^Jrtruč do napredka je e&inos t Issued three tirne« « week every Tom-day, Thursday and Saturday. Subscription for linked States (except Chicago) per year S3-00, for Europe |v 50. For City of Chicago $3.50. HCfc \ljuc do zmage je edine ^ LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICI Slogajači entered as second class matter october 11, xqiq. at post office at chicago ill under the act of march 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 133. Jffkigsfoga tlacij CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. NOVEMBRA—SATURDAY, NOVEMBER, 11. 1922. LETO CM.) KRIZA NA BUŽ- . NJEM YSHODU. V CARIGRADU IZBRUHNILI NEMIRI. London, 10. nov. — Glasom poročil iz Carigrada so zavezniški poveljniki proglasili vojno stanje v mestu. Uporni duh proti zaveznikom in turški carigrajski vladi narašča z vso silo in nemiri se že pojavljajo med starinarji in nacionalisti. Vsled preteče nesreče se je zdelo zavezniški komisiji in poveljnikom potrebno proglasiti v:>jno stanje. Y YZROK SYET0YNE NEZADOVOLJNOSTI JE POMANJKANJE VERE. London. 10. nov. — Zadnjo sredo se je zbrala v Manchestru, Anglija skupina članov od "Catholic Truth Society," katero društvo je dobro razširjeno med *katoličani na Angleškem. Na tem sestanku je bil navzoč en nadŠkot in šest škofov. Zborovanje je vodil mil. nadškof Bir-minghamski. Značilno je zlasti, da se je tega zborovanja udeležilo tudi ve- RAZNE NOVICE. ZAVEZNIKI OJAČUJEJO BRODOV-JE V CARIGRADU. Pariz, 10. nov. — Glasom najnovejših vesti, so zavezniki poslali več oddelkov bojnega brodovja za ojačenje k sedanjemu brodovju v Carigradu. Turki baje odločno vztrajajo pri svojih zahtevah. VOLILNE VESTI SIROM ZDR. DRŽ. REPARACIJSKA KOMISIJA IZ BEROLINA. Pariz, 10. nov. — Komisija, ki se je po-' dala pred dobrim mesecom v Berolin, da preišče finančno možnost sedanje Nemčije je Včeraj zapustila Berolin. brez vsakih vspehov. Kake reparacijske načrte bodo zavezniki napravili sedaj je neznano. -o- Harbin, 10. nov. — Ruski boljševiški komisarji zahtevajo "od Kitajske, da obnovi za promet svojo vshodno kitajsko železnico. Ako tega Kitajska ne stori grozijo boljševiki, da bodo segli po že Icznici z oboroženo silo. HARDING SKLICAL KONGRES. liko civilnih mož. lajikov. ki štejejo Carigradu je nekako 8-tisoč zavez. v angleški javnosti za velike odlič- RUSIJA IN KITAJSKA V LASEH vojakov, ki so dobili povelje zastra- „jake. Eden izmed teh je bil Mr RADI VSHODNE ŽELEZNICE, žiti vse glane dohode in izhode iz Ca- Hillaire Beloc. ki je najzanimivejše rigrada. Po morju okoli Carigrada jgovoril o današnjih slabih svetovnih in po dardanelski ožini, pa križari razmerah. Mej drugim je tudi govo-zavezniško bojno brodovje z nabiti- ril: mi topovi, pripravljeno za vsako ak- j "Današnji svet išče resnice prežet cijo. Zavezniški poveljniki so tudi 2 neSrečno nezadovoljnostjo. Svet uvedli strogo cenzuro, nad vsemi upira syoje vsepovsod, le tja jih, Washington, D. C.. 10 nov. — Danes poročili iz Carigrada. Radi cenzure ne Upjra kjer tiči resnica in to ie Predsednik Harding izdal poziv naj v Carigradu je nastala začasno ve- Romi Civilizacij nronadi v F v-1 ko"gresn*e; za Posebno nasedanje, ki ... .. J . .. .. M , % »Ogli. L i\ llizacija propada \ l^v-:se bo pri£ej0 dne novembra. Pred- lika senzacija v vseh političnih kro- ropi na vseh koncih in krajih, in ta sednik želi spraviti skozi znano predlogih Evrope. Iz Berolina so švigala ]CUg-a sc širi rapidno po celem sve- za državno podporo parobrodstvu. poročila, da je nastala vojska. Iz tu. Srce človeštva je zbegano in ne najde ne miru. ne pokoja. Išče ga dan in noč, toda ne tam, kjer bi ga lahko najdlo. Če človeštvo ne bo 11-prlo kaj kmalu svojih oči tja gori k svojemu gospodarju k Bogu, bati |nic se ie. da bo svet zabredel tako oko v blato teSa nesrečnega sve- SUHAC VOLSTEAD PROPADEL. K„t pa vse izK1eda ni položaj ta- ta. (ia iz njeea ne bo našel izhoda." Mmn,- Znam suhai 1 , , 1-1 • sestavitelj znane prohibicnske postave \ ko oster, kakor ga slikajo razna po- "Mej narodi ljubezen gineva. lju-1 Združenih Državah je propadel Pri le- ročila. Ako vzamemo samo zavezni- h)ezen gineva mej sosedi, gineva žejto^nJ»h volitvah. Na njegovo mesto je ško brodovje je močno dovolj, da jce]0 v družinah, kratko, v družbo se izvoIien drugi. toda tllfli strogi suhač. zabrani vsak prehod Turkov črez zajedava sovraštvo s tako naglico. ŽAGANJE IZBORNO KURIVO oz,no in pod kontrolo prav lahka da ga- ni sredstva razun enega, s Dulnth, Minn.. ,0. nov. - Tukajsni obdrže tudi Carigrad. Je pa resni- katerim naj bi odpotnogli temu zlu J izvedenci so prišli pri poizkušnji žaga-ca, da so Turki nacionalisti postali e(lino sredstvo pa nam lahko da za kl,rivo izvrstnih rezultatov. V Erotovih zahtevah skraini ok^tr^- • o t-» - r> Žaganje je treba pripraviti na neki po- \ },uiu\.in zantt \ an sKrajni cwsirL nazaj živa vera v Boga. Pri Bogu misti. Ker so zavezniki ugodili par bomo našli zdravih) proti nezado-njihovim zahtevam, sedaj prihajajo Voljnosti — drugje ne. Vera dviga; pred zaveznike vsak dan z novimi človeka kviško, ga dela vstrajnega j zahtevami. Zahteve, ki jih bodo stavili Kema-listi na konferenci v Lausanne bodo baje take. da jih Grčija nikakor ne bo v a. Zaman je zeleznicarski poslovodja in svojim vzgledom, kako se zamore;;e baje Lys-u utrgal nekoliko plače. Xa skozi to trnjevo življenje pa vidimo j plačilni dan sta se stepla in pri dvoboju neizmerno toleranco. Le drobec te \}C_«Lys,.?sub,l..en .zo,b, Sedaj zahtev* ružbo. __ bodo zahtevali, da da antonopijoj Nobenega drugega sredstva ni za ta DETO-MORILKA OBSOJENA NA 15 vsem manjšinam mahomedanskega slučaj na katerem boleha človeškn ! LET JEČE. pokoljenja po grškem otočju in po-' družba 1 Lindsay. Ont. — Prijeta deto-morilka pravek vseh turških mej. Nadalje! Tako vzvišeno pomenljivih bes- B!?~ic£, Xicho,as je b,i!a na, »"kaJšnemj . . . . .' 1 aKU poiiicuiji\ oe^e sor|,su obsojena na 1= let teske leče. lT-| bodo zahtevali plebiscit v zapadni di menda še ni izpregovoril kak ka- morjenega otroka so našli blizu železni-! T raciji. toli-ški lajik, kakor jih je te dni go- pke*a tira- ki Je brezsrčna mati. mo- Arizona. — Lokalne volitve so izpadle ugodno za demokrate. Le tu pa tam so republikanci prišli vmes. Za senatorja je izvoljen ponovno Henry C. As-hurst in za kongresnika Karl Hayden.j Oba demokrata. Californija. — Volitve so, izpadle v! prilog republikancev. Senator Johnson republikanec je bil izvoljen z veliko večino. Connecticut. — Po večini so zmagali! republikanci, dasi je vmes iz fedjenih tu-' di precej demokratov. Za senatorja je! izvoljen Geo. McLean republikanec. Delavare. — Zmago slavijo demokrati. Za senatorja je bil izvoljen T. F. Ha-vard. dem. Florida. — Zmagali na celi črti demokrati. Izvoljeni senator P. Trammell, je pristaš demokratov. Georgia. — Zmaga demokratska, za senatorja je izvoljen \Y. F. George, demokrat. Indiana. — Po lokalnih okrožjih so demokrati in republikanci enakomočni. Vendar za senatorja je zmagal demokratski kandidat Samuel M. Ralston. | Iowa. — Zmagali v večini republi-j kanci. Senator je S. M. Brookhart republikanec. ( Illinois. — V okraiu Cook zmagali v veliki ve čini demokrati. Po ostalih okrajih so v enih krajih zmagali republikanci. zlasli po severnem delu države. V kongres je izvoljenih 6 republikancev in1 4 demokrati. Macyland — Zmago sla-'ijo demokrati. Y senat je izvoljen \Y. C. Bruce, le-' mokra t. Massachusetts. — Demokrati mi republikanci skoro enako močni, vendar v senat ie prodi*! demokrat W. A. Gaston.; Michigan. — Za senatorja zmagal de mokrat W. \Y. Ferris. Drugače republikanci močni po r«*li državi. Minnesota. — V senat prodrl kandidat l;rnsouri — Demokrati na površju. Za Cpr*ito:ja je bil ponovno izvol;eii dene krt* i;.riics A. Re»-d. Montana. — \"ečina dobili demokrati za senatorja je izvoljen P. K. "Wheeler,; den ol rat Nebrr.sVa — Zmagali .•epu'-jlik^.nci. senat je ]>ro prodajal. Toda predno je vse stržil, ga je v Ljubljani že zopet prijela roka pravice. Zdaj £aka koliko mu bodo k prejšni kazni še navrgli. -o- Pijejo kakor za stavo. To se danes marsikje po Sloveniji sliši. Drugače letina ni bila dosti prida, pač pa je bilo ponekod toliko sadja, na bi ga ne mogli posušiti, ko bi ga hoteli. Veliko so ga poprešali. še več pa morebiti pokuhali, a ne v ta sladkega, ampak v ta grenkega. Zato je zdaj zopet pogosteje videti tudi pci deželi starokranjske prizore, žive "konfine" ob cestah. Samo v ene^ krajtj se je dvema omračil um radi preobilo zavžitega alkohol,a. Kolikim se pa omrači pamet, a se pretepalo in koljejo, kakor v vojski. -o- Cigani strašijo okrog Kamnika fri kradejo kot srake. V Stranjah so kradli Francetu Zoržinu in njegovi ženi vso obleko in kar se je dalo odnesti. Škode imata 18.000 kron. New York. — Xa celi črti slavijo go demokrati. Za senatorja je izvoljen Royal. S. Copeland, demokrat. Pennsylvania. — Republikanci zmagali na celi črti. |f, Vermont. — Republikanci prodrli J večini Vsepovsod. Rhode Island. — Xa celi črti zmagi demokratska. Virginia. — V lokalne urade so prišlj precej močno tudi republikanci. V senaf in kongres* pa večina demokratska. , Wisconsin. Republikanska zmaga. Z4 senatorja ponovno izvoljen republikanec R. M. Lafollette. Wyoming. — Demokratje prodrli skoro 11a celi črti. V senat je izvoljen J. B, Kendrick, demokrat. vojno odškodnino. Od grške vladei neizmerne tolerance bi rešil - iZ°h C°Hh IRSKA ŠE VEDNO V BOJU. Dublin. 10. nov. — Irski revolucionarni cirkus še vedno funkcijoni-ra. Ko javnost že najbolj misli, da je konec domačih prask, pa spet nastopijo "sniperji" t. j. streljači iz zasede in napadejo vojaštvo in oblasti takozvane proste države. Predsinoč- nem so se sniperji pojavili v Dubli- nu. Po mestu so pokale puške celo . . 1 . J v . „ 1 . . ja laznjiva zijala, ne komunizem, ne voril Mr. Beloc v Manchestru na katoliškem sestarfku. Ima brez verska družba pokazati kako večjo tolerantnost, kakor jo je imel Kristus, ki je dal zgled človeštvu s svojim trpljenjem, kako je mogoče trpljenje premagati. Da. nekoliko tolerance je potreba družbi. Ne socializem, pa magari naj njegovi agitatorji še bolj široko odpirajo svo- noč med rednim vojaštvom in sn:- boljševizem in ne framazonstvo ne perjem. Poročilo pravi, da je 6 oseb| bo rešUo čWštva iz sedanje bede ubitih in okoli 30 ranjenih. j pač pa gR bo yedlo še v ve£je moč_ ——^——■ vjrje nraVnega in moralnega pro-tS*^ Ali si že naročil Koledar "Ave pada. Vzrok svetovne nezadovolj-Maria?" Akc ne stori to takoj!- nosti je toraj nered! rilka vrgla iz vlaka blizu Toronto. KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. je krasna knjiga. Vsebuje 256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pišite na naše upravništvo. Rojaki sezite po tej krasni knjigi, dokler ne poide! Naročnino pošiljajte ha: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS. E-EEE3 DENARNE POSIUATYE. Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kron7,h in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da s r denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajine cene 90 bile: Italijanskim liram: 50 lir ....................$ 100 lir .................. 5-30 500 lir ................... 25.00 1000 lir .................. - 50.00 Jugoslovanskim kronam: 500 — kron ....................$ 2.45 i.000 — kron ....................$ 4.70 5,000 — kron ....................$22.50 10.000 — kron ....................$45.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25°° $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST* 1849 West 22nd Street Chicago. IB. F .1 ■■ Wti -J^W EPINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. c «49 W. aand Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October n, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879- Pomankljivost publičnih šol. f <-- Chicaski šolski svet je sklenil posebno resolucijo, po kateri bo uvedel v vse publične šole poseben predmet: moralo, to je poduk v čednost--siem življenju. Ta resolucija se glasi: "Ker vse kompetentne oblasti soglašajo v tem, da zločinstvo v raz-mih oblikah zelo narašča, posebno tned mladino in da je zato potreba, da an a Še učiteljstvo bolj skrbi za moralno vzgojo naših otrok/' "bodi sklenjeno, da šolski svet s tem naroča šolskim voditeljem, .la naj skrbijo, da se bo v vseh naših publičnih šolah več časa posvetilo -poduku v državljanstvu in v morali in kolikor le mogoče v bolj zgodnji -mladosti, kakor do sedaj." Z Veliko resnostjo vsak razumen človek gotovo čita po dnevnih liscih. kako strašno narašča zločinstvo po mestih, pa tudi po deželi. Dr-iave hite zidati vedno nove pobo!jševalnice, ječe so skoraj vsako leto premajhne in treba dozidavati, norišnice so vse prenapolnjene. Pri vsem tem, se pa množe tatvine, množe umori in zločini najstrašnejše vrste. Da, tako daleč smo že prišli, da si v poznih urah ponoči nihče sam ne Hipa več po mestnih ulicah, kajti toliko ropov in umorov se zgodi vsaki lan, da se nihče več ne čuti varnega. Ali ni to strašno, da smo ljudje postali zveri? — Toliko se sedanji cr-vet baha s. svojo pros veto in omiko in vendar, ali ni sramoten madež ma človeštvu sedanje zločinstvo, sedanja nemoralnost mladine, sedanji -družinski škandali? Veliko krivdo in odgovornost na teh razmerah pa nosijo naše brez-verske publične šole. Mladina po teh šolah nikdar ne čuje ničesar, kar bi ji vzbujalo čut »odgovornosti za svoje čine, za svoje življenje pred svojim Bogom. Ali foo pa sama vzgoja v svetnih vedah naredila človeka moralnega, dobrega? 'Človek je lahko še bolj učen, pri tem pa skrajno nemoralen. Zato je sklep chicaškega šolskega sveta samo dokaz, da sedanji vzgoje val ni sistem naše države ni pravi, da publične šole daleč ne spolnjujejo svoje dolžnosti, temveč polnijo ječe in poboljševalnice, množe zločinstvo, kar se je od katoliške strani že tolikokrat povdarjalo. Vzgoja 1>rez vere ni vzgoja. Človek brez verske morale je zver. Ves svet in zmede na svetu, polne ječe in poboljševalnice jasno o tem pričajo, ta-T:o da se ne da utajiti in da vsakdo lahko vidi, kdor le Koče. Iz tega pa sledi, kako so zaslepljeni oni slovenski katoliški stariši, Id imajo katoliške šole na razpolago, pa tiše svoje otroke v publične ;šole in pa, kako prav imajo katoliški stariši po celi Ameriki, ki se ne strašijo žrtve in truda, da si ustanavljajo in zidajo svoje lastne katoliške -šole. Katere slovenske župnije pa še nimajo svoje katoliške šole, pa tukaj lahko vidijo, kako se vsesplošno priznava potreba katoliške šole, da taki farani pozabljajo poglavitno pri svoji župniji — skrb za svojo ljubo mladino, kar je pri vsaki župniji glavno. Pri sedanjih razmerah/' je rekel kardinal O'Connell. "je za katoliško župnijo, ki nima katoliške šole vseeno, če bi je ne bilo." liti november. Danes slavimo štiri-letnico premirja, odkar je prenehala najstrašnejša zadnja svetovna vojska. Na dan sv. Martina je padel zastor na -*jdru bojnega polja. Utihnile so strojnice s svojim smrtonosnim rezgeta-njem in pojenjal je grom orjaških topov. Človeška družba je zatrium-Jirala prežeta veselja, saj muke in nadloge, ki jih je potiskala vojna na irame družbe so bile že neznosne in prehude. Dne 11. novembra je padel sovražnik premagan na kolena in podpisal brezpogojno udajo, kakoršno so mu diktirali zmagujoči zavezniki. Prejel je zasluženo plačilo, katerega je zaslužil z vojno, katero je povzročil sam. Mogočen je mislil, da je Tevton, saj se je šopiril, kakor sra-s pavovim perjem, z mislijo, da bo cel svet ugnal v kozji rog in iste-n.u potem samopoljubno vladal in diktiral. Toda, kakor mnogim, tako ;e tudi Tevtonom Bog odbil rog, ker Bog .že ve, zakaj prevzetni kozi odbije rog. Rogovilili so Nemci s svojim orožjem brezobzirno. Povišavali so se \ deveta nebesa, kot izvoljen narod. Začeli so imenitno — toda končali slabo, če kje, pri nemcih se je temeljito uresničil svetopisemski izrek: •'Kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje ta bo povišan." Viljem in llindenburg sta računala — a Bog je obrnil in njima prekrižal račune. To se zgodi vsakemu, ki leti previsoko. Slabejšim tekmecem so se rogali, dasi jih tudi niso mogli uničiti kar na mah, kakor bi sami radi. Toda dobil se je mogočen narod, ki je -dvignil svoj mogočen glas v obrambo pravice in resnice, v obrambo sla-bejših in manjših. Ta narod je bil narod Uncle Sama, ki je v kratkem ■času postavil na evropejsko bojišče v Franciji krepko armado in isto množil od dne do dne, dokler niso Nemci pričeli dobivati "kraftnih klofut," da jih je obletel strah in objela misel na predajo, katero so tudi izvršili dne n. novembra 1918. Resnica je, da je tudi Ameriko stala vojna ogromne žrvte. Na tisoče jih počiva na evropejskih vojaških pokopališčih, vendar kljub temu je Amerikancem ostalo v srcih nekaj, in to je zavest, da so rešili humaniteto pred tirani Tevtoni. Te številne žrtve tvorijo v Evropi spominski kip naše dežele. Padli so junaki, toda ne zastonj — za zmago so padli! Bodi jim večni spomin in slava! Kdorkoli se bo spominjal na dan 11. novem-l>ra 1918., to se bo tudi s hvaležnostjo spominjal na nje, kot rešitelje člo-yecanstva in branitelje pravice! . p-4. Cove, Ore. — Od nas šc-Me redkokedaj sliši. Sploh menda slovenska javnost še ne zna, da živimo Slovenci v teh krajih. Mnotfo nas res ni in še tisti, kar nas je. smo raztreseni po farmah in tukajš-nih lokalih. Letošnja letina je hvala Bogu še precej lepa le. ko bi bile tudi cene poljskim pridelkom boljše, kakor so. Drugače se imamo.po navadi. Priloženo pošiljatev pa prosim pošljite na nemško, mojim znancem. Vas prav lepo pozdravljam in osta jem Vaš zvesti naročnik T. S -o-- Keewatin, Minn. — Prosim ponatisnite teh par vrstic v naš priljubljeni list Edinost. Iz naše naselbine vidim le malo dopisov v javnosti, vidi se mi, kakor da bi bili pozabljeni tu gori, da .si je nas več Slovencev tukaj. Vendar vidi se, d* smo za pisanje bolj zaspani. Zlasti za katoliško berilo so le bolj malomarni nekateri naši rojaki, kar bi pa ne smeli biti. Vzrok tako malemu zanimanju za katoliške liste je ta. ker v njih domovja zahajajo razne brezverske cunje, ki črnijo pred ljudstvom - |to in sploh vse, kar je katoliškega. — Delavske razmere ravno niso preslabe. Delati silijo še preveč, a plačujejo pa le bolj kratko. Če se računa na vsakdanje potrebščine, ki jih zahteva od nas življenje, so delavci jako dobro plačani. — Kje je pa naš kerlc "Pavle?" Je pričel nekako zanemarjati svoj pozišn. Ali se pa ženi kod, ker se nič ne prikaže od nikoder. Hej, kje so pa tvoje obljube? Si pač tak. kakor vsak kandidat, ki dosti obljubi, ko je pa izvoljen pa zaspi. Rekel si. vsak teden se bom po enkrat o-jflasil, sedaj pa že skoraj cel mesec ni bilo nič na kornerju. Morda je pa Pavle avtomobil dobil, sedaj se pa vozi okrog. G. urednik, dajte ga no malo za ušesa pocukati na mojo akonto, ko ga dobite v roke. Recite mu. da naj pride brž. ko mogoče na svoj kornar in nam katero fletno pove. Objednem tu pfilagam tudi za eno letno naročnino za list Edinost in za en Koledar "Ave Maria." H koncu mojega dopisa najlepše pozdravljam vse čitatelje in čitateljice naših lepih katoliških listov. Edinosti pa želim, da bi skoro začela prihajati vsak dan v naše domove. Mary Kolar. -o- Iz pota. — Poslovil sem se od prijaznih frontenaških rojakov in se odpeljal dne 26. septembra zjutraj v Pueblo. Colo, kamor sem dospel dne J'S. oktobra. Ustavil sem se pri dobri družini Mr. Meglena, kjer so me prav z veseljem sprejeli. Takoj sem se zglasil v župnišču pri preč. g. Fathru Zupanu. Preč. g. so me prav toplo priporočili pri obeh sv. maših, kakor tudi vse tri naše liste in Koledar A^e Maria. Povdarjali so, da naj ne bo katoliške hiše, kjer bi ne bilo katoliškega časopisja. Po krasnem priporočilu mi je bilo prav lahko agitirati med zavednimi katoliškimi rojaki v Pueblo. Po vrhutega me je pa še spremljal okoli rojakov naš navdušeni zastopnik Mr. J. Meglen. Obiskala sva skoro vse pueblške rojake in pridobila našim listom lepo armado novih naročnikov. Za naš tisk so vsi navdušeni. Zahvaliti se imam pa tudi Mr Petkovšku. ki je tudi hodil z menoj okoli rojakov in mi pomagal pridobivati nove naročnike na naše liste. Hvala tudi Mrs. Mary Božich, ker tudi ona se je Veliko trudila med rojaki z menoj, da se }e dosegel lep vspeh v slovenski metropoli na »apadu pod vznožjem krasnih coloradskih gora. — Povem vam dragi urednik, da ljudje želijo, da bi bila prej ko mogoče Edinost dnevnik. Dnevnik nam dajte, to je klic slovenskih rojakov po zapadu. Katoliški dnevnik hočejo, ker vidijo, kako hitijo protiverski dnevniki zastrupljati naš narod. Brez dnevnika nismo katoli-čanje nič. Zato upam v Božjo pomoč, da mi'bo mogoče dobiti po zapadu samem toliko naročnikov, da bomo lahko pričeli izdajati dnevnik. Apeliram pa tudi na vse rojake po drugih naselbinah, agi-tirajte med seboj in skušajte dobiti Edinosti, kolikor mogoče novih naročnikov, da se naša ideja za katoliški dnevnik uresniči. Rojaki na delo! — V Pueblo so zelo dobri ljudje. Zlasti imajo urejene krasno verske zadeve. Preč. g. Father Zupan skrbijo tako marljivo za svoje farane in njih deco. da jih mora v tem oziru vsakdo pohvaliti. Kako lep red v cerkvi, v župniji, vse to kaže in glasno govori, da tu pastiruje dobri dušni oče, ki se žrtvuje za svoj narod in njegovo mladino. Da. naselbina Pueblo je lahko ponosna, ki ima tako izvrstnega duhovnega očeta, kateri bi vse dal za napredek in boljšo bodočnost svojega naroda. — Delavske razmere so tukaj bolj slabe, ker železniški štrajk še ni končan na zapadu. Po delavnicah in kurilnicah še vedno opravljajo grdo delo. nesramni skebi. — Družini Mr. Petkovšek je te dni umrl 7 let stari sinček. Bil je zelo dober in priden deček, zato tudi za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali. Žalujoči družini Petkovškovi izrekam globoko soža- lje. Malemu pa želim obilnega veselja v . • j - nebesih med angelji. — Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem za pomoč pri razširjanju katoliškega tiska. Zlasti hvala preč. g. Fathru Cirilu za krasno priporočilo v cerkvi njihovim faranom. Hvala našemu mar-ijivtynu zastopniku Mr. Meglenu, zatem Mr. Petkovšku, Mrs. Božich in družini Vovk, ker tudi ti so mi pomagali. Vsem plačaj Bog! Pozdrav! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Chicago, 111. — Zadnji pondeljek je priredil Slovenski politično-demokratski klub javni shod. Shoda se je udeležilo lepo število naših rojakov iz Chicage, tako mož. kot žena. Udeležba kaže, da se je naše ljudstvo pričelo zanimati za politiko. Začetek obeta krasne sadove v tem oziru. Pri prihodnjih^ volitvah bo naš demokratski klub štel najmanj, kakih par sto članov in članic v naši naselbini. — Ker je bilo v našem okrožju oddanih velika večina glasov za demokratske kandidate, si prav lahko delamo sodbo, da je večina Slovence^ volila za demokratski tiket ,kar je edino pravilno. U-prava v City Hall ni bila nič preveč koristna, razni škandali, ki so se pojavljali t na vrtu te uprave so prihajali na svetlo, kot gobe po jesenskem dežju. Zato ni več kot prav. da pride v City Hall par dobrih novih metel, ki bodo pometle nakopičene. že zastarele smeti. .— Mohorjeva Družba je imela svoje mesečno zborovanje minulo nedeljo. Družba dasi mlada, še ne eno leto stara, temelji na izborni finančni podlagi Komaj deset mesecev stara, a v njeni blagajni je že blizu 1300 dolarje-/ imovine. Vse to kaže, da ta družbo ima pred seboj še krasno bodočnost. Cast možem, ki so jo ustanovili, ker prepotrebua je bila naši naselbini. Na zadnji seji so Mohorjani sklenili proslaviti svojo obletnico na Silvestrov večer, dne 31. decembra t. 1.. kar najsi-jajnejše. Na tej priredbi bodo baje stvari. ki jih chicaški Slovenci še niso imeli prilike videti. — Mr. Anton Stonich, ki je bil par tednov v bolnišnici radi svojega prsta, ki so mu ga odrezali radi zastrupljenja krvi se je te dni vrnil domov. Roka ga še vedno hudo boli. belimo mu skorajšnega ozdravljenja! — Od Miss Katie Triller smo prejeli vest iz Pariza, da je srečno dospela črez "lužo." Xaši dobrotnici želimo veselega snidenja z domačimi v domovini in zatem srečen povrat nazaj! — Te dni se je vrnila iz New Vorka chicaškim rojakom dobroznana Miss Uršula Zakrajšek. sestra našega g. župnika. Sprejela je mesto knjigovodkinje pri našem podjetju Edinost Publishing Co. Miss Zakrajšekovi kličemo prisrčno dobrodošla! — Preminul je zadnji pondeljek rojak Mike Baškovec. Pogreb se je vršil v četrtek iz naše cerkve sv. Štefana na Ressurection pokopališče na Summitu, 111. Rajnkemu mir in pokoj! Njegovim ! sorodnikom pa izražamo naše sožalje! — Iz starega kraja je dospela te dni Mrs. Mary Tomic. soproga našega stavca. Mr. Josipa Tomic. Mrs. Tomic. nam je obljubila v našem uradu, da bo pri priložnosti opisala, kako težavno je sedaj potovanje iz starega kraja v Ameriko in j kako se s človekom nesramno ravna v pristaniščih in po železnici. — Civilizacija cre pač rakovo pot! — Danes praznujemo sv. Martina. Jutri bo pa Martinova nedelja, ko bomo krstili naše dolenjske "čvičke." Letos se bo ta slavnost gotovo obhajala v vsaki slovenski hiši. Saj grozdje so letos skoro zastonj ponujali. Kako se vino krsti, to pa naši rojaki prav izvrstno razumejo. Nekoč mi je pravil neki rojak, da je povabil soseda. Irca na to krsto van je. Ko ie rojak pravil samo o krstu je mislil Irec. da se je pri njegovem sosedu mogla ustaviti "Štorklja" in mu pustila kak soominek. da ga bo na Martinovo nede-lio krstil. Toda. ko je prišel Irec k rojaku na gostovanje se je začudil, ko so prinesli na mizo mesto "bahv-a'* bokal nristnega čvička. Pri tem krstovanju se ie Irec nažehtal čvička. da je baje na Martinovo nedeljo vozil medvedovo bar- ko proti svojemu domu. Od tistega časa pravi rojak, da ga Irec vedno prosi, da naj pri takem krstu nikdar ne, pozabi na njega. Takega krstovanja našim rojakom, da bi po njegovih ^obredih vozili medvedovo barko proti svojim domovom ne priporočamo. Toda veselja na Martinovo nedeljo pa vsakemu prav iz srca privoščimo. Samo toliko naj gleda vsak, da ne bo naslednji dan preveč z mačkom v "žlaht"! Pevsko in dramatično društvo "Adrija" vabi vse člane in članice na letno sejo, ki se vrši v pondeljek 13. t. tn. ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Posebno podporni člani Cce) naj se v obilnem številu udeleže te seje, ker je na dnevnem redu tudi volitev novega odbora. Willard, Wis. — Cenjeno uredništvo "Edinosti": — Ker so dopisi iz naše slovenske, farmarske naselbine bolj redki, zato upam, da boste sprejeli par vrstic v predale lista "Edinosti." Letina smo imeli letos jako dobro. Poljski pridelki že niso več let nazaj tako dobro obrodili, kakor letos. Toda vse to nam veliko ne pomaga, ker so cene pri nekaterih pridelkih tako nizke in še isto, kar ima farmar za dobiti, vzamejo polovica železniški magnatje, da postavijo na trg. Edina sreča je za nas. da so cene na mlečnih produktih precej napredovale in s tem se tukaj največ bavi-mo. ker se še najbolj obnese. Nekateri se tudi pečajo s stročjim fižolom, ki ga pošiljajo v Canning Factory, v 20 milj oddaljeno mesto Neilsville. Pri tem delu je treba pa precej urno sukati roke. Osem do deset glav v družini imajo dela dovolj za aker. S tem si prislužijo kak stotak v par tednih, ker več ne rodi. — V naši slovenski cerkvi sta bila poročena 4. nov. s sv. mašo Joe Jordan in Mary Banovec. Tovariš in tovarišica sta bila Rudolf in Kristina Jordan. Ženin je od tukajšne ugledne družine Jordanove, ki se je pred 14. leti priselila semkaj iz La Salle. 111. Nevesta je pa od družine Mr. in Mrs. Banove. ki so se tukaj naselili pred par leti iz Chicage, 111. Po poroki sta se ženin in nevesta podala 4 Chicago. HI., kjer imata tudi nekaj sorodnikov in tam bosta tudi napravila svoj dom. Pozdrav vsem čitateljem "Edinosti." Fr. Perovšek. UTRINKI. Zapravljati denar se ne izplača na način, da se s tem pokaže, da ga ima. -o- Pravičnost pravijo, da je dobra stvar, to je res: le križ je. da jo veliko ljudi zametu je. -o- Ko se ženska poroči ti trdi v zakonskem stanu, o ljubi "ledik" stan. Ko je bila pa v "ledik" stanu, si pa nikdar ni mogla dovolj želeti zakonskega stanu. Letošnji Koledar "Ave Maria" je I strašno razburil Saksarjevega ata. — Tam so namreč po dolgih letih še le izvedeli, kdo je pred leti izpra-ševal njih kosmato vest. Sedaj jih pa tako jezi. da so še le sedaj to izvedeli, da so kar s palčko po tleh tolkli in kričali: "Zahrbtnež! Zahrbt-než ! Škandal! Škandal! Zahrbtnež Father Šavs, da se ni takoj pokazal, kdo da je, da bi ga bil tožil hinavsko pri vseh mogočih in nemogočih oblasteh in mu zamašil usta . . . Ta impertinentnost. da si je upal povedati meni resnico, pa skrivaj . . .! Strašna zahrbtnost katoliškega duhovnika . . . Ej, ata nič se preveč ne jezite, to bi Vam znalo škoditi? Bo Francka prehitro jerbala, Sedlak žc tako težko čaka. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše domače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO. Pošiljateljem se najtopleje priporoča: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. ppqr . mf"-^'..... Na straži. (Dalje.) 2. Tam v naši slovenski presto-lici, Clevelandu, izhaja neka "revija." ki so jo krstili na ime "ČAS." Postavila si je za cilj širjenje izobrazbe in napredka mej našim ljudstvom. Prejšna leta je hotela biti zraven še leposlovna. Zadnje čase so pa njeni duševni očetje spoznali, da je njih opičja modrost, ki je je polna. z leposlovjem v daljšem sorodstvu. kakor sta voda in ogenj, ali socialist in vera, zato so to dopolnilo naslova izpustili. Torej od zdaj naprej: "Revija za izobrazbo in napredek." Pod pojmom revija vsaj danes razumemo znanstven časopis za to ali ono stroko. Vprašanje je, če cleve-landski "Čas" zasluži to častno ime. Mi to kategorično zanikamo. V znanstveni reviji pričakujemo, če že ne resnice, ki bi ji morala služiti, kakor kaka mfcstna koketka kmetško "punco". "Izvor človekov, tako govori," je še danes precej teman, za tiste namreč, ki zahtevajo za vsako stvar dokazov. Kdor se zadovolji z lepo biblijsko pripovedko, kako je bil človek kot krona vsega stvarje-nja napravljen šesti dan iz gline in postavljen lepo v raj, kjer je imel vsega dovolj, temu ni treba dokazov. "V tem prešernem tonu gre naprej. Prav kakor bi človek gledal in poslušal farizeja v tempeljnu. kako prezirljivo in pomilovalno gleda u-bogega cestninarja doli za vratmi. Pa kakor farizej ni bil vreden, da bi cestninarju opanke stražil pred tempeljskim vhodom, ko je on molil, tako Časov "filozof" ni vreden, da bi našemu kmetu sv. pismo držal, ko bere kako je Bog človeka ustvaril. Nekje sem bral. da če kaka glava saj znanstvene metode in znanstve- kaka knjiga skupaj zadeneti in se ga aparata. "Cas" je pa navadno sračje gnezdo, od vseh strani zne-šeno in od raznih negodnih mladičev na znanstvenem polju, oprostile — ponesnaženo. Kaj tacega človek bere na vlaku, ko od dolgega časa ne ve. kam bi se dal in kaj počel. A še takrat le. če zna samo slovensko. Drugače raje poseže po kakšnem originalnem •'magacinu," ki jih kolodvorske kol-portaže nudijo na izbiro. Saj je večina vsa "Casova" znanost iz teh senzačnih virov enodnevne, in še ti--ste dvomljive vrednosti, vzeta, pogreta in potvorjena, da človek od "nje ne le nič ne dobi za glavo in isrce. ampak ga še želodec boli. Pa "ti "magacini." oz. njih pisatelji, vsaj ne reflektirajo na to. da bi si potom njih pridobili kako znanstveno priznanje. Kdor izmej njih tega išče, v magacine sploh pisal ne bo, da ne ciskreditira svojega slovesa. Za naše clevelandske srake okrog, "Časa" je pa vsaka mrhovina dobra. Menda vedo. da ima "Kranjc" nojev želodec, ki mu niti rjasti žeblji ne škodujejo. vsaj kakor misli. Blestečo marko "za izobrazbo in napredek" gori. pa bo šlo v denar, kakor pri naših bivših Indijancih barvane sta-rokrajske črepinje za zlato. Razloček je le ta in ta ie sramoten, da Indijanci niso več tako prismojeni. Kranjci pa še, ker imajo za, pri tem sliši otel glas, se ne sme vedno vzroka iskati v knjigi, ampak večkrat tudi v glavi. Če kje, velja to v našem slučaju, ko sta Časov "filozof" in sv. pismo skupaj trčila. Vzroka otlega glasu ni iskati v sv. pismu, temveč v "filozofovi" davi. T — Ko bi imel 011 svetopisemsko koz-mogonijo (postanek sveta), z vsem tekst-in eksegetično-kritičnim aparatom v malem prstu, bi še ne rekel. Človek bi si lahko mislil: Mož je veliko študiral, dasi resnice ni našel. Tak resen znanstvenik tudi mo-ško-resno zastopa pridobljene znanstvene rezultate. Njegova usta niso nič bolj široka, kakor dokazi dopuščajo. In to tudi pri zmotnih rezultatih imponira. Časov "filozof" pa sv. pisma v o-riginalu in bržkone tudi v latinski vulgati, niti brati ne zna. Se manj se mu seveda sanja, kaj je hotel Mojzes s svojo kozmogonijo, ali svoje ljudstvo učiti naravoslovja, ali vere. Ne ve ničesar, kaj vse lahko pomeni hebrejski "jom" (dan), "boker" (jutro), "ereb" (večer). Pomeni li to naš dan 24-tih ur, ali časovne periode. Jeli vse to vzeti dobesedno, ali je le neukemu ljudstvu akomodirana razlaga, ali je proza ali je pesem, z vsemi pesniškimi prostostmi. O vsem tem in toliko drugim, kar je še potrebno tistemu, ki hoče izreči tako judovsko robo še vedno de- stvarno sodbo o svetopisemskem nar. Človek ne ve nad kom bi se jezil, ali nad njihovo nezavednostjo, ali nad podlostjo takih judovskih kramarjev, ki izrabljajo njih nezavednost. Vsekako potrebuje slovenska A-merika enega mogočnega "kladivar-ja ' alia Mahnič, ki bi neizprosno u-darjal po glavah teh zajedavcev na telesu našega tukajšnega naroda, ki mu za drag denar prodajajo od vseh vetrov nagrebene odpadke in zraven tega kradejo še vero, ki edina ga v njegovem bednem položaju šc pokonci drži. Ko bi naše ljudstvo culo. kako votlo doni pod udarci tega kladivarja, ki ga naj nam dobri Bog kmalu pošlje, bi, upam, spregledalo in jim v brk povedalo: "Pojdi v tovarno ali rov, če hočeš kruha, nu ti ga ne bomo več rezali, da bi nam ti zanj vračal škorpijona." Ne domišljam se, da je Bog meni dal v roke to kladivo. A nek drug poziv mi odmeva v srcu, poziv našega pesnika: "Kar more to mož je storiti dolžan." Danes bi rad "Časovemu" religij-skenui "filozof" rad malo kosti pre-rahljal. Tistemu, ki v oktoberski številki pod zaglavjem : Prvotna človeška plemena., prodaja svojo "u-čenost." Ne vem kdo je in kaj je. Se ni podpisal pod svojo brozgo, ker ve da je ukradena in potvorjena kakor mejvojni tobak. Ta je bil samo s "paco" prepojeno drevesno listje, njegova roba je pa v kaluži sociali-stinega materializma impregnirana petnajst centovska magacinška znanost, drugega nič. Časov "filozof" se takoj v začetku *usvoje" razprave postavi v pozo u-čenjaka, ki sv. pismo lahko gleda, postanku sveta in človeka, nima naš "filozof" niti najmanjšega pojma. Kakor psiček pod mizo mora čakati, kdaj in odkod mu bo kak "strokovnjak" vrgel kako kost, da se vrže nn njo. No. tudi to bi še nekaj bilo, ak : bi čakal pod mizo kakega resnega znanstvenika v takih vprašanjih Toda on čaka na kosti pod mizo takih, ki so znanstvo vpregli v voz laži in protiverske gonje, kakor je 11. pr. akademični potvarjavec resnice, Haeckel, zalagatelj vseh omejenih protiverskih beračev. In tak puhloglavec se samozavestno vsede na kateder, zaničljivo pogleda pred seboj ležeče sv. pismo, ki je zanj s sedmerimi pečati zapečateno, je s pomilovalno obsodbo "pobožne pripovedke" vrže v stran, vzame v roke Darvina. ali Spencerja, ali Haec-kla seveda po kaki socjalistični "veličini" prekuhanega in začne z ohole gesto, kakor v resnici nezmotljivi papež ex cathedra: Ljudje božji tu notri so zlati žarki julijskega soln-ca, ki bodo v kratkem pregnali vso versko temo. v katero so vas zagrnile razne verske pravljice in pripovedke. Kajpada to tudi "za prijeti" -dokaže. Poslušajte kako! "Učenjaki so porazdeljeni v več razredov, katerih vsak ima svoje teorije o človeškem postanku. Ena skupina trdi postavim, da smo potomci kake, človeku podobne opice, kot je postavim šim-panz . . . Zopet trdijo, da ima človeštvo, šimpanz, orangutan in gorila skupnega prednika. Nadaljni razred misli, da smo mogoče ljudje dvojnega ali trojnega 'izvora: zamorci od prednikov, ki so bili podobni gorili, Kitajci od prednikov, ki so spominjali na šimpanza, itd. Mislili so prej, da je človeštvo potomec kakega opičjega plemena, katero je živelo na drevju, toda splošno prevladuje misel, da je začetek človeštva in opičjega zaroda neka skupna opica, ki se je potem razdelila: del je ostal na zemlji in se razvijal po svoje, drugi del pa se je ši ril na drevju in se tudi prema svojim zahtevam razvil". . . Potem pa "strogo znanstveno" sklene: "Ddk-ler nimamo popolnoma zanesljivih dokazov, kot jih zahteva znanost, toliko časa so ta mnenja samo teorije (hipoteze, je menda hotel reči). Eno izmej teh je gotovo pravo, katero, tega ne moremo reči še danes. Je pa znanost edina v tem, da ni bil človek nikdar napravljen iz ilovice in postavljen na zemljo. Da bi bil ustvarjen po božjih podobah (sic) je zopet nesmiselno . . " Tu imate! Hočete, nočete, morate priznati opico za svojo staro mater in opičarja za svojega starega očeta. Znanost je v tem edina. In znanost je danes nezmotljiv papež. oz. papežinja, po njihovem najbrž Ivanka II. Le toliko še smete počakati, da vam bo ona določila, katero opico imate priznati in primeroma častiti kot staro mater, oz. starega očeta. . • Prosim preberite še enkrat ta "neizpodbitni" znanstveni dokaz. Nobena navedenih teorij o postanku človeka. pravi, še ni zanesljivo dokazana. Zaključek pa: Ena je gotovo prava, samo to se še ne ve katera. Ali ni to popolnoma isto, kakor če bi jaz imel pet stodolarskih bankovcev v rokah, o katerih so se strokovnjaki izrazili, da so od prvega do zadnjega dvomljivi, so li pristni ali ne, jaz bi pa rekel: Eden izmej njih je gotovo pravi, samo ne vem kateri. Kaj. to je dokaz! Če ga Časov "filozof" pošlje na kako filozofično fakulteto, ga bo gotovo promovirala v sprevodu približale častite sestre služi? 3 0S!°l0giie- Za-|0b!atke mestu, kjer so stali moha- SUZ1" /y. .. „ . medanski dečki iz njihove šole, kli- (Dalje^pnhodnjič.) cali so dečki. «živele neveste KH_ stove! Alah naj vas poplača za to, "NAZADNJAŠKA" CERKEV! kar storite nam!" Kdo bi si misiji Iz češkega mesečnika "Ruže Do- k?J\ta.ke£a ° "lohamedanih ?"-- minikanska" posnemamo sledeče: ?!ašl čitateIJ* naJ se pa pri tem poro-Veano se piše in govori o prekmor-1 Čilu sPominiaj° "gentlemanskega? skih misijonih. Podajamo 3. štatisti- Pozdraya newyorskega G. N., s kako za 1. 1920. o delovanju misijonar- t*nm Je Pozdravil Prihod svojih jev. V Aziji jih je sprejelo katoli-l ^stn,|1 rojakinj, čč. šolskih sester v ško vero 7 milijonov, v Afriki 1 mi- Ameriko • • • __ lijon, v Ameriki (med Indijanci in , ■ . črnci) 400.000, na otokih Tihe- o-L " e m?ske ,e pC,trebno in ceana 200.000. Ka.ehumenov je mi- ^ , "V' ^ Z° lijon in po,. Cerkva so postav* sijonarji 27.000, od teh v Aziji 21. 000, 4630 v Afriki, 928 v Ameriki, 800 na otokih. Šol so odprli 15.520 v Aziji, 3.789 v Afriki, 862 v Ameriki. 520 na otokih. Misijonarjev je 13.-430 v Aziji, 9740 v Afriki. 2.286 v Ameriki okoli 1000. 440 na otokih. Se ster misijonark je 18.062, bratov la- Mnogo moških bi po smrti odklonilo nebesa, ako bi morali v nebesih živeti zakonsko življenje. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. jikov 5.069. Glej, glej! Nazadnjaška. Naročnikom v vseh naselbinah v kulturi in napredku sovražna cer- državah Illinois, Kansas, Coloredo, p red k u kev? Ali ne vidite? Koliko šol so pa postavili naši naprednjaki( !) in svobodomiselni narodnjaki in rudečkar-ji??? Pa še nekaj iz Mezopotamije. Do-minikanci imajo tam krasno cerkev v Bagdadu. L. 1919 so šli prvikrat na praznik sv. Rešnjega Telesa s procesijo po mestu. Ne samo kristjani. ampak tudi Turki so okrasili svoje hiše s cvetlicami, preprogami in lučmi. Posebno pa so bili presenečeni kristjani, ko so čuli klicati Turke--svetne in cerkvene dostojanstvenike --"Živeli kristjani, naši bratje!" Živel Issa (Jezus), veliki prorok! Mnogo jih je si-palp cvetlice pred sv. Rešnjim Telesom, škropili baldahin z rožnato e-senco in zažigali kadilo. Ko so se Wyoming in Montana naznanjamo: da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. LEO MLADICH kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" ixy "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrotnike in naše naročnike in marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hišo katoliški list. Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo že v naprej prisrčno hvaležni. Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika g m NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA v Ameriki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazu ie nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo ie bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA ie poglavitni vzrok, da ie postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je davno: ustanovili so jo naši lludje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi naidete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z monev ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. . NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE ie vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na THE NORTH AMERICAN BANKING ^SAVING CO. St. Clair & 62nd St. Cleveland, O. i .........„ . . ,-„. ... ...i^ . . i • —t. »MIII1IIII1IIIIIMIII .......................... ______________"EDINOST" "Kdo bo pa dedce gledal pa babe!" si mislijo in se vesele vračajo k svoji kuhi. Skozi brezov drevored gre sprevod po kolmežu kakor po zeleni preprogi od oltarja k oltarju in sedaj je prišel k Porazilovim. Martin krepko stiska drog neba in ponosno gleda oltar. Ugaja mu, ugajata mu tudi obe ženi, ki stopita ob oltarju. Tudi njegova Manca mu je všeč, ki je danes lepo oblečena. Martinka je lepo napravila, drži ga na rokah. Tudi Adamova Dodla mu ugaja, ki na drugem vogalu oltarja pestuje svojo Dod-ličko. Pozabil je na vso grenkobo življenja, sreča in zadovoljnost se inu razlivata po srcu in v duhu moli preproste besede: "O Bog. daj, da bi bilo pri nas vedno tako lepo, kakor je danes." Ljudem je Porazilov oltar to leto posebno všeč in Martin sliši za stboj: "Čigav pa je ta oltar?" Nekdo iz tuje vasi je vprašal. "Porazilov," mu je prijazno pojasnil domačin. "Kaj lepe rože so na njem — potonike, nageljni, srčeca. Vse imajo." "Mlada Adamova žena je taka vrtnarica." Venčke blagoslavljajo, brezove vejice lomijo — slovesnost je pri lconcu. Praznično kosilo imajo v vsaki družini. Imajo ga tudi Porazilo-vi, zgornji in spodnji. Po dobrem kosilu ženski pomivata posodo, moška vzameta otroke in gresta na vrt, v senco. Adam se tam že precej dolgo igTa z malo Dodličko, ko pride Martin s svojim fantkom. Ne moreta ostati v pregrajenem vrtu, kjer ju pregraja loči, nekaj ju vleče drugega k drugemu. Skozi zadnja vrata gresta na gumno in tam sedeta oba na breg pod staro črešnjo. Otroka kobacata po travi, se igrata, kričita in se sme-jeta. Za možmi prideta tudi ženi. Dodla prva, "Mama, mama!" cepeta hčerka in beži k njej. "Kje sta se pa danes utaborila, niti najti vaju ne morem," kliče iz sadnega vrta Manca in gleda grdo. "Sem pojdi," jo vabi Adam, in čez nekaj časa tudi njo prevzame veselo razpoloženje, smeje se in se igra z otroci. "Ali bi ne moglo biti vedno tako lepo pri nas!" zopet misli Martin, ko je zvon zavabil k blagoslo.vu in sta se ženski odšli napravljat. Njego-\o dušo naravnost žeja po tihem, radostnem življenju in ne more drugače, kakor da malo potoži. "Manca je dobra, trdno in delavna žena .pa gospodinja, da moraš iskati take — toda trda je kot kamen. Sam Rog vedi, po kom se je vrgla ; oče in mati vendar nista taka. imata srce za reveže in berače; toda Manca celo to božjo miloščino ogodrnja in otarna." "Molči. Martin, ne toži in ceni njeno varčnost! Ti nosiš denar v hranilnico in tega jaz ne morem. Dodla tudi ne razmetava, toda groša ne zna stiskati." "Še celo otroci so rajši pri vas," je nenadoma izbruhnil Martin, "že drugič boste krstili. Pri nas pa ni nič več." "Molči no, šema," se je zasmejal Adam: "bo vsaj po očetovi volji in si bomo sedaj botri, ko si prvič nismo mogli biti." Še nekaj časa sta govorila in že sta se vrnili ženski od blagoslova. Preoblekli sta se in prinesli družinici malico. "Spekla sem nekaj štrukljev, ali nočeš pokusiti ?" je ponujala Manca svakinji, ki je prinesla nekoliko kolačkov. — "Vi ste imeli kolače, lej no, lej. kakor o žegnanju! Potem ti seveda ne gredo naši štruklji," je že morala zbosti Manca, ko je Dodla komaj pokazala svojo malico. "T, kje pa. kolače! V naglici sem nekaj zmašlla: imela sem tudi vse pripravljeno za štruklje, toda s tem je preveč dela. zato sem naredila ta-ko-le potico. Poskusi!" se je branila Dodla in sama je z veseljem segla po štruklju in hvalila: "Zelo dobri so in okusni in shajali so kot perje." "Taki niso, ne, kot tvoji. Pa kaj. morem: meni se ne ljubi kuhati, nimam pravega potrpljenja. Ko bi bilo po mojem, bi poleti niti ne kuhala, nadrobila bi si kruha v mleko in se najedla. Toda ta-le moj slad-kosnedni Martin je izbirčen." "Kdor dela, mora tudi jesti." "Kaj vi. vi ste sami in v trebuh vama nihče ne vidi; z Martinom tudi opraviva, kakor veva in znava. Drugače pa je, če se mora najeti k delu in mizi tuje ljudi; tem marsikaj ne gre." "Poglejte no otroka," je tiho opozoril Adam in pokazal z roko v travo. Ležala sta tam, z rokami sta se bila oklenila okrog vratu in sta sladko spala. "Malčka se imata rada," se je smehljal Martin in ves srečen gledal ta ljubeznivi prizor. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. eme ce FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. "Zbudi ju, čas bo iti opravljat, živina že muka," je ukazala Manca in vstala od~~tal. "Pustite ju no se trenutek," je prigovarjala Dodla. "Sem že rekla — delo kliče! Lenarili smo dovolj ves dan, jutri rano moramo na travnik, kose še niso sklepane, voz ni pripravljen, dela je polne roke," ni odnehala Manca in je sama dvignila Martinka in ga odtrgala od Dodličke. Zaspani fant je začel^jokati in razburjena mati ga je udarila enkrat, dvakrat. Ko ga je hotela udariti v tretje, je priskočil bliskoma Martin, zagrabil jo za roko in zavpil: "Zakaj ga pa tepeš? Kaj je naredil hudega? Čudna ženska si, za prazei\ nič gre pokvarit človeku tako prijetno urico." Manca je stisnila ustnice in odšla brez besede. Martin je šel za njo. Moja zlata Dodlička," se je pritisnil Adam k svoji ženi, "Bog ti povrni, da nisi tako godrnjalo kakor ona tam; naj smo tudi revnejši, da smo le zadovoljni." Pozneje sta videla, da Manca leta po dvorišču kot divja. Kokoši zapira, gosi krmi. z vrati razbija, po vodo leta in niti enkrat ne pogleda Adama in Dodličke, ki opravljata isto delo na svojem dvorišču za pre-grajo, a tiho in mirno, kakor bi se bala. "Verjemi mi, dekle moje drago," šepeče Adam svoji ženi. "Mana je vedno hujša; morda sama nič ne more za to, reva! Kar hipoma jo nekaj obsede in je prava zaletela, ne pa ženska." V tem trenutku je zagrmelo kakor strel. Martin je zaloputnil vrata, da se je vsa hiša stresla v temelju. "Glej no. kam hiti Martin!" je kazala Dodlička skozi okno. In res. Mladi gospodar je odhajal iz hiše v samem jopiču, brez suknje, z okroglim klobukom na tilniku. Nevoljen je odhajal, da so mu roke v belih rokavih zamahovale kot peroti. Od gozda sem v dolino je polzel mrak", "Zdravo Marijo" je bilo že oazvonilo. a Martin je bežal z doma. Kos še nima sklepanih, voza ni pripravil, navsezgodaj bosta šli na očetov travnik v gozdu kosit. P.a gre z doma! Kam neki gre, zakaj in pred kom beži? Zakaj bi Martinova glava bolela Adama! "Gre najbrž še kam v vas," je menil mirno Adam in legel. "Vstani že kosit!" je slišal nenadoma Adam v spanju, in nekdo mu je razbijal po oknu. Zdi se mu, da je stoprv zaspal, tako lepo mu je minila noč. Pa zunaj se v resnici že dani. "Takoj, takoj," je odgovoril in skočil iz postelje. "Koliko je pa že ura?" je vprašala zaspano Dodlička. "Pozno mora biti. zaležala sva! Martin že kliče. Trenutek še poleži, pa opravi živino in vzemi malo Dodličko, pa pridi za nama!" Za dobro grocerijo in meso se obrnite vedno na tako prodajalno, kjer se prodaja v resnici dobro grocerijsko blago in okusno sveže meso. Taka prodajalna pa je: KUKMAN BRO'S GROCERY & MEAT MARKET 2270 Blue Island avenue, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 5691. J Bančno podjetje 133 Second Ave., Kiss, New York City. Upravitelj bančnega podjetja EMIL KISS, gospod ALEXANDER LEFKO bo vodil letošnje božične izletnike v JUGOSLAVIJO s brzo-parnikom "BERENGARIA ff (ki vsebuje 52,022 tonaže) Parnik odpluje iz New Yorka 12. decembra in bo vozil do CHERBOURGA 6 dni. Od Cherbourga gre posebni vlak do Zagreba. Parnik vsebuje privatne sobe. Cena do Zagreba $110-85 in $5-oo vojnega davka. Pišite takoj, da ne boste prekasni! BANČNO PODJETJE EMIL KISS, < 133 Second Ave., New York City. A Izvrsten prostor. Neki meščanski trgovec se je napotit s svojo ženo kot turist v gorovje. Ko-sta dospela na visoko osamljeno gorok na katero še ni nihče priplezal, pravi že« na: "Ali ni krasno dospeti na tak kraj, kamor nihče drugi ne more?" Soprog: "Izvrsten prostor je to, tu gori me menda ja ne bodo našli preklicani kolektorji, ki so mi drugače vsepovsod vedno za petami." -o- Ni zadovoljen z nosom. Fotograf: "Dragi gospod, kako ste kai s" sliko zadovoljni?" Gospod: "Well, nos se mi posebno ne: dopade." Fotograf: "Meni tudi ne, toda Vaš je!'*" OGIBAJTE SE DOMA NAREJENIH MEŠANIC. Benjamin Franklin je bil eden najbolj gibčnih in zgovornih mož v zgodovini. On je dosegel kot autor nesmrtno sla,vo in kot znanstvenik* iznajditelj. diplomat in kot javni administrator. Vendar pa je bil on zelo previden pri svojih mejah. Večkrat je dejal: "Jaz sem slab govornik* nikdar zjgm-oren, predolgočasen z izbiranjem besedi." Nihče ne more-znati vsega. Na svetu je vedno kdo> ki zna gotove stvari izvršiti mnogo bolj-še, kakor mi. V slučaju takih nereanosti, kakor so zaprtje, slabi plinr, slab okus. slab tek, glavobol* ali naj si bo druge podobne nered-nosti. nikar ne jemljite doma narejenih mešanic. Naše 33-letne izkušnje in naši medicinski in kemični izvedenci, so najboljše jamstvo za Vas, da mi poznamo in vemo natančno kaj je primerno za ozdravljenje takih nerednosti. Zaraditega kupite si Trinerjevega grenkega vina in bodite uverjeni. .da bo Vam pomagalo. -fo prepričanje prevladuje v vseh delih Združenih Držav in Kanade. Izdajatelj "II. Trentino" je nam pisal iz Hazletona. Pa. dne 14. sept.: "Mi smo vprizorili preiskava okoli lokalnega "drug store-a". Odgovor smo dobili, da Trinerjevega. grenkega vina se največ proda. Brez dvom no mora biti pri tem poseben vzrok.*' J. KOSMACH. i*°4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupa raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj ia za«* t raj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na srojaff* roiaktl NAZNANILO IN PRIPOROČI LO. Naročnikom v Clevelandu. Lora-; inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Xe 44 4 44 4 44 4> * 4 4 * 4 4 * * 4 4 * 4 4444>4>X 4 # Dolžnost Slovencev v Chicagi + * 4* + + + + + 4* * 4* + 4» 4* je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sfedi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete,. zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. + * + * + * + + 4 * * Mr. FRANK ZUPANČIČ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost" in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse, kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo "Edinosti," "Ave Maria" in Glasnika