788
Slovenski glasnik.
L o p a š i č, tudi nam Slovencem znani zgodovinar, izdal bode veliko, za hrvatsko in slovensko povestnico prezanimljivo delo „Acta croatica".
Ljnbav i cvieče se zove lepa zbirka liričnih pesnij, katere izdaje pri Pretnerji v Dubrovniku izvrstni srbski pesnik Jovo Sundečič, protoprezbiter, bivši profesor pravoslavnega bogoslovja v Zadru in tajnik črnogorskega kneza Nikice, sedaj umirovljeni zasebnik v Kotoru. Sundečič je dobro poznan po različnih svojih pesniških proizvodih, kakor so n. pr. „Niz bisera", „Krvava košulja", „ Petrov dan na Cetinju", in Chiudina je prevel mnogo njegovih pesnij na italijanski jezik. Sundečič piše krasen jezik in zavija svoje nežne rahločuteče misli v popolnoma dovršene pesniške oblike. Čeravno uže star na telesu, čil je še vedno na duhu ter zlaga še vedno marljivo liriške in prigodne pesni, katere prinaša redno dubrovniški „Slovinac". Ta novejša zbirka Sundičičeva bodi toplo priporočena vsem Slovencem, ki se zanimajo za moderno pesništvo jugoslovansko.
S. K
Srbske knjige. V založbi bratov Jovanovičev v Pančevu izšle so v posebnih treh knjižicah skupine narodnih pesnij o vojvodah Jakšičih, Sibinjaninu Janku in Banoviči Strahonji. Cena vsakej knjižici je 15 kr. — Ravno ista knjigarna vabi na naročbo knjige „Niz srpskib pripovij edaka", katere je mej srbskim narodom po Boki, Črnej Gori in Hercegovini nabral starina V u k vitez Vrčevič, zaradi svojega karakterističnega zloga in jezika najpriljublje-nejši pisatelj srbski. Knjiga 22 tiskanih pol obsežna bode stala 1 gld. Pridejana jej bode tudi slika Vrčevičeva. — V Novem Sadu je prišel na svitlo „Letopis Matice Srpske", knjiga 126., zvezek II, ki prinaša mnogovrstno zabavno in poučno gradivo. — „Matica Srpska" priznala je 500 gld. nagrade tragediji „Pero Segedinac", katero je spisal znani pisatelj srbski dr. Laza Kostič.
V Belem gradu osnovalo se je „ društvo za podpomaganje srpske književnosti". Predsednik društvu je bivši srbski minister Alimpije Vasiljevic. Opozicija sedanje srbske vlade osnovala je to društvo, v katerega odboru sedi sedem bivših Rističevih ministrov, a v kontrolnem odboru sedi sam Ristič. Število članov je doslej 101, a vplačanih je 489 delnic po 12 dinarov (frankov).
Književnost dolnje-lužiškiJi Srbov. „Casopis mačicv Serbskeje", ki izhaja v Budišinu na Saksonskem, prinaša v svojem fi2. zvezku biblijografijo lužiških Srbov od 1. 1548. do 1880. Najprej navaja knjige, potem pisatelje po abecednem redu. Knjige so razdeljene po strokah na slovnice (7), slovarje (4), biblije (11), katekizme (17), cerkvene pesmarice (20), molitvene knjige (10), pridige (19), versko poučne knjige (11), druge poučne in zabavne knjige (12), posvetne pesni (17) časopise in koledarje (5) in druge drobnejše spise (15). Knjižnikov je skupno 64. Dolnje-lužiških Srbov stanuje v Pruskej 50.000, a gornje-lužiških Srbov je do 100.000 duš, tedaj skupaj do 150.000 duš. In ta kaplja slovanska se še ni v nemškem morji potopila ter ima svojo književnost! Nemci delajo uže od zdavna o ponemčevanji tega zadnjega ostanka polabskih Slovanov ter imajo uže celo literaturo o predlogih, kako bi jih bilo ponemčiti. ,.Wie solite man die Wenden ihre Muttersprache vergessen lassen" razpravljalo se je uže 1811. leta. „Ob man die wendische Sprache in der Nieder-Lausitz aufleben oder aussterben lassen solle?" na to je odgovoril uže 1. 1877. W. Gr. Korn.   V istem zvezku razpravlja
Slovenski glasnik.
789
M. Hornik vprašanje o zbliženji gornje-lužiškega in dolnje-lužiškega narečja. — Ivan Smolar in Mihalj Hornik, voditelja narodnega probujenja mej Lužičani slavila sta nedavno jubilej in sicer Smolar svojega 40letnega, Hornik svojega 25letnega literarnega delovanja. G. Smolarju, ki se je ta čas mudil ravno v Varšavi, čestitali so na svečan način ondotni knjižniki poljski, a Horniku so po brzojavu poslali čestitko v Budišin.
Epistola encyclica SS. Domini Leonis PP. XIII. „Grande munus." Editio slavica polvglotta. Pragae Sumptibus et typis tvpografiae (sic!) Cyrillo-Metho-dianae." 1880, in folio, 48 str. Ta v verskem in zgodovinskem oziru imenitna poslanica papeževa prišla je v latinskem, češkem, slovenskem, poljskem, lužiško-srbskem, hrvatskem, maloruskem in velikoruskem jeziku na svitlo in zanimljivo jo je prebirati v raznih slovanskih jezikih ter primerjati jih mej seboj. Za tega delj to lepo knjigo toplo priporočamo vsem čitateljem svojim, da-si je slovensk tekst po nekaterih mestih nekoliko nedostaten, kar je pa, mislimo, bolj zakrivila tiskarnica nego prelagatelj. Knjigo prodaje v Ljubljani katoliška bukvami ca, vezano po 1 gld. 30 kr., nevezano po 1 gld.
»Veliko bratstvo" zove se nova komedija Aleksandra grofa Fedra (sina), katero so nedavno predstavljali v Varšavi. Poljska kritika se jako pohvalno izjavlja o tem novem delu genijalnega poljskega dramaturga. — Z manjšo hvalo omenjajo se „Sosedje", komedija od Mih. Baluckega, jednega najboljših pisateljev veselih iger poljskih. Predmet omenjenej komediji je volitvena borba in ž njo združeno korteševanje v Galiciji. — Ali ne bi se našel omenjenima komedijama slovensk prelagatelj?
Rusija na mejnarodnej zemljepisne) razstavi v Benetkah. Meseca oktobra bil je v Benetkah mejnarodni geografski shod, s katerim je bila združena tudi geografska razstava. Izmej vseh slovanskih zemelj, imela je na tej razstavi jedina Rusija svoj poseben oddelek v dveh dvoranah. Glavna krasota prve dvorane bila so geografska dela generalnega štaba ruskega. Odlikovali so se osobito topografiški zemljevidi ruske carevine in bližnjih jej dežel, katere je vojno ministerstvo od 1. 1875. do 1881. dalo izvesti; potem zemljevidi, katere so ruski strokovnjaki zdelali za poslednje rusko-turške vojne; na dalje geodezijska in astronomijska dela sestavljena 1. 1879. v Finlandiji, karte brodarskih prog na finlandskih jezerih itd. Zanimljiva bila je tudi fotografska zbirka, kažoča tipe različnih plemen prostrane ruske carevine in naposled znanstvene geografske knjige. Druga dvorana bila je posvečena geografskej pedagogiji. Tu so bile razstavljene slike, zemljevidi in drugi učni pripomočki, služeči pri pouku v geografiji, kosmografiji in topografiji; te je razstavil pedagogijski muzej petrogradski. Razložena so bila tudi geografska dela učencev iz vojnih gimnazij; tu se je osobito odlikoval mladi sin bokarskega emira. Predsednik omenjenega muzeja general Kohovski bil je živ tolmač tej razstavi. Vse vesti se zlagajo v tem, da si je Rusija s svojim razstavnim oddelkom osvetlila lice ter pokazala, da geografska vednost v njej stoji na višini sedanje dobe. Znamenito je, da Rusija ni razstavila starejših predmetov, ki so bili izloženih uže na prejšnjih razstavah, nego razstavila je samo najnovejše predmete, da se pokaže najnovejši v njej napredek geografske nauke. Zategadelj prejela je njena razstava mnogobrojne pohvale in nagrade.