ospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.: za pileta 2 fl. po posti, sicer lfl. 30 kr V Ljubljani v saboto 21. junija 1856. Od nekterih tertam in sadním drevesom Je merčes posebno škodljiv, slediti po njem in ga pokončati i škodljivih M w Tišti kebrički, ki jih je vredništvo našega lista iz 1stre . V in nabirati tudi zvenelo listje in sožgati. Neki drug enak merčes je posebno jablanom škod ljiv, ki se v latinském jeziku „anthonomus pomorum" (Apfel přejelo in ktere je gosp. dopisnik S. v 48. listu resnično bliïthen-Riïsselkàfer) imenuje. Čern kebriček je z rujavimi kot prave škodljivce v nogradih popisal, sem tudi jez vidil, pokrovci (peruticami), čez ktere pošev sega belkast pas. in na prijazno opombo, naj bi kar vém od njih povedal, po- Cez zimo se skrije pod mah, s kterim so debla sadnih drevés obrašene, položi spomladi jajčica v cvetje, posebno jabelčno; iz jajčica pa se izležečerv, ki vznotraj cvetje po- dam častitim bravcem sledeče skušnje. Manjše pleme svetle plavkasto-zelene in tudi rudeč-kasto-rumene barve se nahaja po vseh nogradih in je že od nekdaj nadloga tertam; zato se imenujejo ti žižki na Vipavskem tertijoni in v Istri prav dobro tudi šipavnice, po 3 perje, kamor pokladajo ker odscipujejo mladike m do 4 jajčka in jih zavijajo v podobo cigar in tako nektere leta veliko škodo delajo. Nemško ime ,,Rebenstecheru se dobro vjerna s slovenskim „šipavnice"; pa zavoljo omenje-nega zavijanja perja ga Nemci tudi imenujejo „Pfeifendreher" Drechsler" itd. Profesor Fabrici mu je dal slovstveno imé „rhynchites betuleti", ker se v nekterih severnih krajih tudi na breza h nahaja. — Pokončá se ta merčes, da se žižki sami ali pa še bolje v podobo cigar zavito perje do konca tega mesca (rožnika) nabere in sožgč, da se tudi zalega konca in tako unići sadje. Najde se ta škodljivec pozimi ali pa berž spomladi, dokler še drevje ne poganja, pod rahlo skorjo ali spodej na deblu pod mahom. Naj bolje je, da gospodar mah in pa odlušeno skorjo jablan in hrušk po sterga z dreves v kakošno posodo ali kakošen pert, ki se pogerne na zemljo okoli drevesa, in vse, kar je nastergal, sožgč. Če je žižek jajčica svoje že v cvetje položil in se je iz njih ze cerv izlegel, naj se poterga vse cvetje j ktero se ni še odperlo in se po rujavkasti barvi dobro loči od zdravega cvetja, in pa sožgč, — saj je červivo. P. Šmidt. Kn dan v razstavi. v njih pokonca. Drugo dosti v • cj pleme y ki ga je častiti gosp. dopis nik iz Istre na ogled poslal, je tudi sila škodljivo tertam, pa se nahaja edino le v južnih deželah, posebno v Kdor ni mogel viditi v Parizu na ogled postavljene živine, o kteri je šel toliki glas po vsem svetu, bode zadovoljen , ako zamore kaj več bolj na drobno od nje brati. Taka se nam godi, in z nami vred menda vsem , kterim je mar Istri. Dalmacii, na Primorskem, v Vipavi, pa nikoli ni še za koristno živino y ki je perva podpora vsega kmetijstva. 5 N přelezlo zato ga se nikoli nismo vidili Dolen Osrerskem ne. T zizek skem, pa tudi na Štajarskem in ki ima svoj černi život poln sreberno- ali zlato-svetlih lis 7 y poklada svoje jajcica dolini imenuje „tertijc m y zato se tudi v vipavski ml jak". Profesor Germ ar ga je na svojem potovanji v Dalmacii najdel in popisal pod imenom ,,loborhynchus a ali yy otiorhynchus giraffa' Po končajo se ti nograški skodlj žgó ali pa s kropom polijó. y da se pridno lové in so S tert pl pa niso ti tertij v nobeni za Naj tedaj povemo, kar smo zvedili ; morebiti bo tudi zernice potluka vmes. Najpopred nekaj od ovác, ki so bile v razstavi. Mnogo žlahne živinice je bilo s tako tanko volno kakor svila, mnogo pa tudi pitane, da je bilo veselje. Avstrijanske in sa-ksonske plemena merinoške so bile perve kar se tiče žlahne volne; pa tudi s ever na ovca z dolgo bornejšo volno ima svoje prednosti; Angleži in pa kmetje holstajnski redijo sila veliko ovác tega plemena in so ž njimi prav zadovoljni; angležke ovce iz Jorkšira imajo volno y vezi ; oni so bili že pred to boleznijo in škodujej dru plačuje, zraven gac kakor že ime „sipavnice" kaze Pri ti priliki naj omenim v se ki se dosti drago pa imajo mesa po poldrugi cent do 2 centa in še čez. Ovce iz Valahije in ogerske ovce pravega domaćega plemena so zlo takega dobrega rodu kakor nekterih enacih rivčkar- 80 angležke, in volna njih bi se utegnila še bolj požlahniti. lev, ki pa so sadnemu drevju škodljivi. Eden teh je tišti majčken, podolgast merčes ki Gotovo bi vlekli manj si kmetje veliko dobicka iz reje tega valaškega ali ogerskega plemena tudi drugod, kjer je ili u on i o li je iion in u i , jj u u r i i, a o i uiui i/to , rv i *-------© --- ~ © — —---© i----------- ««- — ~ c> 7 j ~ ima rud eč ka sto-ruj ave pokrovce s černo glavico kraj za ovčjo rejo pripraven. Vidil sem dolgovolnato ovco tega plemena, ki je imela 2 centa mesa, 7 funtov in pol kterega natoroznanci u in cernim spodnjim životom v latinském jeziku „philobius oblongus" imenujejo. Ali ima zraven pa še čvetero jagnjet. Zavolj klaje nimajo ta škodljivec tudi v slovenskem jeziku svoje posebno ime. veIiko skerbi pri teh ovcah ; zraven krav jih imajo ali pa ne vém: r^t IUUI » DIO t l/IIDIll/Ill JV£iIIVU KJ V VJJ pUPVMilU Ulil/« ------ ------- I--- ---- po pravici pa se šteje v versto šipavnic, ker se se pasejo na répišcih. spomladi prikaže in popke sadnemu drevju odšipuje tudi perjiče preverta in tako, pokončavši mnogo y pa Angleži so mojstri vvzivinoreji mladik, za anglezkimi goveđi. Vse se je čudilo na Če pogledaš angležko govejo ži- deržuje rast drevesa. Ona poklada jajčica v odšipljeno vsah An nelo listje ; zato je treba na mladém drevji, kteremu ■ Tù popisani kebrički imajo vsi rivčke, s kterimi delajo škodo imenujejo; rivékarje bi jih vino, se boš čudil, kako skerbno je glestana v vsem. gleži umivajo a žajfnico, štrigljajo in česejo vsaki dan svoje krave; edine misii so vsi angležki v. • • • v in se po nemški „Russelkafer" zivmorejci, da snažnost je pol klaje, zato se ne morejo pre čuditi, da v druzih deželah tega ne vejo in da ne snažijo živine , kakor ima biti, da se dobro redi in da je zdrava na glas pa se smejajo tišti neumnosti, da živini blato tekne in da se v blatu dobro redí! Angleži, razun gorjancev, deržé tedaj smeli po tem takem imenovati. Ker pa v Janežicevem slovníku beremo za „Russelkafer" ime „žižek", smo ga vzeli; ali je pa tudi gotovo, ker drugi in tudi gosp. Janežíé imenujejo tudi ? » Kornwurm" žižka? Pis. 200 vsi svojo živino v hlevih in je ne pusajo na pašnike. — Nar imenitniše angležko pleme je pleme iz Dur ham a; govedo tega plemena je veliko kakor mlad slon (elefant), in nič druzega ga ni kakor samo meso; rogovi durhamskih volov so komaj kake 4 pavce dolgi, okrogliin debeli ; krave pa imajo tanje, dalje in zakrivljene roge. Goved tega plemena kakor sploh skor nobene goveje živine ne u pre gaj o Angleži; delo je le za konje — pravijo — goveja živina je za meso in mleko na svetu; z delom — pravijo — se izdelajo goveda in se ne spitajo kakor je treba. Brezaste in lisaste so večidel goveda tega plemena ; v dveh letih so za mesnico spitane. Meso njih pa ni tako dobro kuhano kakor je pečeno. (Konec sledi.) Naravoslovski pomenki, tudi gospodarjem v prid. Musice v Ložu na Notrajnskem. Ker ni bilo letos ob pravem času mušic, kakor vsako leto po navadi, smo mislili, da jih ne bo; imajo namreč navado v sredi velikega travna gojiti se, in terpé do konca rožnika. Ker pa je letos tačas pogostoma deževalo in hladno bilo, so se zakasnile. b <- i t Preden za kaj več poprašam natoroznance zastran teh čudnih živalic, hočem ob kratkem popisati, kar nanije tukaj zna-nega od njih. Te baže mušice so pohlevne živalice, ne pi-kajo in ne pijejo kervi, kakor komarji ali druge muhe ; der-žijo se le pri vodi. Slišal sem tudi, da so pri čeriiem morji in še drugod ravno takošne, kakoršne so tii v Ložu. Ne vém, ali je res. Ta žival je dolga čez pol pavca, nje život je červu podoben, z devet černo-rujavimi pašovi, in z belo-rujavimi vmes; čez persi je nar debeleja, in nje herbet je višji kot širji, kadar peroti ima; debelost života je kakor so polževi rogovi; tanjši je proti zadnjemu koncu, glavo ima kakor druge navadne muhe; život je pa tako upognjen, da prav na vampu sedí, glavo in zadnji konec- pa kviško derži; peroti ima lepo vkup stisnjene, četert pavca daljše od života; nog ima šestero: štiri ima po četertinki pavca, sprednji pa po pol pavca dolge ; zadej ji pa dvé kakor las tanke, skor pavec dolge osti, ki ju kakor rogovilice na dvoje moli, rep nadomestujete. Njih opravilo je, zjutraj kadar solnce enmalo ogreje, do desete ure prav gosto rojiti ; popoldne pa od pete ure do terdne nocí letajo, pa le nad vodo; sicer se razletijo za strelaj deleč od vode, pa ne rojijo tako gosto kakor nad vodo. Ce je pa dež, kakor tudi ob hudi vročini posedajo po drevesih, zidovih in strehah, da jih je vse černo ; berž pa ko se zvedri, začno tako gosto rojiti, da solnce ne presije skozi ; rojijo pa tako umetno ena proti drugi, da pol jih gré doli za vodo, pol pa gori proti vodi, in vendar se ne zadevajo. Sicer se vidi, da se ena v drugo zaganjajo, kakor da bi se terkale, pa to počnejo le zato, da bi se dvé vkup sprijele, kar se pa ne zgodi vselej; če ste se pa sprijele, stoji zgornja na spodnji tako na herbtu, da zamorete obé lahko leteti, samo da spodnja ima svoj život tako gori zakrivljen kakor kambica. Visoko letajo do osem sežnjev; nikjer pa ne tako gosto kakor nad vodo. Ce pa huda sapa pripiše, so hipoma v kraji, in le, kjer je zavetje, še rojijo. V imenu radovednih podám sedaj dvoje vprašanj: kako se te živali plodijo, in koliko časa živé? Ker nar raje nad vodo iu lužo rojijo, se vidijo v vodi na dnu, kjer so nar bolj rojile, pike kakor grah in še debe-leje, bele, kakor da bi bile s soljo ali apnom potresene, in po naših mislih menimo, da se v vodi iz tistih belihjajčkov gojijo, in da se od vodnega sopuha živijo, ker jih nikoli ni viditi, da bi kaj jedle ali pile. Koliko časa pa vsaka živi? to nam ni znano; ker, kadar rojijo, jih toliko v vodo pocepa, da vse zdežama plavajo po vodi. Morebiti se bo bravcem „Novic" neverjetno zdelo, ako jim povém, da se tega merčesa od 5 do 15 voz nabere pri nekterih mlinih. Tii veržejo hlod čez vodo, in se jih v par dnéh že za cei voz nastreže: zmečejo se na kup. kjer sq pa ne smejo pustiti dolgo , ker začnó hudo hudo smerdeti kakor gnjile ribe, in ko bi več časa na kupu ležale, se kup vname in na sredi včs rudeč postane, in tako zgori, da ni za rabo. Iz njih je tako dober gnoj. da še člove-škega preseže. Ta gnoj pa ravno prav pride o tem času za ajdo in repo gnojiti, in se razloči kakor noč in dan od navadnega živinskega gnoja. Ta mušičjak je tako hud, da, če bi se ga na debelo ali pa kakor z drugim gnojem po njivi natrosilo, bi vse zgorelo pod njim. Ko bi naši Ijudje znali s tem mušičjakom prav ravnati, bi lahko iz enega voza mušic nar manj štiri vozé z zemljo zmešanega dobrega gnoja naredili. Kdor jih 15 voz nabere, dobi lahko, ce 4 vozove zemlje vsakemu primeša, 60 vóz dobrega gnoja. Ker so tedaj te živalice v prid kmetijstvu, bi radi vedili, kakor sem gori omenii, kako se zaredijo in pa koliko časa živijo? *) Sicer se vidi redko ktera med njimi tudi bela te sorte, pa so še dvakrat večje, zato jih mi za matice kakor pri čbelah imamo. Se veliko bi se dalo od njih pisati. Jez sem le toliko popisal, da bi s tem sprožil, da bi nam kak drug več povedal od njih. J. Janežič. Popotni spominki. Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Kmali sem bil v Naborjetu. Želel sem zdaj terdnjave od znotraj pogledati, pa kar trenutka ni bilo zamuditi, sicer bi ne bil mogel biti že zvečer na V i š a r j a h. Šel sem tedaj do narvišjega verha kanaljske doline unkraj Žabnic. Tukaj je pri potoku, ki izpod Višarij přiteče, moj voznač ustavil, in jez sem se okrenil peš po stezi na desno proti gori. V pod-nožji hriba so koče, kjer postrežljive Žabničanke kuhajo romarjem krepčivne jedí. One so mi pravile, da malo pred je mnogo mladih gospodov memo na Višarje šio. Ta no-vica je pospehovala moje stopinje; pa čeravno sem hftel«, jih vendar nisem mogel dohiteti. Cisto sam sem korakal na goro, - -pa kmali se je stisnila noč, in nisem še deleč od ravnine bil, ko mi je doli z stolpa Višarij naznanjalo bren-čeče zvonjenje večerni pozdrav Marije. — Noč je bila zdaj nastala; blišelo mi je le verh ozke doline od luninih žarkov razsvitljeno pečevje nasproti; — obdajala me je toraj tema in grobna tihota , ker razun Ijubkega žuborenja hladivnih virčikov, ki pogosto izvirajo ob stezi, ni nič motilo nočnega mirú. . Skoraj pri vsakem virčiku so za trudne romarje napravljeni sedeži, ki neizrekljivo mikavno vabijo k počitku in ponujajo okrepčivno hladilo žejnemu popotniku. Pa tudi velike skladovnice derv ob potu se ozirajo na popotuike, ki hočejo za pokoro kake polena nesti na goro. Ko sem dospěl verh ozke dolinice, skozi ktero me je dozdaj pot peljala, se mi je gojzd odtegnil in kmali seiu se znajdel na prostorni zeleni in ravni trati, po kteri je mesec razlival svoje blede žarke. Tukaj so bili planinski pašniki, in živinica se je tako mirno pasla po njih, kakor podnevi, in še toliko mirniše. ker je ne pikajo zdaj hude muhe. Pot se združi tii z rabeljsko stezo in pelja zdaj na desno (proti zapadu) po prijazni dolinici do konca nje-nega, kjer se zopet v stermi breg spusti. Verh tega se mije hipoma odperla divja ovčja dolina, omejena od visocih in stermih pečin, na ktere se pač oberniti smejo besede slavnega Vodnika: „Sklad na skladu se dviguje Golih verhov kamni zid; Vecni Mojster ukazuje — Prid'. zidar, se les učit ! À m' i ST m M i -ML Jkljfl *) Te musice, kterih ljudstvo naše menda ne imenuje drugac kot vodne muhe, bi se prav za prav imele imenovati en o dnevnice (Eintagsfliege, Ephemera), ker ne živijo već ko en dan. nektere le malo ur. Nahajajo se v već krajih po vodah. Znane so posebno dvoje. Prosimo, da bi nam jih nekoliko^ v majhni škatljici na ogled poslali. Potem kaj već od njih. Vred. Res, v mnogoversmih podobali obdajajo to dolino sterme golicave, kakoršnih si clovek komaj misliti zamore. — To in temno-modro, jasno obnebje s svitlo luno me je navdajalo z nepopisljivimi cutili; mnogokrat sem obstál pregledovaje velicastni prizor. Odslej me je steza peljala po ravnem okrog golega verba in ravno je na Višarjih bila ura 3 četertinke na 9, ko se mi cerkev posveti. Dosegel sem tedaj cilj in konec današnjega potovanja, in akoravno vès spehan urne hoje, sem vendar stopil, zadostivši pobožni slovenski šegi, za malo trenutkov v cerkev, ki je odperta celo noč. Bila je čisto prazna, le dvoje svitlih lučić je gorelo poleg lepe podobě matere Božje. — Zapustivši cerkev sem se podal v nižje doli stojeće romarsko poslopje, akoravno se mi je zdelo, da me bodo znani duhovniki juter kregali zavoljo tega. Naj-del sem ondi še vse na nogah; bilo je sicer mnogo romar-jev, al mojih prijatlov ni bilo med njimi. — Po vecerji nu je bila odkazana prav snažna izbica za prenočišče. Vročina podnevi in urna hoja na goro me je bila zloprevzela; upal sem toraj kmali zaspati in spočiti se,—pa goljufalo me je. Namesti v posteljo me je gnalo zopet včn pod milo nebo, kjer bi bil prelepo in toplo noč skoz in skoz lahko prečul. Ako me tudi niso obdajali prijatli, se mi je gibalo serce radosti polno ; zakaj kamorkoli sem se ozerl, veličanski prizori so mi napajali lepote nenasitljivega duha. — Koliko je bilo ravno na času, ko sem se podal k počitku, nevém ; pervi glasovi jutrajnega angeljskega češčenja pa so me zbudili že zopet iz spanja. Bledi svit lune se je bil umaknil rumenim žarkom jutranjega solnca, ki so zlatili že verhove pečovja, ko sem zapustil svojo izbico. Podal sem se zdaj zopet gor v cerkev, kjer so se kmali pričele sv. maše, ena za drugo ; pri zadnji so oni gg. bogoslovci iz Celovca peli, ktere sem zvečer pri uhodu na goro terdno za svoje pri-jatle mislil. Po končanih sv. mašah sta me iz cerkve sto-pivšega kaj prijazno sprejela gg. kaplana Sumper in Ferč-»ik, obadva iskrena vlastenca in rodoljuba. V nju družbi sem zdaj včs čas bival in pri svitu solnca pregledoval Višarje in razgled na vse štiri okrajne sveta. Da ! po pravici imenuje slavni koroški pisatelj Jos. Wagner ta kraj „velikanski oltar, kterega je narava postavila Večnemu v slavo in čast". Višarska božja pot — koroški Nemci jo imenujejo sploh bolj le sveto goro — šteje svoj začetek iz štirnajstega stoletja, kar spričuje kronograiikon nad presbiterijem cerkve, ki se glasi: „In hoC LoCo Mater Chrlstl In Venta stetlt". (1360.) Kakor nam ljudski glas pripoveduje, so najdli pobožni pastirji v nekem bezgovem germu podobo Marije, pred ktero je živinica poklekovala. Kmali je přivábilo to češčenje tudi mnogo ljudi na goro. V začetku so postavili nad germom revno kapelico, ki se je pozneje po obilnih milodarih romarjev spremenila v veliko cerkev, ktera ima podobo po-dolgastega križa. V nji stoji zdaj veliki oltar nek ravno na mestu, kjer je rastel nekdaj omenjeni germ, kar nam tudi gori navedeni kronograiikon svedoči. Lesem se shaja vsako leto pobožnih romarjev nebrojno število; je pa tudi kraj tako rekoč osredek cvet eri h deželá: Koroškega, Krajnskega, Goriškega in Furlanije. Pa tudi iz druzih dežel naše carevine se nahaja vsako leto pobožnih romarjev, tako da se število vsakoletnih obiskovavcev na kakih 50 tavžent šteti zamore. Cerkev, nizka sicer pa precej lepa (posebno presbiterij in veliki oltar nam kažeta obilni bliš; orgije pa bi imele enmalo bolje biti) stoji pod narvišjim hom-com obraščene gore, ki ločena sloni na sterme pećine gole Višjegore. Pred cerkvijo je več lesénih kočúr, kjer se mnogo lepih reci za odpustke prodaja; od teh hišic pa peljejo široke stopnjice doli v duhovniško in dvoje romarskih poslopij, ktere poslednje imate prostor za kaka 2 tavženta ljudi. Potov na goro je več; nar bolj navadna sta vendar od Zabnic in Rabeljna. Nazaj gredé pa se zamore na sa-néh peljati, kterega to veseli. Zabničarji vozijo namreč za male krajcarje po strašno stermi stezi tako urno na malih sanéh romarje navzdol, da člověku skoraj sapo jemlje. Vsaki dan se vendar ne nahajajo ti voznači na gori, razun ako jih nalašč naročiš, ampak le o večih shodih. (Dalje sledi.} Novicar iz avstrij anskih krajev. lz Istre 16. junija. S—c. *) Naj vam, drage „Novice" povem morebiti nepričakovano veselico. Pred tremi mesci Vas nesem pervikrat v našo še le pred 4 leti na-pravljano šolo, da bi vidil, kaj da bodo moji šolarčki (65 na številu) k Vam rekli in kako se ponašali? Podam tedaj 8 let starému fantiču 11. list letošnjega leta ter mu rečem: „Francek, poskusi tole brati". Bil je sostavek pod nadpisom „Malih ptičic, zakaj jih ni?",; kterega brez spodtike še dosti dobro za pervikrat bere. Drugi skerbno poslušajo. Ko je končal, poprašam, ali je razumel, kar je bral? Odgovori mi, da le nektere besede ne, in ko mu povem, da je to krajnsko, mi odgovori: „ter je deboto kakor naše, kojo v školi štejemo". Malo malo razločka je tedaj med krajnskim, sedaj vse ptujšine čistim, in med jezikom našega primorja, ker ga že mali otroci pri pervem pogledu zadosti razumejo. In zakaj bi tudi ne, saj je ena mati Slava nas vse rodila. Drugi dečak mi prebere „Miloš nje in ber ač enje" v 12. listu prav po volji, in vsi so bili veseli, da so danes kaj novega vidili in slišali. Vse, kar smo brali, sem jim še bolj na drobilo razjasnil in dokazal korist teh bukev, ktere se imenujejo „Novice" in se natiskujejo v Ljubljani; tudi sem jim obljubil, ako bodo dobri in pridni, jim bom večkrat iz njih kaj povedal pa tudi brati dal. Verujte mi, da seje ljubezen in želja do „Novic" tako v serca naših otrok vtisnila, da so me potem večkrat po njih popraševali, dokler jim ne pokažem 14. lista , iz kterega smo brali „Cep ljenje marúna v Liburnii na Is tr ij ans ke m", od „koro-ških tepk" in „novičarja iz Reke" v 21. listu; za-pazil sem pa, da posebno jim je dopadlo iz Istre kaj sli-šati; al kdo se bo temu čudil, da vsakemu ie rojstni kraj naj bolj pri sercu. — Drugi dan dalje jim dam 34. list, pokažem „novičarja iz njih domovine"; oj, kako se jim je serčno veselje na obrazih igralo ! vsak bi bil rad bral. Mislim brez dvombe , da bi se mladina, tudi pri nas sila potrebnega nauka v sadjoreji rada poprijela, le da bi se ji učnik s poštenim plačilom in pasadjo-sadišče osker-belo. AI, žalibog, zato se tudi v Istri dosihmal še malo malo delà! Občine (soseske) obljubijo, da se bo to ali uno ukazano napravilo, al deset let po tem je vse še, kakor je bilo, pri starem. Pa ne le samo šolarji, ampak tudi přilétni ljudjé raz-odevajo ljubezen in nagnjenje do Vas, mile „Novice", zakaj mnogokrat me poprašujejo, kaj da jim imam danes iz „folj" 2) povedati, ker sem jim večkrat že kaj pravil al od murbi-nih d rêvés 3), od zatiranja gosenc, cepljenja sadnega drevja, al pa tudi ktero za kratek cas itd.; le škoda, da premalo ljudi pri nas zna brati in pisati, kar je dandanašnji vendar sila potreba in bo čedalje bolj, ako hoče ljudstvo napredovati v omiki na duši in telesu. + Iz slovenskih goric 18. junija. Danes smo na farnem pokopališču sv. Antona pokopali pridnega domorodca Janeza Terstenjaka, bratića slavnega Davorina Ter-stenjaka. Rajni se je rodil 30. maja 1823 v fari sv. Antona, in je bil mešnik posvećen 21. junija 1848. Pastiroval je ko kaplan pri sv. Barbari v Halozah, pri sv. Andreji v slov. goricah, na Muti in v Ernoži, in je bil povsod ljubljen ko zvest pastir od verne črede, ko ljubeznjiv učnik od šol-ske mladeži, in ko odkritoserčen prijatel od duhovnih bratov svojih. Pljučna bolezen ga je primorala iz službe stopiti in slednji čas ko deficient živeti. Božja volja je bila, da je svet zapustil, in odpotoval po plačilo svojih blagih ') Kraetijski družbi poslanih 5 fl. smo izrocili njeni dnarniei. Diplom bote kmali přejeli. Vred. 2) Tako imenujejo pri nas časopise po laški besedi „il fogliou% das Blatt. Ktere se tuđi pri nas sem in tam nahajajo. Pis. ťrudov. Domovino svojo in narod slovenski je rajni Ijubil ko desno svoje oko in skerbel pri vsaki priložnosti za njega omiko. Večkrat so doprinašale „Novice" dopise in „Bčela" v __m m -m V —. « m . skih ljeni govorih poslovili. Opoldne so bili vsi k obědu povab h kardinala, papezevemu poročniku. Drugi dan opoldne k ob eni so se poslovili od presv. cesarja; naj stařeji kardinal Prijatel" članke pod raznimi čerkami, v kterih je ali knez Schwarzenberg je v imenu vseh ogovoril Njih veličanstvo popisoval narodne običaje ali pa se junaško poganjal za pra- cesarja, kteri so veselje razodeli nad srečno dognanim zbo- vice narodovnosti slovenske. Lahka mu zemljica bodi! Iz okolice celjske.* Iz dunajskega zbora prišli mi- kolikor bo le rom in obljubili, vse jim razodete želje resno prevdariti in y tudi doveršiti. mogoce, zbora še ni nič zna nega, ker obljubo, nikomur sklepih škofjega nic raz C. k. polkovnik Millier se je lostljivi knez in škof Slomšek pridejo 21. tega mesca v C e Ij e, bojo 22. v CtJji imeli opravila; zvečer pridejo v Sen-Pavl, odeti, so zvesto spolnili. 23. v Trebo vlj e, 24. v Reko, 25. v Šent-Juri pod po ukazu cesarjevem podal 14. dan t. m. v dunajsko Tabrom, 26. na Vransko, 27. v Gomilisko, 28. v Novomesto in okolico njegovo, ktero je unidan toča po- Braš lovce, kjer bojo drugi dan sv. Petra birmo delili. bila, inje poškodovanim po mnozih soseskah podařil 14.500 Dan prihoda povsod je popoldne proti večeru, kjer je šku snja v soli, drugi dan sv. birma. 30. za to faro in Sent-Andreji. dan bo birma na Paki Iz Sođrašce na Dolenskem 16. junija. J. D. gold.; — na Cesko pa, kjer je tudi toča silno razsajala, se je podal general-adjutant cesarjev baron Kellner, da bi tudi ondašnjim nesrečnim milošinj podařil. — Žitna cena je po mestnih izkazih pervi teden tega mesca skor povsod Pred nekimi leti so blizo Turjaka začeli zelezno rudo ko- po našem cesarstvu enmalo p os k o č i la — zakaj ? ne vémo. sov Na Francozkem so bili te dní vsi časniki polni popi-, s kakošnimi slovesnostmi so praznovali kerst mlađega • y pati. Ker pa je delo to težavno in tudi potřebuje dosti dnarja, da se cilj in konec doseže, so opustili kopanje in je čakalo do sedaj. Predlanskim kupi premožni grof L. grajšino Cu- cesarjeviča; vse druge novice so se skrile pred to. Pa tudi ěperg (Zobelsberg), začne kopati v tej okolici in najde v Iia Angležkem so imeli přetekli teden le e n o novico, ktero več krajih železno rudo. Dalje iskaje dobijo verh Turjaka so obdelovali od zora do mraka. Bil je namreč neki dohtar in v vsi okolici njegovi (še celó hiše verh Turjaka so na zdravilstva, William Palmer po imenu, od porotne sodbe rudniku zidane) obilo obilo rude. sca h je dosedaj v trojih Tudi v vélikih La v Londonu obsojen, da je svojega prijatla Johna Kooka za obila najdba. In naprej od vdal s nekim strupom, ki se „stryhnin" imenuje. Ker je Lašč po nekterih hribih noter do vasi Žigmaric pri So- on do zadnjega terdil, da je nedolžen, in ker so se za-iij d raš ci je povsod obilo rude, — pa koliko je zna še biti celó nekteri zdravniki potegovali, da ni mogoče, za gotovo v naših krajih, bo prihodnost kazala. Da ob kratkem re- spričati, da je res tega hudodelstva kriv, in ker so nekteri od Žigmaric do Skocjana 5 dobrih ur hodá in 0d ministerstva terjali, naj se še enkrat natanjčna preiskava čem se dalje, je neizmeren zaklad rude. Imenovani grof je dal ponovi in zatega voljo izveršba sodbe odloži, je bilo vse kake pol ure od Rašice proti sv. Antonu na Rebri velikan- radovedno, kaj se bo zgodilo; — al sodba je bila sklenjena, ske poslopja in lužino zidati, ktera bo ena naj večjih v na- \n ker res ni dvomiti, da se je Palmer ukrivičil hudodelstva y sem cesarstvu, in kakor se sliši bo kmali železo teklo, ker zavdaje , se je stekla 14. dan t. m. sodba nad njim je že več tisuč centov rude nakopané. Tudi pervo najdbo obešen je bil v Stafford u zjutraj ob osmih; čez 30.000 v Turjaku je kupil, kakor se sliši, za 1900 il., da je sedaj radovednih ljudi je přivřelo vidit, kako se bo obnašal zadnje nastopil je z merzlo kervijo Časniki vse lastina tega blagega gospoda. Přetekli teden so pol trenutke svojega življenja; ure nad Sodrašco v Smrekavcu tudi rudo najdli, pa ne morišče in do zadnjega terdil, da je nedolzen. železno, ampak belo in svitlo. Ker je pa še le v preiskavi s ar din ski so zlo pobiti od tistega casa, ko je minister pri c. k. rudnarstvu v Ljubljani, ne morem za gotovo po- Clarendon sardinski vladi vediti dal, da angležka vlada vedati, ktere baže da bo. Eni terdijo, da je svinec 5 drugi se ne bo vtikovala v laske zadeve y yy da tudi brez srebra ni; da je žveplo vmes, je gotovo. Bomo Angležev pričakovati, smo ze pred vedili da nimamo dosti od , — da bojo pa kmali zvedili, kako in kaj m Novicam" na znanje dali. » nuiw J»1 IYMJ , 111 „J^lVVl^Mlll 11« ----------IMIW 111V1V Iz Verhilike 17. junija. J. T. Na Verhniki kakor v Se nismo nadjali" tako hitro laške zadeve pod klop vergli, tega —pravijo Turki v S ku tar i gerdo razsajajo ; sliši kar pa ni se gotovo — da so anglezkega kon- V Arábii vsi okolici se sedaj vidijo nove kantonske table z imeni se celó krajev. Ker zraven nemškega imena ima tudi povsod sula ondi umorili in latinsko cerkev razdjali. slovensko ime napisano biti, je tudi tukaj tako, in prav So se Turki hudo spuntali zoper sultana, ter pravijo je, da popotnik tako lahko zvé imena krajev, skozi ktere ni več samostojen vladar in da pleše le kakor mu giauri potuje. Al neka pomota se je v napisih pri nas vrinila, (kristijani) godejo , ki so ga prisilili, da je v tistem ne- ktero je treba omeniti, da se, če pred ne, saj pri novih na- srečnem Hatti-Humay-unu pravo vero Islama zatajil pisih popravi. Pisavec teh tabel je pisal vse nemško in Kolikšne homatije bojo z nemškimi pismenkami, ker čuda! ni vedil, zadnja ura bila! se na Turškem, preden bo „Islámu" Škof djakovarski Str os maj er je, ka- da slovensko se piše z latinskimi pismenkami, in da z nem- kor „Volksfr." piše, to leto za mnogotere milostné naprave y v . sko pisavo se moti Nemec, ako želí vediti, kako se ta ali 116.000 gold, dolocil. uni kraj v domaćem jeziku imenuje. Tako, na priliko, ie Milodari za Blejčane. Duhovni gospodje z svojimi Verhnika pisana z nemškimi čerkami 93erí)ntČa, kar se farani v Braslovcah* na Štajarskem 10 fl. — Gosp, Jak. Sa- I I^^HH H^^MM^H^H^I^^H I Janez Gosp. Blaznik Jakob, zgod- v nemščini Fer nik a namesti Verhnika bere. Kako lahko jovec, kaplan v Beršecu na Istrijanskem, 1 fl. se nam kazé potem imena krajev itd., da jih vcasih ni več «poznati, in da se unemajo čez leta jezikoslovne pravde o Novak, korar v Ljubljani, 5 fi. nik v Hrenovcah, 1 fl. 20 kr. imenih domačih. fctan kursa na Dunaji 19. junija 1856. 5 Novic ar iz raznih krajev. V torek je bil konec škofj b na Dunaj Obligacije deržavnega dolga 4 3 2 o/ o 2 yy v v Po slovesni sv. masi se je podalo vseh 60 škofov še enkrat v zbornico, kjer so se narpoprej brali iz zapisnikov izpisani zborni sklepi; to je terpelo dobro uro; potem so se v latin- Zájem od leta 1834 « 1839 2 V 83 73 65 50 41 fl. Esterhaz. srećke po 40 fl. 67 fl. i 2 Globoko v serce nam je segla prežalostna novica, da srno spet zgubili enega naj iskreniših, delavnih domorodcev, in lahko si mislimo veliko tugo bratovo nad zgubo toliko dragega mu serca. Oblig. 5°/0 od leta 1851 B89 Oblig, zemljiš. odkupa 5 °/0 75'/ ... 237 . . . 119 y yy yy v yy v 4 yy yy yy yy yy 20 20 10 yy yy yy 237«, 23 % „ 10'/, „ 4 fl. 46 yy yy v i yy Al Božj yy volja bodi naj češčena! Vred. z loterijo od leta 1854 107 7, „ národni od leta 1854 84 7» « Windisgrac. Waldstein. Keglevičeve ■„ „ Cesarski cekini. | II^^HJ Napoleondor (20 frankov) 8 fl. 4 Suverendor .......13 fl. 50 Ruski imperial .....8fl. 13 Pruski Fridrihsdor ... 8A.20 Angležki suverendor . . 10 fl. 3 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 3% fl. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik