Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na eeli poli, in velja po posti za eelo l.-to 3 gld., za pol leta 1 pl. f.0 kr., v tiskamiei sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Te&g XX. V Ljubljani 20. listopada 1867. List 33. V Rimu, 8. novemb. 1867. J. Š. Od dneva 22. — 30. pret. mesca smo tukaj živeli v velikem nepokoju, in bolj boječi tudi v vednem strahu. Zdaj so začeli tu, zdaj tam ljudje po ulicah begati; zdaj so tu zdaj tam ljudje se v hiše pomikali, pa vrata in okna zapirali, kakor da bi se imel ravno kar hud boj po ulicah vneti, l/sega tega pa je bila večidel kriva prevelika boječnost Judi, pa šaljivost nekterih, ki so druge nalašč strašili. K*ašili pa so se ljudje tem ložej, ker je bil general Hppi (Capi) 23. u. m. v očitnem oklicu zapovedal, da Rj se ljudstvo hitro v hiše pomakne, pa vrata in okna Kpre, kakor hitro bo top ali kanon iz terdnjave pet-Kat poknil; to pa se v mestnem šumu vsikdar in po-Bbd dobro ne sliši in ne razloči. W Pa 25. p. m. ta strel v Transteveri ali mestu unkraj reke „Tevere" ni bil zastonj, ker popoldan okoli treh so bili garibaldini nekega ubogega svava, ki je sam šel po neki tesni ulici, napadli in umorili; žandarji pa so hoteli ravno tisti čas neko sumljivo hišo blizo samostana „s. Gallicano" preiskati. Garibaldini so ravno sedeli za polno mizo, ko žandarje zapazijo, popadejo za puške, začnejo po njih iz oken streljati, in pa nenavadno veliko orzinovih bomb med nje metati. Svavi, ki v omenjenem samostanu prebivajo, to slišijo, primejo za puške, in naglo na pomoč hitijo; hudo streljanje se začne, ki je kako pol drugo uro terpelo. Konečno starejo vojaki vrata, in z nataknjenimi bajoneti po stopnicah v gornje nadstropje pritisnejo; garibaldini se jim še zdaj ustavljajo, dotlej da so jih vojaki 16 usmertili in 34 vjeli, ki so bili vsi po ojstrih vojskinih postavah sojeni, ker je bil general Zappi ravno kake dve uri popred Rim in Civitavekijo v obsedni stan djal. Dne 25. pret. mesca je bila huda bitva pa v tergu „Monte rotondo"; 350 papeževih vojakov, ki so bili v tem tergu v posadki, je Garibaldi s 4000 garibaldini napadel. Kakor levi so se branili papeževi; štiri naskoke sovražnika so z nadčloveško hrabrostjo odbili, še le tedaj so se vdali, ko je novih 1000 garibaldinov na pomoč prišlo. Tote vjete papeževe vojake je laška vlada od Garibalda prevzela in jih je v Livorno spravila, od koder jih misli na Torinsko poslati, ker spadajo k an-tibeški legiji. — Ker so od vseh krajev čedalje veče trume garibaldinov v papeževo deželo vrele, je bila papeževa vlada vse vojake v Rimu zbrala, da bi ne bile posamezne po oddaljenih krajih razpostavljene male kardelica od svojih tovaršev odrezane, in da bi se Rim mogel ubraniti napada Garibaldovega, ki se je po zmagi pri „Monte rotondo" počasi proti mestu pomikal. — Dne 2^. in 29. pa 30. p. m. papeževi niso druzega imeli v svoji oblasti kakor Rim pa Civitavekijo. — Vsi telegrafi in železnice razun do Civitavekije so bili pretergani. Ker nismo dobivali ne časnikov ne pisem, tudi vedeli nismo, kako se kaj po Francoskem godi in so li odjadrale francoske barke iz Tulona, ali ne. Dne 29. smo zvedili, da so se po noči iz Čivita-vekije na visokem morju že francoske ladije vidile. Se tisti dan se je peljalo 28 železničnih vozov v Civitavekijo po francoske vojake: pa ob petih nam prinese .,Osser-vatore Romano" novico, da je francoski komandant povelje dobil, da ne sme začeti vojakov izladjevati, ako se v Rimu ne bo še hujše godilo. — Vsi dobri so zdaj začeii vpiti, da si mogočni zopet iz sv. Očeta šale delajo itd.; — hudobni pa so rekli: „Sej'smo vam pravili, da je med Parizom in Florencijo že vse do čistega do-gnano; papežu se bode pustilo Leonovo mesto, drugo pa pride pod Italijo." V ravno tisti številki nam je „Osservatore." povedal, da so velike trume garibaldinov že monte Parioli obsedle in da je Garibaldi z druzimi velikimi trumami že pri „Ponte salaro," tedaj kake tri četertinke ure od mesta. — Za njegov sprejem je bilo vse dobro pripravljeno. Na Pinčiju so stali kanoni, kakor tudi na tergu pred Vatikanom; pred vrataroi so bili in so še zdaj veliki nakopi s kanoni vred; v vatikanskem vertu so stražili naj imenitniši knezi, kakor Bor-ghesi, Barberini, Lanzelotti, Massimi, grofi in drugi zanesljivi mestjani, ki jim je bila vlada za tisti čas orožje vojaško zaupala, in so čakali, da bi branili, ako bi bilo potreba, sv. Očeta: — pa ta večer Garibalda ni bilo. —- Drugi dan pa so bili že o pol petih Francozi v Rimu, kakor nam je poprejšnji dan ob 7 že „Giornale di Roma" bil naznanil. Dne 30. zvečer so se bili garibaldini vratam pri sv. Ivanu Lateranskem približali; pa ko so videli, da papeževi kanoni nad nje grejo, so se ročno v beg spustili, da ni bilo potreba ne ene puške sprožiti. Podali so se bili nazaj do ,,Monte rotondo," kjer se jih je bilo 10,0000 z obkopi vterdilo. Po noči od 2. do 3. t. m. grejo štiri batalijoni papeževih in pa trije batalijoni Francozov s kanoni vred nad nje. — Papeževi so naj popred iz Rima odrinili, zato so pa tudi pervi v logu pri Me nt o ni, pol ure od Monte rontondo, zadeli kmali na jako veliko kardelo garibaldinov. Hud boj se vname, ki je terpel od ene po polnoči pa do petih zjutraj. Stanovitno in nepremakljivo so papeževi naj veče hvale vredni vojaki stali, akoravno je bil sovražnik trikrat močnejši, dokler niso proti štirim zjutraj prišli Francozi na pomoč, ki so bili nekoliko pozneje Rim zapustili, in zmago določili. — 200 garibaldinov je bilo vjetih. — Združeni so se potem Francozi in papeževi proti Monte rotondo pomikali, kjer so se bili garibaldini zopet zbrali. — V strašni bitvi so bili garibaldini premagani, in so no sporočniku prosili za prosti odhod z orožjem. — „Vam se ta prošnja ne spodobi, kajti vi niste vojaki , ampak briganti ali tolovaji/* jim reče general Kancler, papežev vojni mi-rister, ki je združeno francosko-papeževo vojsko vodil, akoravno je bil francoski general tudi pričujoč. „Ne, mi smo vojaki lu so rekli. „Scj vas še vaša vlada ne spoznava za vojake," jim reče Kancler. „Kako je to mogoče?" pravijo garibaldini, „sej nas je vlada ven poslala, ona nam je orožje dala, in nas plačuje itd." Tako je g. Kancler sam včeraj pravil pri g. Kolbu, virten-berškem kozulu in badenskem poročniku, ki je bil častnikom obed napravil. — Šestnajst sto garibaldinov je bilo vjetih (mislili so tudi, daje med njimi Kiciotti Oaribaldi, pa zdaj je o tem vse tihoj. — Garibaldi je odešel, in hotel zopet nazaj na Kaprero se podati, pa je bil v Specij vjet od laške vojne na povelje laške vlade, ki menda hoče drugi nastop komedije začeti, če jo bode le Francija gledati hotela. Dne H. t. so zmagoviti francoski in papeževi vojaki proti trem popoldan svoj slovesni vhod v mesto imeli. Od Kvirinala pa do „Porte pije" je bila ulica polna naj imenitniše gospode in tudi bolj prostega ljudstva, ako-ravno je od Kvirinala do omenjenih vrat dobro četer-tinko ure daleč, in se še te ulice dotika prostoren terg „piazza Termini.4' Z navdušenimi, skoraj neprenehljivimi „viva-klici" jc ljudstvo sprejemalo hrabre junake, ki so kardelo za kardelom dohajali, jih z belimi rutami, s klobuki in ploskanjem pozdravljalo, in so z oken po njih nostjo sprejeti. Potem so prišli drugi papeževi batali-joni, in za njimi še le francoski. Vselej zmagoviti francoski vojaki so hrabrost papeževih vojakov s tem počastili, da so njim zoper francosko navado pervo mesto pustili, kakor jc bil tudi v vojski francoski general prepustil poveljstvo papeževemu. — Naj lepša sloga je med papeževimi in francoskimi vojaki, še celo na Angelovi terd-njavi veje francoska s papeževo zastavo vred, in sicer papeževa na desni, česar v poprejšnjih letih Francozi niso terpeli. kajti videla se je na kastelu le francoska zastava. — Laški kralj, ki je bil iz svoje palače v Turin dal telegrafirati: ..Francozi so v t 'ivitavekiji na suho stopili, torej 'j ■•!» tudi naši vojaki hipoma papeževo mejo prestopili,- on. ki je bil kake dva dni popi d zbra nemu ljudstvu v Florenciji dal oznaniti: „Ako bodo Francozi intervenirali, bodemo tudi mi. in v tem pri-merlj-ji bi general Garibaldi povelje dobil, se s kraljevo armado zdruziti," - on je bil res svojim vojakom za povedal nekoliko papeževih mest v vojaško posest vzeti: - pa komaj je videl, da je Napoleonu resnica: papeža in njegov prestol braniti, kako/je bil franeoski poveljnik general Faillv v svojem o klicu naznanil in pri Monte rotondi djan-ko pokazal, že s.. \-..jaki kralja „po stenjaka' kar naenkrat papeževo deželo popustili, in lomu bežali. Kakšen nasledek da bode imela za italijansko kraljestvo ta dvojezičnost, nepoštenost in vsestranska ne zmožnost laške vlade, ki se je še celo prcderzuila, na tako javni način francoski hrabri narod in njegovega cesarja žaliti, in >i zoper njega »ovražnih zaveznikov iskati, to menda le Napoleon ve. — Toliko je gotovo, 1 • i • • • •• ' ~ / ua tu k.11 veljavni možje pravijo, da zdaj ni več rimskega, ampak italsko prasanje, in da bodo papež v kratkem ne le svoje nekdanje, ampak še nekoliko več dežel dobili, da bode tako njihova posvetna moč v enak utež j i z močjo kraljestva napoli lanskega in gornjo ital.skcga, ki bi se imele napraviti in vse tri skupaj tederalično zvezati. Prifaliom in sovražnikom konkordata• Kakor že večina premilost. škofov, ki so se bili zbrali na Dunaji ter so svitlemu cesarju podali znano pisanje, kterega velik del je Danica že naznanila , so zadnje dni tudi Iinški škof do svojih vernih se ober-nili v pastirskem listu. To pisanje je še zato posebne važnosti za vsacega, ker prav jasno popisuje in razjas-nuje sedanje boje zoper pravice katoliške cerkve v Avstriji; zato ga po posnetku podamo svojim bravcem. Skof odgovarjajo v svojem pastirskem listu na šest vprašanj, kterih pervo je: Kaj je konkordat? Ker je to že v predzadnjem listu Daničinem L. Pintar razkladal dragim Slovencem, toraj naj se obernerao koj do druzega vprašanja: „Ali je bilo treba v Avstriji konkordata?" — Treba, prav zelo treba ga je bilo, odgovarjajo linški škof; od druge polovice pretečenega stoletja ni imela katoliška cerkev v Avstriji pravega miru: po brezbožnem modrijanstvu zapeljana, pa po slabih zgledih drugih vlad, si je jela vlada tako in toliko oblast v cerkvenih rečeh prilastovati, kakoršna ji po božji naredbi nikakor ne gre. Kar se tiče njenega delanja za večno zveličanje vernih , ni cerkev navezana na nobeno drugo oblast, to je bila vlada takrat pozabila tej je jela dalje in dalje segati v cerkvene zadeve in pn vice, da se je bila kar zderla lepa edinost, v kteri imele obe oblasti, cerkvena in svetna biti, pa podpirj se ena drugo. K sreči so bili naši vladarji v sedanj* stoletji osebno prav pobožni in sv. cerkvi dobri, za| cerkvi sovražnih postav ali niso rabili, ali so jih mečili, in razodevali so željo, da se prenarede . .. Pa se rado ugovarja: čeraii ta pogodba; sej lahko po kaki postavi cerkvi ravno taka samostojno« podeli, kakor ji jo daje konkordat? Ali ne glede na to? da sedanja dunajska zbornica še nikoli ni na to mislila, da bi cerkvi prijazne postave na dan spravila, marveč še le na nasprotno; in ne glede na Nemčijo, kjer so na več krajih konkordate šiloma odpravili, pa po postavi za samostojnost cerkveno skerbeti obljubili, kar pa niso storili, ne glede na vse to, je silo velik razloček med konkordatom, ki je pogodba, pa med kako postavo; postave se namreč lahko odstranijo ali spremene, ne pa dvestranske pogodbe, in ravno ker je konkordat pogodba , to konkordatoborce v oči bode .. . Ali je konkordat res škodoval Avstriji? Konkordat je dal cerkvi, kar gre cerkvi, pa tudi cesarju, kar njemu gre. Konkordat je določil, da se smejo škotje pa verniki prosto obračati do sv. < >četa papeža, in občevati z njim: da je škofom privoljeno vse, kar po cerkvenih postavah za potrebno spoznajo v vladanji svojih vernih za njih zveličanje. Vsled konkordata naj bo ves uk po vseh katoliških >olah v katoliškem duhu, škofje pa naj imajo oblast čuti nad katoliškimi šolami, da se ne bo kaj učilo, kar bi bilo nasproti katoliški veri pa nravi ali čedni obnaši; keršanski nauk naj po šolah uče le od škofov postavljeni in pooblasteni učeniki: vsi uče-niki ljudskih šol naj so pod cerkvenim nadzorništvom. Tudi se je določilo, da ko bi kteri teh učenikov zašel pota prave katoliške vere pa lepega obnašanja, naj se odpravi s službe: da smejo škotje veri nasprotno pa kužljive bukve kot take razglašati pa njih branje svojim vernim prepovedovati; da vse kar zadeva verske, bogo služne reči, ali ss. zakramente, naj edino le gre pred cerkvenega sodnika, da ravno zato tedaj gre zakon kot sv. zakrament v cerkveno oblast, in da ima cerkev po cerkvenih postavah, zlasti po določilih tridentinskega cerkvenega zbora v zakonskih zadevah razsojevati, če reč ne zadeva zgolj posvetne zadeve zakonskih. Te in enake pravice tedaj so po konkordatu zagotovljene cer- kvi; pravice tedaj, ki so ji lastne že po zaumenu cerkve kot vidne družbe. ali po božji vstanovi potrebne, ali pa ktere je imela že pred konkordatom. Cerkvi tedaj se je le to dalo, kar ji gre. Konkord at je pa tudi cesarju dal, kar je cesarjevega. Pri ljudski šoli ni po konkordatu deržavina oblast nič zgubila. Cesar imenuje skorej vse nadškofe in Škote po Avstriji, večino korarjev, prav veliko fajmo-štrov, profesorje bogoslovskih učilnic. Kar tiče zgolj svetno stran zakona, ostaja v oblasti posvetnega sodnika, in tudi so sv. Oče papež po konkordatu dopustili, da se popolnoma opusti desetina, kjer se leta 1855 ni več dajala itd. Ceterto vprašanje: Zakaj je tedaj tak hrum zavoljo konkordata in zakaj tolik boj zoper njega? Kteri se v polni zavesti vojskujejo zoper to pogodbo, to počno zato, da bi spodkopali keršanstvo. Konkordat res da ni vera, ali on je terdna bran veri; in to bran skušajo sovražniki vere najprej odpraviti, da bi potlej ložej vero spodkopali. Kdor opazuje značaj tistih, ki se v pervih verstah bojujejo zoper konkordat ter njih orožje, ktero i so po večem nezmerne laži; kdor je zapazil ter spo-I znal, da so konkordatoborci v ozki zvezi z drugimi I prizadetvami zoper vero v Evropi in zlasti z laško pre-Bkucijo in če še premišljuje besede, ki tem ljudem časih Bz ust uidejo, sosebno če mislijo, da jih nihče natanč-^Keje ne opazuje: temu koj postane jasno, da boj zo-Ber konkordat je boj zoper vero. Komaj človek ^Rerjame, koliko laži, nesramnega obrekovanja, zvijač pa gnjusobnišega zasramovanja so od nekaj mescev že ^Hed ljudi strosili nekteri časniki in vse to zato, da bi ^Rernili in ogerdili cerkev ter pri ljudeh v sovraštvo ■ipravili škofe in duhovne, pa zoper cerkveno gosposko Wjudi našuntali. — Boj zoper konkordat je tedaj boj zo-r per vero. Tako n. pr. je zakon eden izmed 7 svetih zakramentov; to svetost išejo ti sovražniki zakonu vzeti ter razdirljivo rakonjaško poroko vpeljati in zato divjajo zoper konkordat, ker on zakonu zagotovlja svetost pa nerazdirljivost. — Naša sv. cerkev posebno skerbi za mladino, kakor je tudi naš nebeški Odrešenik rad male krog sebe zbiral pa jih blagosl javal. Zato kat. cerkev ne skerbi samo, da se v ljudski šoli uči keršanski nauk, ampak tudi zato, da se mladina ne pohujša po kaeih spridenih, razuzdanih učenikih, s tem namreč, da ima pervo nadzorništvo v ljudski šoli; — sovražniki cerkve pa žele šolo izneveriti, jo skušajo cerkvi ter du hovšini iz rok iztergati; šuntajo učitelje zoper cerkev, ter išejo brezbožnih učenikov spraviti med mladino. In ker konkordat varuje šolo te nesreče, od tod je njih boj zoper konkordat... Peto vprašanje: Ali bodo res odpravili ti sovražniki konkordat? Sovražniki cerkve so močni postali in nekteri njeni prijatelji so zgubili moči pa veljave ; zato sicer ne vem, kaj se bo zgodilo, vender me navdaja upanje, da se ne bo zgodilo po želji konkordatoborcev. Posebno bi utegnila marsikterega, ki sicer ni prijatelj konkordata, ta le misel oplašiti: kakšnih nasledkov je pričakovati, če bo deržava to pogodbo ko ne več veljavno odstranjevala, cerkev pa bo po vsi pravici vedno nje spolnovanje tirjala, ko spolnovanje pogodbe, ki ima dotlej moč in veljavo, dokler se ne spremeni in ne raz-dere po onih dveh samih, ki sta jo 1. 1855 naredila? — Zdaj se pa še vprašajmo: Kaj je naša dolžnost glede na te zmešnjave? Najprej moramo prav preserčno moliti, da Bog varuje svojo sv. cerkev pa ljubo Avstrijo. Potlej je naša naloga, da se o vsaki priliki serčno s kaže m o za katoličane in da je resnica naše glasilo. Slednjič pa se moramo spominjati, da smo deržavljani konštitucijonalnc ali vstavne Avstrije. Ko so cesar v nekem lastnoročnem pisanji odgovarjali škofom. so rekli, da bodo vedno branili cerkev, da morajo pa tudi pomisliti, da so jim spolnovati tudi dolžnosti kot v sta v ne mu vladarju. S tein so svetli cesar gotovo hotli reči, da nimajo več zgolj sami dcržavnc oblasti v roki, ampak da imajo zraven njih vsled vstave deržavno moč tudi deržavni zbor pa deželni zbori. Predragi, teh besed nikar ne pozabite, one naj vas opominjajo, da je dolžnost katoliških podložnih prav zvesto in vestno se v deleže vat i volitev z; deželni zbor, zato da bodo prihajali v njega in po njem tedaj tudi v deržavni zbor verli, pošteni katoliški možaki. - -p-. 10glert po Stovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Izročeno svarilo in priporočilo., D* je po naših šolah mnogo ubogih in potrebnih učenerv, kdo tega ne ve? Mnogo je tudi blagih dobrotnikov, kteri vrednim pa p o t r e b n i m učencem radi pomagajo. Bog jih daj še več, in poverni vsem vse obilno! So pa učenci potrebni sicer, toda lahko malovredni. kteri prosijo časih posebno pri duhovskih gospodih v mestu m po deželi. Zlasti pogosti so taki koledniki, kadar se plačuje res, visoka šolska učnina. Pregovor že pravi, komur se beraška palica ogreje v rokah, jo redko demi potem iz rok. Bati se je tega tudi zlasti pri takih učencih, kteri koledvajo celo s ponarejenimi podpisi svojih učiteljev. Ker to ni v prid ne mladini :ie učnini, bi ne bilo napak, da se v nezanesljivih primeri je jih pred poprašajo učitelji sami. Kazun tega je na pr. n a l j u b l j a n s k i gimnaziji zakladnica ali podpornica za ubožne učence, ktero je bil vstanovil že gosp. J. Nečasek in enake darove sprejema. O. šolskemu ravnatelju samemu tedaj ali učeniku vero-znanstva lahko pošljejo mili dobrotniki šolske mladine darove, ktere so ji namenili, da jih dobijo potrebni pa vredni, ki jim bodo zanje hvaležni tudi vprihodnje. V poslednji Danici smo povedali, da je v gosposki zbornici izročenih bilo iz Kranjskega prošenj za konkordat. Kakor slišimo, se jih je te dni zopet poslalo iz 17 srenj v tisti namen. — Kar se nam pa zdi posebno velike pomembe. je častita kranjska duhovščina, ktera ima zlasti opraviti z dušnim pasti rs t vo m, pretekli ted<-n na gosposko zbornico poslala iz vseh dekan i j naše škofije veliko prošnjo za ohranjenje konkordata. Podpisalo jo je 510 duhovnih pastirjev. Kakor drugod, so /.<> tudi našo duhovšino sumničili »liberalci,44 češ, da ni za ohranjenje tolikanj imenitne pogodbe ined sv. Očetom Pijem IX in svetlim cesarjem Frančiškom Jožefom I. Sedaj naj zvedo le ti »liberalci,4* da so se motili tein več , ker je ta prošnja nastala po duhovšini iz lastnega nagiba. To naj izve tudi kranjsko - slovenski poslanec 'si ita dicere fas est?;, ki je z dunajskimi »liberalci4* zatrobil v isti rog. Slišimo, da je tudi več slovenskih ljudskih učiteljev podpisalo omenjeno prošnjo. i ti?k slovensko-nemškega \Yolfovega slovarja. Te reči razglasujc s tem odsek za izdavanje slovenskih knjig po Matici ljubljanski zato, da blagovolijo ti o novega leta 1S«W oglasiti se iskreni pisatelji, ki bi spisati hoteli ktero omenjenih knjig, da potem odsek poroča Matičinemu odboru, za knjige pa, za ktere bi se dotlej nihče ne oglasil, da Matica sama si poišče pisateljev. V Ljubljani 17. novembra 1867. J. Bleivveis, E. Gosta, A. Lesar, J. Marn, J. Vavru. Od sv. Petra v Komendi. Komenčan. - 28. dan vinotoka t. 1. smo dobili k podružnici sv. Klemena v Suhadolah nov veliki zvon, čez 20 centov težek, vlit od znanega zvonarja g. Samasa v Ljubljani. Z navdušenim veseljem, med vbranim zvonenjem pri vsih cerkvah in med germečim pokanjem daleč do-nečih možnarjev je sprejela soseska lepi zvon, kterega je že pol leta željno pričakovala. Takošno veselje pa smo obhajali v komenski fari že letos v drugič, ker tudi podružnica sv. Boštjana v Mostah je dobila mesca julija nov veliki, tudi blizo 20 centov težek zvon. Kako z gorečim veseljem so ljudje v obeh vaseh denar za nova znonova zlagali, tega ti, ljuba »Danica," povedati ne morem. Vidi se pa tudi pri drugih rečeh, kakšnega duha da so pri nas ljudje. V Suhadolah so kupili pred tremi leti za 300 gld. novo lepo bandero, vlani so zidali nov prostoren kor, napravili si tudi nov svečnjak (luster) za več kot 60 gold. Pa vkljub vsemu temu so nabrali en sam dan čez 800 gld. za zvon v tej majhni vasi, ki šteje s kajžami vred komaj 50 hiš. Ravno tako darežljivo so se Mošani obnašali. Zraven tega, da so si no zvon omislili, prenaredili so tudi cerkev, ki je bila pre temna in s starinskimi stebri našarjena, ter je zda' svitla, prostorna in čedna hiša Božja, da malo taki Kupili so nov, zares lep svečnjak, ki jih stane č «J0 gold.; stranski altar in prižnico so dali prav ličn prenoviti in popraviti in še mnogo druzih popravkov so doveršili. Da se dandanašnji, ko &e katoliška cerkev od mnogih strani prezira, za Božjo čast toliko stori, je gotovo veselo znamnje, da je pri nas vera živa. To pričajo tudi mnoge dela in prenaredbe, ki so se pod vodstvom verlega, le za Božjo čast vnetega in bistroumnega gospod fajmoštra Jožefa Volka serčno doveršile v štirih letih ne le pri vsih trijeh podružnicah, ampak tudi pri farni cerkvi. Orgije v tarni cerkvi, pred slabe in razglašene, je pred dvema letoma znani mojster gosp. Malo-hovski vsestransko popravil in prenaredil, da zdaj pojo čisto vbrano in veselo gurmeče. O veliki noči letos smo postavili vpervič veličasten, nov Božji grob, ki stane še čez 300 gold. Pokopališč je dobilo pred dvema letoma novo obzidje. Strehe na zvonikih pri farni cerkvi, na Križu in v Mostah so vnovič lično prebarvane, in na zvoniku pri farni cerkvi je obrobje okusno in lično pozlačeno. Obhajala se je tudi že štiri leta šmarnična pobožnost vpričo obilnega ljudstva z dostojno slovesnostjo. — Ker sv. pismo pravi: »Po njih sadu jih bote spoznali," smemo skleniti: da naši farmani so pravega keršanskega duha, za Božjo čast vneti, svojim duhovnim pastirjem iz serca vdani in da se popolnoma zavedo: da vse to, kar Bogu na čast store, bo enkrat sto-terno poplačal On dobrotljivi, vekomaj naj boljši in čez vse bogati Oče v nebeških višavah. Z Bogom ! V Hevinski farni cerkvi (s Giovanni di Tuba; pri izviru reke Timave (Timavus) sta imela ljudski misijon oo. Stare in oo. Bankič, iz reda jezuitovskega, od 3. do 12. t. m. Bankič je imel govore v laškem, Stare v slovenskem jeziku. Iz krov- Vin«a, 13. vinotoka 1867. Naš visoko-častitljivi gospod rojak in misijonar v severni Ameriki gosp. Fr. Pire naznanujejo, da zdaj delajo lepo cerkev v Krov-Vingu, da jim pa manjka še pač marsikaj dolarjev, da bi stroške zmogli. O Bog obudi dobrotnih sere za to potrebno delo! „Tudi želim viditi nektere, že lani napovedane cerkvene oprave," pravijo dalje gospod misijonar, „ker terpim že pomanjkanje tacin reči, in prihodnjo spomlad nam bo treba več cerkev zidati po naših misijonih za lndijane in za beluhe, cerkvene naprave pa so v Ameriki naj bolj redke reči. — Z zdravjem se zdaj ne morem od več hvaliti; zakaj leto in dan je že, kar sem zmiraj slab in bolehen, zraven tega pa čedalje bolj z misijonskimi deli obložen. Pri Ottentail-Lake-u sem pričel tri nove nemške misijone, in več se jih ima še pričeti. Z indijanskimi misijoni pa imam zdaj veliko zopernosti, ker oprezni episkopel-mi-nistri (anglikanski protestantje) povsod svoje zvijačne nose vtikujejo, in marsiktere lačne neverce s svojimi bogatimi živežnimi darili potegnejo v svoje mreže ter jih menijo imeti za svoje vernike, dokler koli jim njih lačne trebuhe premorejo napolnovati. Pri tem so pa tudi marsikteri slabi katoličani v nevarnosti poslušati lažnjive preroke; torej moram zmiram z vsim trudom in v potu, kolikor mi je mogoče, varovati zgrabljivih volkov svoje ovčice, ki so v nevarnosti. Molite torej meni in mojim ubogim Indijanom za moč in modrost, ter za Božji blagoslov od Očeta luči, od kterega prihajajo vsi dobri darovi. — Preteklo poletje smo imeli tukaj po vsi severni Ameriki strašne nalive, potem pa tolike povodnji, da so bile vse reke 4 do okrat veči, vsi mostovi potergani, več hiš odplovljenih; veliko živine in več ljudi je v valovih potonilo. Nato je nastopila žgeča vročina s prav močnimi vetrovi, in posled-njič prav slaba žetev. Marsikteri so prerokovali konec sveta. Sed non statim linis. — Naznanite mi tudi skorej, kako in kaj se godi v naši ljubi domovini? Ce Kranjsko še ima^premoč v veri in pobožnosti pred drugimi deželami? Ce peklenska hidra —stva svojih glav ne steguje že preveč prederzno? Bogobvari!—(Upamo, da prečast. gospod misijonar ne bojo zamerili zato, da smo to razglasili, ker Kranjci žele vediti, kako se našim predragim gg. rojakom v Ameriki godi. Vr.) \Vabasliau, Min. 18. vinotoka 1807. Le redko za-morem toliko časa najti, da bolj dolgo pismo pišem, ker vedno je grozovito veliko opraviti po misijonih. Upal sem, da bo to jesen moj misijon razdeljen, pa se je zopet vse upanje razderlo, ker duhoven, ki so ga bili škot semkej namenili, je bil nekam drugam poslan, kjer je bilo duhovna še bolj treba. Škof mislijo, da bi bilo naj bolje, ko bi se hotel kaki bogoslovec iz tretjega ali četertega leta iz ljubljanskega semenišča semkaj podati; tu bi bil koj ali prav kmalo posvečen in potem v misijon semkaj poslan: kakih 170 družin bi imel pod svojim vodstvom. Škof so mislili, da bodo prav veliko duhovnov iz Evrope sera pripeljali; pa jih niso več dobili, kakor samo enega in nekaj malo bogoslovcev, ki večji del še na Irskem v šolo hodijo. Duhovni bi jim bili pač ljubi tukaj, ko bi se kteri oglasil, ker število katoličanov se vedno narašča. Po nekterih kantonih, kjer so katoličani malo bolj raztreseni po deželi, Še nobenega duhovna nimajo; drugod pa tudi le po enega, kjer bi včasi trije imeli dosti opraviti, kakor v mojih misijonih. Ljudje so grozno potrebni dušne paše, posebno otroci, za ktere en sam duhoven v toliko misijonih le malo, ali cclo nič storiti ne more. In v Vabašavi pripravljamo zdaj za šolo: drugi mesec jo hočem pričeti, kakor dobim dosti učencev, da učiteljico plačajo, ker učitelja koj od začetka imeti ne moremo, možaki so tu 1)redragi. Ko bo gospod France Bernik angleško znal, )o pa že manj sitnosti v tej zadevi. Šola je v Ameriki posebno imenitna reč, otroke tako izroditi, da vsaj katoličani ostanejo, ker sicer, posebno ako so starši zanikerni, -e tu otroci čisto po prostem amerikanskem kopitu na- gnejo. Akoravno je bila vedno moja serčna želja, dobro šolo vstanoviti, moram vender reči, da skoraj nikjer ni to tako težko, kakor ravno tukaj v Vabašavi; ljudje v mestu so večji delj protestantje ali pa prav zanikariii po imenu — katoličani, ki jim za kat. izrejo otrok ni dosti mar; kar je dobrih, pa vse daleč po deželi stanujejo in posebno po zimi ne morejo otrok v šo'o v mesto pošiljati. Še druga sitnost je, da med to mešanico Ircev, Nemcev in Francozov je le težko vsem vstreči; eden hoče imeti tako, drugi drugaČ. Mesca avgusta smo imeli v št. Pavlu duhovne vaje, h kterim smo bili prišli vsi duhovni te škotije, razun oo. benediktinov, ki jih imajo za se v samostanu. Pri tej priložnosti smo se pervikrat vsi zopet snidli, kar nas je z gosp. Pircem v Ameriko šlo in kar nas je bilo v št. Pavlu posvečenih. Pač veselo je bilo to za nas, in grozno težko molčati pri prijatlih, ki se tako redko vidimo. Duhovne vaje ki so pet dni terpele, je vodil izverstni jezuit P. Sinarius iz Cikage v angleškem jeziku. To je mož velike učenosti, poln gorečnosti za duše, tako pozna Človeško serce, da je ni naj manjši naj skrivnejši žilice, da bi je ne našel. Se nikoli nisem takih premišljevanj slišal, nikoli si celo kaj tacega do-mišljeval nisem, kar nam je globoka modrost tega mnogo znanega misijonarja odkrila. Ure dneva smo imeli takole razdeljene. Hora 4\, tempus surgendi; 5. medi-tatio prima; 6. Missa et reflexio de peraeta medita-tione; 7. jentaculum; 8% recitatio horarum parv.; 9'» meditetio secunda: 101 4 reHexio de peraeta meditatione: 10;|/| examen particulare conscientiae; 12 prandium: 12'/4 adoratio SS. Sacramenti; 2. recitatio vesper. et compl.: 3. consideratio; 4. recreatio; 5. recitatio matut. et laud.; 6'/2 meditatio tertia; 7. retlexio de med. peraeta; 7'/4 coena; 8 Va pracparatio meditationis erastinae et preces vespertinae; 9. decubitus. Premišljevanja so terpele po celo uro. Namen ali cilj in konec človeka sploh je bilo pervo premišljevanje; drugo, cilj in konec duhovna; tretje, le eno je potrebno; četerto, greh sam zaderžek zveličanja; peto, „peccata sacerdUis"; šesto, mali ali odpustljivi grehi; sedmo, od pekla; osmo, srečna ali nesrečna smert; deveto, od zgubljenega sina; deseto, o rojstvu našega C. Jezusa Kr.; enajsto Jezus v svojem skrivnem življenji v Nazaretu; dvanajsto, modus instruendi populum; trinajsto, ljubezen Jezusova do grešnikov: ^tir-najsto, terpljenje našega G. J. Kr.; petnajsto, vstajenje Gospodovo, — tako moramo zdaj tudi mi vstati iz greha in nepopolnamosti. — Ker je časa primanjkovalo, je obravnaval le posebno take reči, ki so bolj duhovnom potrebne v poduk in podbudo. Izpeljal je vse to iz verstno, in kjer koli se je dalo, je posebno amerikan-skim okoliščinam primerjal. — Po duhovnih vajah so pri obedu čast. gospod Pire škoia latinsko nagovorili in mu lep dar poklonili, ki smo ga za svojega vikšega pastirji, pripravili pri dohodu iz Kima v Št. Pavel. Mil. -kol so kaj prijazno v precej dolgem govoru svoje čutila raz« deli z besedami, ki jih lc mili oče pri svojih ljubih otrocih rabiti zaraore. Potem so gener. vik. vi s. č. g. Ravou vstali in nas prav čversto nagovorili: med drugim so nam zavidali, da smo še tako mladi iu imamo tedaj šc toliko'priložnosti v vinogradu trospodovem delati; „jaz pa," so rekli, „sein dnovc delavnosti d« »končal: bojim se , da le malo imam še spravljenega za nebesa in vender kmalo bo treba odgovor dajati." Potem je Še marsikdo govoril in svoje čutijeja razodel o tej veseli priložnosti. Drugi dan so se začeli počasi zopet proti domu napravljati, enega za drugem je zmanjkalo; vender jih je nekaj Šc celi teden ostalo, ker g. Sinarius je vsak večer v škofijski cerkvi po dve uri posebno za drugoverce pridigoval in jim tako živo dokazoval, da le naša vera je prava, da bi mogel res človek misliti, le enega ne bo v cerkvi, da bi se ne prepričal in ne spreobernil. Po vsih časnikih tu, katoliških in protestanških, je potem stalo, da tacega govornika še ni bilo v št. Pavlu, kakor je P. Smarius; koliko se jih je ali bo pa spre-obernilo, mi ni znano. Jaz sem samo tri take pridige slišal in čudil sem se, kako da more protestant kaj ta-cepa poslušati in vender ne svojih zmot zapustiti. Prav rad bi bil celi teden ostal gori, da bi bil vse slišal, ali v sredi tedna sem pismo dobil iz Vabašav, da je nekdo bolan in hajdi! na pervi barki sem jo potegnil doli. Čez kakih pet dni potem me je č. g. Tomazin obiskal in je par dni pri meni ostal, potem se pa kmalo zopet v svoje divje kraje k Indijanom podal. — 27. tega mesca bo pri nas sv. birma; tri misijonske staje v mojem kantonu škof mislijo obiskati: Vabašav, Leksiti in Vest-Albani. V Vabašah mislimo pri tej priložnosti cerkev kaj lepo okinčati, veliko novih in krasnih reči smo si napravili za altar, cerkev znotraj vso skoraj prenovili; pevci in pevkinje se pripravljajo, da je kaj. Kar jim g. Bernik orgla, imajo veliko veči serčnost, ker bolj čversto orgije zapodi, kakor poprejšnja orglavka, akoravno je tudi dobro igrala. Polnoči se bliža, treba bo končati; ali pa oči podpreti, ker začenjajo s silo skupaj lezti. Z Bogom! Jak. Trobec. je hej norega po domačem in tu-jem sreiuf Yčliki shod katoličanov v Inomostu od 9. do 12. kimovca. Iz pervega velikega snida (9. vel. serp.) ne smem prezreti govora, s kterim se je predsednik advokat Lin-gens sam zboru skazal. Prosi pa družbo, da naj se nikar ne prestraši, ako on ko pravnik, ko pravdosrednik, pa še celo ko Prus pred nje stopi. „Oh, kaj bodo njegovi tovarši na Dunaju k temu rekli? „Moliti? — v cerkev hoditi? — pa še celo za konkordat" se potegovati? O joj, prejoj! — Prišel sem s Pruskega s prijatli na Tirolsko anektirat, — pa vender ne tirolske dežele, ampak serca za katoliške misli in namene (ideje), za veliko splošnjo vojsko. Tudi pravniki, brambov-stvo, še celo nežni ženski spol naj stopi v to katoliško edinost. Sej se sliši krič na krič zoper keršanstvo. Da-siravno smo katoličani po številu v toliki večini, pa vender imamo povsod manjšino!! Ozrimo se na čas-ništvo; katoliški tisk s 60.000 naročniki zginja proti milijonom nasprotnikov. Kako majhen kupec nasproti toliki hrumi! — Kaj pa je storiti? Ali hočemo orožje pometati? Tega pa nikakor ne! „V Križu je naša zmaga." „In hoc signo vinces — v tem znamnji boš premagal," — to je njegov napis. Tako tudi bo. Naš vodja je Pij IX, škofje so naši generali: njih se čversto deržimo! — Osemnajststoletnica v Rimu je dokaz, kako močna je naša vojska. Kako so prihiteli s celega sveta v Rim ti vodniki, ti vojšaki — in pa pri toliki stiski, pri toliki zakletvi sovražnikov. — Ravno ta katoliška moč se je skazovala, ko jih je kolera v Albani morila na tisoče; vradniki, celo zdravniki so že bežali s svojega mesta: pa nobeden duhoven ne, in na čelu te vojske je bil kardinal Altieri sam. Delili so jim dušno in telesno pomoč. In kako so se obnašali zvavi — papeževi vojaki, blagi mladenči iz naj boljših katoliških deržin iz llolandije, Belgije itd.? Opravljali so pri bolnikih naj priprostejši strežbo, in ko je kolera tudi pogrebee pobirala, so ti vojaki merliče pokopavali. Tako se vojskuje v zemlji sv. Očeta, taka je tam 3erčnost, taka edinost. Kaj pa mi, — kaj je nam storiti, ko sovražniki navaljujejo ? ... Zbuditi, predramiti, zediniti se, čuti nam je. Dobra vest vojaka serčnega stori. Pruski (katoliški) vojšaki so se pred vojsko spo- vedovali; zato pa niso slabši vojaki postali; in s koliko serčnostjo so šli na boj! Častniki so k temu zgled dajali. *) Serčni in učeni govornik je potem s postranskimi mahljeji na dunajske okolišine pripovedoval nektere zglede pruske olike in liberalnosti, kakoršne, se ve, dunajsko časništvo malo čisla — „verkommen und verfallen dem neuen Judenthum." Na Pruskem »inteligentni" možje poslušajo učenja (vorlesungen) tudi očetov jezuitov „in so na to ponosni" itd., — in zato so vender Prusi na vojski zmagali; na Avstrijanskem pa je „inteli-gencija" pogosto tako malo samosvojna, da Časnikarjem verjame, ko jim žlobodrajo, da jih je konkordat pri Sadovi otepel!! Zraven tega pa so še prav hvaležni ro-potačem za take smešne marnje. „Kdor se dd teptati, in se zraven tega še za to zahvaljuje, on je vreden kazni Božje." — V katoliški cerkvi je moč, ker v nji je edinost, ona je narode zedinila, jih brate storila; mnogi sovražniki hočejo pa podreti, kar je mati zidala. Govornik zavrača zopet na premajhno serčnost katoličanov v nasprotji s tem, kako se pa po Anglii in Ameriki veselo in lepo razširja kat. vera in kat.vnema. Društvo za katoliške knjižice (brošurna družba; je v dvčh letih spečalo le 60.000 knjižic, v Ameriki pa je tej podobna družba v enem samem letu oddala 800.000 iztisov. **) O naj bi katoličani spoznali, kolik zaklad imajo oni v katoliški cerkvi! Oserčimo se, — opustimo strah pred ljudmi, — postavimo si v novo na višave „Križ" in na njem napis: „In hoc signo vinces!" Vojska je za Cerkev blaga, V Križu čaka slavna zmaga; — Krič pa zoper njo: sramota; Konec večna je strahota! Cerkev in liberalstvo. Kdor se je morebiti veselil in nadjal, da bo katoličanstvo omagalo, ko je Garibaldi svoje roje proti Rimu gnal, tisti naj se le na persi terka; zakaj katoličanstvo ni nikoli močnejše, nikoli živejše kakor takrat ko se cerkev preganja. Takrat se vse zbudi, kar ima še kaj živcev in zmožnosti življenja. Poslednje dni velike nevarnosti se ni molilo za cerkev le samo po katoliških deržavah, ampak še tudi po krajih, kteri so se sicer cenili za brambo pro-testanštva. Na Angleškem so bili škofje napovedali molitve za sv. Očeta in po londonskih Božjih hišah se je o tej priliki izpostavljalo sv. Rešnje telo. Celo v mestu, ki se imenuje proteštanski Rim, v Genevi, se je na zapoved škofa Mermillod-a po vsih cerkvah, kakor po vsem kantonu, sv. Rešnje telo izpostavljalo. Na trume so se verniki zbirali v cerkvah prosit Boga za zmago papežu. Po vsih farnih cerkvah so govorili duhovni o pravicah papeža-kralj a, kterih se nikakor odreči ne •) Kavno ob tem popotvanji na Tirolsko nam je v Bocnu vojaški duhoven gosp. Nik. Zic enake spodbudljive reči iz laške vojske pravil. Spovedoval je vojake pred vojsko pri vsaki priliki in v vsakem kotu, pa tudi grede v boj, in pervi je bil vodja sam. Prijela sta se s spovedencem pod pazho in sta grede opravljala spoved. tako eden za drugim. S severne vojske sino v tem oziru nektere milovanja vredne reči slišali : in kakošen je bil nasledek na Laškem; kakošen pa pri Sadovi? — Pač se nam zdi, da dobra vest je nekdaj oserČevala Makabejce in oserčuje tudi zdaj vojšake. Ni Čudo, ako je „tigovec" v lx-ju, kteremu vest očita smertno pregreho, ker vidi pravičnega Sodnika tako blizo pred očmi. **) Smo mar Slovenci v tej reči kaj bolj goreči? Še nekoliko pol „Smarnic" ne moremo brez ožnljenja pisateljev in založnikov na svitlo spraviti, akoravno je vsak lahko prepričan, da za dušno in časno oliko vsega ljudstva počez in sploh noht na knjiga toliko ne premore kakor šmarniške opravila, in pa da bo ta pobožnost sčasoma dremala in zaspala, ako ne bo pogosto novih šmarniških bukev. more. V cerkvi Marije Device v Genevi pa je obravnaval škot Mermiilod ravno to vprašanje pred poslu-šavstvom, med kterim je bilo tudi mnoštvo protestantov. Zavračal je na tesno zvezo med rimsko vlado in keršan-stvom, in dokazal je, da pad keršanstva je tudi pogrez-njenje Evrope. In primerjaje sedanje boje s križarskimi vojskami je pristavil, da kakor je takrat bil boj med oliko sv. evangelija in med divjaštvom musulmanskim, tako je sadaj boj med keršanstvom in prostim zidarstvom (frajmavrarstvom). Globoko ginjeno je bilo poslušavstvo po ti pridigi in eden protestanških knezov, bivši za malo časa v Genevi in pričujoč pri ti pridigi, je prosil nektere duhovne, da naj se ta govor tiskat da. (Hlas Bern.) Res, noben previdni ne bo dvomil, da sedanji tako imenovani »liberalizem" (a non liber, kakor lucus a non lucendo) in pa prostomavtarstvo sta na eni in isti verbi zrastla, na kteri se je bil Iškarjot obesil. Kdor tega ne more umeti, naj se ozre le samo na naj bolj novi sad garibaldovstva. O poslednjem dervenji proti Rimu so ti nesrečni ljudje cerkve skrunili, duhovstvo terpinčili, prebivavce ropali. Nikotera sam, njih vodja, jih je popustil in svoj beg z bojnega polja s tem opravičuje, da divjaštva teh derhal ni bil kos krotiti. „Do-movina" pa piše, da v Beluni je ravno te dni vstalo ro-govilstvo zoper kraljevo gosposko in duhovstvo ter so petdesetletnega fajmoštra na samem altarji ubili in mnoge druge duhovne ranili... Enako imajo »Tir. Stim." naznanilo, da so v Benedkah 4 hudobneži fajmoštra od sv. Pantaleona po noči na poti napadli in ubili, ko je od bolnika domu šel. Ali ni še ravno pred nekimi mesci Garibaldi po teh krajih ljudi hujskal zoper Rim, škofe, duhovstvo? Pravijo pa zdaj, da bodo Garibalda za-pravdali, ki je zapert v Varinjani; kacega druzega reveža, ki sence tega ni storil, kar ta hudodelnik, bi že davno bili obesili. In kdo se tudi na Avstrijanskem joka, da je Garibaldi premagan?... »Liberalizem." — Francosko. Skof orleanski railgsp. Dupanloup je izročil od svojega v časnikih razglašenega pisma do Ratazzi-a pet stopcev dolg prepis od »France" (francoski časnik), kjer je med drugim rečeno: »Imenujmo reč s pravim imenom: pregledovanje dogovora (kiraov-čevega) pomeni to, da se je Francija odrekla, in sv. Oče je izdan" ... Proti koncu potem ko je Ratazzi-a zaznam-njal nckolikrat za neubrisanega slepivca in je ponavljal, kako ga bode sram zanaprej, da je Francoz, ako se francoska vlada da preslepiti, dokončuje z žuganjem: »Sicer pa je treba vedeti, da katoliška vest je v tem nepreprosljiva, pa da tisti dan ko bode papež s sedeža veržen, bo vesoljni široki keršanski svet zoper laško rovarstvo zavpil večno maševanje. Ni davno kar je cesar govoril o černih pikah in memogredočih pobit-vah ; tukaj bi bilo vsako černilo pretemno, in pobitva bi ne bila le neznatna pika. Nesreča papeževa bi s pretemnim mertvaškim plajšem zagernila našo zvezdo. S takim žuganjem se nikoli ni govorilo proti Napoleonu, in v časniku »France-i" se razglasuje ta razpisnica. (Zagreb, kat. iist.) Napoleonova politika na Laškem. Nič ne kaže, da bi Francozi Rim ravno hitro zapustili, temveč se še le nekako vterjujejo in po več krajih usedajo. Napoleon dobro ve, zakaj; pa tudi nam ni težko misliti. Rekel je Napoleon Lamarmoru, da Francija zamore savojski kraljevi hiši iz Rima prav dobro streči zoper kako republikansko gibanje. To zna vse biti, toda Napoleon gotovo pri tem tudi sebe ni pozabil. Vsi previdni ljudje vedo, pravijo »Tir. Stim.", da vojska med Francijo in Prusijo je neogibljiva, in kaj posebnega je, ako se le spomladi zavre. V taki nastopni vojski pa se Napoleonu nobene reči ni bolj bati, kakor zveze med Italijo in Prusijo. In kdo ne ve, kako so ravnokar laški in pruski ogleduhi po Tirolskem stikali, da bi si kje o lepi priliki roke podali, kakor je rekel neki časnik? Kaj je tedaj bolj želeti, kakor da so Francozje vgozdeni kakor klin med južno in severno Italijo? Tako imajo Italijo razdeljeno in s papeževo vojno vred so ondi nepremagijivi. Ako pa potem res zdivja vojska med Francijo in Prusijo in se Italija le gane Prusiji v pomoč, se na Napoiitanskem precej lahko gibanje vname, komur si bodi v prid, razun Viktor-Emanvelu. In v tacih okolišinah se lahko zgodi, da tudi Rim svoje oropane provincije nazaj dobi. Rimska vojna se je zdaj nezmerno oserčila; vsa Francija gori za sv. Očeta in naj serčniši možje in mladenči tišč kakor v križansko vojsko med papeževe vojšake. In posnemali jih bodo med drugimi čedalje bolj tudi boljši Italijani sami. Sej italijansko ljudstvo je gotovo že davno sito cerkvenega ropa, in ako se izločijo plačevani časnikarji in framasonske derhali višjih redov, je drugo brez dvoma po večem vse za sv. Očeta. Tako hitro kakor je bil Garibaldi zdaj iz ostale rimske deželice pahnjen, zamore tudi italijanska moč iz vsih papeževih okrajin pognana biti, ako pride Italija s Francijo naskriž. Se ve, da v tih okolišinah bi utegnilo valovje |tudi dalje segati in ako še druge velike moči zajme, lahko je kmali vsa Evropa v ognji, česar nas Bog ob vari! kratke naznanila. Kaj prečudnega je, kako iz naj boljših in poštenejših francoskih deržin vse sili na Rimsko sv. Očetu v pomoč. Naj bogatejši dedič francoskega plemstva vojvod Cheureuse se je podal za pro-staka k papeževim vojakom. Šestdesetletni bogati vojvod iz Luynes-a pa je tudi zapustil Francijo in se hoče na strani svojega vnuka vojvoda Chevreuse-a za papeža vojskovati. In imenovano je druzih cela versta, ki enako delajo! Zdi se, da papeževa reč je rešena, torej satan drugod strahovito z repom otripa, ker blezo vidi, da mu za kožo gre. Celo verni protestantje na Francoskem so ginjeni tolike katoliške serčnosti. Slavni deržavnik Guizot je rekel poslednje dni: »Srečnega sc štejem, da se katoličani ne dajo tako lahko zatreti, temuč da se serčno branijo; in kar tiče končni izid, me čisto nič ne skerbi." — Marsikteri, ki sprevidijo, kaj so storili ko so zoper konkordat podpisovali, se kesajo. Med drugimi je župan v Gtissbiichel-u svoj ne-spremišljeni podpis preklical in miluje, da je s tem svoji srenji pohujšanje dal. — Dr. Schrank je v dunajskem srenjskem zboru nezmerno kričal zoper vseučilišna katoliška profesorja Arnts-a in Pachmanna in zoper »slovensko pauersko modrost," ker so Slovenci poslali prošnje za ohranjenje konkordata. Iz tacega početja Dunaj lahko vidi, kako svobodo bo vžival, ako mu jo bodo taki možje merili. — Zastran vseučilišne adresc pravi eden dunajskih listov, da je pisana čisto v zlogu nove »Freie" in »Figarota." — Turški poslanec Blaquc Bej v Vašingtonu je dal svojega novorojenca po katoliško kerstiti; on sam in več sorodovincev je bilo pričujočih pri kerševanji. — Garibaldi se neki misli v Ameriko preseliti. Naj gre raji v Sibirijo ter naj ljudi vodi zo per medvede, kakor pa zoper mirne papeževe prebivavce, ako že ne more pri pokoji biti. — Iz Ljubljane, iz Litomeric je Mihič v svojem in še kacega Kočevarja imenu na Pemskem dr. Klunu na Dunaj telegrafiral zaupnico, in s tem je dr. Kluna in »Laibacherico" nezmerno razveselil. Zdaj je razvese-Ijeni in v »težavnem stanu" poterjeni Klun v odgovoru do Mihiča ponovil svoj sklep, da bo »prav posebno za to delal, da se za vselej zatre in odpravi moč, ki jo je duhovstvo dobilo do šol in deržavljanskih razmer, odkar je konkordat na dnevu." Klun je namreč v deržavnem zboru govoreč naj prej velikansko zaupnico dal Martinu Lutru za velike njegove zasluge o nemšini in nemškem šolstvu, potem pa je jel nezaupnico snovati za katoliško duhovstvo v oziru na šolo. Rekel je, da šola ne stori tega, kar bi mogla, in da je tega krivo nadzorništvo katol. duhovstva, kteremu se mora nadzorništvo vzeti, šola od cerkve se ločiti, učiteljstvo se tako povzdigniti, da bosta tajraoster in učitelj na enaki stopinji veljave in spoštovanja, da ne bo učitelj „Knecht des Dieners der Kirche" itd. itd. Da te modrovanja ne stoje na terd-nejših nogah, kakor svoje dni Nebukadnezarjev steber, že to kaže, da je dr. Klun pod Belkredi-em ministrom preklical, kar je poprej bil pisal za ločitev šole od cerkve, in sedaj pod Beustom preklical, kar je pisal zoper ločitev. Sicer pa naj zavernemo čč. bravce na čver-sti spis o tej reči v„Tovaršu 15. nov. 1867." — Pa kaj še več? V „Laib." 18. t. m. dr. Klun pred volivci svoje djanje v deržavnem zboru opravičuje. Da je zoper konkordat govoril, se na svojo „vest" sklicuje. Škoda, da dr. Klun že o volitvah nič ni povedal, da mu konkordat tako hudo na vesti leži, — takrat namreč, ko je tiste obiskoval, ki zdaj Mihiču na Pemskem obeta, s koliko gorečnostjo bo njih vpliv do šole zatiral. Naj bi bil dr. Klun v sercu in v besedi taki prijatelj katoliške cerkve in domorodne reči, kakoršnega se je o volitvah kazal, pa bi ga nič vest ne pekla zoper konkordat, in Mihiču in „Laibacherici" bi ga zdaj ne bilo treba umivati. — Čč. oo. jezuiti, ki so ljudski misijon obhajali skoz 10 dni v Devinu, ga bodo zopet pričeli na Kojskem (Kvi-skem). — Mil. goriški vikši škof so šli pretečeni petek v deržavni zbor na Dunaj. — Obleko, odmenjeno ubožnim otrokom za božičnico, že izdelujejo g. Maršalek in mi-loserčne gospe in gospodičine. Mil. knez in škof so v ta namen darovali 50 gold. — Prof. Mat. Debeljak , ki je undan v Terstu umeri, je zapustil slov. Matici, Mohorjevi družbi in dalmatinski Matici po 14.000 gl., ju-goslov. akademii pa 30.000 gl. — General Kancler na-znanovaje o vojski pri Mentani pravi, da Garibaldi in njegova sina se v boju niso nikoli prikazali v pervih verstah. Tu imate „Roma o morte." — Duhovshe spremembe. V ljubljanski škofii. G. Fr. Svetlin pride v Goričieo za beneficiata; g. J. Keršič z Doba v Semič I; g. J. Škofic, novoposv., k sv. Križu pri T.; g. T ___ D _ » . 1 ! _ — nnlrm aet nnnoti _ Molj, duh. pom. v Hrenovicah, 12. t. m. R. I. P.! V teržaški škofii. V pokoj so se podali preč. gg.: M ar k a C al c in a, kanonik in fajm. v Grizinjani; Fr. Zadnikar; Ign. Kavčič, vikar na teržaškem poko-pališu: J. Kacin, duh. pom. v Ricmanih; Fr. Pasič, duh. pom. v Pičanu; Jan. Okoren, duhov, v Borštu (za šest mescev). Prestavljeni so čč. gg.: Ant. Kara-baič, od cerkve M. Pomočnice v Terstu k kapeli na posestvu baron Pask. Revoltella; Ant. Tempesta, od cerkve M. D. Veči Hezuitovske) na pokopališe k sv. Ani za vikaija; Jak. Bonifacio, v pokoju, k M. D. Pom. v Terstu; And. Pahor, v pokoju, za kapi. v Trebič: Edv. Savnik, vik. in duh. pom. v Kopru, je postal kurat v ondotni jetnišnici; Jak. Cavalli, korvikar v Zavervji, na unega mesto; Lin Mistruzzi z Mil k jezuiški cerkvi v Terst; Jak. Leben na kapel. v Boršt; Jan. Fran t ar, s Sušnjeviee v Kulm. Cč. gg. novoposvečeni so postavljeni: Hi^ac. Gottar-dis v Sovinjak: Edv. Grozman v Šmarije; Fr. Kosec na Veršec; Fr. Kralj ič v Rukovac; Anton Petelin v Kringo; Al. Vaskon v Mile; Jan. Pečar v Zavervje; g. Jan. Mazgon je pristopil v križanski red. Umeri je 7. vinot. g. Bernard Hočevar, duh. v Trebiču.— V bogoslovje so sprejeti gg.: Peter To-mazin, iz Tersta (za 4. 1.); za 1. 1. pa: Jak. Apol-lonio, iz Kopra; Jan. Bersenda, iz Buzeta; Al. B r e z o v i č, iz Kastve; Dom. B u 11 o, iz Kopra, Drag. Jerše, iz Tersta; Jož. Križman, iz Tersta: Edv. Legat, iz Višnje gore; J. Pitacco, iz Pirana; Fr. Porenta, iz Loke; Šim. Sfecič, iz Momijana: Jan. Venchiarutti, iz Tersta; Dom. Vidali, iz Pirana: J. Viezzolli, iz Pirana; Vinc. Zamlič, iz Kastve. Zunaj semeniša: Fr. Bukovec, iz Soteske; Andrej Hrovat, iz Begunj; Matija Lavrič, iz Zapog: Jož. Novak, iz Št. Vida pri Ljubljani. — (Skof. list.) Dobrotni darovi. Sic luceat lnx vestra coram homi- Tako naj sveti vaša luč pre