega boja morajo biti najprej — tako danes kot so bili nekdaj — najdosled-nejši čuvarji pridobitev naše revolucije in nosilci socialističnih odnosov med ljudmi.
Zveza borcev je posvečala posebno pozornost razvijanju in širjenju mednarodnega sodelovanja bivših borcev, ko je vzpostavljala in ohranjala stalne zveze z nacionalnimi organizacijami bivših borcev drugih držav in aktivno sodelovala v delu mednarodnih organizacij borcev. S tem svojim delom si Zveza borcev prizadeva za zbli-žanje med bivšimi borci, a s
tem tudi med narodi posameznih držav po načelih aktivnega boja za mir, politike koeksistence in zmanjšanja mednarodne napetosti.
Belo Izreze komunistov v ctrmedi ©d ¥L kongres d© dones
V povojnem obdobju smo posvečali mnogo pozornosti in vlagali znatna gmotna sredstva, da bj okrepili obrambne sile naše države. Tako našo politiko je narekoval razvoj mednarodnega položaja po drugi svetovni vojni. ki je bila zanj značilna vse hujša napetost v svetu in neprestana nevarnost nove vojne. Naše povojne i zrku šnje so pokazale. da je bila politika krepitve naše ljudske obrambe pravilna in da je imeia velik pomen v boju za ohranitev naše neodvisnosti in za mednarodno afirmacijo nove Jugoslavije.
Politično in idejno delo Zveze komunistov v armadi je v preteklem obdobju slonelo na sklepih V J' kongresa. Komunisti so vztrajno izpolnjevali naloge, ki jim jih je naložil kongres, in t napori so bili kronani z velikimi uspehi na vseh področjih dejavnosti. To se najjasneje odraža v nadaljnji organizacijski krepitvi armade v celoti, posebno pa še organizacije Zveze komunistov, v še močnejši idejni enotnosti, razvitejši politični aktivnosti in popolnejši vsebini. Na še višjo stopnjo je dvig-' njena socialistična zavest, prav tako pa tudi strokovna in fizična sposobnost pripadnikov armade, zboljšana Je njena tehnična oprema itd.
V tem obdobju je zaključeno redno vojaško šolanje vseh vojaških kadrov-, vzporedno s tem Pa se je armada stalno pomlajevala z mladim; oficirji jn podoficirji. Tako je prišlo iz oficirskih šol in akademij nad 22.500 oficirjev, medtem ko se je v vojnih akademijah izšolalo ekoro 3.000 mladih oficirjev. V podoficirskih šolah pa se je usposobilo nad 11.000 novih podoficirjev. Danes se v 46 šolah in akademijah še nadalje šolajo in usposabljajo vodilni kadri naše armade.
Velike uspehe sta dosegli budi naša vojna industrija in ladjedelništvo. Industrijska proizvodnja se je povprečno povečala za okrog 11 o/« na leto — kar je mnogo več kakor v prenekaterih drugih evropskih . državah. S takim tempom razvoja industrijske proizvodnje se naša armada lahko oskrbuje z osnovnim orožjem domače proizvodnje, prav tako pa so spričo močnejše splošne gospodarske osnove zagotovljena večja sredstva tudi za nakup licenc in orožja v inozemstvu. Prav tako je mogla naša vojna industrija v tem obdobju v še večji meri proizvajati blago za široko potrošnjo. Za potrebe armade je bilo v tem obdobju zgrajenih nad 13.000 novih stanovanj, od tega je sama armada zgradila nad 10.000 novih stanovanj.
Kakor tudi poprej je armada aktivno sodelovala v socialistični graditvi naše države. Inženirske in druge enote naše armade eo v tem obdobju zgradile, bodisi z lastnimi silami bodisi s svojimi materialnimi sredstvi, vsega 692 km novih cest in 45 kilometrov železniške proge, postavile nad 50 mostov in 30 predorov itd. Kadar koli je bilo potrebno, so enote naše armade pomagale razbiti led, med poplavami reševati ljudi in objekte, gasile požare, čistile snežni zamete, pogozdovale, popravljale železniške proge in podobno tako da so tudi s temi deli prispevale nekaj milijonov delovnih ur. Razen tega se je v armadi v tem obdobju usposobilo za mehanike, šoferje, električarje, minerje, veziste, kovače pomožno sanitetsko. veterinarsko in drugo osebje nad 20 00(1 vojakov. Poudariti moram ko' doprinos armade tudi deis'zo da se je v vojaških bolnišnicah
razen pripadnikov armade zdravilo tud; približno 70.000 civilistov.
Družbena In politična aktivnost voditeljev naše armade je vse močnejša. Kot ‘državljani naše socialistične države aktivno delajo v mnogih družbenih ln političnih organizacijah, v organih oblasti in v raznih svetih. Nad 15.000 vojaških voditeljev je bilo v preteklem letu v vodstvih organov ljudske oblasti, družbenega upravljanja In družbenih organizacij.
Ideološko-politično in vzgojno delo s starešinami naše armade sploh je postalo od VI. kongresa do danes mnogo bolj vsestransko in vsebinsko.
V vseh vojnih šolah in akademijah je vključena .marksistična izobrazba v redni predmetni pouk, v vseh enotah in ustanovah armade pa imajo redne tečaje in seminarje. Vzporedno s tem pa vse starešine in-
Komunisti
Politika Zveze komunistov, potrjena na VI. kongresu, v zvezi z nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega sistema, je pozitivno vplivala tako na kulturni kakor na znanstveni razvoj - v naši državi. Določen zastoj in zmeda v kulturnem in znanstvenem razvoju, ki jo je bilo občutiti do VI. kongresa in je bila rezultat naših lastnih napak in posnemanja drugih držav, je polagoma prenehal. Prišlo je do vse večjega razmaha v kulturnem in znanstvenem življenju naše domovine.
Ko se okoriščamo z bogastvom naših lastnih kulturnih in znanstvenih pridobitev, ki smo jih dosegli v specifičnih pogojih zgodovinskega razvoja naših narodov, hkrati nismo zanemarili, niti ne smemo pustiti vnemar dosežkov človeškega duha pri drugih narodih, zlasti ne tistih, ki temelje na pridobitvah velike oktobrske revolucije. V tem mora biti tako idejni, kakor politični pečat našega kulturnega in znanstvenega življenja socialističen, ker je socializem višja oblika in vsebina družbenih odnosov, ki zanika tesne nacionalne okvire in teži k univerzalni integraciji.
Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo se v_ zadnjih letih bolj drzno podali lia pot razvoja našega kulturnega in znanstvenega življenja, o čemer najbolje priča razvoj znanstvenih in kulturnih ustanov, dosežki v posameznih vejah znanosti in umetnosti in naše številne zveze in sporazumi o kulturnem in znanstvenem sodelovanju z mnogimi drugimi deželami.
Tu bi rad poudaril, da je za našo socialistično skupnost kot celoto zelo pomembno, da se razvija naše kulturno in znanstveno življenje predvsem v tesnem povezovanju kulturnega in znanstvenega, življenja naših republik. ker moram žal reči. da je bilo v zadnjem času nekaj negativnih pojavov, ki bi lahko škodovali naš; enotnosti. Tudi v tem vprašanju nosijo veliko odgovornost komunisti, ki ne smejo zapadati vplivu raznih mestnih malomeščanskih krogov z lokaiističnimi tendencami marveč morajo take tendence odločno zavračati
Danes je v Jugoslaviji velika žeja po‘ znanju po raznoliki izobrazbi. kar je seveda zelo ko.
Trgovski potnik
Turški premier Adrian Men-deres je z uglednim spremstvom prišel v misiji dobre -volje na Japonsko — tako so javile agencije, ki so še dodale, da je to njegova prva pot v Azijo. Vendar je pojem »misija dobrevolje« tako splošen, da si človek le težko predstavlja, kaj se dejansko skriva za to — lahko bi rekli — diplomatsko formulo.
V Turčiji pravijo, da bo Menderes skušal spraviti dva azijska soseda:	Japonsko in
Južno Korejo, kajti po štirih dneh razgovorov s Kisi jem in drugimi japonskimi državniki jo namerava mahniti še na Korejo k Sing ™an Riju. Govore celo o neki severo-vzhod-no azijski obrambni zvezi, ki na) bi jo na Menderesovo pobudo sklenili Japonska in Južna Koreja.
Toda čeprav je Turčija »steber« Zahoda, je vendar malo verjetno, da Zahod ne bi mogel najti primernejšega posredovalca, če bi dejansko imel v načrtu tako zvezo. Mnogo bolj verjetno je, da so turški uradni krogi prilepili to etiketo Menderesovi misiji le zato, da bi prikrili dejanske vzroke njegove poti, ki nimajo nobene zveze z veliko mednarodno politiko, temveč so zgolj finančnega in gospodarskega značaja. Zdi se torej, da bo neuradni del Menderesove misije precej pomembnejši od »uradnega«.
Znano je namreč, da je Turčija v sila težavnem gospodarskem položaju, da je zadolžena preko glave in da ji upniki dajejo kredite le še zato, ker vedo, da bi v nasprotnem primeru propadlo vse, kar so doslej vložili v to deželo, tako pa upajo, da bodo morda nekoč — čeprav v daljni prihodnosti — le nekaj dobili nazaj. Razume pa se, da je tistih, ki bi tako tvegali, vedno manj. Zato se je Menderes sedaj odpravil še na Daljni vzhod, na Japonsko, ki se je v zadnjem času .uvrstila med investitorje na Srednjem vzhodu. Mnogo ji pač ne bo mogel ponuditi v zamenjavo, toda tudi Japon-
ska ima v zadnjem času težave v svoji zunanji trgovini. Krog tržišč kamor - lahko plasira svoje blago, se vedno bolj
oži. Med glavnimi japonskimi
izvoznimi artikli je tekstil, predvsem bombažni; tekstilne tovarne pa so običajno tiste, ki prve zrastejo v deželah, ki začenjajo razvijati svojo industrijo. Precej pomembno iz vozno blago so razni obrtniški izdelki in igrače, ki jih je še teže prodati.
Menderes bi bil verjetno pripravljen bolj na široko odprti turški trg japonski industriji, če bi mu Kiši dal v zamenjavo investicije, ki jih Turčija krvavo potrebuje. Vendar pa tudi Japonska trenutno ni v tako rožnatem položaju, da bi lahko kreditirala v prazno. Ameriška recesija je že precej močno okužila tudi Japonsko. Vrsta malih podjetij, ki zaposlujejo največ delovne sile, je propadla, začenja pa se že tudi spomladanska sezona stavk, ki bo kakor kaže letos še močnejša kot prejšnja leta. Turški trg bi zato Japonski trenutno prišel prav, vprašanje pa je, če se bo Japonska pripravljena spustiti v investicije, ki ji ne dajejo nobenih raznih jamstev. A. S.
t
Bldanli nima upanja
Od našega stalnega dopisnik*
PARIZ, 22 apr. Današnji dan bo vsekakor odločilen za cenJevati čdnitelj strankarske usodo prihodnjih dni prvega kandidata gosp. Bidaulta. Po lojalnosti, je vendar težko ver-vseh znakih gre v resnici samo za prvega kandidata, in bi jetno, da bt ekstremistične 1-utegnlli že jutri tehtati, kolikšne so šanse njegovega nasled- daultove ideje potekle za senika Galerija možnih bodočih izbrancev ni siromašna, siro- boj večino strankinih, vodi J v mašne so le možnosti izbire političnega programa. Skoraj vsi in poslancev, ki s o naklonjeni SO Ubrani na isto struno — tudi V vseh prevladujejo skrajno liberalnejšim rešitvam franco-
NEVARNI POLETI
desničarske težnje.
V
kor da je mr.tev, je vsekakor izjava Molleta, da socialisti ne nameravajo sodelovati v njegovi vladi iin da je skoraj izključena možnost, da bi se v skup-
skih aktualnih problemov.
Ob vsem tem je torej upravičeno odrekati Bidauliu mož- ^ nost uspeha. Upajmo, da se ne j motimo, kajti (imena, ki naj bi se pojavila oia listi njegovih cena možnost, ua ua «*= v =»»»- ministrov, obljubljajo samo sedmi vzdržali glasovanja in s najsla’DŽe:	pinay, SousteJJe,
tem omogočili, da Bidault ven- Monice, Tei t gen, Dudiet.
darle dobi investituro. Orto-	...
S ,	w	tm*1-	V interesu Francije bi bilo
doksnd ra&ilcali bi starala. nag-
brl «0. o' Si
bi EW do- '“<;■> b.
» a—"«*«*-.
zagotoviti večine osebi, ki sedi desno od ceintra.
Povod, ki nas sili, da se ob ^	    .--
živem Bidaultu Obnašamo, ka- ko. Čeprav bi bilo napačno poa-
TEL E GRAMI
DAMASK — Biro omanskega imama v Damasku je sporočil da je te dni padlo v boju proti omanskim upornikom več britanskih vojakov. Po istih informacijah so britanska letala v znak represalij nato bombardirala vasi v podrocj
Zelenih planin.	....	«,
OTTAVVA ____ Kanadsko zunanje ministrstvo je sporočilo,
da bo prihodnji mesec odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija kanadskih trgovcev in industnjalcev.
MOSKVA _____ Predstavniki Sovjetske zveze in Japonske
so v Moskvi podpisali dokončno besedilo sovjetsko-japonskega sporazuma v ribolovu.
BONN ____ Generalni sekretar Atlantskega pakta Henry
Snaak je prispel v Bonn na tridnevni uradni obisk. Ob pri-	Dvorana, kjer je	zasedal	Var-	mu	svetu	predlagal resolucijo,
hodu je novinarjem izjavil da se bo z nemškimi državniki	nostni	je	blJa	nahiito	pol-	ki	poziva	ZDA,	naj ne	pošiljajo
posvetoval o mnogih političnih in vojaških vprašanjih.	na.	sestanku Varnostnega sve- več letal, oboroženih z aifcomski-
KAIRO ___ Britanske čete so vkorakale v sultanat Lahej je predsedoval delegat ZDA mi in vodikovimi bombami, v
v Južni Arabiji in zasedle glavne prometne črte sultanata.	smeri	drugih	držav.
Britanski vojaki so prišli iz Adena. Sultan Abdel Kerm je ^MŠBMRMS&BBB Y	£;vojem	odgovoru sovjeteke-
trenutno v Adenu, kamor ga je povabil na razgovore bri-	mu	delegatu je ameriški dele
^^PEKING _____ LK Kitajska in LE Madžarska sta sklenili
trgovsko pogodbo za obdobje od leta 1959 do 1962. ^
VVASHINGTON — Direktor programa za ameriške satelite Hagen ie predlagal, da bi ustanovili mednarodno telo, ki bi omejilo število umetnih satelitov Zemlje. Po ujegovem mnenju bi veliko število satelitov lahko ogrožalo mir, ker bi v tem primeru težko vedeli, kdaj gre za umetne satelite, kdaj pa za dirigirane izstrelke.
NEW DELHI — Prejšnji teden je v Kalkuti umrlo 300 ljudi zaradi epidemije kolere. Zdravstvena služba registrira vsak dan več kot 200 novih bolnikov.
nih republikancev, pužadistov, radikalov—odpadnikov,	frakcij
Edgar Faurovih EGE an UDSE.
Vendar je naj neprijetnejše deistvo, da Bidault ne more z gotovostjo računati z glasovi svojih političnih somišljenikov, ljudskih republikancev. Ob priložnosti glasovanja, ki je zrušilo Gaillarda, sta se mu pridružila le dva poslanca njegove stranka. Molletova sinočnja izjava bo vsekakor odigrala svojo vlogo danes popoldne, ko bo Bidault snubil svojo stran-
Vida Hreščakova
mnm mm
S
$
m
VARNOSTNI SVET JE RAZPRAVLJAL 0 SOVJETSKI PRITOŽBI
v svojem govoru povedal, da so ameriška letala pred kratkim večkrat letela čez Severni tečaj v smeri Sovjetske zveze in je zahteval, naj te polete takoj prepovejo. Sobolev je citiral vesti iz ameriškega tiska, po katerih letala odletijo v smeri Sovjetske zveze, ko radarji zasledijo neznane predmete, ki se približujejo ZDA. Potem, ko je povedal, da tudi sovjetski radarji sprejemajo signale, ki se odbijajo od meteorjev, je Sobolev retorično vprašal, kaj bi bilo, če bi tudi sovjetski bombniki takoj vzleteli in bi se obe zračni floti srečali nekje v zraku. Po mnenju Soboleva bi to lahko povzročilo atomsko vojno. Na koncu svojega govora je Sobolev odločno zahteval, naj vlada ZDA takoj prepove polete bombnikov na Severnim tečajem.
Besedni boj brez zaključka
Sovjetski delegat je umaknil resolucijo o ameriških bombnikih, ko so ostale delegacije zavrnile zahteve, da bi predložili nadaljevanje razprave
NEVV TOEK, 22. apr. (Reuter). Varnostni svet OZN se je predlogom za razgovore na naj- Japonski delegat dr. Mazu-sinoči sestal, da bi-razpravljal o sovjetski pritožbi zaradi višji ravni. Britanski delegat je daira je obžaloval da se ja »izzivalnih poletov ameriških bombnikov z nuklearnim orož- bil mnenja, da sovjetska de- Sovjetska zveza pmozUa, ne da covietskeffa ozemlja«.	marša v Varnostnem svetu ni bi se prej posvetovala z \semi
Stalni predstavnik Sovjetske zveze v OZN Sobolev Je dober znak za nadaljevanje di- prizadetimi državami. Dejal je,  da c n ameriška letala nred kratkim Dlomatslkih razgovorov.	da	je	treba	vzeti	na	znanje
ATOMSKE CENTRALE EVROPI
Bruselj, 22. aprila (Eeuter) trale ki bodo imele skupno Predstavniki šestih zahodnoev- zmogljivost en milijon KWh. Za r£S držav članic _ Evroato-	™
ma bo se danes setali v Brus-
gat Lodge izjavil, da ZDA niso napravile ničesar, kar bi bilo nevarno za mir. p,» njegovih besedah so ZDA ukrenile vse potrebno za samoobrambo glede na to, da so bila »zaman, naša nešteta prizadevanja v zadnjih 10 letih, da bi se pogajali in s pogajanji uredili vse spore, ki nas delijo«. Ameriški de-
Sobolev
da je treba vzeti na znanje ameriška zagotovila, da imajo poleti bombniki edini namen zaščititi ZDA pred nenadnim napadom. Pač pa je japonski delegat zahteval, da. naj si vse države kar najbolj prizadevajo, da bi se nadaljevali razgovori o razorožitvi, ter je bil mnenja, da bi se moral ponovno sestati pododbor OZN za razorožitev.
Potem, ko so povedali svoja mnenja tudi delegati ostalih držav, je predsednik Lodge p redi a gl a, da bi glasovali p sovjetski .resoluciji. Sovjetska delegacija se je temu ostro uprla in je-zahtevala, da bi zasedanje odložili do danes popoldne. To je zahtevala zato, da bi danes popoldne Sobolev lahko odgovoril na izjave posameznih delegatov v Varnostnem svetu.
C abot Lodge je dal nato na glasovanje sovjetski predlog za preložitev razprave. Štiri delegacije so glasovale preti temu predlogu, pet delegacij se je glasovanja vzdržalo, za sovjetski predlog pa sta glasovala
udaril, da skuša Sovjetska zveza oslabiti ZDA.
 =	.	.	Lodge	Britanski	delegat Crosthtvai-
prvi petletni načrt za izgra-anjo	x,,kjn
c„w	c*“	”.T„C	JL2.V3L5S
Podobnega mnenja je bil tudi francoski predstavnik George Picot, ki je bil obenem tudi re hi nas aeujo«. aukooiu uc- °	...	. , ,	...	..	_____
legat je dodal, da bo Amerika mnenja, da je sovjetska prrtoz-	*ds^avnik“ gvedske in Sov-
tudi v bodoče ukrepala vse po- ba Predvsem	propagandnega	7VPr7_P_	Glasovanja	so	se
trebno za svojo zaščito, dokler značaja, ne bodo odpadli vsi razlogi za strah pred nenadnim napadom.
Ka koncu govora je Lodge po-
Zadnji dan konference v Akri
t" nrouluf nalrtVzaB^a:	ročm	kr^it%	zntskTlOO	n3li-	sveta,	načela	to	vprašanje	v	trenut-
kimi obrestmi«.
diitev atomskih central v zahodni Evropi- istočasno je bil tudi sestanek ministrov držav članic evropskega skupnega trga ___ Prancije, Zahodne Nem-
čije, Italije in Beneluxa — pod
predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Victorja La-rocka.
Po splošnem načrtu bodo članice Evroatoma do leta 1967 zgradile v zahodni Evropi vrsto atomskih central, ki bodo imele skupno proizvodnjo 15 milijonov kilovatnih ur. Po predlogu, ki so ga na današnjem sestanku sprejeli, bedo v prvem delu izgradnje do leta 1963 zgradili v zahodni Evropi atomske cen-
a-etiseictniiK varnoisimega =.v	— -—	--	.....
Skupaj 8 svojo zahtevo je šef ka, so se diplomati štmhza-sovjetske delegacije Varnostne- hpdnih sil resno ukvarjajo
PREMIER M1NT0FF ODSTOPIL
Bodeča žica na Malti
Od naiega stalnega dopisnika
Francijo, naj se takoj začne pogajati z alžirsko fronto narodne osvoboditve. Prav tako So
______________________ sprejeli resolucijo o obrambi
_	.	v-KAn-r. pravic neodvisnih afriških dr-
LONDON, 22. aprila, (po telefonu). Dveletni prepir O riabfaa. To	žav, o privrženosti načelom
bodočnosti malega, kamenitega,^a.strateško «otocka da je edma »	^	Ustg„,r
jetske zveze. Glasovanja so se vzdržale Britanija, Kanada, Japonska, Irak in Columbija.
Po tem glasovanju je ponovno zapro-sil za besedo sovjetski delegat, ki je ostro napadel od-Akra, 22. apr. (Eeuter) Pred- ločitev predsednika Varnostne-stavmlki Eti-opije, Ghane, Libe- Sa sY?^a.’	bo<^° S'.3S0Vdll O
rije, Libije, Maroka, Tunizije, preložitvi razprave. Ponovno je Sudana in ZAR, ki s-odelujejo opozo-ril na nevarnosti ameri-na konferenci v Ghani, so ime- ških obrambnih^ ukrepov. O li da-ne-s zadnje zased'anje, na vprašanju razorožitve, ki ga je katerem so razpravljali o reso- načel japonski delegat, pa je lucijah o gospodarskih in kul- Sobolev dejal, ^ da Sovjetska turnih vprašanjih.	zveza ni kriva, če so bila poga-
Na konferenci neodvisnih Janja o tem vprašanj-u neuspeš-afiških držav so včeraj sprejeli na- Dodal je, da je možno re-resolucijo, ki zahteva prekini- ‘ Sevati vprašanje razorožitve^sa-
te-č^ vojne v Alžiru in poziva mo na konferenci najmjih
nnnm*mli moi««  ____________________________________________________  _	, .	.	Ustanovne listine OZN in Ban-
v Sredozemlju, je preteklo noč dosegel kritično točko Prc- krize« v razpisu	dunške kons-e.retn.ee, ter o obsod-
mier Malte Mintoff je nenadoma napravil skrajni korak,	ker ima v _ J	vsega	bi rasne diskriminacije na vsem
Slede katerega so v britanskem ministrstvu za kolonije stalno	ne stranke Oliver B-org vsega	vse	&bli:kah
glede katerega so v mn-	i	ostavko svoje 17 poslanskih mandaitov v skup-
as	“3	Mal“ do,'M
položaj, podoben tistemu v Keniji in na Cipru.	gQ nefc,atori mnenja, da je Min-
Čenrav bi Mintoffovo grožnjo morske strategije, prenehali	toffova poteza čisto taktičnega
^	n-ih,	no	anrila	V	in-	lahkn pripisali delo-ma njego- igrati svojo dosedaj zelo vazno	značaja. Oni namreč trdijo, da
diijski	državi	Asam	so'	uvedli	vemu neobrzdanemu jiužnja-ške- vlogo. Vprašanje dokov j-e pr-	je Mintoff postopal aab ^
J	.	,	 ,	i	_	r	..i.	ven«stveno	vprašanje	malteškega	CL3. bi se rešil odigovomosti m
sodelovanje de.aivcev pri uprav- mu temper^ ^reieli kot po- 'Gospodarstva. Tu je zaposlenih nudil možnost drugemu laburi-lianiu v zvezi s plantažami ča- nu vendar niso sprejeli ko* po-	»	-	•>	...	...	_____
predstavnikov.
Na koncu svojega govora je sovjetski delegat sporočil, da Sovjetska zveza umika svojo resolucijo v znak protesta, ker predsednik Varnostnega sveta Lodge ni dovolil preložitev razprave.
Varnostni svet je po govoru Soboleva prekinil zasedanje.
Začetki delavskega upravljanja v Indiji
New Delhi, 22. aprila. V m-
ensLVeaiO	CLčL Ul ac a.TcoaJL	v
------------   .	,	7	-	 ,	.	„	TTŠČ TrrlrZiv.i i ikot no- gospodarstva. Tu j® zaposlenih nudil možnost drugemu laburi-
ljanju v zvezi s plantažam	nu ve- *	bnt>	ce nič 13 tisoč delavcev, od njihiovega stičnemu prvaku, da vodi na-
ja. Po sporazumu ki so ga pred polnoma	dexnon_	dela na je odvisno življenje še daljnje razgovore z Britanci v	ATENE,	22. apr. (Tanjug),
kratkim dosegli kongresni sin- drugega, bo Mintoffova __________________________  -	.	4.	otota_	-bodo	Britanci	v	Sef	volilne	koalicije	manjši
Grška kampanfa
Kandidati se v glasnem mudijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih
njihovem mnenju je podrejno _ državam nasprejemljive in so se zato vsi zavzemali za
------- -	,	.	.	%	„	„„	Tvrintn-ff-nva	demon-	dela na je odvisno življenje se oaljnje razgovore z Britanci v	“J-'"'"-
kratkim dosegli kongresni sin-	drugega, b° Mmtoffova^	mnogT(h tisočev drugih otoča-	prepričanju, da bodo Britanci v	Sef volilne koalicije manjših	drugim
dikati in lastniki plantaž, bo- strativna potegi ;po-^^ro	^	^ Mintoff meni, da bi mo- tem otežkočenem položaju vem- grških strank centra Markezims in so se zaxo vsi zavzemali za
d° sveti delavcev m uprave	ve težave m se	raie biti britanske obveznosti v	darle pripravljeni pristati na	je nastopil proti atomskim opo-	neodvisno	grško politiko do dru-
plantaž starih za tebucao za-	J	guverner	tem vprašanju mnogo širše in sporazum.	riščem	v	Grčiji.	Markezims pa gih držav,
ščito ter bodo odločevali o de- ti. Hkrati je bri a a g ,	časovno daljše ker bi bili sicer	,	_	je	istočasno	mnenja,	da	mora
lovrne-m času in na-gradah za na .Malti podvzel svoje »var časovno■ aaijs ,	nravi	Tnd«	kaize	d	=	vendarle vo- ----------- -	’	---	--■
predloge delavcev. Sveti bodo nestne ukrepe« da bi »ohranil prebivale^ Malte ^- ^kot ^pravi
lovnem času in nagradah za na -Malti podvzel	^	_	.	Toda kaze,_da so vendarle vo- Gr- tudi v bodCce postati čl
predloge delavcev. Sveti bodo nostne ukrepe« da biv vrsto drugo- htve najmočnejši adut, ki ga a	Atlantskega	pakta.	Isto
imeli prav tako posvetovalni zakonitost in obdržal	,^red^	državlj0hov. Ne sa- ima Mintoff trenutno v svojih staliž£e postojank sta imela
glas pri odločanju o zmanjšanju britanske zgradbe so obdane z razr drnh	rokalr	Ce Britanca v^	ge£a	strank	v	Galiciji,	Bal-
-i,, n-rt odločaniu o zmannsaniu D-nnansiKe z&tčiuido ou	-	   ;	„____roloah. Ce Bratanujia vendar ne	-.r
-li povečanju proizvodnje in v bodečo žico, vojaki so priprav- mo, da so zavrnili “f5® PSI bi popustila, bo njegova’' stran- ...	,	.	.	riamauia
Ji ^pov^anju pmizvomje^^c.je ljeaiin otarepljene policijske _ obtožuje Mintoff Britance -	ta-ta	z	Se-	tadzis	in	demokrat	Alamanis-
- obtožuje Mintoff Britance - ^	v’volitoo	bc>rbo z geI tadzis in demokrat Alamania
temveč -nam celo groze, da bo o s"i»neodvisnost ali integra- Voditelj progresivne stranke
cija pod našimi pogoji«. Mintoff centra (EPEK) papapolitis pa je
Češki diplomat izgnan iz ZDA
Washington, 22. apr. (AFP). Ameriško zunanje ministrstvo je -obvesti,lo češkoslovaško veleposlaništvo v Washingtonu, da je nadaljnje bivanje trgovinskega atašeja Skokana v ZDA nezaželeno- Ministrstvo je zahtevalo- naj Skokan takoj odpotuje iz ZDA.
Poljaki obiščejo Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo
Budimpešta, 22. apr. (Tanjug) U-radno so sporočili, da bo poljska partijska in državna delegacija, k; jo bosta vodila prvi sekretar PZDP Gomulka in premier Cyrankiewicz. obi-gkala maja Madžarsko." Delega-4-1= H-. nhSiV-la tU-dl 11001110110.
ES. STT~	■»	“lct, SEaJSl SS
pravljali o plačah in pritožbah .Do malteške krize je prišlo v f^311 ,	*	,	«j	_e •	«3®	-------7— - -------	-	-
delavcev. Člani svetov	ne	bodo	trenutku, ko sta se	Mintoff	in	klen- bodo zeleh če	pa	je skoraj prepričan, -da bi bila	to	vprašanje P°vezal z	varnost-
vobeni ampak jih	bedo	imeno-	Lennox Boyd pred	dvemi me-	temu	zoperstavila,	zmaga na njegovi strani, edina	jo	države ne da bi tem	dokonc-
vali skupaj kongresni sindikati seci razšla zaradi cene, ki bi jo v akcijo britanski	•	nevarnost, ki se je boji, je mo-	no povedal, ah je za oporišča
7	morala britanska vlada plačati »Nismio pripnavla-eni se	J	reb-itnio frontalno nasptrotova- ali proti njim. Podobno izjavo
:n uprave plantaž.	morala bnton^ v	^	^	^	odgovomo^	za	javni	nje katoliške cerkve. ki ima na	je	pred nekaj dnevi dal	tudi šef
, ,	priključi metropoli.	Cena, ki	so	mir,«	pravi Mintoff »m zapira-	ot(>ku zelo m^jne pozicije in s	radikalov Karamanlis.
Diplomatska KIOniKa	Britanci	pripravljeni	« -naše državljane zato, er n	je	Mintoff	že	dve leti v y imenu populistične stranke
BEOGRAD — Brvi veleposla- pla5a.ti je vključevala prispe- morejo več prenašati taki - sp0irij1_ Zato je Minitoff 24 ur je razložil stališče o oporiščih
^ . -1 - 2:	^	7	  „	i.	_	T	_i_l.ftoar im mrvnv-rain l <r IvO ie ODOrn-*	,	.	•	,	 ^______ ±._-i__	•*	_	__
nik Aris grob Avali ataše
3GRAD — Brvi veleposla-	pečati, je vključevala prispe-	morejo več prenašati taki	a-	sp0irih_ Za-io je Minitoff 24 ur	je razložU stališče	o oporiščih
ZAR v Jugoslaviji Sabet	yek 5’ milijonov funtov letno	Utev m ponižanj.« ko je P.	~	pred svojo dramatično ostavko	veeraj v Solunu	Kanelopulos,
je danes položil venec na maiteškemu proračunu ter ob- 300 tisrt fftoca^ m 1	•	poslal nadškofu Gozi poslanico ki Je poudaril, da Grčija ne po- becu
Neznanega junaka na	vezn0st, da bodo v prihodnjih	niško zgodovino mauesiu	in ko.t prvi znalk svoje dobre	trebuje oporišč, ki	bi pomenih
Kanadski satelit?
Toronto, 22. apir. (Reuter). Ka-nadki list »Toronto Star« piše, da bo Kanada še letos izstrelila svoj prvi satelit. List piše, da bodo saitelit izstrelili z združenim učinkom ameriškega projektila in kanadskega »oksigen-sko-hi,drogenskega to-pa«. Satelit, v katerem bo majhna radijska postaja, bo imel v premeru 15 cm, težak pa bo približno 1 kg. »Toronto Star« piše, da so oksigensko-hidrogenski top konstruirali v kanadskem preizkusnem cenitru za orožje v Que-
je danes poiuzu vene«,	malteškemu	proračunu vc-j. u-u-	----	--	■	-	Pp-ških	vi	posaai uausiuviu uv«	kj poudani, da Grčija ne po-
Neznanega junaka na veznost da bodo v prihodnjih niško zgodovino maitesKi - in ^ ^ zna|k svoje dobre trebuje oporišč ki bi pomenih .. Spremljali so ga vojaški treh letih zagotovili normalno tezov, ki so se veunc> nor-i	vol.e	dve	znameniti	sliki	zaČ6tek konca za grško ljudstvo
ataše veleposlaništva, podpol- delo dokov za mornarico. Min- druge, je Mintoll nais	,	Gozi.jeve katedrale, ki sta bili ne giede na strateške momente.
kovnik Mustafa Muktar, prvi	toff ie to zavrnil kot »nespre-	matocen	poziv	prenivaii. _	dosle;j v muzeju pinoti	volji vendar pa je Kanelopulos do-
, ,	...j,	a tar-; i n = ___________Tja cr-o ,-aa- Malte, da ie sedan nastopil »tre-  „  „ j.« n«	—1	^
sekretar Avdel Harim Ataci in tretji sekretar Mohamed Go-har. Z jugoslovanske strani so bolagnaju venca prisostvovali šef protokola državnega sekre-
Vladiia čels »čistijo««
Djakarta, 22. aprila (Reuter) Indonezijske vladne čete čistijo
toff is to zavrnil kot »nespre-	p	Jo	Spj0li	nastopil	»tre-	doslej	V muzeju pinoti volji v eiiuar pa je Jvauenutpuius UU- inaonezijsue viaane ceie cisvijo
jemljivo ponudbo«. Ne gre sa- .	•	Al preizkušnje« ko cf^ve- v te-i Mmtoffovi potezi dal> da je treba oporišča spre- zadnje ostanke uporniških čet
mo zato — je dejal, da Briča-	_	P	•	vidijo	opazovaln predvsem po- jeti, če bi Grčija bila mnenja, -- —1—«*------------------------------------,	»»-...vi
'	1	-	-a	b *«	l»sx„«	Tilott In nrvndn.ninno do	...
dJViJ	j	ucJaij vaca	,
nudi en mUijon funtov se morajo bo,niti zase.
nija nudi en muijon lumiuv — ------------------------------- •	litično	plat	in	poudarjajo,	da
mami kot pretekli leto, marveč	Mintoffovo ostavko je podpr- -Mintoff kljub temu nima na-
tudi zahteva, da se vsak obrok lo 23 laburističnih poslancev mena odstopiti od svojih sve-
da jih potrebuje.
na zahodni Sumatri blizu Buki-tinija, iz katerega so se v glaw-
•e-	tudi*'zahteva, da še vsak obrok	lo 23 laburističnih poslancev	men.a odstopiti od svojih sve-	Govoreč o zunanji politiki Gr-	nem^uporniške	čete že
tariata za zunanje zadeve Dali-	te<*a zneska troši šele po nje-	malteškega parlamenta. V svo-	tovljiamskih pogledov na vlogo	]e’ s? predstavni 1 koa lcije	.	_	J	_	.
bor Soldatov imenu Jugo-slo- n! odnbritvi«. Bosebno vpraša- jem pismu guvernerju so spo- cerkve v iavnem življenju.	centra	m	populisti	nastopih	pro-	zah	v	Solok._	Bncakuje.
vanske ljudske armade pa Rad- nje so doki, ki bi v kratkem v ročih, da ne bodo podprli no-
ko Berič.	okviru britansike atomske po- bene vlade, ki ne bi bila laibu-	Jože Vrhovec
J ^ ^ J centra in populisti nastopili pro- žali ti vsakemu vmešavanju tujcev bodo
V Solok. Pričakujejo, da •• uporniki tu zadnjikrat
DOTRPEL JE V 81. LETU STAROSTI MOJ DOBRI LJUBLJENI MOZ
DO POGREBA LEZI NA SVOJEM DOMU NA VICU, TOMAŽIČEVA 1. POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 24. IV. 1958 POPOLDNE NA ZALAH. URA POGREBA BO OBJAVLJENA NAKNADNO V DNEVNEM ČASOPISJU.
LJUBLJANA, 23. IV. 1958
ŽALUJOČA ZENA ANČKA in ostalo SORODSTVO
Malokateri in skoraj bi se lahko reklo, da doslej noben dogodek ni tako globoko odjeknil po vsej državi, kakor je odjeknil pričetek VII. kongresa ZKJ.
To dokazujejo ne samo nešteta
zborovanja po mestih in na podeželju, marveč tudi pozdravne brzojavke, ki neprestano prihajajo v Ljubljano iz vseh delov države. Včeraj do 18. ure je prispelo od raznih kolektivov in ustanov, garnizij JLA, osnovnih organizacij ZK, organizacij Ljudske mladine in Socialistične zveze, od jugoslovanskih diplomatskih zastopstev v tujini in z jugoslovanskih ladij, ki plovejo po raznih morjih in oceanih, že nad 2562 pozdravnih brzojavk. V vseh teh brzojavkah žele čim uspešnejše delo VII. kongresu ZKJ in poudarjajo zgodovinski pomen tega kongres- za nadaljnji razvoj Jugoslavije.
V vojvodinskih mestih in vaseh so dočakali začetek VII. kongresa v svečanem razpoloženju. Z velikim zanimanjem spremljajo po radiu potek tega zgodovinskega zbora jugoslovanskih. komunistov.
V vseh večjih industrijskih kolektivih so delavci ob 10 dopoldne za kratek čas prekinil: delo ter se zbrali po tovarniških dvoranah in dvoriščih h kratkim zborovanjem, s katerih so poslali pozdrave kongresu. V njih žele kongresu uspešno delo ,n zagotavljajo, da bodo vložili -se sile za uresničitev sklepov, 'P jih bo sprejel kongres.
Tudi v Beogradu so bila včeraj dopoldne v raznih podjetjih številna zborovanja, na katerih .-o sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic govorili o pomenu VII. kongresa. Z zborovanj so poslali kon-
1	DA BI NASI BRALCI	f
i	REDNO SPREMLJALI	J
:	POTEK VII. KONGRESA	*
j	ZKJ, BO »SLOVENSKI	j
5	POROČEVALEC« IZŠEL	?
t	tudi v Četrtek, dne	t
24. APRILA.	i
2e prvi dari je bilo poslanih kongresu 2562 pozdravnih brzojavk
glinice
gresu pozdravne brzojavke, v katerih izražajo prepričanje, da bodo pomenili sklepi kongresa pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju mednarodnega delavskega gibanja ter da bodo zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj in krepitev socialistične demokracije, delavskega samoupravljanja in za izboljšanje življenjske ravni.
Ves čas kongresa se bodo nadaljevala podobna zborovanja tudi po manjših podjetjih ter po šolah. Ob tej priložnosti bodo tudi na svečan način sprejemali nove člane, zlasti iz vrst mladine.
V Bosni In Hercegovini je vse
v znamenju VII kongresa. Raz hiš plapolajo državne in partijske zastave. V vseh večjih industrijskih podjetjih so bila zborovanja, s katerih so delavci poslali pozdrave kongresu. Rudarji iz Kreke zagotavljajo v svoji pozdravni brzojavki, da bodo vedno nepokolebljivo sledili Zvezi komunistov in tovarišu Titu ne glede na vse težave. Podobne brzojavke so poslali {ud; rudarji iz Banoviča, delavci tovarne sode in koksarne v. Lukavcu, tovarne soli v Tuzli in mno-gi drugi.
Makedonija je dočakala VII. kongres v prazničnem razpoloženju. Mnoge osnovne organizacije ZK in SZDL so imele na večer prej in včeraj dopoldne svečane sestanke, na katerih so govorili o pomenu VII. kongresa. Delavci iz tovarn kakor tudi zadružniki s podeželja so poslali kongresu pozdravne brzojavke.
odkun jajc,
Okraj:	Cena C or: KZ dr'	ena na ob n o	Cena na d e b c1
1\ 9 ?»I PIR:			
Ljubljana	10	14	11
Celje	9.50	12.50	11.50
Novo mesto	3.50	14	9
Nova Gorica	10	14	12
Koper	10	16	
FlZOL:			
Ljubljana	62	106	65
Ceije M. Sobota	65	90 60	80
Nova Gorica		85	75
ZELJE:			
Ljubljana	—	60	40
ČEBULA:			
Ljubljana M. Sobota		60 60	35
Nova Gorica	40	50	
JABOLKA:			
Ljubljana		IGO	120
Celje M. Sobota	100	130 120	115
OREHI:			
Celje	200	230	210
Nova Gorica	200	220	
GOVEDO			
SREDNJE KVALITETE:			
Ljubljana	136	280	
Celje	14 3	280	
Novo mesi o	125	280	
M. Sobota.	120	2G0	
Nova Gorica	118	270	
Koper	140	300	
TELETA:			
Ljubljana	192	360	
Celje	190	320	
Novo mesto	205	330	
M. Sobota	175	295	
Nova Gorica	205	330	
Koper PRASlCl:	215	350	
Ljubljana	22»	440	
Celje	225	3S0	
Novo mesto	220	420	
M. Sobota	200	405	
Nova Gorica	210	360	
Koper	230	450	
JAJCA:			
Ljubljana	14	16	
Celje	12	11	
Novo mesto	11	13	
M. Sobota	12	13	
Nova Gorica	13	16	
Koper	14	16	
MLEKO:			
Ljubljana	25.50	31	
Celje	24. 50	3 G	
M. Sobota	24.70	26	
Nova Gorica	21	32	
Koper 25 SUROVO MASLO		32	
Ljubljana M. Sobota	440	610 570	,:of*
Nova Gorica	580	680	610
MED:			
Ljubljana	300	350	335
Nova Gorica	310	350	
jetjih slavnostni zbori, na katerih so razpravljali o pomenu VII. kongresa. Danes bo veliko zborovanje v reški luki. Prebivalstvo z največjo pozornostjo spremlja potek kongresa ob radijskih sprejemnikih in zvočnikih, ki so nameščeni na javnih trgih in ulicah.
Manifestacije ob severni meji
Maribor, 22. apr. Maribor in vsa severna Slovenija v zastavah in slavnostnem razpoloženju spremljata potek VII. kongresa. 2e včeraj so bila v nekaterih večjih delovnih kolektivih manifestacijska zborovanja, ki so jih sklicale osnovne organizacije ZKS. Na njih so govorili o zgodovinskem pomenu VII. kongresa, o dosedanjem in bodočem programu ŽKJ ter s pozdravnimi resolucijami želeli udeležencem kongresa uspešno delo pri določanju smernic nadaljnjega razvoja socialistične demokracije. V Mariborski tekstilni tovarni se je zbralo nad 1500 delavcev, govorila pa je sekretarka tovarniškega komiteja Nada Kebri-čeva. V »Metalni« je govoril zbranim inž. Ljubo Robnik. Danes dopoldni so se zbrali prebivalci v Radljah ob Dravi na javnem zborovanju, kjer je dr. Alfonz Debeljak govoril o pomenu VII. kongresa, nato pa so zbrani poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in VII. kongresu. Podobno zborovanje je bilo sinoči v Vuzenici in v drugih obmejnih krajih. Danes
in
SE O NEDELJSKI TEKMI Z MADŽARI
aluminija v Kidričevem, Tovarne brusov, Delavnice železniških vozil in drugih kolektivov.	jp.
Zanimanje v rudarskih revirjih
Trbovlje, 22. apr. Radio je omogočil, da so poslušali slavnostni začetek VII. kongresa ZKJ tudi delovni kolektivi. V nekaterih podjetjih so se zbrali ob sprejemnikih že pred 10. uro. Govorili so o pomenu kongresa ter poslali pozdravne brzojavke, nato pa poslušali radijski prenos iz kongresne dvorane. Marsikje so delavci izrazili željo, da bi poslušali referat tovariša Tita ter se obvezali, da bodo izostanek od dela nadomestili pozneje. V kovinarski šoli v Trbovljah so sprejeli v ZK 11 mladincev, ki so se takoj sestali in poslali pozdravno pismo delegatom kongresa. Tudi nekatere druge organizacije ZKS pripravljajo sprejeme novih članov.	.S.
Spored proslav v Domžalah
Domžale , 22. apr. Tudi v Domžalah so se dostojno pripravili na počastitev VII. kongresa ZKJ. V ta namen je občinski odbor SZDL ob sodelovanju kulturnih in športnih organizacij (med njimi »Partizana«) pripravil pester kulturni spored, ki bo trajal od 22. do 28. t. m. Nastopila bodo kulturno-prosvetno društvo iz Radomelj, Svoboda iz Doba, mladinska zbora osnovne šole
Sence na stadionu NEP
•Pretirane optimistične izjave naših nogometašev pre-d nastopom v Budimpešti niso bile na
mestu. Le odkod in zankaj takšni
samozavestni občutlci? IVI or d a za-
to, ker naši sosedje niso več v nekdanjem bleščečem sijaju ali kaj? Povrh tega so naši živeli v -zmotnem prepričanju, da bo tekma prinesla rehabilitacijo jugoslovanskemu nogometu, pa čer prav ta dozdevno imenitna predstava ni imela posebnega pomena v mednarodnem meriiu. Oh, kako vse drugače je bilo topot v ogrskem glavnem mestu kakor pred dvema letoma, ko smo izbojevali s slavno Puskasovo četo nadvse časten remi — 2:2. Zdaj lahko živimo le še od sladkih spominov varljivega vnanjega bleska, ki naj bi ga obdržal: vsa J mladi namestniki Mitiča. Bobe-ka. Horvata. Vukasa ... Vse iluzije so se razblinile v, nič — na treh frontah poraženih do nog le naj mlajšim je uspelo rešiti izgubljeno Čast. Toda to je tako malo. da ne moremo biti zadovoljni.
Ko smo gledali naše Igralce, posebno napadalce, ki so se vlekli kakor sence, nismo mogli verjeti, da je to izbrana jugoslovanska reprezentanca. V tolažbo smo iz istega mesta raj sl .obujali lepe spomine na tistih — 2:2 .. . Kje je Vukas. ki je s pretkanimi potezami blestel po krasni zeleni preprogi peštanske-ga stadiona in spravljal v obup čvrsto madžarsko obramho, obenem pa zasenčil idola Puskasa in njegovega neločljivega kolega Kocsisa? Takih mojstrov je zelo. zelo malo. Naš nedeljski napadalni ansambel pa je bil reven, pa še kako! Saj nazadnje ne gre samo za poraz, temveč za prikazano igro, kakršno že dolgo ne. Naš napad ni bil sposoben, razen častne izjeme, niti enkrat ustvariti matne pozicije. Naši napa-padlcl so se preveč obotavljali, zadrževali žogo in tako omogočali nasprotniku, da je vselej pravočasno organiziral neprehod-
no obrambo, ob kateri so se dosledno razbijale, naše blede ilu-
zije. Vse preveč slabega je bilo
na tem stadionu, da bi bilo Se
vredjno Izgubljati besede o naši ekipi.
Kaj pa Madiarl? Morda drži primerjava nekega novinarja, ki je dejal, da je madžarska enaj-Storica brez Puskasa in Kocsisa podobna guljažu brez paprike. S Cziborjem na levem krilu je pomenila ta vigrana in udarna trojka nekoč resničen strah in trepet za slehernega vratarja. Toda tudi brez teh so Madžari še vedno profesorji v bučni areni. Njihova odlika je hitro osvajanje terena z menjavanjem mest in s streljanjem na gol z vseh količkaj ugodnejših položajev. O. da bi imeli krili, kakršna sta Sandor in Fenyvesi — nadvse hitra in prodoma. Pa slavni Grosics —
no, Krlvokuča Je nalogo opravil prav dobro — ki mu naši napadalci niso dali možnosti, da bi se
izkazal kaj več. Samo enkrat, v
zadnjih minutah, je dokazal visoko kvaliteto. Silovit in izne-nadni Zebcev strel z glavo Je ujel tako čudovito, da Je nad 100.000 gledalcev za trenutek onemelo. Njegovo ime Je donelo po areni še potem, ko je zastor na odru žalostnih dogodkov že zdavnaj padel.
Maloštevilnim gledalcem iz Slovenije pa vzlic športni tegobi ni bilo žal tridnevnega izleta z udobnim Putnikovim avtobusom, s katerim so nam bili med drugim omogočeni ogledi obnavljajoče Budimpešte, nazajgrede še Gradza, da ne omenimo še drugih prijetnosti, ki jih lahko doživiš samo na dobro organiziranem potovanju.	St.	L.
Strelska sekcija VJ3. gimnazije
v Ljubljani je priredila v čast kongresa tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse ljubljanske srednje šole. Med 34 mladinskimi in pionirskimi ekipami sta zasedli najboljši mesti vajenska šola kovinske stroke med mladinci in n. gimnazija med pionirskimi ekipami.	(M. T.)
gorenjski letalci
V NOVI SEZONI Dve dejavnosti razvijajo
go-
renjski letalci, in sicer v letalski šoli in razvijanju gospodarske aviacije za ta alpski center v Lescah. Več skrbi so doslej posvečali letalski šoli, v kateri je lani 76 jadralcev izvedlo več kot 1500 poletov ter 37 padalcev več ko 300 skokov. Aktivnih motornih pilotov štejejo 15 in več kot 50
V VRNJACKI banji
v
Šahovsko prvenstvo
Še ena zmaga LSK
Od'..:,; krompirja je znatnejši sKoro s ki vseli področjih — delno za .k. delno za potrebe notra-n : Ki trga. Večje zanimanje je povzročilo porast nabavne cene v Pomurju, kar velja predvsem za kvalitetni in sortirani krompir.
Oti povrtnin prodaja trgovska mreža zelje iz Dalmacije, brokoli?. pojavil ne je tudi prvi grah. Z ostalo zetesjavo je boljše založen kmečki trg.
Na trgu z živino ni. sprememb. \ prvi polovici aprila so cene na drobno narasle za goveje meso v Celju, Kopru, Mariboru, Novem mestu in Trbovljah za 10 do So din, za telečje meso pa v Kopru. Mariboru In Novem mestu.
na Križišču Miklošičeve in .Dalmatinove ulice.Tudi študentje- prometniki skrbijo v dneh ko ngresa za varnost zelo povečanega prometa. —Na sliki študentje pri deiu ob novih semaforih
V novem Delavskem domu kulture v Skoplju je bilo na večer pred kongresom slavnostno zborovanje, na katerem je govoril o pomenu VII. kongresa književnik Kole Cašule. Sledil je kulturno umetniški program, pri katerem so sodelovali člani skopskega Narodnega gledališča in kulturno umetniško društvo »Orce Nikolov«. Ves dan se je na tisoče delovnih ljudi In pripadnikov JLA zbiralo okrog zvočnikov in radijskih aparatov ter spremljalo delo VII. kongresa. Po tovarnah in podjetjih so posebej v ta namen namesti, zvočnike, tako da so lahko delavci tudi med delom sledili poteku kongresa.
Več desetin ladij potniške in tovorne plovbe, ki so se zbrale danes ob 10 v reški luki, je s sirenam; objavilo začetek dela VII. kongresa ZKJ. Na ladjah so izobesili svečane zastave, ki jih izobešajo sicer le ob posebno važnih dogodkih.
Tudi na Reki so bili včeraj dopoldne po posameznih pod-
Is Kočevja
Sindikalna podružnica itn delavski svet rudnika rjavega premoga sta večkrat razpravljala o družbeni prehrani delavcev pri tem delovnem kolektivu. Zaradi tega prizadevanja pa se je družbena prehrana precej zboljšala, prav tako tudi v menzi, kjer se hrani večje število delavcev. Nedavna anketa med samskimi delavci je pokazala, da je med njimi še nekaj takih, ki si pripravljajo hrano sami. Tak čin pripravljanja pa pomanjkljiv, zato so da bodo ti
pni-rot dnevno i o d K
so po zborovanjih v obratih pozdravili kongres s skupno brzojavko tudi mežiški rudarji, železarji na Ravnah, tekstilne delavke Predilnice in tkalnice v Mariboru, kovinarji Tovarne avtomobilov, delavci Impola, Tovarne dušika v Rušah, Tovarne poljedelskih strojev v Mariboru, Tovarne
in gimnazije, glasbena šola, TVD Partizan iz Domžal in Jarš, domžalska godba in instrumentalni zbori. Delovni kolektiv tovarne »Toko« pa je sklenil, da bo v počastitev kongresa v petek 25. t. m. s prostovoljnim delom pomagal pri urejanju kanalizacije v Domžalah.	-n
Vrnjačka Banja, 22. apr. V II. kolu ekipnega prvenstva Jugoslavije v šahu je v najvažnejšem srečanju po končanih prekinjenih partijah Partizan premagal Slavijo s 5:4 (1).
Ekipa LSK je slavila v tem kolu zelo izdatno zmago nad Crveno zvezdo 7:3. Od podrobnosti je znano samo toliko, da sta na prvi in drugi deski remizirala Vidmar ml. in Preinfalk proti Vukoviču oziroma Androviču. _______________
Pouk več!
Nogometne tekme med Krimom In Slovanom so dosle.i skora.i zmerom potekale v naelektrenem ozračju, v nekaj primerih pa so se športno tudi docela okvaril.1 Tudi danes se je na igrišču Slovana zbralo rekordno število gledalcev (1500), ki so pričakovali trd boj, med njimi pa tudi taki, ki so sl obetali zanimive pustolovščine.. vendar tokrat zapletljajev ni bilo. Kar namreč več let ni uspelo raznim disciplinskim sodiščem, je na tej tekmi opravil dober sodnik.
Tovariš Jančič iz Maribora se Je odločno lotil odgovornega posla in je pri tem usipeval tako imenitno kakor še nihče izmed njegovih prednikov. Od prve do zadnje minute je hitro in odločno kaznoval vse še tako neznatne prekrške igralcev ter povsem obvladoval igro, igrale in občinstvo. To naj bo v pouk vsem tistim, ki so v nrejšnjih časih le prevečkrat poskušali pošiljati na važne tekme sodnike s slabšim znanjem, hkrati pa je tudi pouk sodnikom samim, ki so soodgovorni za delo :gralcev na igrišču.
n. n
Sarajevski SK je Izgubil proti Mariborčanom 4.5:5.5. Med ostalimi je na prvi deski Bogdanovič premagal Puca.
Mladost je visoko porazila šahiste iz Valjeva 8:2.
V dvobojih iz I. kola so Ljubljančani dokončno zmagali proti' Mariboru 6:4, Sla-vija pa je Crveno zvezdo odpravila z razliko 6 točk — 8:2.
Po II. kolu vodi Mladost s 13.5 točke pred LSK (13), Slavijo (12—1), Partizan (9.5—1), Maribor (9.5), Sarajevski SK (8—1), Valjevski SK (7.5—1) in Crvena zvezda (5).
modelarjev. Najaktivnejši so letalci iz Kranja, za njimi pa iz Radovljice in Bleda. Tudi v notranjem tekmovanju so Kranjčani premočno zmagali pred Radovljico in Bledom.
Gospodarska aviacija Je tudi napredovala. čeprav je začetek težak in mora še orati ledino. Napredek pa Je vsekakor viden. Glavni dohodki pritekajo lz vleka mreže z reklamnimi napisi. Upanje je, da se bo to delovanje še izpopolnilo in da bo mogoče čimprej zgraditi letališče z betonsko stezo in novim han-harjem.
To je nekaj beležk z občnega zbora gorenjskih aeroklubov, na katerem je bilo 75 delegatov iz vse Gorenjske.	B.	B.
TELOVADNA AKADEMIJA V PODPECI
PodDešk! TVD Partizan je v počastitev VII. kongresa ZKJ priredil preteklo nedeljo akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Program je obsegal vrsto točk, ki so prikazale društveno delo od iger najmlajših do pravega športnega udejstvovanja starejših Med drugim so gledalci lahko videli vaje za letošnje svetovno prvenstvo, razen tega pa tudi nekatere atletske nastope In prvič še — dvigalce uteži. Za zaključek je nastopila folklorna skupina ki se je predstavila z nekaterimi gorenjskimi narodnimi plesi. Vsega je bilo 12 točk z nad 120 sodelujočimi. Največ zaslug za uspelo prireditev imajo požrtvovalni vaditelji, pa tudi domače oblasti so pokazale za to prizadevanje vse razumevanje.	p-	p'
METALEC : LJUBLJANA
Pqnovljena nogometna tekma t cone med zagrebškim Metalcem in Ljubljano bo na čast VII. kongresu danes ob 16. uri na sta-dlonu v Šiški. Predtekma. V-"-13 eni!
b-
Marljivi člani AMD v Šoštanj«
LjUBL/AN!
naje zelo sklenili.
vsaj
Za vedno nas je zaousti.l naš dragi mož. očeT stari oče FRANC TRTNIK upokojenec tobačne tovarne Pogreb bo iz hiše žalosti Zg. Zadobrova št. 82 v četrtek dne 24 TV. 1553, ob 17. uri na poiko-pal;šče v Polju.
Žalujoči:	žena Angela, sinovi
Franc, M Man, Marjan z družinam« Janez, Jože in Stane ter ostalo sorodstvo. Ljubljana Zg Zadobrova. 22 TV
Kongresne znamke
Poštna direkcija je včeraj dala v promet nove poštne znamke, posvečene VII. kongresu ZKJ. Cena je 15 dinarjev. Znamke so rdečkaste barve, na njih pa je naslikan moški ves v plamenih in z zvezdo v rokah. Znamke bo-do v prometu delj časa. Hkrati so začeli žigosati pisma tudi s kongresnimi pečati.
Kinopredstva pred predstavništvom »Iskre«
V dneh VII. kongresa ZKJ so pred predstavništvom Iskre od 19.30 dalje vsak večer kinopred-stave. Organiziral jih je Zavod za poučni in šolski film ob sodelovanju predstavništva Iskre in Jugoslovanske ljudske armade. Filmi prikazujejo zanimive dogodke iz našega gospodarskega in političnega življenja, predvajajo Pa tudi diafilme iz narodnoosvobodilne borbe.
Zvočniki in reportažni avtomobili prenašajo potek kongresa
Na vseh večjih križiščih Ljubljane so se včeraj zbirale skupine ljudi in poslušale prenos poteka VII. kongresa, s posebno velikim zanimanjem so sledili besedam maršala Tita.
Ponekod, kjer ni bilo mogoče namestiti zvočnikov in ozvočiti
tudi predele izven mesta, pa so za VII. kongres ZKJ pripravili dva posebna reportažna avtomobila, ki bosta tudi v prihodnjih dneh vozila po ljubljanskih ulicah. Avtomobila, ki imata močne zvočnike, sta opremljena tudi z mikrofoni in mag-gnetofoni ter drugimi prenosnimi napravami.
Zanimivo predavanje za Bežigradom
Te dni je Zveza upokojencev terena Bežigrad pripravila v
dvorani Svobode v Smoletovi ulici predavanje o staranju in boleznih v starosti. Predaval je
upravnik zdravstvenega doma Bežigrad Vladimir Orel.
Predavanji, ki je bilo namenjene predvsem upokojencem, je bilo zelo zanimivo. Zanimanje poslušalcev pa se je izkazalo v živahni razpravi, v kateri so upokojenci stavi j ali predavatelju različna vprašanja.
F. K.
V Avto-moto društvu Šaleške doline v Šoštanju so letos marljivi pri delu. Prva je začela komisija za šolska vprašanja, ki je priredila tečaj za šoferje-amater-je v katerem je več kot 30 članov. Naslednji tečaj bodo imeli
že v juniju.
Kljub finančnim težavam m omejenemu voznemu parku se je društvo odločilo, da bo izvedlo tudi neka; športnih prireditev, vsekakor samo v društvenem okviru. Prva taka bo spomladan-ski kros v nedeljo, 27. t. m., za ostale pa še niso določeni termi-
Turistična komisija bo organi-lzrala več izletov in obiskala razne prireditve drugih avto-moto društev, da bo tako pridobila na Izkušnjah in navezala stuike z njimi Propagandisti bodo pripravili domačo razstavo. Odbor se jeodločil, da bo na željo opravljal za svoje člane uslužnostne vožnje s jO°/o popustom z društvenim tovornim avtomobilom. Prav tako si bodo članii v skrajni sili lahko nabavljali goriva in maziva pn društvenem gospodarju.
M. S.
MED NAŠIMI STRELCI
Te dni Je bilo končano tekmovanje v republiški strelski ligi-Končni vrstni red Je naslednji: V Pregare (Lj.) 16, STT (Trbov-bie) 12, Brata Kavčič (Škofja Loka) 10, Koper 10, Tempo (Celje) 3, Turnišče (Ptuj) 7, Kajuh (Maribor) 4, Panovec (N. G.) 2 in Borec (Murska Sobota) 1.
Na teh tekmah so zabeležila doslej edinstven dogodek, da sta v dvoboju obe ekipi (Borac in Turnišče) dosegli popolnoma enako itevllo krogov.
Med članicami je prva ljubljanska 01ycnpia z 8 točkami pred Košaki (Manibor)6, Lola Ribar (Celje) 4, Boris Kidrič (Senovo) 2, in Matija Verdnik (Jes.) brez točk.
Med mladinci je bila prva SD Oskar Kovačič iz Ljubljane pred Kovinarjem iz Cel - a.
NA
53 pionirjev
V počastitev Dneva železničarjev je na strelskem tekmovanju kolektiva postaje Šiška sodelovalo okrog 150 tekmovalcev. S 83 krogi od sto možnih je zmagal Franc Langerholz pred Skubicem in Veršajem.
VISKI PARTIZAN CAST VII. KONGRESU
 _____.	viškega Partizana
se je "na čast VIL kongresu udeležilo mnogoboja v vajah na orodju in' atletiki. Tekmovali so v dveh kategorijah. V naslednjih dneh bodo nastopili . tudi ostali oddelki.
NOGOMET PRED SODISCEM Pred dnevi je bila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani razprava proti igralen Krima Milanu Cvertkovieu. ki je lani na tekmi Krim : Slovan poškodoval igralca Slovana (z udarcem 7 roko mu je zlomil nosno kost) !n katerega je DS NZS kaznovalo z dosmrtno prepovedjo igranja. Po zasliševanju vrste prič je bil Cvetkovič obsqjen na razmeroma milo kazen: mesec In pol zapora pogojno za dobo enega leta in na povrnitev vseh stroškov. Sodišče je upoštevalo, da je bil Cvetkovič k udaren izzvan zaradi poprejšnjega naleta nasprotnega igralca v noge. ko Cvetkovič ni im.-l žoge. Sodišče je ugotovilo tudi krivdo, nogometnega sodnika, ki je dopuščal ostro igro in ni ze pred tem dogodkom zatrl raznih nepravilnosti.	N- D-
MM
da Je argentinski boksar Ras- . qual Perez sinoči v Karaikasu obdržal naslov svetovnega prvaka v mušji kategorij v borbi z Ramo-nom Ari asom (Venezuela);
... d-j je aa mednarodnem smučarskem tekmovanju v Rippensteinu (Avstrija) v veleslalomu zasedel prvo mesto Avstrijec Rieder pred rojakoma Obereignerjem in Zimmermannom.
USTANOVITEV »OBALNE PLOVBE - K0PEB«
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora Koper so odborniki izglasovali sklep o ustanovitvi novega podjetja »Obalna plovba — Koper«.
Kot znano, je bila skrb za organizacijo tovorne in potniške obalne plovbe na tem področju našega Jadrana dalj prepuščena »Splošnj plovbi* iz Pirana in »Jadrolinije« 2 Reke. Spričo naglega splošnega gospodarskega razvoja tega področja v zadnjih dveh, treh letih, pa se je pokazala potreba, da prevzame to skrb posebno specializirano podjetje.
«
Za začetek prevzame »Obalna plovba — Koper« 14 tovornih in potniških iadij od »Splošne plovbe«, sčasoma pa še druge, tudi večje enote od JVM in »Ja-drolinije«. 2e izdelani perspektivni plan razvoja novega podjetja daje jasno perspektivo, ki mu obeta lep napredek.
V stanju izgradnje bo podjetje, dokler se organizacijsko ne utrdi. Ustanovitvena odločba predvideva, da bo to stanje trajalo do konca prihodnjega leta.	F.	M.
KINO
DflEVM VIST
BELEŽKO (notes) sem izgubil 21 aprila.. Prcjsim najditelja, da sporoči naslov ali vrne proti nagradi. Gaberšnik. Strossma-jerjeva 4.	8634-10
ZLATA VERIŽICA je bila najdena Naslov v ogl odd
8630-10
MOTORNO KOLO GUZZI 500 ccm do-br-o. s prikolico, registrirano proda po ugodni ceni Kunc Stanko. Dol Logatec.	8606-4
PORAVNALNO m debelinsko skobel.nl mizarski stroj prodam. Kočevar Jože. Prebold 61	8584-4
VRTNO GARNITURO sestoječo se ;z miz in stolov za gostinske namene kupi uprava Narodnega
donia, Dol. Logatec.	8604-5
STANOVANJE V LJUBLJANI,
tudi nedograjeno kupi ali dogradi na svoje stroške industrijsko podjetje. Ponudbe pošljite v ogl odd pod »Ljubljana...	R	1136-9
150.000	brezobrestnega posojila nudim tistemu, ki mi odstopi enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl- odd. pod »Cim-preje«.
8104-9
NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. Odd.	1958-9
KDOR MI PRESKRBI opremljeno ali neopremljeno sobo dobi nagrado. Naslov v ogl. odd 8617-9 PRAZNO. OPREMLJENO SOBO ali kabinet potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd.	1958-9
POTNIKI NA GLAVNI CESTI Trst — Reka POZOR! Gostilna »Zabnik* v Obrovem vam v vsakem času solidno postreže z Izvrstno istrsko kapljico in domačimi jedili. -Obiščite nas. Ob praznovanju 1. maja čestitamo vsem cenjenim gostom 1n domačinom.	8132-11
USLUŽBENKA s primemo izobrazbo za mezdno ali finančno knjigovodstvo dobi zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani Naslov v ogl. odd.	fR	1195-1
2 KLJUČAVNIČARJA, ki imata veselje za priučitev za tkalskega mojstra dobita zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubil ani Naslov v ogl. odd.	R 1194-1
TRAKTORISTA za traktor »Fer-guson« sprejme takoj -Kmetijsko posestvo Zadobrova. Ljubljana — Polje. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Javite se osebno ali pismeno na gornji naslov.
R 1193-1
PLETILNI STROJ 10-80 brezhiben. prodam. Naslov v ogl. odd
8128-4
KMETIJSKA ZADRUGA LESE pošta Brezje. Gorenjsko, sprejme takoj računovodjo. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Samsko stanovanje je zagotovljeno.	R	1196-1
KMETIJSKA ZADRUGA Ribno pri Bledu sprejme dva pastirja enega za nižinski pašnik s pričetkom 6. 5. do 21. 10. 1958. drugega pa za planino s pričetkom 10. 6. do 29. 9. 1958. Starost ni važna. Lahko sta tudi upokojenca. Plača in ostalo po dogovoru. Ponudbe do 30. 4	1958.
R 1189-1
PODJETJE V CENTRU Ljubljane išče blagajnika in pomožno moč za knjigovodstvo. Nastop službe takoj! Naslov v ogl. odd.
8657-1
KRAVO prodam. Stibelntk. Kor.
Bela.	8658-4
MONTAŽNO HISO z dvema ali večimi dvosobnimi komfortnimi stanovanji kupi Staniča za praktičnu nastavu i oglede Veterinarske fakultete v Kmjači, Beograd. Podjetja, ki se bavijo z Izdelavo takšnih oblektov. naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim opispm prostorov, časom. ki je potreben za izročitev in vrednosti objekta. Podjetja lahko priložijo Pidi svoje posebne predloge. Ponudbe sprejemamo do 15 maja 1958
R 1149-1
MALO POSESTVO v okolici Celja vzamem v najem. Naslov S F Celje.	8660--
NOVEJŠA STAVBA s stanovanj skim prostorom, takoj vseljivo električna razsvetljava, voda, z vrtom in vinogradom pri No vem mestu je poceni naprodaj Ponudbe podružnici Slovenske ga poročevalca v Novem mestu pod »Rabim denar*.	8659-1
NISEM PLAČNICA nobenih dol gov svojega moža Navršniks Ivana, Kavče 31. Velenje. Na-vršnik Štefka. Kavče 31. Velenje.	R	1192-11
PREKLICUJEM ŽALITVE. ki sem jih izrekla proti Žitko Francu iz Slavine in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. Nadoh Tvana. gospodinja Slavina 6.	R	1191-11
70"/. DRV IN PREMOGA prthra-. nite, če uporabljate Bešenlčev patent samogrelec. ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatska meta-lopreradjivačka radnja Rijeka kvaternikova 3R	R	1188-1
ZAHVALE
JEVA BOGDANA , STRITARJEVA, MIRO BRAJNIK in ZDRAVKO KOVAČ. Opozarjamo na izredna koncerta, Id bosta pod vod-stvom enega najbolj znanih ameriških dirigentov. Vstopnice od 300 do 600 dinarjev pri dnevni blagajni. Abonenti Slovenske filharmonije in Koncertne direkcije ter skupine izven Ljubljane (glasbene in druge šole, sindikati itd.) imajo popust. Prijave sprejema uprava Slovenske filharmonije.
OPEKA
Sreda. 23 aprila ob 20.30: Baletni večer; Chopin »Silfide«, M. Kozina »Tniptihon«. Premiera. Izven.
Cetrtelk, 24. aprila ob 20.30: Verdi »Trubadur«. Gostovanj e Rudolfa Francla.
Razpored nocojšnjega baletnega večera v Operi Je jz tehničnih razlogov spremenjen. V prvem delu večera bomo izvajali Chopinov balet »Silfide«, drugi del pa izpopulnjujejo trije stavki iz Rozinove Simfonije, ki so v koreografiji povezani pod skupnim naslovom »Triptihon«. Balet »Silfide« dirigira Ciril Cvetko, glasbeno vodstvo premiere »Triptiho-
na« pa ima Bogo Leskovic.
MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani -— Gledališka pasaža
Sreda. 23. aprtla, ob 20.30: Nušlč »Dr.« Izven.
Četrtek,, 24. aprila, ob 20.30: Rat-tigan »Globoko sinje morje«. Izven.
Šentjakobsko gledališče
Mestni dom Sreda, 23. aprila ob 20.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red D Vstopnice tudi v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov trg št. 2
Sreda. 23 aprila ob 20.30:	Frane
Milčinski »Zvezdica zaspanka«. Četrtek. 24. aprila, ob 17: L. No-vy — V. Taufer »Mojca in živali«.
Ob 20.30 Oscar Wilde »Srečni
princ«.’
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE v Ljubljani, Komenskega 12
sreda, 23. aprila, ob 20,30:	Hans
Tiemayer »Mladost pred sodiščem«.
Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Jerzy Lutowski »Dužurna služba«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju
Sreda, 23 aprila ob 20: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Izven. Četrtek 24. aprila ob 20: »Vzrok«. Frem'iera. Uprizoritev študentov Dijaškega doma v Kranju. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru
Sreda, 23. aprila ob 19.30: Verdi »Aida« Red LMS-2.
Četrtek 24. aprila ob 14.30: Maiug-ham »Zakonska matematika«. Red LMS-4. Nekaj sedežev v Drodaji s 50"/o popustom.
Ob 19.30: Smetana »Prodana nevesta«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji.
PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru
Gostovanje Ljudskega gledališča iz Celja:
Sreda, 23. aprila v Piranu: Djuro Kislinger: »Na slepem tiru« — ob 20.
Četrtek. 24. aprila v Izoli: Djuro Kislinger »Na slepem tiru« ob
PLEZALNA SOLA Alpinističnega odseka pri PD Ljubljana-Ma-tica prične s poukom v petek, 27. aprila. Odhod na Turne ob 15. uri izpred društvene pisarne. Vozil bo avtobus, opremo za pouk bo posodilo društvo. Ker se je pričetek zaradi slabega vremena zakasnel, se še lahko prijavite v pisarni PD. Miklošičeva 17.
Vabljeni I
Zavod za varjenje LRS v Ljubljani opozarja, da se pričneta osnovni in nadaljevalni tečaj za obločno varjenje na Zavodu v Ptujski ulici 11 dne 5. maja (in ne 25. aprila 1958). 6. maja pa prične tečaj za metalizacijo in plastifika-cijo, .7. maja pa enodnevni seminar za zaščito in varnost.
Prijave in informacije:	Zavod
za varjenje LRS, Ljubljana. Erjavčeva 15. tel. 22-318.
ZAHVALA Ob smrti našega brata mr. p h. AVGUŠTINA ISKRE
se prisrčno zahvaljujemo primariju bolnišnice dr. Fleisu. zdravniku dr. Lorgerju in dr. Majhnu, ki so ga vestno in požrtvovalno zdravili; in mu lajšali zadnje trenutke življenja. Nadalje se zahvaljujemo Farmacevtskemu društvu Slovenije za plemeniti dar v korist študentov farmacije v njegov spomin, nafo vsem organizacijam in društvom v Podčetrtku, šolski upravj in učencem, prijateljem ln znancem ter vsem
prebivalcem Podčetrtka, k1 so našega dragega pokojnika spremili
k večnemu počitku ter okrasili
njegovo kirsto s cvetjem ln venci Užaloščena rodbine
SPORED ZA SREDO KINO »UNION«:	zaprtol
KINO »KOMUNA«:	italijanski
film »zelezniCar«. igrata Fie-tro Germi in Silvija Koščina. Predstave ob 15, 17, 19 in 2L15. Ob 10. matineja istega filma. KINO »SLOGA«:	od 14. do 24.
ure non-stop »PROGRAM KRATKIH FILMOV«, sestavljen iz domačih kratkih filmov: FN 16. Obzornik št. 7, Grafika človeku. Drvar. Praznovanje kamna, V senci magije. Ptice prihajajo, Pa strašno bi bilo, Peter Dobrovič in Dan odmora.
Ob 10 matineja Istega progra-
ma.
»KINO VIC«: poljska filmska ko-
medija »KLOBUK GOSPODA ANATOLA«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21 Ob 10 matineja istega filma Posebni dodatek: »IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE«.
• KINO SISKA«:	ameriški barvni
vistavision film »GORA«. Igrata Spencer Tracy in Robert Wag-ner Tednik F. N. 16. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10. matineja istega filma.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih razen v Slogi od 9. do 11. ure in od 14 dalje, v Slogi pa od 9 do 11 in od 13 dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: Zaprto.
•TRIGLAV*:	amer. barvni clne-
mascope film »PIKNIK«, brez tednika. V gl. vlogi:	William
Holden m Kirn Novak. Predstave ob 16. 13 in 20. — Prodaja vstopnic od 15. dalje. Danes zadnjikrat.
• LITOSTROJ«: amer. barvni film
»IVEEKEND V VALDORFU«, Ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«:	nemški
film »LUC LJUBEZNI«, ob 17. im
19. url.
GUNCLJE:	ameriški	film »RE-
VOLVERA5« ob 17. ln 19. VEVČE:	mehiški	film »MEHIKA
V PESMI«.
CRNUCE: ameriški film »VZHODNO ZAPADNA STRAN«, Ob
19.30.	... DOMŽALE.: ameriški ba-rvm film
«SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«, ob 18. in 20.
KAMNIK »DOM«; francosko-av-strijski barvni film »BEL AMI«. DUPLICA: ameriški film »GOSPA MINIVER«, ob 20.
BLED:	italijanski film »SLEPO
DEKLE IZ SORENTE«. ob 17. in
20. uri.
NOVO MESTO »KRKA«; ameriški film »ONSTRAN GOZDA«. ČRNOMELJ:	italijanski barvni
film »SCAMPOLO« ob 20. KRANJ »STORZlC«:	premiera
ameriškega barvnega cinema-scopskega filma s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«, ob 16. 18. in 20.
KRANJ »SVOBODA«:	francoski
film »PODZEMLJE PARIZA«, ob
19. uri.
RADOVLJICA: jugoslovanski film »NASA POTA SE RAZHAJAJO: ob 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«:	ameriški
film »OBSOJENEC«. ob 18. in
20. uri.
JESENICE »PLAVŽ«: Zaprto. ŽIROVNICA:	ameriški barvni
film »MOZ IZ KOLORADA*, ob
19.30.
DOVJE:	japonski barvni film
»VRATA PEKLA«, ob 19. MURSKA SOBOTA: ob 17.30 Im 20. nemški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK*.
PTUJ: ameriški film »K A PTT AN
MONSTRE KONCERT združenih pihalnih godb LM in JLA (150 godbenikov) bo v Križankah v četrtek, 24.a/prila, ob 20.30.
SPORED: Weber: Oberon, uvertura; Beethoven:	V. simfonija;
Fi-iedman: Slovanska rapsodija in Gotovac: Kolo iz opere »Ero«. Dirigenta:	Rudolf Starič in Jože
Brun. Vstopnina 50 dinarjev. Prodaja vstopnic' na dan koncerta od 10. ure dalje ori blagajnii v Križankah.
Na Akademiji za upodabljajočo
umetnost ie diplomirala Tavčar
Sonja. — Čestitajo domači.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.— T. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Edrnvstveni dom BEŽIGRAD: dr. Orel Vladimir, Titova 71. tel. 32-380.
Bdravstveni dom SISKA: dr. Gašperlin Janez, Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom VIC: dr Strukell Milan, Prešernova 1-in, tel. 21-797. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna Blužba v ambulanti Mirje, Rimska 31. od 8-— 14. ure, tel. 21-797.
Zdravstveni dom CENTER: dr Tabor Ludvik. Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7. do 20. ure tel. 39-151.
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Bartol-Zavrl Ivana, Zdravstveni dom Moste, Krekova 5 tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-390. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Krejči Fedor, Privoz 18, tel 20-767. V odsotnosti zdravnike kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
Pred vsako Jedjo ali po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec. ki ‘ga morda zdravite brezuspešno z raznim:	medikamentt.
Najbrž pa še niste poizkusili s preizkušenim in učinkovitim priročnim zdravilom:	rogaškim —
»DONAT« — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Prehrani«. »Ekonomu« in »Mercatorju«.
Izšla je 15. številka časopisa »Jugoslavije«, ki je posvečena sodelovanju naše države na Splošni mednarodni razstavi v Bruslju 1958 V tej bogati in ilustrirani Številki na 192 straneh, ki nosi naslov »Tragovi i današnjica«, so prikazani sledovi kultur, ki so se meni avale na tem nemirnem delu Balkanskega polotoka tn človek v socialistični družbi današnje Jugoslavije. Avtorji člankov so priznani kritiki, politiki in javni delavci.
Časopis je tiskan v srbohrvaščini, angleščini, francoščini, ruščini in nemščini, cena posameznega Izvoda je 2.500 dinarjev.
Naročila sprejema Publicističko-iizdavački zavod »Jugoslavija« Beograd. Terazija 31.
Kniiigarnam je odobren običajn; popust.
Kdor pa pošlje denar na gornji naslov na tekoči račun štev. 1032-T-645. dobi časopis na stroške izdajatelja.
MEDEX, POSLOVALNICA MIKLOŠIČEVA 30. CEBELNI MED -visokovredno živilo mladosti. lepote in zdravja.
ZAHVALA
Ob smrt našega ljubljenega strička
FRANCA ROZINE soboslikarkkega mojstra v Litiji, se najiskreneje zahvaljujemo duhovščini, obema govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem, darovalcem cvetja in vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči.;
RADIO
90 odsto-tkov madežev na obleki je mastnih. »FLEK« čisti vse madeže masti. olja. znoja itd. »Flex« moraš imeti doma m na poti
SPORED ZA SREDO Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	8.00,
13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00—8.00 Pisan glasben-; spored: 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Narodni motivi v skladbah Rubina in Simonitija — V. Rubin: Suita na makedonske teme — R. Simoniti: Potrkan ples: 8.25 »Zaori pesem borbe in zmage . . .« (pesmi jugoslovanskih partizanov); 9.00 Predvideno za prenos VIL kongresa ZKJ; 13.15 s pesmijo in plesom po naši domovini; 14.05 Radijska šola zq srednjo stopnjo (ponovitev): Naš velikan; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Rezervirano za reportaže s kongresa; 15.40 Avgust Cesarec: Divji kostanj: 16.00 Predvideno za prenos TTI. kongresa ZKJ: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Opera Petra Konjovi&a »Koštana« . — Izvajajo solisti, zbor in orkester beograjske opere — Dirigent: Krešimir Baranovič: 22.15 Rezervirano za reportaže s VH. kongresa ZKJ; 22.40 Melodije za lahko noč; 23.00 23.13 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos i iz Beograda).
TELEVIZIJSKI PROGRAM SREDA. 23. aprila
20.00	Tv dnevnik; 20.15 Kratek film: »Dan oddiha«: 20.30 Dokumentarni film:	»Železna vrata«
(Dje-rdjap); 20.45 »Svejk« češki celovečerni umetniški film
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN — šport kremo. Ni ena naj cenejših, zato pa je kvalitetno na višku!
očeta
FRANCA ZAVRŠNIKA
spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni prim. dr. Flajsu, dr. Sevšku iz Celja. dr. Ločnilkarju in dr. Homanu za izredno požrtvovalnost v času njegove boleznll Žalujoča hčerka Anica z možem ln sinčkom.
vransko. 21 aprila 1958
UMRLI
PRVOMAJSKI IZLET
S POSEBNO LADJO FO SEVERNEM JADRANU od 1. do 3. maja. Odhod iz Ljubljane 1. maja s posebnim vlakom ob 3. uri. Na izletu ogled zgodovinskih znamenitosti starega mesta PULE, dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU in večurni postanek na RABU. Cena 3.950 dinarjev, v ceni so vračunani vsi stroški izleta, vključno prehrana in prenočišča. Sindikalne organizacije! Omogočite Vašim članom, da praznujejo letošnji prvi maj na PRIJETNEM IN ZANIMIVEM FUTNIKOVEM IZLETU S POSEBNO LADJO PO SEVERNEM JADRANU!
Prijavite se še danes v poslovalnici FUTNIKA SLOVENIJA kjer boste dobili tudi ostala potrebna pojasnila v zvezi z izletom.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustila naša draga mama. sestra in teta
ROZALIJA SKEDELJ vdova
Pokopali smo jo v ponedeljek, 21. aprila, ob 16. .uri na pokopališču v Uršnih Selih.
2alujoče družine: Kapi er ln Arh
 vifgUjSfc.
RAZPISI
RAZPIS
Na podlagi 89. čl. uredbe o ustanavljanju podj. in obrtov razpisujemo mesto upravnika Mizarske zadruge Ljubljana-Vič. Ljubljana, Pošto j n ska 56.
Pogoji:	kvalifikacija mojstra
oziroma visokokvalificiranega delavca mizarske stroke in primerna praksa.
Prošnje kolkovane z državno takso 180 dinarjev in občinsko takso 95 dinarjev z življenjepisom predložite do 30. aprila občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad štev. 7.
Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskemu ljudskemu odboru LJubljana-Vič.
R
RAZPIS
RAZPISNA KOMISIJA Narodne ln univerzitetne knjižnice razpisuje mesto knjižničarja. Pogoj: popolna srednja šola in znanje francoščine. Prošnio vložite do 6. mala 1958
MALI OGLASI
CEMENTNINAJR za dela v delavnici dobi takoj zaposlitev pr! Z. Suč. Ljubljana. Savlje 2.
8651-1
bOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika samo kvalificiranega. pomožnega delavca in vajenca sprejme Janežič. Vodovodna c. 76. Ljubljana. 864S-1 UPOKOJENKA, katera bi hotela opravljati sama nekaj ur dnevno gospodinjstvo dobi svojo sobo ln brezplačno hrano. Naslov v ogl. odd.	8632-1
PRIDNO 2eno z lastnim prenočiščem potrebujem za pomoč v gospodinjstvu vsak dan od 7. do 15. ure Nudim hrano in 5000 dm mesečne plače. Levstikova ulica 7-n, desno.	8633-1
NATAKARICO sprejmemo za 1. maj in za ob nedeljah. Gostilna »Triglav«. Šišenska 48	8627-1
KOMBINIRAN BEL OTROŠKI VOZIČEK zelo dobro ohranjen Je naprodaj. Kalaš Majde Vr-hovnikove ul. 12-T (bloki)
8655-4
DOBRO GOVEJE SENO prodam.
Poljanska c. 51.	8649-4
KUHINJSKA OPRAVA, lepa nova in tridelna sobna omara na oreh pleskana je ugodno naprodaj. Ogled:	Zaloška 6	—
pleskarstvo.	8648-4
KOMPLETNEGA KLANGA prodam Pismene ponudbe Dod »Klang« v ogl. odd.	8647-4
MODERNA SPALNICA, kuhinja, kavč. vse novo. naprodaj zaradi selitve. Cena je zelo ugodna Ogled popoldne. Naslov v ogl odd.	8639-4
ZAZIDLJIVO PARCELO prodam Kozarje 105.	8653-7
ZA VSELJIVO STANOVANJE dam posojilo ali ga kupim. Jarc. Svetosavska 26.	8650-7
OPREMLJENO SOBO v centru iščem. Odsoten sem od 8. — 20 Plačam visoko najemnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka najemnina«.	8631-9
PRO-SIM NAJDITELJA ženskega visokega semiš čevlja, da ga vrne proti nagradi. Prešivalnlca. Cesta na Loko 37 a.	8638-10
ZENSKA ZAPESTNA URA je bila izgubljena 21. aprila od Inštituta LZS Ljubljana, Celovška c. 258 do Trate. Poštenega najditelja prosim, da Jo odda pn vratarju Inštituta LZS 8636-in
GLEDALIŠČA
DRAMA
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Wllliam Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.) (Vstopnice so že v prodaji.)
Četrtek. 24. aprila, ob 20.30: Ber-tolt Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven In za podeželje. Vstopnice so že v proda-
K0NCERTI
Partizanski invalidski pevski zbor priredi 23. aprila ob 20.30 koncert partizanskih pesmi Jugoslovanskih narodov v dvorani Slov. filharmonije. Dirigent prof. Radovan Gobec, spremljava — Janez Kuhar, solisti — Bogdana Stritarjeva. Polde Črnigoj. Jože Gašperšič.
Vstopnice so v prodaji v Biroju za informacije nasproti kongresnih prostorov na Titovi c. in pr! blagajni Slovenske filharmonije.
Drama SNG kupi knjige Kreftove »Velike pimtarije«. Prosimo, oddajte knjige v tajništvu Drame v dopoldanskih urah.
Našli smo zlato zapestnico. Dobite io v,tajništvu Drame.
PREDAVANJA
Društvo ekonomistov v Ljubljani priredi v četrtek, dne 24. aprila 1958, ob 17. ur) v Trgovinski zbornici v Ljubljani, Beethovnova 10, javno predava,rtie tovariša dr. Leona Jerovca, šefa oddelka za organizacijo dela in produktivnost pni Tekstilnem Inštitutu o temi: »Organizacijske in ekonomske komponente avtomatizacije«.
Ziaodno in osvežujoče učinkuje
' P e D I S A L
za kopanje bolečih in vnetih nog ^ Lekarne-parfumerije.
Srednja glasbena šola v Ljubljani bo priredila v počastitev VII. kongresa ZKJ dne 24. aprila ob 20. ur; v velikj dvorani Slovenske filharmonije koncertni nastop solistov in orkestra. Nastopijo:
Marija Kocijančič — klavir. Nevenka Rovan — violina; Marko Munih — klavir; Olga Skalar — violina. Izvajali bodo dela: Mozarta. Sibeliusa. Škerjanca in Čajkovskega.
Solistične točke spremlja orkester Srednje glasbene šole pod vodstvom dirigenta prof. Vinka Šušteršiča.	K
BEETHOVNOVA DEVETA SIMFONIJA v petek. 25. aprila, ln v ponedeljek, 28. aprila, obakrat ob 29.30. Dirigent dr. FABIEN SE-VITZKY solisti NADA VIDMAR-
PIVO VARNA
UNION
LJUBLJANA zaposli takoj
pet ' nekvalificiranih delavcev
2164-R
Dotrpel ie naš ljubljeni brat IVAN GABER
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. aprila 1958. ob 16. uri iz Žal Jakobove mrliške vežice.
Žalujoče družine Subert Jožica z možem, Marjanca Papež z možem ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana. 22 aprila 1958
-	...	nalilo
Dežurna lekarna:	»Studenci«
Gorkega ul. 18.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8,05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave in reklame: 8.15—9.00 Pester spored solistične in ansambelske glasbe; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35—15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila: 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30— 17.40 Domači pesnik; itn pisatelji: Janez Švajncer:	Rumena
rokavica, črtica:	17.40—18.00 Domači napevi:	13.00—23.00 Prenos
cnoreria Radin r.inbllana
Očetu Kristinu Misotiču čestitamo za njegovo 83. letnico in želimo, da bi še naprej ostal tako Cii in zdrav. — Hvaležni otroci.
Oglejte si razstavo »DEJAVNOSTI POČITNIŠKE ZVEZE«, ki jo v počastitev VII. kongresa ZKJ prireja Glavni odbor Slovenije ob svoj-;' petletnici.
Razstava je v dvorani na Kidričevi 5 od 22. do 30. aprila 195S Vsak dan od 8. do 20. ure.
Vstopnine ni! Vljudno vabljeni!
Urbanistično društvo Slovenije vabi na svoj redni letni občni Zbor, ki bo v ponedeljek, 28. aprila ob 17. ur; v prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev Wolfova l-m. Na zboru bodo predavali:	dr. Miro Saje »Pravna
vprašanja urbanistične službe«, Nace Sumi. konservator »Zaščita pokrajine« in ing. Marjan Bohinc »Arhitektonsko-urbanistični elementi avtoceste Ljubljana—Zagreb«. — Razstavljeni bodo tudi nekateri -ivhBrnstCični elaborati.
POSLOVNE PROSTORE
»STAVBENIK«
za svoje predstavništvo v Ljubljani,
išče zagrebška tovarna.
V poštev pride tudi souporaba poslovnih prostorov. Ponudbe pod šifro »POSLOVNI PROSTORI« v ogl. odd.
2149-R.
■ obrati steklarstvo, mizarstvo in pleskarstvo
čestita vsem delovnim kolektivom za praznik — 1. MAJ. Za nadaljnje sodelovanje se priporoča kolektiv.
2115-R
JANEZA SKUBICI
se zahvaljujemo vsem za Iskrene Izraze sožalja In vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se čč. duhovščini in vsem darovalcem cvetja- — Vsem prisrčna hvala.
Žalujoče družine Jezeršek-Zalokar, Ločniker Ljubljana, 22. aprila 1958.
naknadno sklepa pogodbe za II. in III. četrtletje in sicer za naslednje vrste soli:
Najraznovrstnejše in najnovejše proizvode jugoslovanske obrti, opremo za moderno stanovanje in sodobno pohištvo, razstavo obrtnega podmladka, razstavo slaščičarske umetnosti in obrtne fotografije ter proizvode domače dejavnosti boste videli na
I. mednarodnem sejmu obrti v Jugoslaviji
OBIŠČITE BEOGRAJSKI SEJEM OD 2B. APRILA DO 5. MAJA
kjer vas bo prijetno presenetila na j več ja Razstava modernih plastik na prostem naših priznanih umetnikov.
Ne * abite, da b0 od 26. aprila naprej vsak dan ob 18. in 20. uri Mednarodni festival mode. Sodelovale bodo znane nodne hiše iz Jugoslavije, Cehoslovaške, Madžarske, Frtncije m Italije — Izkoristite 25-odstotn' popust na železnici in rečnih ladjah, ob času prvomajskih praznikih pa weekend karte s 50-odstotnim po-■ _:stom.
2135-R
jedilno sol sol za živino sol za industrijo
v neomejenih količinah. V poštev pride tudi promptna izročitev. Interesente prosimo, da nam pošljejo svoje prijave.
Sporočamo žalostno vest, da je hudi bolezni umrl naš uslužbenec
dentist
Uprava ln sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Ljubljana-Centei
SOLARNA »KREKA«
kolektiv
Delovni
tovorne
JARŠE
Domžale
želi za t. MAJ vsem svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine mnogo novih uspehov.
PRIPOROČAMO NAŠE PRIZNANE LANENE IN ROLLANENE TKANINE.
2480-R
Delovni kolektiv
GRADBENEGA
PODJETJA
DOMŽALE
Čestita za 1. MAJ praznik dela
vsemu delovnemu ljudstvu.
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE 1. MAJA. HKRATI POZDRAVLJAMO DELEGATE KONGRESA ZKJ.
2494-R
PROIZVAJA:
Baoaovsutano pločevinasto embalažo za pre-hranbeno, kemično In farmacevtsko industrijo.
Artikle široke potrošnje.
Del« ia. avtomobile in bicikle.
Elctotrotoplotne aparate.
Liito®rwfhrane plošče in elofes&rene napisne ploščice.
Satnrnns
TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE — LJUBLJANA
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMGVžfriE IH PREBIVALSTVU OBČINE DOMŽALE NAJISKRENEJE ČESTITAMO K MEDNARODNEMU PRAZNIKU 1. MAJU 1958. —* ŽELIMO, DA Bi GA PRAZNOVALI V SREČI IN ZADOVOLJSTVU IN DA BI NAM BIL VZPODBUDA ZA NOVE DELOVNE USPEHE. HKRATI POZDRAVU AMD DELE-GATE KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE.
Tovarna kovčkov in usnjenih Izdelkov
■■H
lili
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS
DOMŽALE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZRO OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR RK USNJARSKA ŠOLA DOMŽALE
Ljubljana
Zadružna hranilnica in posojilnica
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4
opravlja vse bančne posle za kmetijske zadruge, kmetijska posestva in podjetja. — Zbira in upravlja vse sklade kmetijskih gospodarskih organizacij. Hranilne vloge obrestuje po 5% in Izdaja hranilnike za mladinsko Mednjo. Organizira šolsko-mladinsko štednjo. Jamči za varnost in tajnost hranilnih vlog.
VSEM SVOJIM KOMITENTOM Z ELI M O SREČKO PRAZNOVANJE 1. MAJA. — POZDRAVLJAMO TUDI DELEGATE VII. KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE.
2570-R
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno praznovanje L MAJA
Hkrati pozdravljamo delegate Vil. kongresa ZKJ
Tople čestitke pošiljamo vsem kolektivom in ostalim delovnim ljudem za delavski praznik
1. MAJ 1958
in jim želimo mnogo uspehov pri njihovih delovnih naporih.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZRO OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK LITIJA
HKRATI POZDRAVLJAMO DELEGATE KONGRESA	|
ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE.	\
2455-R	|
5
i);M:i;iiitiii!niiiiii»iiiiMinmiiiniiiimiiiii!iiiniiimiimmmniiiiiiHrinmimiiran»wmiinmiiuiiaHHii«niHiinniM«iinmnumnniirurmiiimmH!nm»nniiminiiii»i«i
Nudimo vm vtete izdelkov vojen* galanterije, vajene kovčke, kovčke
iz lepenke, aktovke, listnice, denarnice, rokavice tUf.
Delovni kolektiv čestita vsem delovnim kolektivom In vsemu delovnemu ljudstvu za največji delavski praznik
1. MAJ 1958
2481-R
A
Pozdrav
kongresa
ZKJ
Delovni kolektiv -Tovarne klobukov, slami-pikov in konfekcije
UNIVERSALE |
D O M 2 A L E
iskreno čestita za praznik dela 1. maj vsem delovnim kolektivom.	j
2483-R
n »h. / sromsn pobocbvhbc j *• " - «- afkla. im>
Mecf fioref alžirske osvobodilne vojske
©fev	■	I	AH I	iv* I •	*	9	J»OXURWOOp
Posredovalec Murpny v alžirski voim pkpf
c«	da Skušal sem preprečiti, da bi - francoska. On je morda edi- se da so se Američani spet za- tev Severne Afrltoesrn to je za	HHi
Le redkokdaj se dogaja, da bi francoski vojaki in oficirji, če niso Alžirci ali pa legionarji, zbežali na stran alžirske armade. V teh primerih gre le za posameznike, ki so jih pretresli
PlSE: VLADO STOPAR
zločini, storjeni na ukacc njihovih nadrejenih.
To je na primer napravil narednik francoske amade Noel Favreliere.
Helikopter se je vrnil prazen
Moj polk, pripoveduje Favreliere, osma kolonialna pa-
Skušal sem preprečiti, da bi Alžirci zasovražili Francijo, katero so nekoč ljubili. Jaz sem živ dokaz, da niso vsi Francozi kolonialisti in da niso vsi padalci SS.
Tako je narednik Favreliere zavrgel rdečo beretiko, simbol kolonializma.
Drugi pravijo: ameriška
V Sakiet Sidi Jusefu so imeli ranjenci to prednost, da so bili na tuniškem ozerrdju. Pomoč je bila takoj organizirana. Obiskovalec bolnišnice ranjenih v Sakietu je zabeležil tale razgovor:
— Kaj se je zgodilo dečku, ki leži?
m, ki tako misli. Drugi pravijo — ameriška.
Francozi v alžirski vojni uporabljajo ameriško orožje. Z amjeriškimi bombniki bombardirajo vasi. Posledice niso izostale. Borci obtožujejo Američane.
Seveda je treba razlikovati zunanjepolitične poglede vodilnih ljudi FLN in poglede skromnega boirca alžirske voj-
tekli k politiki uspavanja. Mislimo, da bi odločen pritisk Angloameričanov na Francijo lahko privedel tudi do sprememb v njeni severnoafriški politiki in vrnil perspektivo miru, temu delu sveta.
VPRAŠANJE: Nekatere delegacije menijo, da ste zaradi sprejema dobrih uslug izgubili novo priložnost, da bi alžirski problem postavili pred Var-
ske, ki ne more razumeti fines nostni svet. Kaj mislite o tem? mednarodne diplomalisike .igre.	ODGOVOR: Mi se niismo od-
Borci gledajo na probleme rekli zahtevi za sklicanje iz-takole:	pri nas je okupator redne skupščine OZN v bližnji
(oni Francoze imenujejo oku- prihodnosti. Res pa je, da mo-patorje). Okupatorji nas tolče- ramo upoštevati tudi razvoj jo z ameriškim orožjem, ki jim misije dobrih uslug z ozirom ga ZDA dobavljajo brez pre- na dejstvo, da je alžirski pro-
blem v okviru severnoafriškega. Toda, če se bo misija končala z neuspehom, se bomo vrnili na našo akcijo in zahtevali sklicanje izredne skupščine.
Nadzorstvo meja
VPRAŠANJE:	V ameriškem
tisku mnogo pišejo o možnosti, da bi Hammarskjold poslal opazovalce OZN za nadziranje meje med Tunizijo in Alžiirijo-Ali ni bil to morda dejanski cilj francoske diplomacije, ko je sprejela Murphyjevo misijo?
ODGOVOR: Mi bomo z zadovoljstvom sprejeli posredovanje generalnega sekretarja v sporu s Francijo. Toda bodimo pnoblem. Amerika je prevzela logični! Smatramo, da bi moral vlogo posredovalca.« Upraviče- bm nj'egov prvi korak, kakor no ali ne so Murphyjevo misi- sm0 ga večkrat prosili, da jo razumeli in tolmačili kot	resolucijo	zadnje Gene—
pritisk Amerike na Francijo, da	|p.e	skupščine, ter da se je po-
bi sprejela miroljubno rešitev siu^ v spodbujanju Francije na alžirskega vprašanja.	pogaijnja s FLN. Pogajanja naj
Na četnih sestankih so borci bi bila s posredovanj em tuni-govocrili: »Morda vojna ne bo ško-mairoških dobrih uslug. Ta več dolgo trajala.« Take misli resolucij a je edina zakonita so se pojavile po dolgem času. osnova za akcije Združenih narodov v severni Afriki. Ce je
»Politika uspavanja«
že treba vsiliti neko nadzor-Medtem ko so po oddaljenih stvo, potem bi to moralo biti prostranstvih Alžiira mnogo sa— nadzorstvo nad tem, kako fran-nia.rili n vlnvi Mnrnnhvia in nie- coske sile izkoriščajo Tunizijo
kot svoje oporišče proti alžirski vojski. Govori se o palestinskem premirju. Smešno vzpo-
stanka. ZDA torej pomagajo našim sovražnikom,
Menda so vsaj stokrat postavili eno in isto vprašanje: »Pojasnite mi, zakaj ZDA pomagajo Francozom? Saj so močnejše od Francije. Če bi Američani rekli: čurjte -Vi, tam v Parizu, nehajte ubijati te Alžirce, ali... bi billo vojne konec. Amerika tega ni rekla. Amerika je proti naši revoluciji.«
To stališče alžirskih borcev se je naglo spremenilo, ko so slišali1 za misijo »dobrih uslug«. Ta misija je vzplamtela upanje v alžirskih vrstah. »Naš spopad s Francijo, so govorili komisarji borcem, postaja mednarodni
Francoski
helikopter.
vojaki peljejo zvezanega alžirskega ujetnika v Po kratkem poletu se helikopter vrača prazen...
dalska (rdeče beretfce) je operiral južno od Tebese. Zjutraj so čete nagnale vse civiliste na kup pri vodnjakih. Opisali so jih kot »sumljive osebe* in mi ukazali, naj jih stražim. Prisilili smo jih, da so nosili na ramenih težke kamne. »Tako jih boste laže nadzorovali,« mi je rekel kapetan. Jaz sem moral stražiti dva zapornika. • Eden od njiju je imel izredno dolgo črno brado in imel trideset let, drugi pa dvajset.
Popoldne je bradatega ujetnika helikopter odpeljal v smeri Tebese. Toda po kratkem poletu nad nekim hribom se je helikopter vrnil v taborišče brez ujetnika.
Malo kasneje sem vprašal kapetana, kaj namerava napraviti z osumljenci in preostalim zapornikom. Odgovoril mi je: »Osumljence bomo izpustili, zapornika pa bomo v gozdu zatolkli-«
Ali naj bi bil postal udeležen pri zločinu ter se dva meseca kasneje vrnil v Francijo?
Ponoči sva z Mohamedom Saiahom. tako je bilo jetniku ime, -odšla iz taborišča. Sedem dni sva potrebovala, da sva prispela do alžirske armade. Po poti nama je pomagalo prebivalstvo. Nekega civilista bo francoski vojaki ubili, ker so
pred njegovim šotorom našli najine sledi.
Alžirski vojaki some zelo lepo sprejeli. Med njimi se zavedam, da služim pravi Franciji.
— Oslepel je. Nikoli več ne bo videl.
— In ti, mali, kdo ti je napravil to na roki?
— Bolničarka.
— Hotel sem vedeti, kdo te je ranil v roko?
— Letala.
— Kje si bil tedaj?
— Odhajal sem iz šole.
— Si ti videl letala?
— Sem. Čigava so bila?
— Francoska.
Mali ranjeni dečko je dejal
njarili o vlogi Murphyja in njegovi dobri volji, so najvidnejši predstavniki FLN gledali na misijo s precej več zadržanosti. V tem pogledu je zelo zanimiv razgovor z alžirskim predstavnikom FLN pri OZN M’Hamedom Jazidom.
VPRAŠANJE: Zelo ste zadržani do misije dobrih uslug. Kakšno je dejansko »tališče FLN do tega problema?
ODGOVOR: Trudimo se, da ne bi storili ničesar, kar bi škodovalo Tuniziji v njenem sporu s Francijo. Razume se, mi
rejanje! Mi nismo v vojni s Tunizijo in ves svet ve, da konec koncev mi hočemo izbrisati to mejo, ki ne bi imela nobenega smisla v združeni Severni Afriki.
VPRAŠANJE: Nekateri kritizirajo diplomacijo Severnoafri-čanov, ki se, kakor pravijo, ne premakne z mesita, ker kakor se zdi, ignorira francosko-ame-riško zavezništvo in sanjari o
smo previdni. Naša previdnost spremembi ameriške politike v izhaja iz velikih izkušenj, ki- korist alžirske neodvisnosti, jih imamo o zahodni politiki do Kaj mislite o tem?
Severne Afrike. Zdi se, da se ODGOVOR; Ni mogoče reči, \Vashingtton bolj žeji izogniti da stojimo na mestu. Od lam-problemu kakor pa, da bi za- skega oktobra smo napravili vzel določeno stališče. Bojimo velik korak na poti za združi-
Ameriški in britanski posredovalec Murphy in Beeley v razgovoru
Burgibo
s tuniškim predsednikom
tev Severne Afrike in to je za nas bistveno. Mi poznamo stvarnost francoisko-ameriškega zavezništva. Zaradi tega smo šli tako daleč, da smo pred ameriškim javnim mnenjem odkrito povedali, da smo tehnično, če ne tudi politično in ideološko v vojni z ZDA. Posojilo 625 milijonov dolarjev, odobreno Franciji, je podaljšalo vojno v Severni Afriki in izvleklo Francijo iz resnih gospodarskih težav. V zadnjih letih so ZDA stalno popuščale Franciji.
V času zadnjih razprav o Alžiriji v Generalni skupščini se je naše »delo v kuloarjih« bolj spopadalo z namerami ameriške delegacije kakor francoske. Mi smo razkrinkavali, iti bomo še, vsako podporo, ki jo Zahod nudi Franciji v njeni vojni v Severni Afriki. Sklenili smo, da ne bomo izgubili nobene možnosti za materialno in finančno pomoč nezahodnih držav. Naša dežela je v vojni, v kateri so diplomatske poteze šele drugorazrednega pomena. To pomeni, da nam minimum političnega realizma nalaga dolžnost, da odrežemo francoski kolonializem od njegovih zahodnih zaveznikov. Mi računamo na razvoj ameriškega javnega mnenja, ki bi lahko privedel do spremembe uradne politike tVashmgtona.
Enim simpatije, drugim podporo
VPRAŠANJE: Vi ste spravili ameriške dopisnike v smeh, ko ste izjavili, da Amerika daje svoje simpatije Severni Afriki, svojo podporo pa Franciji. Ali to pomeni, da vi zavračate vsako možnost spremembe v ameriški politiki?
ODGOVOR: Nikakor. Kakor sem vam že dejal, mi iskreno mislimo, da je možna sprememba ameriške politike. Tak razvoj bi lahko koristil ZDA in zahodnemu svetu.
VPRAŠANJE:	Toda kaj bo
naredila FLN, če teh sprememb ne bo? Kako se bo usmerila?
ODGOVOR: Ce ZDA ne bodo prisilile Francije, da bi s pogajanji rešila severnoafriški problem, nam osltane samo perspektiva vojne in samo vojne. Tedaj ne bomo odklanjali nobenih zvez.
VPRAŠANJE: Vi trmasto zagovarjate stališče, da bi ZDA morale izvajati pritisk na Francijo. Ali ne mislite, da bi ameriško posredovanje izzvalo internacionalizacijo francosko-severnoafriškega spora? Ali ne bi bila to sprememba vaše linije, ki je doslej obstajala v zahtevi direktnih pogajanj s Francijo?
ODGOVOR: Treba je delati
razliko med intemacionalizaci-jo - problema in internacionalno rešitvijo. Vojna v Severni Afriki je sedaj internacionalizirana. Povzroča skrbi mednarodnim ustanovam. Naš spor s Francijo je sod smodnika, ki ga pozna vsaka država. Ko govorimo o ameriškem pritisku na Francijo, ne mislimo na mednarodno rešitev. Ta pritisk bi moral biti v tem, da bi se Francija pogajala z nami s pomočjo tuniško-maroških dobrih uslug, kakor je bilo določeno v zadnji resoluciji OZN.
Mi smo se pripravljeni pogajati s Francijo. Mi ne kažemo nobene nespravljivosti. Privolili smo v to, da razpravljamo' na osnovi resolucije, ki jo je francoski zunanji minister Pineau označil kot francosko zmago-Kaj naj storimo več?
(Nadaljevanje jutri)
RlS£:MI«] MUSTER,
170. Z roba jase je is. dogodek opazoval Pierrot. Olajšano je zavzdihnil in se skril nazaj v gozd. Vitka vrba pa je pokleknila in se nagnila nad prepad. Bush McTaggart je izginil. Padel je kot velika klada in jezerce se je zgrnilo nad njim s pljuskom, kot da bi se zmagoslavno smejalo. V Nepeesi je kar igralo od maščevalnega zadovoljstva.
j
mpppagp
179. Ko se je McTaggart dvignil na površino, je začel s, sunkovitimi zamahi plavati proti bregu. Pogledal je navzgor in opazil Nepeesin obraz, uokvirjen v prelepe kite, ki so se spustile nizko čez rob prepada. Porogljivo ga je gledala. Se vedno ga je hitela zmerjati: -Surovež, žival!- In metala je proti njemu vejice in kamenčke.
180. Ko je McTaggart priplaval do brega, je Nepeesa odšla. Stekla je čez jaso in padla očetu v objem. Razburjeno je dihala in se veselo smejala. »Dala sem mu odgovor, ki ga zasluži, oče! Ohladil se je v jezercu!- Ze se mu je iztrgala iz rok in izginila v gozdu. Pierrot ni pohitel za njo. »Gromska strela!-« je vzkliknil in se nasmejal.
O:
Mokri lasje so mu padli na čelo. Popravil si jih je, a so mu takoj spet padli nazaj. Zatorej jih je pustil pri miru in si leno pretegnil ramena.
»Ne greš v vodo?«
»Za zdaj ne. Kje je Felek?«
»Ostal je na onem bregu, ker je tam močnejše sonce. Prej ogoriš.«
»Zakaj si se pa potem vrnil?«
»Jaz? Hotel sem se porazgovoriti s tabo.«
Szretter je dalj časa molčal. Ravnodušno, nekoliko zaspano je gledal vsevdilj isto sinje, brezoblačno nebo. Kosi v rakitovju so žvižgali na moč glasno.
»Poslušam,« je rekel nazadnje.
Alek je sedel poleg njega, skrčil kolena, naslonil glavo nanje in jih oberoč objel.
»Kdaj se imaš sestati s tistim človekom?«
»S katerim človekom?«
»Saj veš, s tistim zavoljo orožja.«
»Ah, to! To ni tvoja skrb. Sam opravim.«
»Misliš?«
»Celo prepričan sem.«
»Potlej se pa motiš, zakaj to bova opravljala skupaj.«
»S tabo?«
»Z mano?«
»Prosim te. V domišljiji lahko počneš, kar se ti poljubi. In končajva že to, če ti je prav?«
»Rad. Ce ti je le pogodu. Ampak . . .«
»Še ampak?«
»Name odslej nikar več ne računaj. To ti odkrito povem. Da ne bo kakih nesporazumov.«
»Hvala ti za odkritost.« .
»Ni za kaj! Rajši si čestitaj na sposobnosti, V dvanajstih urah izgubiti od štirih ljudi tri, to nikakor ni slabo.«
Szretter je silovito planil, bled, s spremenjenim obrazom. Alek ga je pogledal s porogljivim nasmeškom.
»Samo prosim te, Jurek, nikar ne počenjaj neumnosti. Prihrani svoje finte za druge. Zelo dobre so, ali name ne vplivajo.«
Trenutek se je zdelo, da bo Jurij vzrojil. Vendar pa se je obvladal in se znova zleknil po travi
»Kaj pravzaprav hočeš?«
»Ničesar .nočem.«
»Zahtevam.«
»O, čedalje lepše!«
»Saj.«
»A ti je toliko za besede?«
»V tem primeru da.«
»Naj bo! Kaj torej zahtevaš, kakor praviš?«
»Poslušaj, od včeraj se je naš položaj spremenil. Bilo nas je pet, ostali smo trije. To je premalo. Sleparija. To je treba čimprej spremeniti. Sedaj imamo nekaj denarja, orožje...«
»Nimamo ga še.«
»A ga bomo imeli. Mora nas biti več.«
»Recimo. Torej ? «
»Ti boš organiziral eno petorico, jaz drugo. Z enakimi pravicami.«
»Recimo. In dalje?«
»Dalje? Vse naše delovanje bomo vskladili. Midva bova dispozicijski center. Ostali bodo — izvrševalci. Če gre za našo akcijo, moramo predvsem spraviti skupaj veliko denarja. Vseeno, kako. Kakor koli. Denar mora. biti. Organizirala bova dva normalna tajna vojaška oddelka. Iz takihle zadev nastanejo velike reči. Boš videl!«
Szretter se je obrnil na bok in si z roko podprl glavo.
»Nič novega si nisi izmislil.«
»Vem.«
»Ponavljaš moje zamisli.«
»Seveda. Ampak ti si hotel voditi vse sam. A meni to ni všeč.«
»Od kdaj?«
»Od začetka.«
»In gotovo hočeš, da ti takoj odgovorim?«
»Ne, ne takoj. Počakal bom. Recimo, čez četrt ure. Medtem odplavam k Felku in se vrnem čez četrt ure. Premisli ta čas.«
Szretter ga je spremljal z očmi. Hodil je nalahko, z deškimi koraki. Njegove preveč razpotegnjene noge so bile od zadaj videti še daljše in še bolj suhe.
Ob bregu se je ozrl na Jurija in se nagajivo nasmehnil.
»Pa nikar se ne jezi, stari!« je zaklical. »Jeza škoduje lepoti.«
Szretter se je zleknil vznak. Spet je imel nad seboj vedro, brezglasno nebo. Toda sonce se je pomaknilo nekoliko više in bleščeča svetloba mu je začela ilepiti oči. Zatorej je zaprl veke. Segreti zrak se je tresel od rahlega brenčanja muh. V rakitovju je kratko zažvižgal kos. Utihnil je. Od daleč se mu je odzval drugi.
Spomladi in poleti ob praznikih popoldne, začenši od štirih, petih, so se po običaju zgrinjale množice ljudi v Balabanowiczevo kavarno. Batabanowicz je že leta in leta slovel zaradi odlične ledene kave in imenitnega sladoleda. Med okupacijo je bila kavarna, prav'tako kakor »Monopol«, dostopna edinole Nemcem in šele sedaj, odkar so pred nekaf dnevi odprli poletno verando, je spet dobila svojo predvojna podobo, tolikanj značilno za začetek Drevoreda tretjega majfc