3KA K. TRST, sobota 5* novembra 1955 let° XI. . Št. 262 (3191) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37*338 ^dniSTV0: postni predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA M. 29 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir F:LRJ: Uvod 10, -_______________________________________________________ 30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Drtavna za zoz.T:J širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala založništvo trz siceg a -______ k Ida« UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-89* IN 94-63* — poS Ms,Podi už. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 . ' V Slrin, I ... .__ ________________________________. nn i. n, ZAHODNI MINISTRI PREDLAGAJO plitve v Nemčiji septembra 1956 , dni počitka na ženevski konferenci - Dutles potuje v Avstrijo in J*slavijo, Molotov v Moskvo, Pinay v Pariš, MacMilian v London ^ Šuisse" o možnosti kompromisa o Nemčiji in evropski varnosti - So W*ki tisk obtožuje zahodne velesile „negativne spremembe politike" *A, 4. — N a današnji ministri odločili za 1 ifi¥ Počitek. Ne jutri ne r!e v ponedeljek sej državni prazhik) ne % { udeleženci konference I.'*ke „ • dni izkoristili za S* s lrt>ma za posvetova-i* vladami. Dulles Si ia 1 predpoldne z le-Neljo ^Pelial na Dunaj, v io.v Jugoslavijo. Mac- J“ ■*- !“ z ,v Pariz, od koder i 1- ‘etalom ____i 2e zvečer z vlakom » Šdn-*°m. nadaljeval pot iSu in' P‘nay bo jutri v H Ul se bo vrnil v Ze- ... rek predpoldne. Za i« bo „j*° zvečer sporočili, t Pa ?Po*°val v Moakvo. >ldn. v Ženevo jutri 1?’ sv.,,prispel Harold Stas-nho\v ■ alec Predsednika K?iitvnerA? za vprašanja ra-„ • .Obenem bo prispel delegat pri Svdanska 5e^a štirih mi-».So r\? začela s polurno l tah„j7*ožitev so zahte-,J. bi i_?bi zunanji ministri, S»Ve , dokončali svoje stvarnosti, predvsem pa ne dejanskega položaja v Nemčiji, temveč poskušajo preprečiti nastanek sistema kolektivne varnosti v Evropi«-Mihajlov nadaljuje, da bo ZSSR »neomajno nadaljevala svojo politiko, ki teži po združitvi Nemčije in izvedbi svobodnih volitev v vsej Nemčiji«, nato pa poudarja, da je treba s tem vprašanjem tesno povezati vprašanje kolektivne varnosti. Zatem zagovarja potrebo, da se upoštevajo sovjetski predlogi, po katerih bi se najprej ustvaril v Evropi varnostni sistem, v katerem bi bili v začetku vključeni obe coni Nemčije, kasneje pa združena Nemčija. Tudi «Pravda» zatrjuje, da so zahodne velesile »negativno spremenile svojo politiko«, medtem ko ZSSR ((postavlja predloge, ki naj omogočijo srečanje na pol poti med o-bema stališčema«. Ce bo ženevska konferenca, pravi «Pravda», #še nadalje delala en korak naprej in dva nazaj, ni mogoče od nje pričakovati konkretnega napredka«. «New York Times« pa piše danes, da je namen načrtov o Nemčiji, ki jih je predložil Molotov, ((pripraviti teren za komunistično zavojeva-nje vse Nemčije«, in da bi bil vsenemški svet, ki ga predlaga ZSSR, «kopija medvojnega lublinskega odbora na Poljskem«. List dodaja, da so trije zahodni ministri ta načrt zavrnili «s takšno odločnostjo, turbani? s.eJo. Trije zahodih sest-,. ministri so se nam-“ele ob 12.15, ker Hlj“re P.0prei Molotov raz- Va Pa hajprej s. Pinayeni, se z MacMillanom. i^ev s*^e zahodnih izve-» * tud; danes prvič ude-»šilr D?abodnonemški pred-Jfijp Blankenhorn. (Jti Zahodni zunanji mili Vrst”3 PleilarP' seA P°' r* Dr« n°vih predlogov izbije etapo za združitev iihlao ^ svobodi« v skladu kSl, $)enim Edenovim nalij,. Zahodni predlogi ob- Lv'eib°lne '.n. tajne volitve vf; J Nemčiji septembra J w?*n°vanje komisije, ki S ‘Pravila volilni zakon; W|j? bi sestavljali predaj"1 štirih velesil, volilni pa. bi sestavila po povojih z nemškimi izve- '^tnisija bi začela delati liti11- k' predložila poro velesilam že ja- Sij|radloge je v imenu za-»Aža gacij Podal ameri- cij tajnik John Foster Jkt t! Url« Potrdil zahodnonem-t>eH tavnik’ so zahodne jejt Predložile današnji “dl v imenu bonnske b '<°iih prv>b pripombah L*°Viotz,abodnemu predlogu i3t0y ski zunanji ministc r°4iie °Pozoril, da so se vri %-^odn Velesi'e posvetovale 'l 1 W°nemškimi predstavil,' da 0 da je zdaj potreb-l,^tsta se on posvetuje s tiJ*javii1 J Vzhodne Nemči-'ska i sicer, da bo so-.dele: C taniHelegac‘ja z največ' r,- anjem proučila za-- ?dlogi vendar je da! 1 •".**' v s. 11H c» i J t; nw- ^^tičnc pripombe in it% ' S^t'n it»0gu’ da se po njegovem V? tlasf,da'juje 0(1 smernic tf^V ov vlad. ker ne llAditv. Povezanosti nemške Jjo z evropsko var-,a»‘o ! bi _ Ponovno predlagal, - P°Vabili na konferen- ci pted«t - — ---------------- i, x Otavnike obeh Nem- jtbifi skupno z njimi k, fihojnZatlodne predloge v t0"ia seia konference B ‘orel, lo M a Popoldne. 10 . 9 da ---------------- Bin le av,naSnj° plenarno se-1 ^Osto er'^ki državni taj- čla otipnA, Dulles sprejel za-V abg-Jbskega opazovalen k aabrQ na- Kot zatrjujejo i, tšhort„, P^veščenih krogih ^. ________________ |i« *čia,n' Poinistri zagotovili “ k MIU -••‘Bill ** “ O V (V V ,Predstavnikom, da h Sklproil; .. „cc*n HAEE SRJS1 RAZGLASIL NOVO ABESINSKO OSIAVO Odpravljene so vse fevdalne pravice in vsi privilegiji - Vsi državljani so enakopravni ADIS ABEBA, 4. — Abesinski cesar Haile Selasi je danes v svojem govoru sporočil, da stopi danes v veljavo nova ustava. Na podlagi te ustave so zajamčene individualne svoboščine in svoboda tiska. Ministri odgovarjajo pred dvema zbornicama in vsak državljan se lahko obrne na sodišče proti kateri koli akciji kakega funkcionarja ali uprave, ki bi se mu zdela samovoljna. Razen tega so . tuji pn-nani profesorji prava pripravili nove .zakonike. Nova ustava uvaja splošno volilno tajno glasovanje za volitve v parlament in razveljavlja stari zakon, ki je določal posredno glasovanje v dveh stopnjah. Na podlagi starega zakona so bili volivci samo dostojanstveniki pokrajin, ki jih je določil cesar. Koptska pravoslavna cerkev postane uradna cerkev in po- da je bil Molotov prisiljen obljubiti predložitev novega načrta; videli bomo, ali bo načrt kaj boljši«. Bonn in Ženeva nom. Spremlja ga njegov sin Saddek. Maroška stranka neodvisno-sti je medtem pozvala maro-| ško ljudstvo, naj proslavi 28. obletnico Ben Jusefovegn prihoda na prestol 18., 19 in 20. novembra in naj ima te tri dni za narodni praznik. Poročilo, ki je bilo izročeno tisku, pravi, da bo maroško ljudstvo te dni ((razumno in mirno izrazilo svoja čustva do vladarja, ki dela za blaginjo maroškega ljudstva, da u-resniči njegove težnje po e-notnosti in neodvisnosti«. Stranka poziva hkrati «t.uje kolonije v Maroku«, naj skupno z maroškim ljudstvom proslavijo ta slavni dogodek, da s tem «pokažejo spoštovanje do gostoljubja«. BONN, 4. — Zahodnonemški zunanji minister von Brenta-no je danes sklical novinarje in jim izjavil, da «zvezna vlada doslej še ni dala svojega pristanka na imenovanje pomočnika sovjetskega zunanjega ministra Zorina za veleposlanika ZSSR v Bonnu«. Takoj nato je Brentano dodal; «Se vedno upam, da ZSSR v Ženevi še ni rekla zadnje besede. Da pa ne bo nesporazumov, moram poudariti, da so dosedanji sovjetski predlogi za zvezno vlado nesprejemljivi in da vlada nikoli ne bo sprejela Molotovovega stališča o dveh ločenih Nemčijah. Vendar se mi zdi prezgodaj, že zdaj delati zaključke iz sovjetskega stališča. Se vedno obstaja namreč možnost, da se na pogajanjih v Ženevi postavijo osnove za novo konferenco zunanjih ministrov«. O predlogih socialdemokratske opozicije je Brentano izjavil, da #niso bili objavljeni v prikladnem trenutku«. Minister ni hotel povedati, kdaj bo odpotoval v Ženevo. FOSTER DULLES BO PRISPEL JUTRI OB 11. URI V PULJ Spremljali ga bodo veleposlanik Riddleberger in šest visokih funkcionarjev zunanjega ministrstva ZDA Bova Scoppa pri Dullesu ŽENEVA, 4. — Italijanski opazovalec pri ženevski konferenci, veleposlanik Bova Scoppa, ki je imel včeraj razgovor z Molotovom, se je danes predpoldne sestal z ameriškim državnim tajnikom BEOGRAD, 4. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo ameriški državni tajnik John Foster Dulles s soprogo in visokimi funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva pri- Connor spel v nedeljo ob 11. uri dopoldne z letalom v Pulj. Takoj nato bo Dulles odpotoval na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike maršal Tito. John Foster Dulles in člani njegovega spremstva bodo gostje na kosilu pri predsedniku republike. Po razgovorih o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, se bodo ameriški gostje z letalom vrnili v Ženevo. V spremstvu ameriškega državnega tajnika bodo ameriški veleposlanik v Beogradu James Riddleberger, svetnik ameriškega zunanjega ministrstva Douglas MacArthur II, pomočnik državnega tajnika za politično planiranje Robert Bovier, pomočnik državnega tajnika za informacije Carl MacCardle, pravni svetnik llenry Fleger, načelnik vzhodnoevropskega oddelka Jacob Dean in posebni pomočnik državnega tajnika Roderick O’ Delcna FLRJ «3 proslavi revoiuoiie v Moskvi BEOGRAD, 4. — Na vabilo zveze sindikatov ZSSR je od potovala danes v Moskvo delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se bo udeležila proslave obletnice oktobrske revolucije. Petčlansko delegacijo vodi podpredsednik osrednjega odbora sindikatov Ivan Božičevič. NOVI DELHI, 4. — Kanadski zunanji minister Pearson, ki je sedaj v Novem Delhiju, se je danes razgovarjal KPF vabi francoske socialiste na združitev v skupno ljudsko fronto Pristaja tudi na moinost zavezništva z radikali, da se zagotovi zmaga levice na volitvah - Mendes i ranče ostro napada laura na kongre• su radikalne stranke - Herriot bo zopet prevzel predsedstvo stranka PARIZ, 4. — Voditelj KPF Maurice Thorez je danes v svojem poročilu na seji centralnega komiteja stranke pozval socialistično stranko, naj se združi s komunisti v ljudsko fronto, da se zag(-*ovi zmaga levice na prihodnjih splošnih volitvah. To je sporo, čil na tiskovni konferenci voditelj parlamentarne skupine stranke Duclos. V svojem poročilu j« Thorez izjavil, da so komunisti pripravljeni povezati se z drugimi strankami, ki se strinjajo z glavnimi političnimi stališči komunistov. Duc’.js je na neko vprašanje odgovor'!, da to ne izključuje možnosti predsedstvo stranke. Herriot pa si je pridržal pravico, da si sam izbere kot podpredsednika osebo, ki mu bo po volji in ki naj mu pomaga pri njegovi nalogi. Na včerajšnji otvoritveni seji kongresa so samo mimogrede govorili o političnih in volilnih vprašanjih v zvezi z glasovanjem v narodni skupščini med kratko dehato, v kateri so padle tudi ostre kritike na račun Faura. Razširile so se tudi govorice, da so nekatere federacije zahtevale izključitev sedanjega predsednika vlare iz stranke. Danes je predsednik skupščine prebral resolucijo, ki jo je pripravila komisija za sploš- zavezništva z radikali. Ob začetku današnje, popol-1 110 politiko stranke. Na pod-danske seje 51. kongresa ra-|lagi te resolucije poziva stran-dikaine stranke so javili, da 1 ka svoje predstavnike v par-Nehrujem. Ponovno se bosta j je bivši predsednik Herriot lamentu in svoje ministre, naj sestala jutri. 1 sporočil, da bo znova prevzel i se zavzamejo za volilno re- Londonski poziv Izraeln in Egipta naj sprejmeta Hammarskjoeldov predlog ]>olg Burnsov razgovor r ^iittingom v Izonrionii - Izraelska vlada ix|avl}a, da je naklonjena predlogu tajnika OZ!V • Sirija in Irak sporočata, da ata pripravljena vnak trenutek nuditi Egiptu vojaško pomoč JERUZALEM, 4. — V odgo-. odpotoval iz New Yorka. Med vor na poziv, ki ga je komi-1 potjo se je ustavil v Londo-sija OZN za piemirje v Pale-1 nu. kjer je izjavil, da «bi se stini poslala egiptovski in iz-.vrsta incidentov utegnila na-raelski vladi z zahtevo, naj | daljevati in velike države mo-ukineta sovražnosti ob demar- rajo odiočno posredovati«. Ni kacijski črti, je izraelsko zu-' pa hotel povedati, kakšno ob- jd.luom Fosterum Dullesoin. Razgovor, ki je bil v rezidenci ameriške delegacije v Hotel du Rhone, je trajal pičlo uro. Po razgovoru je Bova Scoppa izjavil, da je bil pogovor zelo prisrčen in da st* z Dullesom pregledala vprašanja, o katerih razpravljajo v Ženevi in ki zanimajo tudi Italijo: združitev Nemčije, evropska varnost, razorožitev, nanje ministrstvo danes sporočilo. da z izraelske strani niso začeli sovražnosti in te- ga ne bodo storili, če ne bo do Egipčani prekoračili meje liko naj bi zavzelo to posredovanje. Popoldne se je Burns razgovarjal v Foreign Officeu z arabsko državo kot napad nalnikal je nato izraelske trditve, Irak sam«. cla je Sabha na izraelskem , „ , , .. 1 odnosi med Vzhodom in Za- ^en ^ ustave ^ioča, ih, i ^ bo moral vladar biti »etiop sko-praVoslavne« vere. Vsem drugim veroizpovedim pa je zajamčena popolna svoboda. Haile Selasi je imel svoj kronski govor pred obema zbornicama, ki sta se sestali m, posebnem zasedanju. Na seji so bili navzoči člani diplomatskega zbora in vse višjo osebnosti abesinskega ce sarstva. Haile Selasi je zlasti poudarjal popolno in dokončno odpravo vseh fevdalnih pravic in vseh privilegijev ter popolno enakopravnost, ki jo bodo odslej uživali državljani pred zakonom. Nova ustava je bila proglašena ob priliki 25-letnice vladanja Haile Selasija. ADIS ABEBA, 4. — Jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dušan Kveder je izročil danes cesarju Haile Selasiju poverilnico, s katero je predsednik republike odredil Kvedra za svojega zastopnika na proslavi cesarjevega jubileja. Obenem je Dušan Kveder izročil cesarju darilo predsednika republike ob njegovi 25. obletnici vladanja. zanikal vesti, da sta si državni tajnik Foster Dulles iri kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izmenjala pisma v zvezi z njunim sestankom v prihodnjem letu. Predstavnik je dejal, da si Dulles in Cuenlaj nista izmenjala nobenega pisma in tudi da ni nobenega načrta za njun sestanek. Nadalje je Bova Scoppa z Dullesom razpravljal o vprašanju sprejema Italije v OZN. Veleposlanica ZDA v Rimu Clare Luce pa se je odpeljala na Dunaj, kjer bo jutri prisostvovala otvoritvi obnovljene Opere. Ker bo za isto priložnost na punaju tudi Dulles, se bo verjetno raz-govarjala tudi z njim. med obema državama. V zvezi s predlogom glavnega tajnika OZN za zmanjšanje napetosti med Izraelom in Egiptom je predstavnik izraelskega i.ui.-..j«ga ministrstva nocoj izjavil, da njegova vlada ugodno sprejema to pobudo in želi, da bi se pogajanja v ta namen začela «z največjo lojalnostjo Egipta«. Predstavnik je dalje poudaril, da bi se morali spoštovati sporazumi o premirju med obema državama, ter je dodal, da se podrobno proučevanje katerega koli načrta za zmanjšanje sedanje napetosti ne bo moglo začeti pred povratkom generala Burnsa, ki ga pričakujejo za jutri ali nedeljo. Načelnik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem general Burns je namreč po včerajšnjih posvetovanjih danes državnim ministrom Nuttin- Scgnijcv razgovor z Hlennijcm pred glasovanjem o socialnih zakonih gom. Velika Britanija je ena. ko kakor izraelski vladi spo ročila tudi Egiptu »svojo zaskrbljenost« zaradi zadnjih dogodkov ter je pozvala Egipt, naj bo zmeren in naj sodeluje z generalom Burnsom. Glede Burnsovih razgovorov z Nuttingom je predstavni* Foreign Officea izjavil, da bosta govorila o včerajšnjih mirovnih predlogih, ki jih je glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld stavil Izraelu in Egiptu. Dodal je. da je bila britanska vlada obveščena o vsebini teh predlogov zaradi tesnega stika med njenim predstavnikom v OZN in Ham-tnarskjoeldom. «Mi, je dodal predstavnik, želimo videti učinke pobtidv glavnega tajnika, preden sami predlagamo kakršno koli ak cijo.» Po razgovoru Nuttinga z Burnsom, ki je trajal poldrugo uro, je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je Nutting Burnsu zagotovil, da lahko računa na popolno podporo Ve- D.:, —a- n*-i niavrtvih Iraški zunanji minister je sporočil, da je njegova vlada obvestila države Arabske liga, da je pripravljena »nuditi kakršno koli vojaško pomoč vsaki arabski državi, ki bi ;o Izrael napadel«, ter je dodal, da je pozval k sebi britanskega, ameriškega in francoskega poslanika in jim sporočil protest proti izraelskim vojaškim napadom na egiptovske postojanke na področ-;u El Auja. Medtem ootrjujejo. da je na področju Nitzana vladal vso noč mir jn. da so izraelske čete danes zjutraj na področju Gaze zavrnile manjši egiptovski napad. V izraelskih vojaških krogih zanikujejo vesti iz Kaira o nočnem egiptovskem napadu, med katerim naj bi izraelski oddelki utrpeli hude izgube. Zatrjujejo, da egiptovske čete niso do sedaj izvedle nobenega večjega napada in da znašajo izraelske izgube v zadnjih 48 urah 4 mrtve ln 18 ranjenih. V Kairu pa je predstavnik egiptovske vojske izjavil, da so egiptovske čete utrdile svoje položaje v Sabhi za primer. da bi Izraelci skušali znova zavzeti ta kraj, ter je dodal, da se na tem področju na obeh straneh meje nadaljujejo vojaške priprave. Za- Ministrski predsednik je imel dolgo posvetovanje tudi s Fanfa* nijem • V kratkem sestanek odbora za sporazum med PSI in KPI Nova orientacija levice utegne povzročiti zmedo v vladni večini U Nu v Helsinkih HELSINKI, 4. — Ob po- ®ttrtSa ^kleniIi z ZSSR no- vratku iz Sovjetske zveze se i« ''i(Wp?razuma, ki ne bi tu«. rtra . združitve Nemči-j|,.j to -gImi besedami po-V* n-p0P0vitev Dullesove Ivf?'1 o« y®erajšnji seji, da S L° 0 pristal na po- 4», oh« Dslf' varnosti če (kŠ v Nemčija zdru- \ v >0 eno samo suvereno ‘,ili'lanOVorih Molotova z ‘ V rt®m ‘n Pinayem pa & &Siidha ni bilo govora o V' v zvez> s konfe-etr>v \t'8nlum.več o volitvah v 9 0 sprejemu no- SS^l v °zn- h n zunanji minister Kill°vorunay* pa je . tlanes Hi Stal., ^ R ffonnnrlaimi «41 — s francoskimi di-(,i(s a*Že V novinarji dejal, *'M-.5a'hr, nferenca doslej evrot£uZitivno stran — “%‘ete rak,e varnosti so se zhii4°c,*te obeh stališč Nn bližal Jobeh staUs4 %lavljat, da bi nnogle ?> “ osnovo za mo- sSif“?»»■ ,1boEr,xameriskih krogih 1' ki vgQfe doseči kompro- je burmanski ministrski predsednik U Nu danes ustavil v Helsinkih, kjer se bo sestal s predsednikom Passiki-vijem, z ministrskim predsednikom Kekkonenom in z drugimi finskimi osebnostmi. Pri njegovem odhodu iz Moskve so U Nuja na letališču pozdravili Bulganin, Ka-ganovič, Mikojan, Pervuhin, Saburov, Malenkov in Sepi-lov. Danes nov razgovor Ben Jusef-Pinay 1' ST*” noseči kompro- 1 hi, rnrtvoSprav'* konferen-N ?il0 ‘lve ..t_. 1 ^Oogoče L h« na f°fke. »Kaj ne piše list u* slično os"ovi, na kate-® i® pristajata ' " sploši 1,*f|u;!1'h k "Pioien varnostni vi,«* f. obenem'1 družitvijo i«,6'«],! bl in!*, 7 pa pcstavi-V'1 zve^Stva' dana So- izVrš» .zafela veljati Nl^hja združitvi?«, kf' 2 °bjaviinoskovska *Iz' t*%V.6pi*niki 30 eianek svo-Va' ki , v Ženevi Mi- i •K -«n ■ ki W„v Zenevi Mili >ai zase*., entira prvi Ml Friiii anja t—1—... 'il( nJuje aP)a konference ,tUka'ko zabodne ve-r ne upoštevajo PARIZ, 4. — Maroški sultan Ben Jusef je tudi danes nadaljeval posvetovanje z ma. roškimi in francoskimi osebnostmi. Francoski zunanji minister Pinay, ki bo prišel z letalom iz Ženeve, se bo z Ben Jusefom sestal jutri. Obveščeni krogi zatrjujejo, da se bosta dogovorila o dnevu sultanovega povratka v Rabat, ki bo verjetno določen na 18. novembra. Danes se je šef Pinayevega kabineta Yrissou razgovarjal eno uro s sultanom in je nato izjavil, da se razgovori nadaljujejo »v ozračju zaupanja« Yrissou se bo s sultanom ponovno sestal jutri zjutraj Danes se je s sultanom razgovarjal tudi Ben Slimane. ki je izjavil, da je še dalje v stiku s francosko vlado pod okriljem Ben Jusefa. Pri sultanu se je danes oglasil tudi član kronskega sveta Si Bek- Marakeški paša El Glaoui po je danes iz Casablance odpotoval v Francijo, k.ier se tudi namerava sestati s *nitar (Od našega dopisnika) RIM. 4. — Ministrski predsednik Segni, ki se je danes vrnil s Sardinije in takoj po prihodu položil venec na grob Neznanega junaka ob državnem prazniku, je zvečer sprejel generalnega sekretarja PSI Pietra Nennija, ki ga je obvestil, kot. pravi poluradno poročilo, o razgovorih med svojim potovanjem v Peking in Moskvo. Kot je znano, je Nenni o tem takoj po povratku že govoril z zunanjim ministrom Martinom. V političnih krogih dvomijo, da sta se Segni in Nenni omejila na razgovore o Pekingu in Moskvi, zlasti ker je bila vlada o tem že obveščena, da se gotovo nista mogla izogniti sedanjemu položaju, ki je nastal po nekaterih zadnjih nastopih leve opozicije pri glasovanju v parlamentu in o nadaljnjem zadržanju levice. Prav o tem je slišati zadnje dni mnogo zanimivega. Segni je danes govoril tudi s Fanfanijem. Poročilo pravi, da je bil razgovor «dolg in prisrčen« in da sta v njem «na široko pregledala položaj in nekatera posebna vprašu-nja, ki se pravkar rešujejo«. Nedvomno tudi Segni in Fan-fani nista mogla mimo istih pojavov. Zadeva posjaja tem bolj aktualna, ker se bo prihodnji teden, ko se bosta obe zbornici vrnili s kratkega oddiha, ki sta si ga privoščili po izglasovanju proračunov, začela diskusija o glavnih zakon skih ukrepih, ki so osnova programskega sporazuma med štirimi strankami vladne ve čine. Medtem ko na eni struni še vedno ni povsem jasen položaj v sami vladni koaliciji, kjer so mnenja o nekaterih teh zakonov skrajno deljena (kar je tudi doslej zavlačevalo rešitev), se na drugi strani čedalje določneje kažejo obrisi politike, ki jo misli ubrati opozicija. Kot se izve, bosta v prihodnjih dneh Nenni in Togliatti sodelovala na seji odbora za sporazum med PSI m KPI, kjer bodo točneje do- ločili skupno akcijo obeh stranic v bližnji prihodnosti, morda pa tudi z daljšo perspektivo. Zanimiv je že tudi sam sestanek odbora: gre za organizem, ki ga predvideva sporazum o skupni akciji med KPI in PSI, ki pa se je sestajal sila redko in še takrat razpravljal o manj važnih problemih. Sestanek tega odbora kaže morila, da se vprašanje skupne akcije obeh strank postavlja v drugačni luči. Obenem pa je tudi akcija, v katero se je spustila levica, zelo pomembna in mnogokrat kočljiva, tako da je razumljivo, da se hočeta obe stranki obvarovati morebitnih spodrsljajev in še bolj nesporazumov. Zadnje čase je prišlo večkrat do razlik v mnenjih in izjavah: tako je na primer Nenni kar dvakrat po vrsti dejal, da socialisti nikakor ne bi nasprotovali predčasnemu razpisu volitev, Pajetta pa je v imenu KPI trdil obratno in poudarjal, da bi prezgodne volitve koristile samo demokristjanom. Glede svoje bodoče politike je KPI že dala razumeti, da bo glasovala za tako imenovane socialne zakone, medtem ko je bil Nenni v svojih izjavah še bolj širok. To je razvidno tudi iz stališča PSI do socialnih demokratov. Iz nasprotovanja do PSDI so se socialisti v časih Scelbove vlade postavili proti Tremellont-jevemu davčnemu zakonu, pred nekaj dnevi pa je Nenni dejal, naj «socialni demokrati postavijo Tremellonijev zakon na glasovanje v parlamentu, pa lahko računajo s socialističnimi glasovi«. Novosti pa se obetajo tudi glede zunanje politike. Medtem ko je leva opozicija doslej dosledno odklanjala celotni) vladno zunanjo politiko, je Netim v Riminiju izjavil, da bodo socialisti »presojali od primera do primera« ter »odobrili dobro, če ga bo kaj, -n zavrnili slabo«. Z zunanjepolitičnega področja pa je pred parlamentom samo konvencija o statusu čet NATO v Italiji. V rimskih političnih krogih se sprašujejo, ali naj te Ne-nni-jeve besede pomenijo, da bo levica šla celo tako daleč, da bo glasovala za to konvencijo. V sredinskih krogih priznavajo, da gre nedvomno za skrajno realistično politiko, ki utegne povzročiti v vladni koaliciji precejšnjo zmedo, če ta ne bo znala spet doseči enotnosti. Zanimiv je tudi predlog socialdemokratske levice v zvezi z upravnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Levica PSDI je predlagala naj se v občinah do 10.000 prebivalcev socialni demokrati povežejo s strankami, «ki hočejo zajeziti demokristjansko poplavo«, v večjih občinah pa naj bi se ustvarile skupne liste s PSI ali pa vsaj dosegel sporazum, ki bi omogočil sodelovanje po volitvah. O predlogu bo razpravljal kongres PSDI, ki se začne 26. januarja; baje ga podpira 24 pokrajinskih federacij. like Britanije pri njegovih naporih za vzpostavitev miru na izraelsko-egiptovski meji. Predstavnik je sporočil, da namerava britanska vlada napraviti »odločne diplomatske korake« pri Izraelu in Egiptu v podporo predloga glavnega tajnika OZN glede pod ročja El Auja. Burns bo odpotoval iz Londona jutri zjutraj. V Ne\v Yorku se medtem predstavniki treh zahodnih držav še dalje posvetujejo in bo do ostali v stalnem stiku tudi prihodnje dni. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld jim ho še dalje pošiljal poročila, ki jih bo dobival od komisije OZN v Palestini. Sirski predstavnik v OZN je s posebno noto opozoril Varnostni svet na »znatne koncentracije izraelskih čet nedaleč od demarkacijskih črt ki lo- Gronchi v Palermu PALERMO, 4. — predsednik republike Gronchi, ki je na uradnem potovanju po S' čiliji, je danes obiskal Palermo. Prisostvoval je vojaški paradi ob državnem prazniku in obiskal razne mestne u-stanove. Kardelj in Marinko na koncertu tPirtuosi di Komat v Ljubljani LJUBLJ AN A, 4. — Sinoči je bil v veliki dvorani Slovenske filharmonije koncert ansambla «Virtuosi di Roma». Koncertu sta med drugimi prisostvovala podpredsednik zveznega izvri. nega sveta Edvard Kardelj in predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. čijo njihove sile od sirskih in egiptovskih, kar krši veljavne dogovore v premirju« Nota pravi tudi, da so izraelski oboroženi čolni na Ti-berijskem jezeru napadli sirsko postojanko ob izlivu reke Jordan, ter dodaja, da bodo sirske sile «prisiljene uporabiti svojo pravico do zakonite obrambe, če bi ta polo-žaj še trajal«. Sirski listi pa danes soglasno zavračajo ponudbo izraelskega ministrskega predsednika Ben Guriona za začetek mirovnih pogajanj. Dnevnik «Alavyan» izjavlja, da predstavlja ta predlog »zastrupljen meč, ki je skrit pod olj kovo vejico«. Sirska vlada pa je zagotovila egiptovski vladi, da je pripravljena takoj začeti sleherno vojaško akcijo, ki jo določa sirsko-egiptovska o-brambna pogodba. Pogodba ki je bila podpisana preteki mesec, in jo je Egipt že ra tificiral, bo jutri predložena sirskemu parlamentu za nujno ratifikacijo. Sirski ministrski predsednik Gazi je izjavil, da je bila njegova vlada včeraj v stalnem stiku s Kairom, da bo obveščena o položaju in da se dogovori o ukrepih, ki naj bi jih v primeru potrebe sprejeli. Tudi iraški predstavnik ie izjavil, da je Irak »vedno pripravljen nujno poslati Egiptu v vsakem trenutku katero koli potrebno pomoč«. Dodal je, da je iraška vlada že prej stavila Egiptu tako ponudbo, k. še vedno velja, ter je pripomnil, da velja sleherni napad Izraela na katero koli ozemlju, ter je dejal, da je ta kraj 2 km v notranjosti egiptovskega ozemlja. Predstavnik egiptovske vlade pa je izjavil, da Izraelci nadaljujejo «z izzivalnimi dejanji« na področju Gaze, čeprav je v splošnem vse mirno. Vojaški predstavnik je dejal, da so egiptovske baterije danes zavrnile 3 izraelska letala, ki so skušala leteti lad Gazo. Danes je egiptovsko vlada izročila mešani komis.ji za premirje odločen protest zaradi izraelskega napada na področju El Auja. Nemški sindikati BONN, 4. — Prvikrat je danes socialna komisija de-mokristjanske stranke, katere predsednik je kancler Adenauer, zavzela stališče formo ter naj svoj pristanek na predčasne volitve podredi, jo povratku k sistemu volitev po okrožjih. »Ce ne bi to bilo sprejeto, dodaja resolucija, bi kongres zahteval takojšnji odstop svojih ministrov ali pa njihov izstop i* stranke«. Ni še znano, kako bo kongres to resolucijo odobril. Poudariti pa je treba, da so danes številni delegati sprejeli Faura. ko je vstopil v dvorano. z žvižganjem in z vzkiili, naj poda ostavko, medtem ko so mu drugi ploskali. Mendes France je dane* govoril o šolstvu. Poudaril je, da morajo šole biti laične, kar pa je mogoče samo z ločitvijo Cerkve od države in ob spoštovanju vseh veroizpovedi. Pred. lagal je, naj parlament takoj ob začetku nove zakonodajne dobe začne temeljito debato o reformi šolstva. Poudarjal je nato potrebo po razvoju tehničnega šolstva, ker bo to o-mogočilo realen napredek delavstva, ter je zahteval tudi reformo v strukturi šolstva. Za njim je bivši minister Masson ostro kritiziral volilni sistem povezav ter je zahteval uvedbo obvezne udeležbe na volitvah in načelo »avtomatičnega razpusta« skupščine «po dveh vladnih krizah v isti zakonodajni dobi«. Na popoldanski seji je govoril predsednik vlade Fau-re, ki je dejal, da je smo- ter radikalne stranke »podvojili življenjsko raven Fran-rozov v desetih letih«. Govoril je nato o ženevski konferenci in dejal, da je sporazum med Vzhodom in Zahodom mogoč. Kar se tiče njegovega potovanja v Moskvo, je dejal: «Okoliščinc niso sedaj primerne za tako potovanje, upam pa, da bomo lahko odpotovali«. Ko je govoril o Severni Afriki, je dejal, da ni nikoli pristal na politiko sile v Maroku, za Alžir pa je treba najti rešitev glede sožitja milijona Francozov z devetimi milijoni muslimanov in je treba omogočiti «arabski 0-sebnosti« muslimanov v Alži-iu, »da ostanejo v francoski skupnosti«. Dodal je, da je treba najti celotno rešitev in so zato potrebna posvetovanja z muslimanskimi osebnostmi. kar naj bi omogočilo sprejeti dokončne sklepe v 1 januarju. To je eden od vzro- v zvezi z ustanovitvijo »krščansko socialnega gibanja«, ki se namerava odcepiti od zveze enotnih sindikatov v Zahodni Nemčiji. kov, zaradi katerih je zahte- Komisija je izdala poziv val predčasne volitve. V odgovor tistim, ki zahtevajo njegov odstop, če parlament ne bi odobri! volilnega sistema po okrožjih, j* delavcem, članom demokrist-janske stranke, v katerem pravi, da čuti dolžnost svetovati jim, »naj ne razbijejo sindikalne enotnosti in naj ostanejo zvesti zvezi nemških enotnih sindikatov«. Združeni narodi bodo obsodili rasistično politiko v Južni Afriki Faure poudaril, da ima za Južnoafriška vlada noče sodelovali z OZN nili v vprašanju uprave ozemelj v jugovzhodni Afriki • Protesti proti možnosti sprejema Francove Španije v OZN NEW YORK, 4. — Sedemnajst delegacij azijskih, afriških in latinsko-ameriških dežel je predložilo posebni politični komisiji glavne skupščine OZN načrt resolucije, po kateri naj bi se spremenila rasistična politika južnoafriške vlade. Predlog so pod. pisali delegati Afganistana, Bolivije, Burme, Egipta, Etiopije, Haitija, Indije, Indonezije, Irana, Iraka. Libanonu, Liberije, Pakistana, Filipinov, Saudske Arabije, Sirije in Je-mena. Ce bo resolucija sprejeta, se bo delo posebne komi. sije podaljšalo še za eno leto. Komisija je doslej predložila že tri poročila glavni skupščini, vendar ni dosegla nobe. nega praktičnega rezultata, ker južnoafriška vlada noče priznati pravice OZN, da obravnava to vprašanje. Načrt resolucije, o katerem bodo glasovali jutri ali prve dni prihodnjega tedna, izraža vznemirjenost zaradi namenov južnoafriške vlade, da se ne odpove svoji politiki rasne Obenem po- «apartheid» (rasne ločitve) v Južni Afriki resne mednarodne posledice. Tudi komisija za skrbništvo obravnava podobno vprašanje: način južnoafriškega upravljanja ozemelj v jugozahodni A-friki. Komisija bo glasovala o predlogu mehiške delegacije, naj se ustanovi komisija OZN, ki bo nadzorovala to upravo. V komisiji naj bi bili predstavniki ZDA. Francije, Anglije, Južne Afrike in štirih držav, ki ne upravljajo nobenega ozemlja. Tudi glede tega vprašanja Južna Afrika noče sodelovati z OZN. Med raznimi delegacijami je včeraj začela krožiti spomenica predsednika španske republikanske vlade v izgnanstvu. Felixa Gordona Ordasa, ki se zavzema za intervencijo OZN, »da se v Španiji obnovi normalni položaj«, in nakazuje smernice, po katerih naj bi se usmerila akcija Združenih narodov. Medtem je prišlo več protestov proti sprejemu Španije diskriminacije udarja resolucija, da je to stališče južnoafriške vlade v organizacija, ameriška podruž. ., 1 _ *_ 1, mo Zveze svobodnih sind - svojo dolžnost ostati na svojem mestu. Govoril je zatem Mendes France, ki je ponovno branil svojo tezo proti prenagljenim volitvam ter je kritiziral Faura, ker se ni zavzel za nov volilni zakon «zaradi veta nekaterih članov njegove vlade«. Faure mu je odgovoril. da «višji interesi države terjajo, da se volivci nemudoma izrečejo#«. Na včerajšnji popoldanski seji so v glavnem govorili o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Mendes France j» imel dolg govor, v katerem se je izognil sleherni polemiki. Govoril je o socialni zakonodaji, o delovnih sporih in o kolektivnih pogodbah. Izrekel se je proti obvezni arbitraži države v socialnih sporih ter je predlagal sklicanje državne konference za delo ob udeležbi predstavnikov raznih kategorij. na kateri naj bi iskali najprimernejši način za rešitev omenjenih sporov. Sporazumeli naj bi se o ukrepih, ki naj zajamčijo polno zaposlitev, izboljšanje socialnega skrbstva itd. V ta namen pa je potrebno ustvariti nove delavske kadre, razširiti brezplačni srednješolski in viso-košolski pouk za manj premožne sloje, uresničiti obsežen program zidanja stanovanj. Vlada bo zaradi tega morala znižati svoje pasivne izdatke in zlasti revidirati svojo politiko glede alkohol* ter zmanjšati vojaške izdat-ke_ in skrajšati trajanje vojaškega službenega roka, ta-koj ko bo položaj v Severni Afriki to dovoljeval. Mendes France je zatem govoru o agrarni politiki in je na koncu poudaril nuj-n?®!' da se srednji sloji vključijo v proces gospodarskega razmaha. ^ države članice molče sprejmejo, ko pristopijo k organizaciji. Južnoafriška vlada, poudarja resolucija, se ne drži določila, da je treba spoštovani človečanske pravice in osnovne svoboščine ne glede na rasne razlike. Končno omenja resolucija dolžnost vseh vlad, da se drže člena 56 Listine OZN in naroča posebni komisiji, naj na prihodnjem zasedanju glavne skupščine še enkrat poroča o tem vprašanju, južnoafriški vladi pa nalaga, naj s komisijo v največji meri sodeluje. Sodijo, da bo posebna politična pomisija sprejela predlog resolucije z veliko večino. Na včerajšnji seji so vsi delegati, ki so se priglasili k besedi, poudarjali, da utegne imeti nadaljevanje politike RIO DE JANEIRO 4 — Zdravniško poročilo, ki ie bilo objavljeno sinoč* jtvlj* d“ je zdravstveno stanje predsednika republike zado- y°fc^ak“r.žeJav>j«o, je v OZN. Vseameriška delavska ^roUu^^^čelT"listine" OZN I nica Zveze svobodni!) sind,- Cdfe HlllO V IlOlniŠniPi in z obveznostmi, ki jih vse katov, se je včeraj izrekla pro. *» "»« » UUIIII5IIIU ti sprejemu Španije v OZN. Izjava organizacije poudarja, da je sedanja španska vlada ((totalitarna in protidemokratična vlada, sovražna svobodnemu sindikalizmu« in da Francova Španija ne izpolnju. je pogojev za sprejem v OZN, da mora imeti vlado, izvoljeno po volji ljudstva. Tuai glavni sekretar medna, rodne zveze svobodnih sindikatov je poslal glavnemu tajniku OZN brzojavko, ki poudarja »odločno nasprotovanje svobodnega sindikalnega gibanja proti sprejemu Špani, je v Združene narode, kajti očitno je, da pod sedanjim režimom v Španiji ne obstaja nobena izmed pravic in svoboščin, ki jih predvideva splošna izjava o pravicah človeka«. predsedniic Cafe Filho v{; J . dobil srčni napad in so ga pripeljali v bolnišnico V zadnjih treh letih je to že dru- Ri sreni nspsd lri ca ja a, bil Cafe Filho. Ce ne bi mt f‘/Ta*,prevzeti oblasti, bo predsedniško mesto začasno Prevzel v skladu ustave pred-sednik poslanske zbornice Carlos Luz. Novo izvolieni predsednik Kubiček pa bo prevzel oblast v januarju. BANGKOK, 4 — v koku SC i* ?Qr*aln ).«_ je začelo letno zasedanje gospodarske komisij* za Azijo in Daljni vzhod MHOMIKKKI ONKVI Na današnji dan je bil leta 1810 rojen Karel H.vnek Maba, pesnik čeSke romantike. Umrl je leta 1836. Danes, SOBOTA 5. novembra Emerik. Savin:a tone <* Sonce vzide ob 6.48 in z Lu„a rvrul^i nm dneva J2.06. 16.48, Dolžina dneva -ide ob 21.58 In za.tk,‘;' e0bra Jutri, NEDELJA 6. nove Lenart. Ratislav 14.7M V RIMU ZAČETEK MEDNARODNE KONFERENCE 0 PRISTANIŠČU Od uspešnega dela mednarodne konference odvisen nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča Konlerenca ne sme imeti samo posvetovalni značaj, temveč mora predvsem rešiti vrsto perečih vprašanj, hi so v zvezi s pristaniščem Kot poroča milanski gospodarski list «24 ore» bo mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču 14. novembra v Rimu v vili Aldobra-dini. Na konferenci bodo ;o-delovali predstavniki Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Jugoslavije. Švice 'n Madžarske. Italijanska delegat ka, katero bo vodil ambasador Ca-randini, še ni dol ičena in bodo njena imena objavljena čim bo podpisan ustrezni dekret. Poluradni rimski krogi zatrjujejo, da bo imela konferenca posvetovalni značaj in da bodo na njej razpravljali o vprašanjih ureditve tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Italija bo zaradi tega morala odgovoriti na zahteve po povečanju rednih pomorskih zvez in na zahteve po dokončni ureditvi železniških zvez odnosno ureditvi tranzitnih tarif. Na konferenci bo nedvomno tudi govora o nekaterih oblikah konkurenčnega boja za pritegnitev tranzitnega prometa proti severnim pristaniščem in proti Keki. Ta vprašanja seveda konferenca ne bo mogla dokončno rešiti, vendar bo tudi v tej zvezi mogoče sprejeti odgovarjajoče mednarodne sporazume. Vest lista «24 ore» se za ključuje z ugotovitvijo, da ima konferenca namen dokumenti, rati italijanski vladi zahteve, želje in predloge zainteresiranih dežel za povečanje tranzit, nega prometa skozi tržaško pristanišče. Vest milanskega lista očitno izraža stališče vladnih krogov, ki skušajo dati mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču izključno po-gvetnvalno-tehnični značaj. Ze več kot leto dni trajajoče zavlačevanje sklicanja konference je v znatni meri onemogočilo njen uspeh, saj so se v tem času znatno okrepile pozicije konkurenčnih pristanišč medtem ko Trst ni napravil skoro nobenega koraka naprej. Omejevanje nalog konference na izključno tehnična vprašanja pa bo seveda pomen konference še znatno zmanjšalo in ji odvzema dejanske možnosti za dokončno rešitev vseh vprašanj, ki zavirajo razvdj tržaškega pristanišča. Predvsem gre tu za upravo členov 1-20 priloge Vlil. mirovne pogodbe, katero se je v členu 5 londonskega sporazuma italijanska vlada ponovno obvezala spoštovati. Ta zahteva je izredno važna, saj bi njena uresničitev navezala pomembne zaledne države in med njimi zlasti Avstrijo, na tržaško pristanišče in bi avtomatično odstranila vrsto spornih točk. Poleg tega ne gre samo 7.a nekatera tarifna vprašanja glede ureditve železniškega tranzitnega prometa, temveč za dokončno ureditev tržaških železniških zvez. Do sedaj so o tem razpravljale samo železniške uprave, ki ščitijo predvsem interese državnih železnic in ne ščitijo interesov gospodarstva v celoti. Razumljivo je, da italijanske državne železnice ščitijo prevoz blaga predvsem po svojem železniškem omrežju in skušajo zaračunati za prevoz čim več. Taka politika pa ni_ v interesu tržaškega pristanišča, saj zmanjšuje njegovo konkurenčno moč. Konferenca bi zaradi tega morala načelno rešiti vprašanje izkoriščanja vseh železniških prog in med njimi predvsem vprašanje železniških prevozov pcf obeh jugoslovanskih železnicah, ki. sta za velik del tržaškega zaledja še vedno najugodnejši in najkrajši. Pomembna pa so tudi ostala tehnična vprašanja in med njimi znižanje »pristaniških tarif, ureditev nekaterih pristaniških naprav itd. Zlasti pa so pomembne zahteve zalednih držav po povečanju števila rednih pomorskih odhodov iz tržaškega pristanišča, saj je vsaka razprava o povečanju tranzita brez zadostnih pomorskih zvez nemogoča. Od rešitve vseh teh perečih vprašanj bo odvisen dejanski gredelj za drugo tovorno ladjo enake tonaže za tržaško plovno družbo «Martinoličh». Predvčerajšnjim pa so v Tržiču splovili motocisterno «Brezza» za palermsko plovno družbo «Cosarma». Vse to kaže precejšnjo gradbeno dejavnost ladjedelnic CRDA, zaradi česar je upravičeno u-panje, da bodo v kratkem vzeli na delo vse suspendirane delavce. Tavieni v Trstu Obrambni minister Tavia-ni je prišel včeraj popoldne v Trst, kjer je pregledal čete v vojašnici na Opčinah, v Lazaretu in nato obiskal «Vil-laggio del Fanciulloi) na Opčinah. PO ZASLIŠEVANJIH V BAZOVICI Bivši fašist Ouatrocchi z nožem zabodel oficirja JA Vest o zasliševanju^ jjazov-cevi v zvezi s pojava! nekdanjega ftijjsta Qi*»trocj:hija je naletčla na 'splosno ogorčenj medtem ko mu je njegov tovariš priskočil na pomoč, je tftia^trocchi .pobegnil. Hudo fanj'enega* oficirja, ki je imel IDI . , he' sani o v Bazovlči temveč [globoko rano in ki je segala po -vsej tržaški okolici in v skopaj do, srca, je najprej mestu. Ljudje nikakor ne mo- , obvezala neka bolničarka, ki rejo razumeti, kako, je mo | so jo takoj poklicali na me- goče, da si nekdanji, v vasi sto, potem pa so ga odpelja- osovražen fašist, sploh drzne priti v Bazovico in s pomočjo policije provocirati vašča- ne, ki so prav v času fašizma toliko pretrpeli. Včeraj smo se pozanimali za nadaljnji razvoj dogodkov in resnici na ljubo moramo povedati, da niso zaslišali nikogar več. Pač* pa smo zvedeli nekaj podrobnosti o Qua-trocchijeVem begu, ki postavljajo v pravo luč nekdanjega fašista. Ko so Quatrocchjja, ki ga je aretirala Ljudska zaščita, odpeljali iz Bazovice, je mož med potjo nenadoma od nekod potegnil nož in z njim silovito zamahnil proti poveljniku bazovske Ljudske zaščite, nekemu oficirju Jugoslovanske armade. Oficir se je takoj zgrudil na tla in li v bolnico. Po daljšem zdravljenju je prišel zopet v Bazovico na okrevanje in še ne popolnoma zdrav je kasneje odpotoval. Tako si je Quatrocchi z nožem priboril svobodo in po več kot desetih letih je hotel predvčerajšnjim z revolverjem dokazati svojo »pravico«. Znano je, da je bila ena izmed fašističnih odlik prav uspešno manevriranje s »hladnim« in «toplim» orožjem, kar je tudi v našem primeru dovolj zgovorno. Upamo, da je «afera Qua-trocchi« enkrat za vselej rešena. V kolikor ni. se bomo k $tvari še povrnili. Omenimo naj le še to, da je nekdanji fašist predsinočnjim zapustil Bazovico in da ga včeraj ni bilo na spregled. TRI VPRAŠANJA. 0 KATERIH NOČEJO OBLASTI NIC SLlSATI Zakon o socialnem zavarovanje kmetov naj se raztegne tudi na tržaško področje Nerešeno je ludi vprašanje pravičnega zastopstva kmetovalcev v raznih organih, ki se bavijn s kmetijstvom • Vprašanje strokovnih tečajev Ne bomo v tem članku naštevali raznih problemov našega kmetijstva in o njih podrobno razpravljali. Omejili se bomo le na tri vprašanja, ki so zelo važna in terjajo čimprejšnjo rešitev: socialno zavarovanje kmetov zastopstvo kmetov v ustanovah, ki imajo opravka s kmetijstvom in strokovni kmetijski tečaji uspeh mednarodne konference O vseh teh stvareh smo že in z njim tudi razvoj tržaškega pristanišča. Jutri splovitev lov. ladje v Sv. Marku V nedeljo opoldne bodo v ladjedelnici Sv. „ l^arka splo- večkrat in podrobno pisali, kmetijske stanovske organizacije pa so v imenu tukajšnjih kmetov ne enkrat posredovale pri pristojnih oblasteh za rešitev teh vprašanj. Kljub raznim intervencijam in u-pravičenosti zahtev kmetovalcev, ni prišlo še do rešitve vili' 9.550-tonsko nčotOrno td- ne ene. ne druge zadeve Oblasti zavlačujejo in privlečejo na dan razna opravičila, ki vorno ladjo «Antonio Tara-bocchia«, ki f jft je . ngročilg tržaškega pristanišča o 'kate-. plovna družba »Lussino« iz ri bi morala konferenca pred- Trsta. Takoj po splovitvi te vsem razpravljati na osnovi I ladje bodo začeli polagati nišO utemeljena. Nihče ne more odrekati kmetom pravice do socialne- PREPREČENE SPLETKE FEDERACIJE ZA TRGOVINO Večina lastnikov javnih obratov se bo včlanila v novoustanovljeno Združenje Novo Združenje lastnikov javnih lokalov je že bilo ustanov-Ijeno in bo podpiralo delovanje koordinacijskega odbora ga zavarovanja. Po vztrajni tuja taki ustanovi, kot je borbi kmetov irf njihoifih or- | Kmetijsko nadzorništvo. V ganizacij v Italiji je Italijan- , nekaterih večjih vaseh ni bi- Včerai ie bila potrjena Združenja trgovcev na drob-vest, da se je ustanovilo no-J no, kjer je tudi že sedež vo Združenje lastnikov jav nih lokalov. Ze pred dnevi smo poročali, da je prišlo v omenjenemu združenju do razkola, ker je vodstvo združenja izstopilo iz koordinacijskega odbora in podprlo dosedanje vodstvo tržaške trgovinske zbornice. S tem razkolom odnosno z ustanovitvijo novega Združenja lastnikov javnih lokalov so propadli zakulisni manevri konf industrie in njenih eksponentov, ki so hoteli o-majati koordinacijski odbor in ohraniti dosedanje vodstvo trgovinske zbornice. Take spletke se vlečejo že več let. saj je uspelo Federaciji za trgovino, (ki je v rokah ljudi okrog trgovinske zbornice) že pred leti vključiti tudi Združenje lastnikov javnih lokalov. Vendar pa se jim kljub temu takrat ni posrečilo doseči, da bi Združenje Izstopilo iz koordinacijskega odbora, kar so skušali narediti sedaj. Vodstvo koordinacijskega odbora. Prst si je priorl Nekaj minut po 13. uri se je zatekel v bolnišnico 41-Iet- ni prof, Josip Babič iz Ul. Ca-nova 15, katerega so po lzpra-nju rane na sredincu leve roke z verjetnim izpahom in zlomom odslovili s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh. Babič je izjavil, da se je včeraj okoli 8. ure med vožnjo v jugoslovanskem vagonu v bližini Ljubljane ranil s tem, da si je priprl prst v vrata vagona. Nesreča ne počiva Komaj je 30-letni Antonino Antonini iz Ul. Bonomea privozil s svojim motornim kolesom, na katerem je sedela tudi njegova 17-letna sestrična Lidia Btolli iz Gorice, izza o-vinka v Ul. Perarolo se je znašel pred nasproti vozečim tovornikom. 44-letni šofer to- _________ vornika Ladislav Skora iz ln- Združenja je sicer klonilo pred | dustrijske ulice je prav tedaj prehitel neko vozilo, pri če- pritiskom, s čimer pa nikakor niso bili zadovoljni člani, ki se dobro zavedajo, da je koordinacijski odbor tržaških malih in srednjih podjetij ščitil tudi njihove koristi, medtem ko je dosedanje vodstvo trgovinske zbornice ščitilo predvsem koristi lastne ozke kaste. Številni člani so namreč že pred leti izstopili iz Združenja, čim se je vključilo v Federacijo za trgovino na veliko, ki logično ščiti predvsem interese grosistov in ne more ščititi interesov bari-stov, kavarn, gostiln, prodajaln tobaka itd. Velika večina članov pa se je odstranila od dosedanjega vodstva Združenja in ustanovilo novo Združenje sedaj, ko je vodstvo odkrito »topilo na stran tistih tržaških krogov, ki nočejo ustanovitve proste cone in ne podpirajo ostalih tržaških gospodarskih pobud za rešitev težavnega stanja. Nova organizacija lastnikov javnih obratov bo zaradi tega podpirala koordinacijski odbor v naporih za rešitev vseh perečih gospodarskih vprašani. Zdi se. da so organizacijska vprašanja pri urejanju nove organizacije že v veliki meri rešena, čeprav bo najbrž novi s°d*ž za enkrat mer je moral proti svoji volji zaviti na levo. Antonini je sicer v zadnjem trenutku o-stro zavil, a je vseeno oplazil vozilo, kar je zadostovalo, da n* izgubil ravnotežje in padel skupno s sestrično na tla. V jarku se ie znašel 47-letni Giovanni Chierina iz l'l. S. Daniele je zašel s svojim motornim kolesom s ceste v jarek in so ga zato včeraj popoldne pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Po. verial je, da se je vozi! po Reški cesti proti. Trstu in da se je kakih 800 metrov od Katinare znašel v , jarku, ki lo bil v njegovo srečo pokrit t travo. Padec pa je bil vsekakor razmeroma hud kajti možakarja so morali zaradi rane na nosu in prask po vsem telesu ter omotičnega stanja pri. držati na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo Chierini okreval v 8 ah v naj. ilubšem primeru v 20 dneh ki sta izjavila, da sta se ranila med nogometno tekmo na igrijču Sv, Ivana med enaj-storicama »Cremcaffe« in «Triestina». Mladeniča sta dodala, da sta trčila drug v drugega, ko sta hotela z glavo udariti žogo. Ker so jima ugotovili le majhni rani na glavi, so jima nudili vso potrebno zdravniško pomoč in ju nato odslovili s prognozo okrevanja v 6 ali 7 dneh. Karambol na Obelisku Tudi dva policijska agenta, in sicer 32-letni Giuseppe Tromba iz Ul. dei Porta 1 in 28-letni Bruno .Bandelli iz Ul. Duca D'Aosta v Gorici sta se včeraj proti večeru med vožnjo z vespo ponesrečila. Agenta, ki nista bila službi, sta bila namenjena proti mestnemu središču, a daleč nista prišla, ker sta se kak kilometer od Obeliska zaletela v lambreto 27-letne-ga Viktorja Živca z Repen-tabra št. 33, ki je tedaj privozil z nasprotne smeri in seveda odletela na tla. Tudi 2ivec je padel in se | ustanovah, ski parlament 22. novembra lanskega leta izglasoval zakon o vzajemnih bolniških blagajnah; zakon štev. 1136 je bi) objavljen v Uradnem listu od 18. decembra lanskega leta, izvajati pa se je začel marca meseca letos, ko so bile po vsej Italiji volitve v bolniške blagajne. Čeprav je o-menjeni zakon nepopoln, pomeni kljub temu lep korak naprej v zaščiti socialnih pravic delovnega kmeta. U-pravičeno so naši kmetje pričakovali, da bo generalni vladni komisar raztegnil omenjeni zakon tudi na tržaško področje in da bodo razpisane volitve v bolniške blagajne. Kmalu bo preteklo že eno leto od izglasovanja omenjenega zakona v italijanskem parlamentu, toda v Trstu o tem ni še niti govora. Čudno ravnanje gen. vladnega komisarja, ki z vso vnemo in takoj raztegne na naše področje razne italijanske zakone, prezre pa koristne zakone, ki so izraz demokratičnih pridobitev italijanskega naroda. Kje so vzroki, zaradi katerih ni še razširjen tudi na tržaško področje o-menjeni zakon? Tehtnega vzroka ni prav nobenega, zato prizadeti kmetovalci in njihove družine upravičeno pričakujejo, da' bo vladni gen. komisar dr. Palamara zakon o vzajemnih bolniških blagajnah raztegnil tudi na tržaško področje in da bodo čim-prej tudi razpisane volitve v omenjene blagajne. Vprašanje zastopstva kmetov v ustanovah, ki imajo opravka s kmetijstvom, je že več let na dnevnem redu, a do rešitve ne pride in ne pride. Tudi v tem pogledu so bile razne intervencije strokovnih organizacij na pristojnih mestih: zakonski predpisi so glede 'tega tudi dovolj jasni, a zdi se, da za naše področje ne veljajo. Dejstva pričajo, da pristojnim krogom ni pogodu, da bi v razne ustanove, kjer bi po zakonu morali biti zastopani kmetje, prišli zastopniki naših kmetov. To pa zaradi tega, ker so kmetje na našem področju skoraj samo Slovenci. Dogaja pa se, da n.pr. tukajšnje kmete in kmetijstvo zastopa pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo italijanski veleposestnik, ki ga naši kmetje sploh ne poznajo in vrh vsega ima svojo posest izven našega področja. V raznih drugih ustanovah pa sploh ni zastopnika kmetov. Poleg ugotovitve, da v ki se ukvarjajo lo že več let večernih kmetijskih tečajev, čeprav si jih kmetje želijo. Po drugih vaseh pa bi radi imeli strokovna predavanja in praktične vaje, kot n.pr. za cepljenje sadnega drevja itd. Pričakujemo, da bo Kmetijsko nadzorništvo vse to upoštevalo in priredilo po vseh večjih vaseh našega podeželja primerne tečaje. Poleg tega pa bi bilo prav, da bi Kmetijsko nadzorništvo poskrbelo tudi za strokovne publikacije v slovenskem jeziku, kar bi zelo koristilo našim kmetom in napredku tukajšnjega kmetijstva. DANES ZVEČER V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ» Nastop gojencev Glasbene šole in glasbenikov-gostov iz Ljubljane Glasbena Matica prireja današnji koncert v proslavo desetletnice svojega obstoja Tržaška Glasbena Matica slavi v tej jeseni desetletni co svojega obstoja. Ustanova si je v (asu svojega obstoja s svojim resnim delom predvsem v okviru Glasbene šole pa tudi s prirejanjem koncertov pridobila lepo število prijateljev, ki znajo njene napore ceniti. Delo namreč dostikrat ni lahko in le z vsestransko podporo in pomočjo je mogoče voditi ustanovo naprej. Razen koncertov, ki jih Glasbena Matica, prireja z gosti od drugod, prireja po nekajkrat na leto tudi produkcij e s svojimi gojenci. Nekatere od teh produkcij so ie kar pravi koncerti, kot so to dokazale zlasti lanske za- sostvoval prijetnemu glasbe- nemu večeru, kakršen se mu ne nudi pogosto. Teatra Nuovo stopa z uspehom v novo sezono (Po reprizi) V gledališču Teatro Nuovo sta bili včeraj popoldne in zvečer prvi ponovitvi Bonove komedije eLudrova poroka» in Angela Beolca uRuzantov parlament«, katerih premiera je bila v četrtek. Italijansko dramsko gledališče v Trstu, ki stopa s tekočo sezono v drugo leto svojega obstoja in delovanja v Trstu, se je predstavilo s svojim precej idjučne“produkcije ‘“oPkon- spremenjenim ansamblom V cu šolskega leta. Za desetletnico je sklenila Glasbena Matica tudi prirediti produkcijo, na kateri bodo nastopili boljši gojenci, ki jih mnogi poslušalci že poznajo. Ze Glasbena šola sama je hotela, da bi bila ta produkcija — pravzprav koncert gojencev za desetletnico — na kar najvišji ravni, ki jo pač s svojimi gojenci lahko doseže. Toda kolikor ne bi zmogli sami gojenci šole Glasbene Matice, bodo s svojim sodelovanjem dopolnili pojenci Srednje glasbene šole in šole «Center» iz Ljubljane. Spomnimo se, da nam ni bilo nikoli žal, kadarkoli smo prisostvovali nastopom mladih gostov iz Ljubljane, Na današnjem koncertu mladih glasbenikov v dvorani na stadionu «1. maj« bomo slišali gojence oddelkov za solopetje, klavir, violino, Čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester. Na sporedu bodo poleg našega domačega mladega avtorja Merkuja (Variacije za oboo), We-b er (Concertino za klarinet in klavir), Tartini (Koncert v D-duru za čelo), Fala (Španska simfonija), Smetana (Arija iz opere «Prodana nevesta«) in Platti (Koncert za klavir in orkester). Tega koncerta ne sme zamuditi nele nihče, ki mu je mar delo naše mladine, pač pa tudi nihče, ki bi rad pri- vrsti imen ni več primadone Laure Solari niti Almeranti-ja in še kakšnega drugega, ki so lani bili nosilci številnih, zelo uspelih vlog. Na njihova mesta so prišle številne nove, posebno mlade moči, kot bolj ali manj redni gost pa bo nastopal tudi Cesco Baseggio, tržaškemu italijanskemu občinstvu že znani in priljubljeni igralec iz Benetk* »Ludrova poroka« je del Ludrove trilogije, napisane v prvi polovici preteklega stoletja. Dogaja se v Benetkah in glavna igralca Ludro in Ludretto tudi govorita v beneškem narečju. Je to lahkotna komedija goldonian-skega sloga, zgrajena na duhovito izpeljanih intrigah in spletkah starega Ludra, ki ga z njemu lastno odrsko verzi-ranoštjo podaja Baseggio. V ostalih vlogah je treba omeniti, Ludretta (Mario Bardel-la) in Lucietto (Isabella Ri-va). Tudi ostali ■nastopajoči so pripomogli k uspehu prireditve, ki jo je režiral Gian-franco De Bosio. Velike igralske sposobnosti Cesca Baseggia pa so prišle še posebno do izraza v «Ku-zantovem parlamentu«, kjer je Baseggio ustvaril resnično edinstveni odrski lik. Poleg njega so v tej enodejanki nastopali še Bardella, Mantova-ni in Censki, ki so za svoje izvajarfje želi številno odobravanje. Sestanek Kmečke zveze v Križu Danes 3. t. m. ob 19. uri bo v Sv. Križu sestanek članov Kmečke zveze, na katerem se bo razpravljalo o perečih kmečkih vprašanjih. ( GLEDALI SČA. ) GLEDALIŠČE VERDI Jutri, v nedeljo ob 21. uri bo v gledališču Vgrdi koncert orkestra milanske Scale pod vodstvom dirigenta Guida Cantellija. Koncert organizira koncertno društvo. Na sporedu so Vivaldi, Brahms. Casella In Debussy. Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja razpoložljivih vstopnic za nečlane. Vit G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo Jutri 6. novembra ob 17. uri v dvorani na stadionu uPrvi maji) Eduarda De Filippa GLASBENA MATICA TRST DANES 5. novembra ob 20.30 v dvorani stadiona « PRVI MAJ » javna produkcija gojencev Glasbene šole s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene gole in šole »Cfenter« iz Ljubljane Nastopajo gojenci oddelkov za solo petje, kla. vir, violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester. Prijatelji mladine vljudno vabljeni. Sporedi bodo na razpolago eno uro pred pričetkom. VPRANAKJK RAKVO.IA TURIKMA MA TKŽ.4NKKHI l»ODBO<’.ID malenkostno poškodoval, ter je odklonil vsako zdravniško pomoč z izgovorom, da se bo sam zdravil. Agenta pa so morali pripeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ju pridržali na ortopedskem oddelku: Trombo zaradi rane nad levim očesom in zlomom desne roke, Bandellija pa zaradi prask na rokah in nogah ter verjetnih kostnih poškodb s kmetijstvom, morajo biti Za razvoj in poveča smo pri nas doslej še vse premalo storili Prednednlk pokrajinske turistične ustanove o možnostih, ki jih nudi tržaška obala za razvoj turizma - Kaj pa okoliške občine? Te dni je bila v Trstu parlamentarna komisija za šport in turizem, ki je prišla v naše mesto, da skupno s predstavniki tržaških turističnih ustanov prouči tukajšnje vprašanje turizma. Predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Slocovich je na tiskovni konferenci —{ o kateri naš list ni bil obveščen in smo zato primorani £ tem poročati šele danes — dal obširno izjavo in poudaril predvsem neizkoti-ščanje turizma na našem področju. Dejal je, da je celotno področje med Barkovljami in Miramurom še vedno brez pomembnejših turističnih naprav. Po njegovem mnenju bi se morala na tem področju razviti predvsem zasebna iniciativa, ker je nemogoče zahtevati, da bo država direktno gradila kopališča, hotele in druge naprave. Država, je dejal odv. Slocovich, lahko samo pomaga z raznimi olajšavami pri gradnji teh objektov. Zasebniki pa bi se morali zavedati, da obstajajo na tem področju v zvezi z vedno večjim številom turistov velike bi pomagala s tem, da gradi in popravlja ceste, drevesne nasade Itd. Posebno pa je poudaril nujnost gradnje vzpenjače od Cedasa do Napoleonove ceste. Hkrati pa bi morali zgraditi na zgornji postaji nov hotel, ob morju pa veliko kopališče. Vse te naprave, ki so po mnenju predsednika turistične ustanove izvedljive, bi gotovo zadovoljile turiste, ki prihajajo v naše mesto. To naj bi bil samo prvi korak k turistični valorizaciji področja. Obrežje med Barkovljami jn Miramarom pa nudi še večje možnosti razvoja turizma. Razširiti bi morali sedanje obrežje za kakih 40 metrov, da bi s tem omogočili premaknitev sedanje avtoceste bolj proti morju in bi na kraju kjer so sedaj cesta in stare hiše zgradili vile in hotele. Poleg tega, je poudaril odv. Slocovich, izvedba načrtov ob obali med Miramarom in Devinom ne predstavlja velikih težav. Tu imamo še vedno popolnoma neizkoriščeno področje, ki nima niti možnosti investicije kapitalov, ene ceste. Pokrajinska turistič-ki bi jim lahko prinašali ve- na ustanova ima sedaj v na-like zaslužke. Država pa naj 1 Črtu, da zgradi novo cesto, ki Huda prometna nesreča Kap ga je zadela Glava ob glavo Okoli 13. ure sta se včeraj oglasila na sprejemnem oddelku bolnišnice 18-letni dijak Mario Spetič s Trga tra i Rivi in 16-letni vajenec Adria- v Ul. S. Nicolo V ra sedežu I no Varglien od Sv. M. M. sp., 47-letni mesar Mario Vela-ri iz Ul. Media je predvčerajšnjim sklenil obiskati svoje znance Peressoni, ki stanu, jejo na Trgu sv. Jakoba in je s seboj povabil tudi sestro. V krogu prijateljske dru. žine se je Velari dobro počutil in razgovor se je tako zavlekel do 3.20 ponoči, ko sta hotela s sestro oditi domov. Prav v tistem trenutku pa .ie možu postalo iznenada slabo, in sicer na tak način, da so ga morali nesti v spalnico in poklicati osebje Rdečega križa. Znanci so pomagali Vela-riju kakor so vedeli in znali, vendar je bilo vse zaman in njegovo stanje se je vidno slabšalo. Ko je prišel zdravnik Rdečega križa, pa je bilo ž.o prepozno; Velari je b:l^ že mrtev. zastopniki kmetov, morajo veljati pri nas tudi določbe londonskega sporazuma glede zastopstva Slovencev v javnih ustanovah. Popolnoma je torej upravičena zahteva, naj tukajšnje kmetijstvo zastopa v trgovinski zbornici pravi predstavnik naših kmetov in naj bodo imenovani v drugih ustanovah ljudje, ki bodo dejansko predstavljali naše kmete. Omenili smo po- sebej zastopstva v trgovinski zbornici, ker je zdaj sploh vprašanje Zbornice na dnevnem redu zaradi znanih do- godkov in zapletljajev. K vprašanju kmetijskih strokovnih tečajev se moramo povrniti vsako jesen. Zdaj namreč imajo naši kmetje na razpolago največ časa in je zaradi tega zdaj najbolj primeren čas za večerne tečaje po vaseh. Dejstvo je, in to je zelo razveseljivo, da si naši kmetje želijo strokovne izobrazbe in napredka. Znano pa je. da Kmetijsko nad- zorništvo prireja najrajši večerne tečaje v italijanščini. Od takih tečajev naši slovenski kmetje ne morejo imeti prave koristi, ker ne obvladajo dobro italijanščine, poleg tega pa spadajo taki tečaji v okvir raznarodovalne politike, ki bi morala biti Včeraj navsezgodaj popol- dne se je na Miramarskem drevoredu blizu mitnice pripetila huda nesreča, zaradi katere leži sedaj komaj 20-let-ni Mario Pippa iz lesnega pri. stanišča pod Skednjem v resnem stanju na II- kirurškem oddelku, medtem ko so njegovega 20-letnega prijatelja Vincenza Feritoio iz Ul. Or- landini, sprejeli na ortoped skem oddelku? Prvemu so namreč ugotovili udarce v trebuhu s hudimi notranjimi poškodbami, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo, drugemu pa rane po rokah, čelu, ustnicah z zlomom zob na kolenih in izpah desne podlahtnice in zdravniki so mnenja, da ne bo okreval prej kot v 20 ali celo 30 dneh. Kakor so ugotovili, sta se mladeniča peljala s skuterjem, ki ga je šofiral Pippa po Miramarskem drevoredu proti središču mesta. V bližini mitnice je Pippa zagle dal pred seboj skupino kolesarjev in da bi se jim izognil je ostro zavil na stran. Pri tem pa je trčil ob pločnik in nato odletel naprej do nekega motornega kolesa, ki je stalo ob cesti ter obležal na tleh. Tudi njegov prijatelj je padel na tla in ker sta bila oba ranjena, so ju morali z rešilnim avtomobilom odpe- ljati v bolnišnico. Lambretist v pešca Medtem ko je 35-letni kuhar Ermanno Braida iz Ul. Alfieri prekoračil Garibaldijev trg. se je vanj zaletel s svojo lambreto 20-letni Michele l.aiso iz Ul. della Guardia 3. ki je bil tedaj namenjen proti Ul. Oriani. Oba sta padla na tla in so ju morali s policijskim avtomobilom, ki je tedaj privozil mimo, odpeljati v bolnišnico, kjer so jima izprali rani nad očesom in ju nato s priporočilom 8-dnevnega počitka odslovili. Prijavljen sodišču Včeraj so policijske oblasti prijavile sodišču pod obtožbo prevare 29-letnega Silvana Ge rina iz Ul. Molin a vento. Mladenič, ki je bil zaposlen pri tvrdki s pisalnimi stroj »Remington« je stroje ki b jih moral prodati, zastavil \ zastavljalnici. Gerin se je izgovoril, da je denar nujno potreboval zaradi bolezni njegovega očeta in da je bil njegov namen povrniti vso povzročeno škodo. naj poveže državno cesto z obalo, da se omogoči turistom vsaj delno izkoriščanje te tako lepe obale. Gradnja te ceste bi morala naknadno stimulirati zasebnike, da bi na tem področju začeli graditi hotele in vile. Hkrati je tudi poudaril nujnost gradnje še enega tira železniške proge Trbiž - Benetke. Razni poslanci so poudarili tudi nujnost modernizacije italijanske trgovinske mornarice sploh in še posebno tržaške ter zagotovili, da bodo predložili parlamentu vsa ta tržaška vprašanja. Nekdo je tudi izjavil, da se mu za sedaj zdi najbolj izvedljiva gradnja vzpenjače od morja do Napoleonove ceste. Vsi pa so se strinjali, da je treba predvsem zdramiti zasebno iniciativo. Vse gornje ugotovitve so povsem točne in odgovarjajo dejanskemu stanju na tem zelo važnem gospodarskem področju. Pri tem pa ne smemo pozabiti kar pa še posebno velja za Pokrajinsko turistično ustanovo — da je celotno naše področje turistično neizkoriščeno in da obstajajo še v drugih okoliških občinah velike možnosti razvoja turizma. Zato bi morali pri vsaki obravnavi o teh splošnih turističnih iniciativah biti prisotni tudi župani ostalih občin, da bi lahko osebno posegli v razpravo o vprašanjih, ki se tičejo njihovega področja. Miljska. dolinska, repentabor-ska, zgoniška in še posebno nabrežinska občina, ki obkrožajo Trst, imajo prav tako veliko možnost turističnega razvoja kot obala med Barkovljami in Miramarom. Okoliškim gostinskim obratom pa bi morali omogočati dolgoročne kredite z nizkimi obrestmi za razvoj in modernizacijo gostinskih naprav. Sedanja davčna politika do gospodarskih društev, ki imajo v naši okolici več gostiln, duši skoraj vsak razvoj teh malih toda važnih gospodarskih ustanov na vasi. Kot smo že omenili, nas Pokrajinska turistična ustanova ni obvestila o tiskovpi konferenci. To sicer ni prvič, da določene javne ustanove diskriminacijsko ravnajo z našim časnikom. Toda vedeti pa morajo, da so naši čitatelji še posebno zainteresirani nad načrti, ki jih je obrazložil odv. Slocovich, ker se tičejo njihovih zemljišč, na katerih naj bi v bodoče gradili če-ste, hotele in vile. Zato je dolžnost prav Pokrajinske turistične ustanove, da o svojih načrtih javno obvešča vse prebivalstvo in še posebno zainteresirane osebe ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. PD « IVAN CANKAR n Jutri 6. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v Ul. Mon-tecchi 6-III otvoritev soomioslio razstave Vabljeni vsi člani in ‘prijatelji, da si ogledajo zanimivo zbirko, ki jo dopolnjujejo umetniški posnetki naših krajev in ljudi. Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Vstop prost Jutri 6. t. m. ob 18. uri bo v Ul. Montecchi 6 proslave desetletnice PD »Ivan Cankar« Po kulturnem sporedu prosta zabava Vabljeni vsi člani in prijatelji PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA priredi danes 5. nov. ob 20. uri v prostorih hotela Triglav PLANINSKI PLES Na sporedu sreoolov in šaljiva pošta VLJUDNO VAB) JENI ! Ljudska prosveta K* Armonia.'15.00: «Naskok na sas Pacifik«. j_,rn Aurora. 16.00: "Sedme™ ^ za sedem bratov«, Ja in Hovvard Keel 3ioV^ Garibaldi. 15.30: »Veliko #1 L. Rossi, D. Maggio » Angelo. „ Man™ Ideale. 16.00: «Malaža»- w 0'Hara, Impero. 16.00: «Ona» npero. 16.00: <<1J „r.noV- V!ady Mladoletnim Italla. 16.00: »Orient***1 Prosvetno društvo »Ivan Can kar«, vsi pevci In pevke naj se zberejo na generalni vaji, ki bo v nedeljo 6. t, m. ob 16. uri Današnja vaja odpade. Prosvetno društvo »S. Skam perle« javlja, da bo 10. t. m. ob 20. url VIII. redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«, Vrdel.ska cesta 7, NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garlbald 5; Benussi. Ul. Cavana 11; Al Gal eno. Ul. S. Cillno 36 (Sv Ivan); Alla Minerva, Trg Francesco 1; Ravaslni, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkov Ijah in Nicoll v Skednju. K t N O Silvana Pampanini ijotii* Marco. 14.00: »Vdor .ov», Ann Blyth, Davi^iju Kino ob morju. 16.00^**^ y|tte bežen 'in ljubosumnost^ rio De Sica. jSjS N Pt»Vl Cit ««, , Ali Vil iV 1 'liti Wt! Aloj ‘‘k Moderno. 14.00: »Dekle J no\0 Bing Crosby, Wijll**n in Grace Kell.v. i Savona. 15.30: »Rodila se da«, Jud.v Garland, J- ^ i«lr 1 s nn* «Oh 10. uri r I). S' k til 15 I ViaTe.' feToO: «Ob 10. uri n b ura«. Claudlo VUka- i iv Vittorlo Veneto. 16.00: j *, meso«, Lana Turner. PjS t geli. Prepovedano ml pod 16. leta. , gotr Azzurro. ------------- *lv 1 'e'"- ,/ «i» »d, . 16.00: «Bolj , rt* tevii, Dean Martin. J- hr{jPt' Belvedere. 15.30: »Ladje vratka«, J. Derek, o, , Marconi, klad« 1. 16.00: «PotoplJ:r J. Russell, G. | f Mrssimo. 16.00: nos«. Jane Russell. L ju 'r nos«, Jane Russell. •'• ju Novo cine. 16.00: »Ni Y,. , bežni«, Antonella Lu» ■ 11.30 Zabavna glasba, j l« vina: 12.10 Za vsak«^ f: J: št] "ni 1D(, H ■% H* H %, % v U Ni !*ltl !*hi ša vina; iz.io z.a kaj; 12.45 Kulturi*^; I? 12.55 Jugoslovanski »dJii' Operne arije; 14.00 »k ^ Iž štiri klavirje; 14.45 RK"VlK kester «Swingiug Brotnrt. Schuman: Španske P, poje Pogovor z ženo; 16.w . g- pranistka Toti del Mo«!”,)F Domači odmevi; 17.00 ”i or ba; 17.30 Rossini: «PePe„ilJ« 2 dejanjih; 18.55 ffVE Irke melodije; gj ra v ne lahke mcioaijc, ska univerz«: 19.30 Pf‘mo** V'”- 20.00 Šport; 20.05 , \,Wi ba i ritmi; 20.30 Poje kvart«*^ ski; 20.50 Caikovsk>: r'5 capriccio; 21.06 Operet"« dije; 21.30 Lahki orkesu oPe-R. Strauss: fantazija «2ena brez sence«; 22.»', pie> ne popevke; 22.45 Veie‘ ,ill ..30 Simfonična žlaS?Jft & ester Ferrari; 16.45 ‘Aj r; 11.3 Orkester Ferrari; 16.4« ‘Aj < nist VVinfred Atvvrtl; lv) "š zart: «Don Juan«, opera 21.00 Eltore Violani: ‘r Harlekina«, slušna i2ra' ■i o r 14 H (fi .Slovenska poročila: J’:,«' j 13..Ul. 14.30 19.30 lil 2J4V|> llivalska poročil«; vsa« » 20.20 .uk Italijanska poročila: l'J.00 in 23.00 j y 6.00 Jutranja glasba^f >i tram ji koledar, vreme® (rsr vremejsjjp, za dobro jutro; 7.30 Z* ne; 11.30 Ivo Lhotka* JvL kozJ* S^# ved. napoved časa; «Cesar Trojan in iz filma; 11.45 Cvetk^jj Tj poje narodne pesmi; jt.JjiC spored glasbenih ugarrfJ/jp 'ji; i oktet; ‘‘ol5*Sl» pevci: Enrlco Caruso; t"' Orijj( je Slovenski 20.00 Simfonični portregiceP«jV-Nove knjige; 16.10 %vet: «1! željah; 18.00 Okno v.8i5 dl 1U«1. I/nlnUfKr 1 .4" lienje v Kalabriji; ^r; ujH; Ljubljanski komorni Sp- Jezikovni pogovori; ur mond orgle igra K 20.00 Veseli večer. 14.25 Posnetek 1 .P1!»t tekme: 17.30 Film “ F sen«; 21.00 »Kitara m jiAp Rascelov glas«, va 22 00 Goetz: «Zločinec»: r k s Ul. sv Frančiška 20/IIL tel. J7-338 sprejema ln* serate. mal« oglase, osmrtnic« jj, 1 od 8. do 12.30 Ih 18. »r«. ADRIA EX Rossetti, 15.00; »Ve-a Cruz«, G Cooper in Burt Lancaster. Excelsior. 15.30: »Lepa mlinari ca«. Sophia Loren in Vittorio De Sica. Penice. 15.00: «Don Camillo in on Peppone«, Fernandel. Glno Cervi, Leda Glorla. Nazionale. 15.30: «Lepotica iz Ri- ma«, Silvana Pampanini. Filodrammatico. 16.00: »Tujka«, Greer Garson, Dana Andrevvs. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «Dolga siva vrsta«, T.yrone Povver, Mau-reen 0'Hara. Astra Rojan. 16.00: »Sabrina«, Audrey Hepburn, H. Bogart. Capitol. 16.00: »Mostovi v Toko- Riju«. VVUliam Holden. • tajlo. ------ Kelly, Stevvart Granger. Crls 16.00: »Zelen ogenj«. G. Grattaclelo. 15.30: »Najlepša žena na svetu«. Gina Lollobrigida. Alabarda. 16.00: «Irski upornik«. Rock Hudson ln Barbara Rush. Ariston, 16.00: «SLeza slonov«. Elizabeth Taylor, Peter Finch, Ul. Cicerone 4 Predstavništvo n0 Radensko Si»oo i0 Rogaško Sl« Dobrno_______ 0a- Preskrba vadnih. Ju„r!’itnoV vauin". - viza ali je potrkal na ’ vrata ali ne. Gla ib> »o. j|s Je zvonci nejevolj-— ((la Cra<^ sem se odtrgal od ,nVst°Pila ba»a Wtio je ženska srednjih Covsem ------ Postave je bila močne, neznahega mi o- Pričal Karl Grabeljšek na obrazu so ' izdajale ii j, a *hačaj, toda videlo pe ^ Kek ■ V za- Stopila Sajjla) korakov od vrat, poit ^ si°l, se mu približala li, tel{aj korakov in obsta- v6*46'’ nai sede. Na spomnil nisem. Ner-pogledal kupe pati {}re(f sabo in nestrpno *®val, kaj bo dejala. jF® Krimu.« sem i° pozorneje. ***, y lteSa mi je leglo na Sial!1161 sem'.kai me bo f) Vq. a naslednji trenutek. So |j ,a' i'h je, že mnogo pri-ij, ,p n' s takšnimi vpraša- In kV'^°’ s^e ga Pozna". »Hf 0 omahujoče pritrdiš, 10,. j LSncu obraz še bolj na- % , °. spravi iz sebe; «Pra- s,oh ,8 Padel.» Upanje in Zrealita na njegovem ^. Tolikokrat so mu že ** v««!- ^a le padel, pa še tJel. tolažil e. Prišel je, da bi no besedo: «Ni tl je' poslali so ga v Rušijo, ^rav" mogel pisati.« Ali pa: !rpite ' se nekje v Afriki. Po-hvj ’ j?0 že pisal.« Tebe pa 'Sadfi K°maj komaj iztisneš: W* ' ' “ JllSg Se mi je, da je v sobi 0 kakor pred nevihto. ,em si, da bi bilo okno ?Ptto S tem bi se izognil k «1» Vstal bi in ga odprl ti,Kli- tij Pogledom in še za ne« ' lett1*'°v 0(lložil odgovor in \ j •novo vprašanje. Toda S H|S oilo odprto. Z ničimer m°gel zamotiti. N le je tišina. Ko pa J 0|*Oral pritrditi, da sem “l „ 0dvainštiridesetega it, v Krimu, je koj sledilo ,% Planje- 'is « , Poznali.. . .» Poveda- fot: “ser« ime- Ki ga še niko-''lilijl sl'aaK Olajšano sem \ s '. ^deio se mi je, da Jtl.. lz°gnil nečemu mučne- % S[m ga poznal,« sem od-p ln odkimal. efala me je začudeno in ^ mi ne verjame-. Za- Hjs Se enkrat ponovil, da Vju”1 poznal. «Zdaj se bo >n šla,« sem si mislil. Ut Se bo prej še opravičili r ^e je motila. A če se opraviči. Samo da ^ vala bogu, da onega ni-t?°znal «' °dšla, »Povedali so mi, } je J'.zraven, ko je pa- t nekam trmasto deja-et me je premerila z ■sito vndel, kaj naj ji od-% - Molče sem čakal, kaj tia-, la- Toda tudi ona ni if,.,a novih besed. Sele >»*«» molku je dejala: Vilo \,0 Partizansko ime * j( . °lk. Čakajte . . .» Od-, fo avbico in začela ‘brsfTa-Jti ij'1 fotografijo išče,# j Pii v,Zgan'’° v mislih. ’'a potrebna fotogra« 'n ’menu Volk sem se i, °Zrl vrZni>- Tesnobno sem. ,l Ptoj o žensko, če je opazila p0tget' So vedno je br-).Va torbici. Prsti ser ji-, !lraet Premetavali različne njej. ;hii, . ....................... -J6, fotografijo in jo t>a °žila predme na mn '.‘L ŠS «: J olj lsokega čela ne bom Pa če še sto l,'e m;' te oiL ^mera5 k Jnje Zbe'e nekoliko vas^ V J* sp115’ a Vendar protfor-iu. ie kar vztrepetal, Če V1" iwaa obiskali Italija-ar je bil naš človek, to le on, Volki Nje- Kr* Se vselej oglasil pri okr,)S?m se mudil v ti-vMi s°;,š.u- Gospodinja mi y’kt ‘ .ec’i noči postregla z v ie kr, r°m' Tnd' tistikrat Wj i° po želodcu, že ij^robU11--86 veselii, kako Prj .. iaia ■ > Pieiii, ' sadno drevje h aSvetn °vale luči, zdaj se (,> s‘llQ tn. zdaj tam. Za-V N iVoJe Poiglasna govori- S^bnil" •C. Pekdde' K°j nato je na SV P°svetil vasi, -tu pa sem hotel prenočiti« na,. pa%t« vi vdrli V hišo.s «Rekvirirat %mo prišli,« se je Tasmejaf Johan. Besedo re-kvirijat je spregovorit' povsem brežbriirto, kakor bt rekel; «Po Vodo smo prišli.« Smeh pa je zvenčl nekam surovo. Zdrznil sem se. Ždčlo Se ml je, da se je Johan zelo spremenil, odkar se nisva videla. «Pa pri tem rekvirirate,« pem vzkliknil., «Saj je vendar naš človek « «Hudiča je naš človek. Ovaduh, ne pa naŠ.» «Ta?» Nisem se utegnil razgovar-jati. Čutil sem dolžnost, da takoj posredujem. «Kdo pa vodi rekvizicijo?« I «Volk.» «Kje pa je?« «Nekje v hiši.« Odhitel setn proti hiši. Najprej sem pogledal v kaščo. Nekaj partizanov je iz velikih pregrad vsipalo pšenico, toda več kakor v vreče se je je raztreslo po tleh. Hodili so po nji kakor po pesku. Nekdo se je s polno vrečo spotaknil ob prag; padel je, vreča se je razvezala, pšenica pa se je u-sula po blatu. Tedaj se je začul iz hiše jok. Vežna vrata so se odprla, na pragu se je pojavil gospodar. Bil je golorok, bos in zvezan Za njim so se slišali obupani Ženski glasovi: «Pustite ga, saj ni ničesar žakrivil, nedolžen je. Pustite fea za božjo voljo.« Pretreslo me je. Brez premisleka sem planil naprej. «Hudiča, ali ste znoreli. Saj to je vendar naš človek. Nai. Vi pa tako .. .» Vklenjenemu so se oči razširile, ko me je zagledal, nje-jgov pogled se mi je zdel pogled utapljajočega, ko mu je nekdo iponudil roko v rešitev. <(Japez, ti povej,« je hripavo spravil ii sebe. Zehske so pa še ji.olj obupano zavekale: ((Reši kd, za - Kriščevo voljo, reši ga.» Tedaj je nekdo planil skozi gnečo. «Hudiča, kdo pa si ti.» je zasikal. Roka mu je grabila za pas, kjer je imel pištolo- Postal sem čudno trd. Oči po se mi prilepile na roko, ki je grabila za pištolo. »Johan me pozna,# sem zajecljal. Toda Johanovo ime ni prav nič učinkovalo. Roka je že šinila od pasu, jeklena cev je zami-getala pred mano. «Zdaj zdaj bo ppč\lo.» je .trepejalo v meni ((Odredni komandant me pošilja.« sem vzkliknil. V mojem gjasu jfe bilo več strahu kakor prepričevalnosti. ((Aktivist sem na tukajšnjem teranu.# , Gledal me je prezirljivo; ne morem reči, ali je bil bolj preteč njegov ppgled ali cev pištole, ki mi je bila namerjena v glavo. Klri praviš,' da je naš člo-vek,« je .dejal. Končno je le povesil pištolo. Toda njegov Obraz- je bil že til«i mojega. Iz ust«,mu je lahno zaditalo po žganju. «N^š,>) sem s skrajnim naporom dannil iz sebe. «Nur bomo |e videli. V taborišču bi C«"" in ujel do- žepno % »arti,„SVetnko. Zagledal V na z latvico v ro- - toitn K stari hruški in 1(|> je s®gel v posodo, da > ''sle. Prstov pocedilo V8oa orožje 1< ,c- Stnnii lnesel je velik h' sam bliže: «Kaj * Pl« ,a’ kaj vendar Pie i Pdi so kvišku, «NdrSn'.kai pa i . stabeu J°ban. v sent imel doli v z elek- Pa iščeš tod?# i l U | /la t Celo se mi je pomračilo ob teh spominih. Pogledal sem žensko z nekim čudnim občutkom. «Ali ve, kako je bilo z Volkom.» »e mi jgi nehote porodila' misef. In ponovno me je stisnilo v prsih: «Ali ji bom res moral o teh stvareh pripovedovati?« Se vedno ji nisem odgovoril. Ona pa je čakala. «Poznal sem ga, skupaj sva bila na Krimu,« sem rekel o-botavl|ajoče. Vedel sem, da je moj čdgovbr Šele uvod. Sledila bodo vprašanja, ki bom moral nanja prav tako po resnici odgovoriti, kakor sem sedaj. V sobi je postalo zadušljivo, čeprav Je bilo okno široko odprto. Toda ni takoj začela s spraševanjem. Za hip je pomolčala, nato pa jfe tiho dejala: «Jaz. sem bila njegova žena.« Beseda ,bila’ mi je nekam čudno zazvenela. Zdelo Se m! je, da bi morkla reči; «Jaz sem njegova žena.« Tako bi dejalo mnogo žensk, čeprav bi govorile o mrtvih možeh. Pogledal sem jo pozorneje Okrog oči so se ji že nabirale gubice, na vsaki strani ust sta se ji bili zarezali dve ostri črti, toda njen obraz je še vedno kazal nekoliko lepote, nekakšne grobe lepote. Ustnice so' ji bile debele, mesnate oči pa žive kakor dekletu dvajsetih let. Čeprav je bil Volk majhne postave, ona pa velike, se mi je zdelo, da Je bila prav ustvarjena zanj, saj Je ta a svojim vročekrvnim značajem mogel ljubiti samo žensko polnega telesa in vi-soke rasti. «Ali ve, kako je bilo z njim.« se mi je zopet zganilo v mislih. Pravdi i so mi, da ji je od partizanov večkrat poslal denar, da tisti primer, ki ga je videl Bogdan, ni bil edini. Ce je bilo to res, ali mu je ona sama pisala Za denar? Ali pa se je bal, da bi zaradi stiske zašla na kriva pota? Toda, če je bila v potrebi, saj je dobivala podporo od Fronte. V nekaj trenutkih se mi je porodilo vse polno vprašanj. Toda odgovoriti si nisem znal. O Volkovem zasebnem življenju sem zelo malo vedel. Kar smo se po njegovi smrti pb-govarjali o njem, je bilo bolj ugibanje kakor znanje. Se tega nismo vedeli, od kod je til doma. Nekateri so pravili, da je bil Stajerc, drugi, da je bil Ljubljančan. Govoril je nekakšno nevtralno narečje, kar je pričalo, da je v mladosti češče menjaval svoje bivališče. Nekdo je celo vedel povedati, da je bil pred vojno zaradi kraje že zaprt. Seveda tudi to šele po njegovi smrti. Pred njegovo smrtjo pa se je v odredu govorilo samo o njegovih junaštvih. Na primer, kako je šel sredi belega dne s puško pod plaščem v bližnji trg, kjer je mrgolelo italijanskih vojakov, in je skozi okno ustrelil izdajalskega lesnega trgovca. Prav tako so vsi vedeli, kako je ob obkolitvi voda iztrgal mitraljezcu mitraljez in sam jurišal na Italijane ter tako prebil sovražni obroč. Junaštva mu res ni niogel nihče odrekati. Zato je tudi tako hitro napredoval. Po enem mesecu partizanstva je pcstal komandir udarnega voda. To je bilo pravzaprav več, kakor če bi postal komandir čete. Ceta je bila podrejena bataljonu, udarni vod pa '?■ spadal neposredno pod odred. Zato je imel pri akcijah bolj proste roke kakor komandirji čet. Morda je bilo tudi to nekoliko krivo njegovega propada. Začelo se je pri rekvizici-jah, ki so bile povečini bolj podobne roparskim vlomom kakor partizanskim rekvizici-jam. Toda o tem ni nikomur dajal podrobnih računov. V odred je pošiljal le skopa poročila, zato tam precej časa niso vedeli za njegova početja. Njegovi borci pa so večinoma molčali o tem, ne samo zato, ker so se ga bali, temveč tudi zato, ker v Volkovih rekvizicijah niso videli nepravilnosti. Tudi v tem niso videli nič slabega, da so najboljše stvari vselej obdržali za svoj vod, v druge edinice pa so pošiljali samo manj vredne stvari. To jim je bilo celo všeč. V vsem odredu so bili najbolje napravljeni, v njihovem vodu je bila hrana najboljša. S tem jih je Volk se bolj navezal nase. Tudi v ogenj bi šli zanj- Bil jim je v vsem vzor in sčasoma bi morda ppstali prav takšni, kakor je bil Volk, če ne bi štab odreda posegel vmes. Vod so razpustili, Volk pa je bil obsojen na smrt. Toda tega mu v bataljonu, kamor so ga poslali, niso upali povedati. Njegove smrti ne bom nikoli pozabil- Bilo je ravno po neki italijanski bajki. Vso noč smo bili na poti, šele proti jutru smo polegli ob robu majhnega gozdička. Zdelo se mi je, da sem šele zatisnil o-či, ko me je zdramil strel, ki je jeknil tik mene. «Italijani,» me je prešinilo že v spanju. Planil sem kvišku, se zbegano ozrl okrog sebe. Bil je že dan. Nudil se mi je grozljiv prizor, Nekaj korakov c d mene je ležal Volk, vznak, kakor je imel navado spati, iz čela mu je brizgala kri. Zraven je stal Mate s pištolo v roki, obraz mu je bil tesnobno napet. Zdeli se mi je, da mu spodnja čeljust rahlo drhti. »Omožila bi se,» je končno t’ho odgovorila. Presenečeno sem jo pogledal. Beseda omožila me je nekako neprijetno zadela, čeprav me je hkrati rešila napetosti, k; je bila v meni ves čas najinega razgovora. Olajšano sem zadihal. Nikakršnih podrobnosti o Volkovi $mrti mi ne bo treba pripovedovati. Saj ni mislila nanj več z bolečino, temveč ji je bil le še ovira v novo življenje. »Poleg sem bil,« sem odgovoril po kratkem premisleku. *in pričal bom.« Vesel blesk ji je zagorel v očeh. Vzela je fotografijo in jo dala v torbo, ne da bi se o-zrla nanjo. To fotografijo je potrebovala le še za dokaz njegove smrti. «Ali je bil ta?« me bodo vprašali na sodniji, kazoč mi sliko. «Ta,» bom pritrdil. In preteklost se bo zanjo končala. Nič več ne bo mislila na Volka, ki smo ga ustreli-1' nekega oktobrskega jutra leta dvainštiridesetega med i-talijansko hajko. MOTIV IZ MAČKOVELJ (Foto Magajna) ZAPADSE EVROPE Gotovo je, da predstavlja danes zapadna Evropa enega najmočnejših činiteljev v svetovnem gospodarstvu. V drugi svetovni vojni je bila v tem pogledu močno prizadeta, kot je to primer v vsakem vojaškem spopadu velikega obsega, ko pride do splošnega uničenja Zopet Svetoivančani najboljši Kot na nedavnem namiznoteniškem turnirju na stadionu maj* so se tudi na turnirju, 'ki ga je priredilo predvčerajšnjim zvečer v Ul. Mon-tecchi prosvetno društvo «Ivan Cankar*, izkazali kot najboljši igralci člani prosvetnega društva «Slavko Škamperle*. Turnirja so se udeležila štiri moštva: P.d. I. Cankar, P.d. Skedenj, P.d. «S. Škamperle* in ASK Gorica. Svetoivančani so v vseh treh dvobojih zmagali, in sicer proti #Cankarju» s 4:1, proti Sked- nju s 5:0 in proti Goričanom s 3:2; priborili so si 12 točk. Drugo mesto so zasedli Goričani z zmago nad Cankarjem s 3:2 in nad Skednjem s 5:0; dosegli so 10 točk. (Cankar* je premagal samo Skedenjce in dosegel 7 točk. Z eno samo točko in brez zmage so ostali to pot Skedenjci na zadnjem mestu; ni pa seveda rečeno, da ne bo ob prvi priložnosti drugače. (Zgoraj sta dva posnetka s turnirja: na zgornji sliki igra dveh posameznikov, na spodnji pa igra v dvoje.) Tirnanič že določil igralce za Pariz BEOGRAD, 4. — Zvezni kapetan Tirnanič Je določil naslednje igralce, ki bodo odpotovali v Pariz na tekmo s Francijo: Beara, Stojanovič, Crnkovič, Zekovič, Stankovič, Krstič II., Ljubenovič, Boškov, Horvat, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec, Ognjanov, Lipošinovič. KOLESARSKA DIRKA ZA «TROFEJO BARACCHI Coppi-Filippi prva TURNIR V ZAGREBU Smislov pred Trifunovičem po četrtem kolu ZAGREB, 4. — Prekinjena partija iz tretjega kola mednarodnega šahovskega turnirja 0’Kelly - Filip se je končala remi. Bisguier je premagal Udovčiča. Rezultati četrtega kola: Gel-ler - Trifunovič prek., Gligo-rič - Matanovič 1:0, Fuderer -Smislov 0:1, Ivkov - Dickstein remi, Bareza - Bertok prek., Babar - Porecca prek., Pirc -Milič remi, Udovčič - Kara-klajič prek., Filip - Bisguier prek., Minev - 0’Kelly prek. Po četrtem kolu vodi Smi- Za belq> jskim in francoskim parom sta na četrtem mestu Magni-Moser Vrstni red XIV. dirke a Coppi-Filippi in kot zadnja •Trofejo Baracchia; 1. Coppi-Filippi 2.21.05, povprečno 45.930 2. Brankhart-Janssens (Belg.) 2.22.40 3. Anquetil-Darrigade (Fr.) 2.23.13 4. Magni-Moser 2.23.27 5. Fornara-Uliana 2.24.20 6. Defilippis-Maule 2.24.31 7. Graf-Strehler (Sv.) 2.24.36 8. Albani-Baffi 2.24.44 9. Minardi-Grassi 2.25.30 10. Astrua-Monti 2.30.40 MILAN, 4. — Starti za kolesarsko dirko «Trofeja Barac-chi* so se pričeli v Bergamu točno ob 9,15, ko sta prva odšla na 108 km dolgo progo Minardi-Grassi. Tekmovalci so iz Bergama vozili do Milana z dolgim ovinkom po cestah Brianze. Dirkači so startali v presledkih po tri in tri minute. Za prvima sta startala Brankart-Janssens, Albani- slov s tremi točkami, sledi Baffi, Graf-Strehler, Magni- Trifunovič 2,5 (1), Bisguier 2 (1), Pirc 2 itd. Moser, Monti-Astrua, Anuetil-Darrigade, Fornara - Uliana, DOBRA LAHKOATLETSKA PRIREDITEV V RIMU Nilsson skočil v višino 2.06 m Consolini (disk) 54,20 m, Meconi (krogla) 16,13 m, Moltzberger in Bravi (daljina) 7,19 m RIM, 4. — Na olimpijskem stadionu danes še ni bilo mnogo ljudi, ko so startali tekmovalci v hoji na 20 km. Vodstvo je prevzel Dordoni, ki je do 15. km prehodil v rekordnem času 1.11:52,8, medtem ko je imel prejšnji rekord Valente od 1. 1926 z 1.12:26,8, Nadalje Dordonija tekma ni več toliko zanimala in zmagal je Pamich v 1.40:30,2 pred De Najboljši slovenski lahkoatleti KINO CORSO. 17.00: «Očka Dolgo-krak», v cinemascopu, L. Caron. VERDI. 17.00: «črn zvezek*. L. Padovani. CENTRALE. 17.00: »Dogodivščine Robinsona Crusoe*, v barvah, D. 0’Herlihy, VITTOR1A. 17.00: »Zagoneten jezdec*, v barvah, A. Ladd. MODERNO. 17.00: »Dolina smrti*. Ljubljanski «Polet» objavlja lestvico desetih slovenskih najboljših lahkoatletovf razvrstitev utemeljuje takole: 1. Stanko Lorger (Kladivar). Prvo mesto Lorgerja ne bi bilo treba še posebej komentirati, toda naj bo enaka pravica za vse. Bil je stalni član državne reprezentance, dosegel pomembne mednarodne zmage, večkrat popravljal rekorde (100 m 10.6, 200 m 21.7) in z 14.3, kar je enako rekordu kot edini slovenski atlet našel mesto tudi v evropskih desetoricah. 2. Andrej Vipotnik (Kladivar). Najboljši slovenski tekač na srednje proge (800 m 1:51.3, 1000 m: 2:26.2, 1500 m: 3:53,0, 3000 m: 8:35.2) je bil tudi stalni član državne reprezentance, dosegel je zlasti z rezultatoma na 800 in 1000 m tudi v mednarodnem merilu dokaj solidni znamki, poleg tega pa ponovno pomaknil navzgor meje večjega števila slovenskih rekordov. 3. Jože Puc (Ljubljana). Danes si državne reprezentance brez mladega atleta Ljubljane sploh ne bi več mogli misliti. V letu dni je namreč postal tudi za reprezentanco nenadomestljiv. Na 110 m z ovirami (14.8) je sicer šele drugi v državi, zato pa je najboljši na nizkih ovirah, kjer je tudi brez mnogo specialne priprave dosegel nov slovenski in jugoslovanski rekord (54.3). Podobno kot Lorger je tudi Puc uvrščen med kandidate za olimpijske igre. 4. Igor Penko (Ljubljana). Gotovo najbolj perspektiven metalec krogle v Jugoslaviji, ki se je letos postavil ne-le z novimi republiškimi in državnimi rekordi v metu krogle in diska za mladince, ampak tudi ponovno s slovenskim rekordom za člane (15.49). Zastopal je Jugoslavijo na balkanskih igrah in mladinskem srečanju z Grčijo. 5. Janko Mueller (Odred). Najboljši slovenski metalec diska bj bil plasiran gotovo za kako mesto višje, če ne bi dosegel svojih odličnih rezultatov ob koncu sezone, le na manjših tekmovanjih. Z 49.17 m je obilno popravil slovenski rekord in se uvrstil na drugo mesto v Jugoslaviji. 6. Marko Plut (Odred). Začetek sezone ni kazal na tako visok plasma metalca kopja iz Črnomlja. Toda v drugem delu sezone, je bil vedno boljši in prav na koncu je presenetil z novim slovenskim rekordom (67.45) in drugim rezultatom v državi. 7. Roman Lešek (Kladivar). Mogoče se bo komu zdel plasma Leška previsok, toda tu moramo v dobro zelo nadarjenega atleta iz Celja navesti tudi to, da je ne samo izboljšal mladinska rekorda Slovenije in Jugoslavije ter slovenski članski rekord v skoku s palico (4.00), ampak da je kot prvi Slovenec premagal mejo 4 m in našel priključek k jugoslovanski eliti. 8. Ivan Gajšek (Kladivar). Dosegel je odlične rezultate na srednjih progah (800 m: 1:55.2, 1000 m: 2:30.6, 1500 m: 3:54.2), vendar je bil ves čas nekako v «senci» boljših. Ce bo nadaljeval v takem tempu, kot letos, potem ga bomo našli čez leto dni na podobni lestvici gotovo višje. 9. Igor Zupančič (Kladivar). Ze dolga leta spada Zupančič med najbolj zanesljive slovenske atlete. Tudi letos je nastopil v državni reprezentanci ter osvojil slovensko prvenstvo na 400 m. Na tej svoji glavni progi je še vedno najboljši v Sloveniji (50.03 10. Jože Kopitar (Kladivar). Sicer je samo še bivši rekorder Slovenije v kopju (63.94), toda letos je večkrat premagal novega rekorderja Pluta; zastopal Jugoslavijo proti Nemčiji in Norveški in osvojil tudi slovensko prvenstvo. Tako mislimo mi: Bernardom in drugimi. Dordoni je prispel peti. Na 100 m so tekači dosegli sledeče rezultate: 1. D’Asnach 10”8, 2. Ghiselli 10”8, 3. Kaufmann (Nemč.) 10”8, 4. Montanari 10”8, 5. Achilli 10”9, 6. Galbiati 11”. Gledalcev, ki jih je bilo že ob prihodu zmagovalcev tekme v hoji kakih 10000, se je pozneje nabralo do" 25000. Privabila so jih mnoga zvočna imena tekmovalcev. 80 m zapreke (ženske); 1. Greppi 11,6, 2. Lorberg (Nemč.) 11,9. Krogla: Meconi 16,13 m, 2. Urbach (Nemč.) 15.82, 3. Thomas (Fr.) 15,61, 4. Monguzzi 14,88, 5. Mercandelli 14,81. Višina: Nilsson (Sved.) 2,06, 2. Roveraro 1,95, 3. Fornier (Fr.) 1,95, 4. Cordovani 1,85, 5. Carnevali 1,80, 6. Degoli 1,80, 7. Bruzzi in Boneva 1.80. 5000 m: 1. Laufer (Nemč.) 14’48”2, 2. Lavelli 14'59’\ 3. Peppicelli 14’59”6, 4. Perrone 15'09”6. 200 m — ženske: 1. Leone 25’4, 2. Ferrario 26”5, 3. Con-verso 26”7, 4. Siniscalco 26”7, 5. Bohmer (Nemč.) 27”3. 800 m: 1. Brenner (Nemč.) 1’50”8, 2. Djian (Fr.) 1.51.8, 3. Scavo 1.54.1, 4. Barili 1.54.3, 5. Gelmi 1.54,5, 6. Coliva 1.54,7, 7. Fontavella 1.56,6. Disk: 1. Consolini 54,20, 2. Urbach (Nemč.) 46,45, 3. Me-roni 45,48. Daljina: 1. Moltzberger (Nemč.) 7,19, 2. Bravi, 7,19, 3. Colatore 6,99, 4. Canattieri 6,89. Defilippis-Maule ob 9.42. Zmagovalca Coppi-Filippi sta po startu vozila dokaj previdno, v sredi dirke se je pričelo potem trdo delo za Filippija, ki je moral začeti pravo pospešeno dirko in končno je sledil finalni solo Coppija. V Monzi sta bili pred zmagovalcema še dve dvojici: Anuetil-Darrigade in Maule-Defilippis. Toda ko je začel pritiskati Coppi, so vsi nasprotniki odpadli. Tako je Coppi tretjič zmagal v tej tradicionalni dirki, obenem je pokazal, da še ne spada med doslužene in končno je presenetil tudi tiste, ki so ga imeli za silno nespametnega in neprevidnega, ko je šel na start po le na pol prespani noči; pripeljal se je namreč z vlakom iz Perugie. Presenetila sta tudi Brankart-Janssens s svojo regularno vožnjo ter z osvojitvijo drugega mesta. Pač pa sta nekoliko razočarala Francoza Anuetil-Darrigade, od katerih so mnogi pričakovali ostre borbe s Coppijem in Filip-pijem. Popoldne so bile še nekatere dirke na dirkališču. Toda točkovanje je tako urejeno, da ne more odvzeti končne zmage zmagovalcema na cestni dirki. Pač pa sta menjala mesto na lestvici belgijski in francoski par. AVTOMOBILIZEM Jutri v Caracasu dirka za veliko nagrado Venezuele CARACAS, 4. — Za nedeljsko dirko v Caracasu za veliko nagrado Venezuele je vse pripravljeno. Zmagovalec bo prejel zlat pokal, nagrado predsednika republike, v vrednosti 4000 dolarjev. Približno toliko so vredne tudi ostale nagrade. Med najbolj pomembnimi tekmovalci so: Fangio, svetovni prvak, Maglioli, ki je lani zmagal na Paname-riški dirki, Villoresi, Castelot-ti, Musso, Francoz Chiron in Argentinec Mieres. Dirkači bodo vozili na krožni progi 85 krogov ali 343,400 km. Vpisana so vozila tovarn Ferrari, Maserati, Osca, Gordini, Porsche. Na včerajšnjih neuradnih poskusnih vožnjah je dosegel najboljši čas Maglioli na Fer-rariju, povprečno 127,133 km. NAMIZNI TENIS Mednarodno prvenstvo se je pričelo v Beoip^ BEOGRAD, 4. — je v Beogradu začelo mednarodno prvenstvo ^ slavije v namiznem te""L’,|t deluje 58 igralcev in 32 W iz Avstrije, Belgije- A ^ Madžarske, Romunije, ^ Francije, Švedske, ‘f ^ Nemčije in Jugoslavije-tekmovalci so skoraj v! ^ boljši igralci namiznega sa na svetu razen ■^ap°ticin-Sveda Flisberga, Nemca«., dorferja, Angleža Bergm«^, Francoza Rotforta. V konkurenci pa manjka Fj. Japonk samo Avstrijka l0V8' • o#iW. V današnjih igrah je P bel za presenečenje 1 Vojislav Markovič, ki J*p čil večkratnega franco-prvaka in finalista sVet0oUre•• prvenstva leta 1952 A® ^ tija s 3:1. Presenečenje 1 , pravil tudi Madžar Sepe zmago nad češkoslovašk1^ vakom Stipekom s ^ tako je presenetil Slo ^ Kocijan, ki je izločil A ca Wegrata s 3:2. ^e^pu«r na zadnjem turnirju na ^ ju premagal jugoslova” reprezentanta Harangoza' ilr Košarkarsko moštvo Mil*1® ljana* je gostovalo v kjer je izgubilo tekmo * . lettijem, pri katerem ie 1 ^ tudi Riniinucci. Do®*^ zmagali s 86:82 (53:38)- Odgovorni ucedo1* STANISLAV ff* Tiska Tiskarski zarod t17 ' KUHO SHEDEjVj _ * fll' predvaja danes 5* “ ob 16. uri Film Univer**1 KINO PROSFK-KON]0$ j l0’ predvaja danes 5-ob 19.30 plameh Igra Amedeo Tuitc na VnMnok predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 1«- ur film v cinemascopu »ROSE MARIE” er Film posnet v prekrasnih gozdovih Kalifornije ob > h nh in čudovitih gozdovih Ljubezenska zgodba 'j. mladih v naravi odraslih ljudi, ki ju čudna P°t8 no le združijo Fiorentina-Torino Genoa-Milan Inter-Lazio Juve-Atalanta Lanerossi-Novara Napoli-Bologna Roma-Padova Spal-Sampdoria Triestina-Pro Patria Legnano-Udinese Taranto-Marzotto Mestrina-Samremese Molfetta-Venezia Modena-Palermo Piacenza-Carbosarda 1 X 2 1 X 1 1 1 1 1 1 X X 1 2 1 2 1 X 1 2 1 X I VELIKA IZBIRA BLAGA ZA OBLE IN PLAŠČEtt-z— A. pertotfoderaM TRST UL. GINNASTlCA 22 - TEL. ?5g” Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOl^ OBIŠČITE NASI jGUY DE MAUPASSANT J j vi timi 16. (LEPI STRIČEK) Ta je strahoma osupnil in zajecljal: «Ne, saj ni nič, ne zamerita.* Toda Forestier se je ujezil: »No, strela božja, nikar časa ne zapravljaj; menda vendar nisi vdrl v moje stanovanje zgolj zaradi veselja, da nama voščiš dobro jutro.* Tedaj se je Duroy, ves zmeden, naposled odločil: »Ne... vidiš... namreč... moj članek se mi še zmeraj noče posrečiti... in ti si bil... vidva sta bila tako... tako... zadnjič tako ljubezniva, da... da sem upal... da sem se drznil priti...* Forestier mu Je presekal besedo: »Veš kaj, ves svet imaš za norca! Torej si domišljujes, da bom jaz opravljal tvoj posel, tebi pa ne bo treba drugega, kakor da se konec meseca pokažeš pri blagajni. Ne, ta je pa lepa, ta!» Mlada žena je kar naprej kadila, ne da bi spregovorila besedo, in se venomer smehljala z nedoločnim nasmehom, podobnim ljubeznivi krinki, zastirajoči podsmeh njenih misli. In Duroy je rdel in Jecljal: »Ne zamerita... mislil sem... hotel sem...* Potem pa nenadejavši z razločnim glasom-»Prosim tisočkrat za zamero, milostiva, in še enkrat naj-prisrčnejša hvala za prelepo kroniko, ki ste mi jo včeraj napravili.* 4 . Nato se je priklonil, rekel Charlesu: »Ob treh bom v uredništvu*, in odšel. Z dolgimi koraki se je vrnil domov, mrmrajoč: »No, pa Jo to pot sam napravim, čisto sam, bosta že videla...* Komaj je stopil v svojo izbo, je začel pisati, tolikanj ga je spodbadala jeza. Nadaljeval je dogodivščino, ki jo je bila pričela gospa Forestierjeva, kopičil nadrobnosti po vzorcu feljtonskih romanov, nepričakovane obrate in nabuhle opise v gimnazijsko-neokretnem slogu, zabeljene s podčastniškimi izrazi. V eni uri je končal članek, podoben kolobociji traparij, in ga samozavestno nesel v *Vie Frangaise». Prva oseba, ki jo je srečal, je bil Saint-Potin, ki mu je z odločnostjo sokrivca stisnil roko in vprašal: »Ste brali moj razgovor s Kitajcem pa z Indom? Se vam zdi dovolj smešen? Ves Pariz se je zabaval. Jaz pa nisem videl niti končka njunih nosov.* Duroy, ki ni bil ničesar bral, je prčcej segel po listu in preletel z očmi dolg članek z naslovom »Indija in Kitajska*, medtem ko mu je poročevalec kazal in podčrtaval najzanimivejša mesta. Vtem je prišel Forestier, zasopel, v hitrici, z obrazom, kakor da bi imel preko glave dela: »A, dobro, prav vaju dveh potrebujem.* In naštel jima je vrsto političnih podatkov, ki jih je bilo treba še tisti večer zbrati. Duroy mu je pomolil svoj članek. »Tu imam nadaljevanje o Alžiriji.* »Imenitno, daj: prčcej ga oddam staremu.* To je bilo vse. Saint-Potin je odvlekel novega tovariša s seboj In mu rekel, ko sta bila na hodniku: »Ste se oglasili pri blagajni?* «Ne. Zakaj?* »Zakaj? Da dvignete svojo plačo. Vidite, to Je zmeraj treba vzeti za mesec dni naprej. Človek nikoli ne ve, Kaj se utegne pripetiti.* »Ali... saj si tudi ne želim nič boljšega.* »Predstavim vas blagajniku. Ta se ne bo krotovičil. Pri nas so dobri plačniki.* In Duroy je š»l in prejel svojih dve sto frankov, vrh tega osemindvajset frankov za včerajšnji članek, tako da je imel s tistim vred, kar mu je ostajalo od plače pri železnici, tri sto štirideset frankov v žepu. Nikoli še ni bil imel toliko denarja, in zdelo se mu je, da je za neskončno dolgo bogat. Potem ga je peljal Saint-Potin na kramljanje v uredništva štirih ali petih konkurenčnih listov, ker je upal, da so že drugi pograbili novice, ki mu jih je bilo naročeno zbrati, in se zanašal, da jim jih s svojo obilno in prekanjeno gostobesednostjo že kako izpiha. Zvečer, ko ni imel nobenega dela več, je prišlo Duroyu na misel, da bi šel spet v Folies Bergčre; zanesel se je torej na svojo predrznost in stopil k pregledniku: »Ime mi je Georges Duroy, urednik pri ,Vie Frangaise’. Ondan sem prišel z gospodom Forestierjem, ki je obljubil, da ml poskrbi za prosto vstopnico. Ne vem, ali se je spomnil.* Pogledali so v spisek. Njegovega imena niso našli vpisanega. Toda preglednik, zelo priljuden mož, mu je rekel: »Kar vstopite, gospod, in se s svojo željo sami obrnite na gospoda ravnatelja, ki vam gotovo ustreže.* Vstopil je in skoraj še tisti mah naletel na Rahelo, žensko, ki jo je bil prvi večer vzel s seboj. Stopila je k njemu: »Dober večer, mucek. Kako se imaš?* »Prav dobro, in ti?» »Nič ne rečem. Pomisli, od onega večera se mi je že dvakrat sanjalo o tebi.* Duroy se Je namuznil, godilo mu je: «A, lej, lej! In kaj to pomeni?* »To pomeni, da si mi bil všeč, tiček neumni, in da se lahko spet zgovorlva, kadar te bo volja.* »Nocoj, če hočeš.* »Zakaj ne, seveda hočem.* »Dobro, ali poslušaj...* Obotavljal se Je, nekoliko v zadregi zaradi svoje namere: ^ »Namreč, to pot ne premorem niti solda: prihajam iz krožka, kjer sem vse pognal.* Pogledala mu je na dno oči, kajti s svojim nagonom in skušenostjo dekline, vajene moških ukan in moškega mešetarjenja, je čutila, da laže. Rekla le: «Gobezdač! Ko veš, da takšnole ravnanje proti meni ni lepo.* V zadregi se je nasmehnil: »Ce hočeš deset frankov to je vse, kar še imam.* ujit Z malomarnostjo kurtizane, ki vztraja na svoji «* zamrmrala: be, »Kakor te bo volja, dragec; jaz hočem samo le jii' Vzdignila Je zamamljene oči do brkov mladegj* 10,i se mu obesila za podpazduho in se zaljubljen«* po »Dajva, popijva najprej kozarec granatnega sir 's te' se malce sprehodiva. Jaz bi šla rada v Opero, takole ^ da te pokažem. In potem se zgodaj vrneva sp&'/> * * * ie Pri tem dekletu je precčj dolgo spal. Beli dan_,a ko je šel od nje. In takoj je pomislil na to, da m Mr\ 1 »Via Frangaise*. Z mrzlično neučakano roko je JrKjjgU njegovega članka ni bilo v njem; obstal je na P afljii. strahoma begal z očmi po tiskovnih stolpcih, v naposled vendar že najde, kar je iskal. j^jti Nekaj težkega mu je mahoma leglo na sr®e’ gosp gospoda Walterja: »Ves presenečen sem bild ’ Alžl ko nisem našel v listu svojega drugega članka ^gjaL Ravnatelj je vzdignil glavo in s suhim glftf°^a naP »Dal sem ga vašemu prijatelju Forestierju in »J*« m1 naj ga prebere; ni se mu zdel zadovoljiv; m°r boste predelati.* „ Duroy je razjarjen odšel, ne da bi odgovoru ^ in kakor burja planil v prijateljevo izbo: «ZaK J ( priobčil mojega članka?* ,nieP Časnikar Je kadil cigareto, s hrbtom 'r%Te*lJatni nrilaHJaAtiV no^i na mi.l. tako da idvrnil: naslanjač in z nogami na mizi, tako da Je9 p irn pričeti članek. Mirno, z dolgočasnim in oddalje kakor bi govoril iz globočine brloga, je odvr„rnen% fi se je zdel zanič, pa mi Je naročil, naj ti ga v o0H^ nronova/Ri i.. 1 _ m _ » - * s _ _ necrntTl * razgrnjene liste pod obtežilnikom. (Nada ,ljevan)e sit' :i$