Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 121
Ljubljana, sreda 30. maja 1934
Cena Din
(JpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. _ Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Ea inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
VEDNO HUJŠE OBLIKE TERORISTIČNE AKCIJE V AVSTRIJI
Vsi ukrep! Dollfussovega režima za ustrahovanje hitlerjevcev in socialistov nič ne zaležejo — Javnost vedno bolj razburjena
Razorožitvena
konferenca
V ženevi so se spet sestali državniki vsega sveta, da pregledajo bilanco dosedanje razorožitvene akcije. Bilanca je na žalost pasivna, skoro brezupna.
Od Barthoujeve note z dne 17. aprila, ki je Angliji jasno in brez vseh pridržkov izpovedala, da Francija ne stavi več nikake nade na možnost kompromisa v razorožitvenem vprašanju, marveč da se vrača nazaj na stališče, ki ga glede nemške oborožitve določa versailleska mirovna pogodba, je postala ženevska razorožitvena konferenca pojem brez prave vsebine. Preokret, ki ga je s tako odločnostjo izvršil francoski zunanji minister, je prav za prav res pomenil konec konference, zato je svet vsekakor posvetil še enkrat pozornost Ženevi, ko je prišla vest, da se bo konferenca kljub vsemu le še sestala. Ako bi bilo treba tenor omenjene Barthoujeve note jemati dobesedno, bi morala Francija zastavili vse sile, da prisili Nemčijo na priznanje razorožitvene klavzule iz versail-leske mirovne pogodbe. Proti le-tej se Nemčija vedino sklicuje na daleko kasnejšo določbo o ravnopravnosti v oborožitvi, ki so jo velesile sklenile decembra meseca 1932. Položaj je postal tedaj popolnoma brezizhoden in mnogi so že mislili, da Franciji ne bo ostalo drugega, nego da zagrozi Berlinu z oboroženim pritiskom, kakor ie bila zasedba Poruhrja.
Barthou pa seveda niti od daleč ni pomišljal na slično avanturo, marveč je začel uresničevati znano francosko tezo o varnosti, tako da jo je izločil iz kompleksa razorožitve ter namesto toliko zaželenega anglosaškega varnostnega jamstva ubral pot vojaških konvencij s prijateljskimi državami. Njegova logika je lila zelo jasna, saj se da na ta način doseči dobro ravnotežje sil, ki nadomesti vsako papirnato jamstvo, za katerim se je tako brezuspešno poganjal Paul-Boncour in prea njim že Briand. Barthoujeva pot v Varšavo in Prago je stala v znamenju takih pogodb in, kakor je znano, ni ostala brez zaželenih uspehov.
S takim preobratom pa je nastala doba, ko je bilo razorožitveno vprašanje rešeno skoro popolnoma v obratnem smislu. Vse države so ohranile svobodo oboroževanja. S tem zatone sicer v nepovratni mrak za daljši čas najlepša in najsijajnejša misel kot pridobitev svetovne vojne, toda treba je pomisliti, da je ta misel naletela pri poskusu realizacije na toliko neiskrenih pridržkov, da je postala v praksi nemogoča. Nelepo igro, ki ni prinesla niti najmanjših rezultatov, pač pa je bila povod za večne mednarodne krize in spletke, je Francija odklonila z energično gesto ter postavila vprašanje na njegovo izhodno točko.
Pokazala je tudi g sestavo svoje delegacije za ženevsko konferenco, da nima namena iti po starih izvoženih in nikamor ne vedočih potih. Poleg Barthou-ja so v delegaciji maršal Petain, mornariški minister Pietri, minister za zra-koplovstvo general Denain, zastopnika frontnih borcev Aubert in Cassin. medtem ko Boncour ni dobil več značaja glavnega delegata, marveč so mu zaradi kontinuitete dali le zelo podrejeno mesto prvega tajnika delegacije. Kakor nara kažejo imena, bo Francija zastopala pred vsem svoje vojaške interese, katere ji narekuje skrb za varnost.
Središče, okoli katerega se vse vrti, je franeosko-ruski vojaški sporazum, ki daje Franciji možnost, da z večjim poudarkom zastopa svoje stališče. Elastičnost francoske politike se vidi v tem. da operira z rusko-francosko zvezo kot z glavnim adutom isti Barthou, ki se je za časa genovske konference izkazal za nepomirljivega nasprotnika sovjetov. Zdaj je ravno on tisti, ki na vso moč gladi Moskvi dohod na mednarodno politično pozornico. Barthou namreč ni pozabil, da je bila rusko-francoska zveza tudi v preteklosti najboljše jamstvo za varnost v miru in trden oslonec v časih vojne. Zveza dveh velesil, kojih interesi si skoro nikjer ne nasprotujejo, je kljub teritorialni oddaljenosti, ali morda ravno zaradi nje zelo umestna, priporočljiva in trdna.
Francozi so dali Barthoujevemu postopku ime garancijskega sistema, kar kaže, da so zadovoljnejši s celo mrežo jamstvenih zvez, nego z enim samim jamstvom, ki je bilo doslej alfa in ornega vsega prizadevanja za dosego varnosti. Garancijski sistem pa prinaša na drugi strani obkroževanje onih, ki niso v sistem, in s tem bi svet srečno prijadral na stanje iz leta 1914.: Do oboroževalne telrme in do napetosti, ki jo vsaka malenkost lahko spremeni v vseobči spopad. Rešitev je le v tem, da se »železni blok«, ki ga vodi Francija, tako okrepi, da si ne bo nihče drznil, ga iz-—q.ti proti sebi.
Upokojitev
Beogra«, 29 maja A A. Upokojen je An-dra Todorovič, šef splošnega odseka prometnega oddelka ravnateljstva državnih
^^J^jmut v ^dAfrra^ii3
Dunaj, 29. maja p. V prostorih avstrijskega dopisnega urada v poslopju dunajske borze, kjer so že pred dnevi k sreči našli peklenski stroj, še predno je eksplodiral, je prišlo snoči do strahovite eksplozije, ki je docela demolirala dve večji dvorani in povzročila veliko stvarno škodo. Zaradi eksplozije je nastala silna panika v vsem okraju. Atentatorjev doslej še niso izsledili. Vsakodnevne eksplozije in atentati povzročajo med prebivalstvom silno vznemirjenje in vse s strahom pričakuje, kako bo vse to končalo. Dejstva, da se je teroristična akcija hitlerjevcev in sooialistov po zopetni uvedbi obsednega stanja le še povečala, smatrajo splošno za znak, da ne mislijo odnehati ter aa se pripravljajo na obračun s sedanjim režimom. Hitlerjevcem in socialistom so se v zadnjem času pridružili tudi komunisti,
tako da vlada med njimi nekak tihi sporazum.
V pretekli noči je nastala eksplozija tudi v neki palači v 10. okraju. Del palače se je porušil. Neka 'lužkinja je bila hudo ranjena. Kot storile je policija aretirala dva delavca, ki sta priznala, da sta člana bivše socialno-demokratske stranke in da sta Izvršila atentat, da bi na ta način maščevala svoje tovariše, ki so padli v februarski revoluciji. Oba prideta Jutri pred naglo sodišče.
Tudi v drugih predmestjih Dunaja Je bito v pretekli noči izvršenih cela vrsta atentatov z bombami in peklenskimi stroji. V 9. okraju so doslej neznani storilci vrgli ročno granato v policijsko stražnico. Esplozija je izzvala silno paniko. Dva po-lioijska stražnika so z nevarnimi pošfcod-bami prepeljali v bolnišnico.
V Inomostu Je bil v pretekli noči izvršen atentat na voditelja krščanskih soci-alcev dr. Miillerja. Neznani atentatorji so vrgli v njegovo stanovanje bombo, ki je eksplodirala z močno detonacijo in demolirala celo pritličje. Na begu so atentatorji zažgali v bližini Inomosta večji gozdni kompleks, ki je do polovice pogorel.
Veliko pozornost vzbujajo številni atentati In eksplozije, ki so se Izvršile v teku včerajšnjega dne in prošle noči v Gradcu. Včeraj popoldne je v graškem magistratu eksplodiral peklenski stroj večjega kalibra. Skrit je bil v pritličju n se je zaradi eksplozije porušil del zunanje stene in strop, tako da je demolirano tudi celo pr-v0 nadstropje. Misli se, da je ta atentat delo hitlerjevcev. Skoraj istočasno so nastale eksplozije v javnih telefonskih go-
Budimpešta, 29. maja. p. Madžarski listi že dva dni objavljajo fantastične vesti o nekih obmejnih incidentih, ki so se baje pripetiK na češkoslovaško - madžarski meji in zatrjujejo, da so incidente brez povoda izzvali češkoslovaški obmejni stražniki. Obenem napovedujejo, da bo madžarska vlada zaradi tega vložila slično pritožbo pri Društvu narodov, kakor nedavno zoper Jugoslavijo.
Praga, 29. maja. p. češkoslovaška vlada najodločnejše demantira vesti iz Budimpešte o obmejnih incidentih, ki naj bi jih izzvali češkoslovaški obmejn' stražniki. Na vsem je resnice samo tol ko. da je večja skupina madžarskih tihotapcev hotela ore-koračiti češkoslovaško mejo. Ko lih ie češkoslovaška obmejna straža pozva'a, naj se ustavijo, so začeli bežati, nakar so obmejni stražnik? po obstoječih predpisih uporabili orožje in streljali za tihotapci. Nihče
vorilnloah v raznih delih mesta. Vse govorilnice so popolnoma uničene.
Dunajska vlada je imela danes dopoldne dolgo sejo, na kateri je razpravljala o ukrepih zoper najnovejšo teroristično akcijo. Sklenila je povečati dunajsko policijo še za nadaljnjih 400 mož, prav tak0 pa bodo ojačene policije v vseh ostalih mestih in primerno izpopolnjene tudi oroižni-ške postaje na deželi. Poleg tega je vlada sklenila organizirati posebno narodno milico, ki bo Imela nalogo zastražiti vse železniške proge, mostove in druge objekte, da bi se na ta način preprečili nadaljnji atentati. Za izvedbe vseh teh sklepov je vlada odobrila izreden kredit v višini pol milijona šilingov (okrog 5 milijonov Din).
Kljub vsem tem ukrepom vlade pa razburjenje ljudstva čim dalje bolj narašča in sedaj je že vse prepričano da Dollfussov režim nI več v stanju ohraniti notranji r©d In mir In da drvi Avstrija pod sedanjim režimom neizogibno v novo in še bolj krvavo državljansko vojno.
Budimpešta, 29. maja d. V nasprotju ■ poročili, da bo avstrijski minister za javno varnost Fey, za čigar sprejem je bilo že vse pripravljeno, prispel prihodnji ponedeljek v Budimpešto, je prejela madžarska vlada poročilo, da mora Fey zaradi neprestanih terorističnih akcij v Avstriji odgo> ditl svoje potovanje za nedoločen čas.
pa ni bil pri tem niti ranjen, niti ubit Slič-ni incidenti s tihotapci se dogajajo na vseli državnih mejah, a zaradi tega se doslej še nobena vlada nobene države ni pritožila na Društvo narodov. Madžarski manever ima zaradi tega docela prozorne cilje in hoče budimpeštanska vlada očividno s tem maskirati svojo blamažo, ki io je doživela s svojo tožbo proti Jugoslaviji.
Atentat na ameriškega poslanika na Kubi
Havana, 29. maja k Včeraj zjutraj ji bil izvršen atentat na poslanika Zedinje nih držav na Kubi. Caffervja Zapuščal j« ravno poslaništvo ko so se pred vilo po javili štirje neznanci v zaprtem avtomo bilu in pričeli streljati nanj. K sreči ge niso zadeli. Hudo ranjen pa je bil kubanski detektiv, k' je spremljal poslanika.
Reševanje razorožitvene konference
Seja ^avnega odbora se bo danes nadaljevala — Zanimiva govora Normana Davisa in Litvinova
Ženeva, 29. maja vk. Popoldne se je po daljšem odmoru sestal glavni odbor razorožitvene konference. V vseh političnih in diplomatskih Krogih so današnji seji pripisovali izredno važnost, ker se je moralo na njej odločiti, ali bo razorožitevena konferenca nadaljevala svoja prizadevanja za omejitev oboroževanja in postopno razorožitev, ali pa bo napravila križ čez vse svoje dosedanje delo in se razšla, prepuščajoč Društvu narodov, da poišče nova pota in sredstva za ohranitev miru Ln zmanjšanje oboroževanja. Zato je današnja seja tudi potekla v globoki zavesti zgodovinske odgovornosti prisotnih državnikov.
Sejo je otvoril predsednik razorožitvene konference Henderson z daljšim govorom. v katerem je podal najprej pregled vsega dosedanjega dela konference. V glavnih potezah je orisal razvoj in potek diplomatskih pogajanj v zadnjih mesecih in nato obširno razpravljal o vprašanju varnosti, ki je postalo osrednji problem razorožitve. To pa je tudi obenem glavna težkoča, na katero je zadela razorožitvena konferenca. Posebne težave povzroča vprašanje razorožitve v zraku, ker proti zračnim napadam za enkrat ni docela zanesljive obrambe. Jasno pa je, da vprašanja varnosti ni mogoče docela ločiti od vprašanja razorožitve in poudarjeno to tudi že v samem paktu Drušitva narodov, ki združuje razorožitev z varnostjo. Za dosego varnosti za vse države pa je po njegovem mnenju neobhodno potrebno organizirati mednarodno skupnost držav.
Svoja izvajanja je Henderson zaključil s pozivom, naj vsak posamezni delegat zastavi vse svoje sile da bo konferenca dosegla vsaj delen uspeh, ker je prepričan, da bo delo konference uspešno, če bo vsaka posamezna država doprinesla svoj delež. Govor Hendersona, v katerem se •zrcali vsa tragika sedanjega mednarodnega položaja, je napravil na delegate globok vtis in njegov poziv je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Daviš: Amerika za vsak sporazum
Z največjo napetostjo je nato konferen ca spremljala nadaljnje izjave posameznih delegatov. Ameriški delegat Norman Daviš je V svojeni obširnem govoru med drugim izjavil:
Razorožitev je možna in izvedljiva le tedaj, ako bodo največje države šle z dobrim zgledom naprej. Ameriška vlada je mnenja, da je sprejemljiv Macdonaldov razorožitveni načrt, ker nudi obenem z izenačenjem oboroževanja tudi povečanje varnosti. Za dosego varnosti sta dve poti Prva vodi v oboroževalno tekmovanje i.r ta pot pomeni novo vojno. Druga pot vo-di k povečanju obrambe na podagi zmanjšanja napadalnih sil, z ukinitvijo takozvane-ga težkega orožja, tankov, topništva teT plinskih in bomlbnih letal. To pot je razorožitvena konferenca v načelu že odobrila. Zato preostaja sedaj samo še to, da se konferenca definitivno odloči za eno ali drugo. Ameriška vlada je že označila svojo odločitev, ko je predsednik Roose-velt poudaril voljo Amerike ž.a sodelovanje pri postopnem znižanju oboroževanja Tudi sedaj ga je . predsednik Roosevelt pooblastil, da precizira stališče Zedinjenih držav takole: Amerika je pripravljena sodelovati pri vsaki rešitvi razorožitvena problema. V to svrho je pripravljena skle-niti v zvezi s splošnim razorožitveni m dogovorom tudi univerzalni nenapadainl pakt Samo pri docela evropskih zadevah Amerika noče sodelovati, ker se ne mara vmešavati v notranje evropske zadeve in tudi ne prevzemati odgovornosti za nje Tudi v pogledu pomorske razorožitve je Amerika vedno pripravljena uveljaviti idejo razorožitve, žal pa pogajanja v tem pogledu doslej niso dovedla do sporazuma. Gotovo pa je, da nobena izmed držav, ki so zastopane na razorožitveni konferenci, noče prevzeti odgovornosti za njen neuspeh. Zato mora iti konferenca dalje po poti na katero le krenila že Junija lanske-
ga leta in sprejeti Macdonaldov načrt. Nobenega dvoma ni, da je tudi Nemčija voljna podpisati razorožitveno konvencijo in je zato docela prirodno, da ne bo odklonila nadaljnjih pogajanj. V imenu Amerike zato priporoča, da se konferenca ze-dini za Macdonaldov načrt ki je realna podlaga za nadaljevanje in uspešno zaklju-čltev razorožitvenih pogajanj.
Litvinov: Samo v razorožitvi Je mir
Ob največji pozornosti je povzel nato besedo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki je poudarjal, da more obstojati samo en mir in sicer mir razorožitve. Države, ki še niso dovolj oborožene, skušajo danes propagirati imperializem in osvojitev tujega ozemlja. Prav vsled tega, ker vsebuje program nekaterih držav osvojitev ozemlja, prihaja načelo enakopravnosti v nasprotje z dejanskim položajem in prav zato predstavlja danes tako pojmovana enakopravnost nevarnost za svetovni mir. Rusija smatra razorožitveno konferenco za najvažnejši organ miru ter je mnenja, da bi se morala ta konferenca pretvoriti v stalno jamstvo miru Ker pa po dosedanjih metodah ni bilo mogoče doseči sporazuma je treba predvsem proučiti vprašanje, ali ni druge možnosti da se organizira trajen mir. Za razorožitev je neobhodno potreben pristanek vseh predvsem pa velikih držav, dočim za organizacijo varnosti ni potrebna tako univerzalna oblast. Rusija je že pokazala pot, po kateri se more doseči varnost. Litvinov je pri tem opozoril na ruski predlog o definiciji napadalca. Zaključitev nenapadalnih pogodb na tej osnovi je v danih prilikah mogočno jamstvo proti vsakemu napadalcu Zato je Rusija mnenja, da bi kazalo skleniti splošno nenapadalno pogodbo, ki bi mogla vsaj začasno nadomestiti razorožitev, med tem pa naj bi se nadaljevala razorožitvena pogajanja do zaželjenega uspeha.
Po govoru Litvinova je predsednik Henderson odgodil nadaljevanje splošne razprave na sredo popoldne, ker zaradi poznega časa ni bilo več mogoče, da bi govoril še Barthou. Na jutrišnji seji razorožitvene konference bo razen francoskega in angleškega zunanjega ministra govori' tudi italijanski glavni delegat baron Aloisi.
Posvet Male antante. in balkanskih držav
ženeva, 29. maja č. Včerajšnji Konferenci zastopnikov balkanskih držav in Male antante je prisostvoval tudi turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Ministra Jevtič in Titulescu sta sporočila, da bo balkanski pakt od njunih vlad ratificiran 2. junija, v ženevi pričakujejo tudi zastopnika bolgarske vlade, ki naj bi se z zastopniki balkanskih držav pogajal o ev. priključitvi Bolgarske balkanskemu paktu na osnovi primerno spremenjenega teksta pogodbe. Titulescu je na konferenci poročal tudi o svojem sestanku z LJtvtno-vim v Mentonu na francoski Rivieri. Z Litvinovim se je sporazumel o oficielnem priznanju Sovjetske unije po balkanskih državah, razen tega pa sta se dogovorila tudi o sprejemu Rusije v Društvo narodov, tako da bodo delegati Male antante podpirali rusko kandidaturo.
V teku današnjega dne so se ministri držav podpisnic balkanskega pakt ponovno sestali in nadaljevali včerajšnje konference o vseh perečih balkanskih vprašanjih.
Danes opoldne je bil jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič na kosilu pri generalnem tajniku DruStva narodov g. Ave-nolu. Popoldne pa se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Barthou jem
Ofenziva Ibn Sauda
London, 29. maja AA. Iz Kaira poročajo, da so hedžaske čete začele koncentrično ofenzivo na treh frontah in da čim dalje bolj pritiskajo proti Sani.
Makedonstvujusci
zopet dvigajo glave
Ponesrečene demonstracije makedonskih revolucio-narjev v Sofiji — Spopadi s policijo
Sofija, 29. maja. č. Kakor vsako leto, so skušali makedonstvujušči tudi včeraj pro* slaviti svoj praznik, policija pa je dovolila le cerkvene obrede Pred cerkvijo 6V. Sofije se je zbralo okrog 2000 makedon-stvujuščih. Po cerkvenih slovesnostih so izjavili zastopnikom oblasti, da se želijo fotografirati. Nenadoma pa so se postavili v četverorede ter so z društvenimi zastavami na čelu odkorakali po Moskovski ulici, mimo kraljevega dvora m univerze. Prepevali so revolucionarne pesmi in vzklikali: »Dol z vlado, ki je naklonjena Srbom!« Tedaj je nastopila proti njim policija. Večji oddelki pešadije in konjenikov pod poveljstvom podpolkovnika Sala-bračeva so se postavili v bojne vrste. Spopad je bil neizbežen, ker so pričeli make* donstvujušči še bolj demonstrirati in skušali predreti policijske kordone. Policija se je v borbi proti demonstrantom posluževala gumijevk, makedonstvujušči pa »o jih napadli s kamenjem, s palicami in celo z drogovi svojih zastav. Končno je policija demonstrante razgnala in so se makedonstvujušči razbežali po sosednih ulicah. 2e deset minut kasneje pa so se znova zbrali na trgu pred cerkvijo. Tedaj je nastopila proti njim policijska konjenica in iih znova razgnala.
Te prve demonstracije proti novemu režimu so bile najboljši dokaz, da se makedonstvujušči smatrajo še vedno za dovolj močne, da se lahko postavijo v bran proti oblasti.
Iz Petriča in iz Gornje Džumaje priha jajo vesti, da se makedonstvujušči svobodno gibajo po vaseh in mestih.
Svarilo strankarjem
Sofija, 29. maja. č. V svoji poslednji številki je »Izgrev«, glasilo vladne politične skupine »Zvena«, objavil članek, v katerem pravi med drugim:
V razbitih vrstah političnih strank se opaža zanimiv pojav. Dočim so posamezne stranke same izjavile, da so pripravljene podpirati današnjo vlado, so druge stranke nastopile baš obratno in so le navidezno postale lojalne. Njihovi ljudje skušajo sedaj izrabiti vsa sredstva, da bi škodili novi vladi. Najzanimiveje pa je vsekakor, da naivni voditelji posameznih strank mnogo računajo na višje faktorje, ne da bi spo* znali, da bi s tem kompromitirali sebe in nje. Naj vsak ve, da se v dobi, ko se ustvarja novi režim, ne bo dovolila nobena zastarela reakcija. Vsak poizkus v tej smeri bo zlomljen.
Vlada Georgijeva je smeli misijonar naše politične zgodovine. Ljudje novega režima niso nikoli izigravali parlamenta, niti niso imeli svoje politične računice, s katero so stare stranke kompromitirale ustavo.
parlament in narodne svetinje. Zato intervencija narodne vojske dne 19. maja nI bila nikak akt nasilja. Nasilje so vršili partizani, ki so zaradi osebnih koristi iskali le socialnih, moralnih in materialnih dobrin. Zato ponovno poudarjamo, da delo nacionalnega osvobojenja dne 19. maja ni bilo nasilje, marveč nekrvava akcija. Narod m država bi le znova vzplamtela v plamenih starega partizanstva, če bi klonili. Odvratno partizanstvo poskuša tudi danes vreči novo vlado z intrigami in klevetami. Partizanski zli jeziki cvilijo po ulicah in kavarnah. V vrstah strankarskih organizacij s* opaža, kako se plazi odvratna kobra, ki naj bi iz zasede napadla in upropastila novi režim. Tem ljudem kličemo: »Dovolj! Razcepljenost Bolgarije se ne sme nikoli več vrniti. Naj akt 19. maja vsi iz srca občutijo, da pomeni veliko zgodovinsko delo. Pred novo Bolgarijo bi morali vsi sneti klobuke v znak spoštovanja. Roka, ki M poskušala obrniti kolo zgodovine, bo ob pravem času udarjena.«
Reforma ustave na stanovski podlagi
Milan, 29. maja, d. Bolgarski ministrski predsednik Georgijev je izjavil zastopniku »Stampe«, da bo javno življenje v Bolgari* ji prilagodeno z nameravano izpremembo ustave novim razmeram. Predvsem bodo pritegnjene stanovske in gospodarske ko> poracije. Pri izvajanju reforme ho Bolgarija upoštevala izkušnje drugih držav. No* vi parlament ne bo imel več kakor 100 poslancev, ki bodo smeli zastopati zgolj gospodarske in stanovske interese. Z razvojem dogodkov so politične stranke izgubile vsako pravico do obstoja. Ker so že itak ▼ razpadu, bo vlada samo sankcionirata izvršeno dejstvo.
Batolov o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo
Sofija, 29. maja. AA. Ob sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolga* njo je bolgarski zunanji minister Batolov izjavil dopisniku agencije Avale:
Znano je že, katera vprašanja ureja trgovinska pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo, podpisana pretekli teden v Beogradu. Zato bi bilo odveč, če bi jih ponavljal. Rečem samo to, da mi je zaključitev trgovinske pogodbe med našima dvema drža* vama v veliko zadovoljstvo. To in pa atmosfera, ki je obdajala pogajanja, sta nam novo znamenje za plodni razvoj bolgarsko-jugoslovenskih odnošajev v zadnjem času. Trdno sem prepričan, da se bodo dala tudi druga vprašanja, ki se tičejo Bolgarije in Jugoslavije, ugodno urediti pri dobri volji na obeh straneh.
Nove madžarske spletke
Da bi zakrila svojo blamažo s tožbo proti Jugoslaviji, obtožuje madžarska vlada sedaj še češkoslovaško
Poglavje o bojevnikih
Bojevniki pri drugih narodih in pri Slovencih — Avstrijska uniforma ne more biti legitimacija
Ugleden kulturni in narodni delavec, daleč proč od dnevne politike, nam je poslal naslednji članek, v katerem z načelnega staliflča obravnava bojevniško akcijo.
Sistematična agitacija, ki se predstavlja javnosti kcc bojevniški pokret, zavzema v zadnjem času obseg in oblike, ki ne dopuščajo pasivnega gledanja, ker postaja vedno bolj jasno, da gre za rušenje narodne discipline in za podiranje tega. kar je zgradila solidarnost iskrenega jugoslovenskega nacionalizma.
Vprašati je treba predvsem, kdo so oni, ki si prisvajajo legitimacijo, da kličeje pred sodni stol preizkušene voditelje m delavce in proglašajo samo sebe za poklicane govoriti v imenu naroda. Ne mislimo se tu baviti z imeni posameznih oseb, da-si bi morda boš imena bojeviških protagonistov in tistih, ki jih izza kulis vodijo na vrvici, najprej pojasnilo cilje vsega gibanja. Ogledati pa si velja skupino bojev-ništva kot celoto.
Ideja, organizirati svojeiasne udeležence svetovne vojne v fronto, ki bi imela tudi v mirovni dobi tehten vpliv na javno življenje, sama na sebi ni niti nov« niti originalna. Podobne poskuse smo videli ki jih Se gledamo v Italiji, Franciji, Nemčiji in drugod. Toda pri teh narodih druži bo jevnike v njihovem stremljenju po veljavi ravest izpolnjene dolžnosti !n najvišje požrtvovalnosti napram oni isti domovini, v kateri zahtevajo, da se tudi sedaj čuje in upošteva njihova beseda. Zato ima bojevniški pokret pri njih značaj nadaljevanja praktičnega patriotizma, preizkušenega v žrtvah, i« bi se mu moralna upravičenost le težko odrekala. Vsekafcor v navedenih primerih sloni tovarištvo izza vojne na duhovni enotnosti in na skupnosti cilja, kateremu je služilo pred sovražnikom in mu hoče služiti tudi za naprej.
V našem slovenskem slučaju pa vojna preteklost razodeva precej drugačno lice. skupna uniforma pri nas ni bila simbol enake miselnosti. Slovenski vojak se je boril pod tujo žT.stavo in za tuje cilje. Mno" go jih je bilo, ki so se s protestom v srcu morali ukloniti sili povelja, dokler se jim ni nudila možnost, zapustit- sovražno avstrijsko zastavo in se uvrstiti v dobrovolj-ski tabor. Drugi zopet so za svojo nacio* nalno zvestobo morali prenašati vse trpljenje političnih osumljencev. Velik del pa — to moramo na žalost ugotoviti — je bil že podlegel avstrijski vzgoji takratnega slovenskega klerikalizma in se zagrizel v sovraštvo nad rodnimi brati, od katerih nam je imelo priti odrešenje.
Vojaška uniforma je v svetovni vojni združevala raznoliko, pisano družbo, h kateri je prišteti še številno družbo anacio-nalnih »tahinirarjev,« ki so že takrat spretno znali iskati zase varnega kritja in telesnih dobrin —
To vse je treba ugotoviti, kadar gre za vprašanje, ali je skupna udeležba v svetovni vojni sposobna družilna podlaga za organizacijo, ki želi biti merodajna v javnem življenju Odgovor na vprašanje je podan sam ob sebi. taka organizacija mora biti zgrešena že v svoji osnovi. Dala bi se razumeti želja po nekaki veteranski romantiki, po obujanju spominov in gojitvi piete-te do padlih drugov: morda tudi še skupna skrb za materialne potrebe: lajšanje gospodarskih in socialnih težav invalidov, vdov in sirot. Prav gotovo pa se iz deistva vojne službe v slovenskih razmerah ne more in ne sme izvajati kakršnakoli predpravica v javnem življenju ali pri političnem udej-stvovanju.
Čehi so po osvobojenju proglasili za ptvo dolžnost svobodnega naroda: »odrakoušit »e« (odavstriiflnčiti se). Pri nas nismo bili
tako strogi in smo tolerirali staro vastrija-kantstvo na mnogih važnih mestih. AH če ga nismo smatrali za oviro m sodelovanje v javnem življenju, toliko nacionalnega ponosa in čuta za samoohranitev moramo vendar imeti, da mu privilegijev m pred-pravic ne pripuščamo.
Zgrešena osnova bojevniškega pokreta dopušča, da se zbirajo v njegovem taboru najrazličnejši elementi. Morda jih je nekaj, ki vzamejo gesla jugoslovenskega edinstva in navdušenje za idejo 6. januarja kot čisto zlato. Toda morali bi tudi ti spregledati, da ima proglašanie narodnega edinstva malo vrednosti, če služi razbijanju enotne nacionalne fronte, če ruši narodno slogo in ovira lepo razvijajočo se konsolidacijo s stalnim vznemirjanjem. Danes ni več nobena tajnost, da je bojevniški pokret usmerjen v prvi vrsti proti fronti Jugoslovenske nacionalne stranke, katera, sledeč klicu šestojanuarskega manifesta, druži v pozitivnem delu vse tvorne narodne sile. Kar smo do zdaj slišali na bojevniških shodih, je samo negacij«. Niti ena pozitivna misel o tem, kaj naj se postavi na mesto obstoječega v našem javnem živ ljenju, še ni bila izn&šena. Čemu naj služi to večno sumničenie in klevetanje. ki skuša jemati ugled najboljšim in najbolj preizkušenim nacionalnim ljudem?
Slika idealnega bojevnika je nemogoča brez atributov poguma in možate odkritosti. Metode naših bojevnikov teh lastnosti ne razodevajo. Govori se o korupciji in potrebi čiščenj«, nikdo izmed gromovnikov pa si ne upa povedati, komu veljajo vsa ta namigavan>a in prišepetavanja. Človek ne ve, ali bi bolj strmel nad cinizmom, s katerim se zavračajo pozivi na jasnost, češ da se govorniki nočejo izpostavljati odgovornosti pred pristojnimi sodišči, ali pa nad smelostjo nezaupnice sodnikom, ki jo je izrekel govornik celjskega shod«, ko je beg pred odgovornostjo opravičeval s trditvijo, »da bi se v naših razmerah lahko vse potlačilo«. Reč? smemo, da je bilo bo-jevništvu pridržano, uvesti v naše javno življenje zopet metode neodgovorne partijske agitacije, kateri je šesti januar naredil konec. Noben narodno čuteči človek ne more biti vesel take restitucije.
Ne verjamemo, da bi bila ravnoduinost napram vsemu, kar se v zadnjem času godi pri nas, v interesu narod« in države. Prišel je čas, ko bo treba govoriti jasno in odločno. Zlasti velika odgovornost leži na naši inteligenci, ki ne sme nasedati brezvestnemu demagoštvu. Ohraniti mora trezen pogled in — trezno besedo'
Sladna kava
„SLADO"
PRAtARNE AORIA VAM BO TEKNILA;
ZAHTEVAJTE JO 1
Bojevniki v Saviniski dolini
Iz Savinjske doline nam pišejo — kakor pravijo — »kar tako mimogrede«:
»Slovenec« poroča da v vranskem kotu »strašijo« »bojevniki* M: pa vemo le to. da je pri nas njihov praporščak g. dr. God-nič. On ima v Žalcu svoio bojevniško pred-stražo, ki jo tvorijo g-g V nko Va'trč. Fer-lež in Poznič. Savinjčani. ki s priznano skrbnostjo in ljubeznijo gojimo in negujemo hmeljske nasade in stavimo zopet vse upe in nade na dobro hmeljsko letino, smo pač nekoliko začudeni, kakšen bo ta evan-gelvj javne morale in čistosti ki nam ga hočejo oznanjati gz• dr. Godnič, Vabič. Perlež et comp
Belgijsko odposlanstvo pri Nj. Vel. kralju
Beograd, 29 maja. AA Nj. Vel. kralj je opoldne sprejel posebno belgijsko odposlanstvo. ki je prišlo uradno sporočit da je zasedel belgijski prestol kralj Leopold III. Podpredsednik belgijskega senata in vodja belgijske delegacije je pri tei priliki izrazil zahvalo svojega vladarja Nj Vel. kralju za posebno zastopstvo pri po-grebu pokojnega kralja Alberta. Nj. Vel kralj je sporočil najlepše želje kralju Leopoldu III., kraljevskemu domu ki belgijskemu narodu.
eos in budimpeštanske telovadne tekme
Beograd, 29. maja Uprava Saveza SKJ objavlja: Zastopniki Češkoslovenske obce sokolske so 27. t m konferirali v Beogradu z zastopniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije o sodelovanju naših sokolskih organizacij na mednarodnih telovadnih tekmah v Budimpešti. Po vsestranskem raz-motrivanju vseh okoliščin je konferenca soglasno zavzela stališče da jugoslovenski Sokoli ne morejo iti v Budimpešto, dokler se spor, ki so ga načeli Madžari zoper Jugoslavijo. ne uredi v Društvu narodov, fn zato tudi ne morejo niti s svojo vrsti niti drugače s svojimi zastopniki sodelovati pri tekmah in na sejah mednarodne telovadne zveze, ki bodo ob koncu maia in v začet-
Junaka zraka
V 38 urah iz Pariza v New York — Codos in Rossi sta prekinila polet do Tihega oceana zaradi poškodbe
New rork, 29. maja d. Francoska letalca Codos in Rossi sta pristala včeraj ob 3.37 po vzhodnoameriškem času (ob 7.17 po srednjeevropskem času) na letališču
Floid-Bennet pri New Yorku. Letalca sta prispela povsem nepričakovano, ker so domnevali, da sta morala že prej zaradi motornega defekta pristati v sili. Pred pristankom sta odvrgla večjo količino bencina.
Letalca, ki sta prvotno nameravala poleteti do San Diega v Kaliforniji, da bi dosegla nov svetovni daljinski rekord, sta pri prihodu nad ameriško obalo po radiju sporočila, da nameravata pristati že v New Yoritu, ker deluje motor neredno. K »prejemu letalcev so se zbrali na letališču zastopniki oblasti, francoskega poslaništva in velika množica.
Polet lz Pariza v New York je trajal 38 ur in 29 minut. Letalca je ob pristanku viharno pozdravila velika množica, ki je prodrla policijski kordon. Čeprav sta letalca množici smehljaje odzdravljala. sta se vendar zdela precej utrujena.
Ko sta si nekoliko opomogla, je izjavil Rossi zastopnikom tiska, da poleta v Kalifornijo ne bosta mogla nadaljevati. Pri prihodu nad ameriško celino sta ugotovi-
la premočno vibriranje letala, kar ju je zelo vznemirjalo. Po kratkem posvetovanju sta se s težkim srcem odločila, da poleta ne bosta nadaljevala do obale Tihega oceana, temveč da bosta čim prej pristala, ker se jima je zdelo, da so se zrahljali nekateri deli letala.
Po odpočitku sta Codos in Rossi odklonila vsa vabila in ostala v družbi nekaterih prijateljev v hotelu. Rossi je izjavil, da je s tovarišem zagledal tla pod seboj šele pet minut pred 5. uro zjutraj, ko sta že več ko poldrugo ura letela na celino. Takrat so zračni vrtinci tako strahovito stresali letalo, da sta že izgubila upanje, da bi mogla priti do New Yorka. Rossi misli, da je do pokvare okoli propelerja prišlo že pri startu. Drugače je letalo od cd-leta pa do konca sijajno vozilo z brezhibno preciznostjo, čeprav ga je veter zanašal.
Iz VTashingtona je prispel v New York ataše francoskega poslaništva Champsaur, da letalcema čestita v imenu poslanika. Letalca sta dobila tudi od pansKega ameriškega kluba brzojavko s čestitkami in povabilo, da naj so udeležita ob povratku v Pariz obeda, ki ga bo priredil njima ca čast.
Hissitskl fihermSdor
(K 500. obletnici bitke pri Lipaninf Dne 90. maja 1434 ie bila z bitko pri Li-panih tragično rakljičena husitska doba v zgodovini češkega naroda. Cehi imajo dovolj razloga, da ee po preteku 500 let spomnijo na bratomorno lipansko katastrofo in s tem na ono dobo. ki je stvorila češki narod ter ku junija v Budimpešti. Zastopniki 'čOS I ea kulturno zedinila e Slovaki. Toda tudi izjavljajo, da so glede spora ki so ga na- I	6e lahko pomudi pri ti znameniti ob-
čeli Madžari zoper Jugoslovene v Ženevi, letnici. Veliki odmev, ki ga je husitstvo iz-popolnoma solidarni z jugosJovenskimi So- I zvelo po vsem tedanjem kulturnem svetu, koli in da bo zaradi položaja, nastalega s dokazuje, da je šlo za dogodek vsesplošnega tem sporom, njihova vrsta sodelovala sa- I Pomena. Hjsitstvo je bilo revolucija 15. vemo pri mednarodnih tekmah, vzdržala pa J ka. Lipani pa so bili njen usodni thermidor. se hn v.pl,	1-: — «--J- - -- I Zapadno cerkev in z njo vso kulturno Ev-
Visoko grško odlikovanje ministra dr. Kramerja
Beograd, 29. maja p. Predsednik grške republike je odlikoval ministra n. r. dr. Alberta Kramerja s Feniksovim redom I. stopnje.
Afera zadruge ))Edinosti(c pred sodiščem
Zagreb, 29 maja. n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je danes pričel proces proti ravnateljem vzajemne zadruge »Edinosti« Francu Kendi Ignacu Krištofiču in Mateju Žunkoviču. ki so vsi trije po poreklu iz Slovenije Ker je Zunkovič med tem umrl. je bil proces proti njemu izločen
Obtoženci »o najprej v Mariboru ustanovili centralo »Edinosti« v prvi polovic' januarja lani pa glavno podružnico v Za grebu. ki se je bavila tudi z drugimi kre ditnimi posli. Obtoženi so bili. da so s prevaro dovedli v zmoto nad tisoč članov v Zagrebu, obetajoč jim da dobijo po treh mesecih posojilo sorazmerno njihovim de ležem, če se včlanijo v zadrugo Dejansko jih je le malo izmed njih prejelo posojilo pač pa je zadruga dovoljevala kredit nn članom Proti obema obtožencema je bit uveden sodni postopek tudi v Mariboru kamor ju bodo prepeljali, ko bosta soiena v Zagrebu.
Današnji razpravi je prisostvovalo okrog 300 oškodovancev tako da je bila velika sodna dvorana polna občinstva. Razprava »e bo jutri in bržkone tudi pojutrišnjem nadaljevala.
Učiteljska napredovanja in upokojitve
Beograd, 29. maja p. S kraljevim ukazom Je upokojen učitelj Franc Bratoš v Krčevini pri Mariboru; v višjo skupino pa so napredovali naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Slava Marič v Črnomlju, Dora Martelanc v št. Vidu pri Grobelnem. Mara Fabjan pri Sv Petru (Ljubi jana-oko-lica), Vida Horvat v škofji Loki, Lubislav Benkovič v Kamniku, Kata Berce pri Sv. Jakobu ob Savi, Ljudmila Bratina v Ptu-|u. Ana Turna v Sori, Karel širok v Črnomlju in Marija Kutin v Mariboru.
Komunistična kuga v hitlerievskih vrstah
Amsterdam. 29 maja. č. Vodilno glasilo katoliških Nizozemcev »Maasbode« je ob javilo daljše poročilo o položaju v Nemčiji List pravi, da so najširše množice nemškega ljudstva zelo vznemirjene. Doslej so 27000 članov napadalnih oddelkov izključili iz organizacije in deloma odpremili v koncentracijska taborišča V napadalnih in zaščitnih oddelkih prihajajo vedno bolj do izraza komunistične ideje in list sodi da je najmanj tretjina oddelkov komunistič no orientirana
Madžarska kritika rimskih dogovorov
Budimpešta, 29 maja AA. V včerajšnji debati v parlamentu o finančnem zakonu je poslanec dr Rasaj primerjal današnji položaj Madžarske s stanjem pred 100 iet> in ugotovil dekadenco nacionalnega življenja in veliko število intelektualnih prole tarcev Očital je tud' viadi da prikriva dejanski položaj in paradira z uspehi do seženimi v čisto nepomembnih zadevah Tako je na primer obljubila da se bo z rimskimi protokoli začela za Madžarsko nova doba toda dogovorov ni niti objavi la tako da se sploh ne more vedeti, ab je od njih pričakovati kakršnihkoli kori sti za Madžarsko Nato je govoril grof Zi chv. ki je prav tako ostro obsodil vladno delo
Nesreča romunskega letala
BokareSta 29. maja AA. Davi je blizu Medjidije v Dobrud« treščilo na tla voja-Sko letalo. W Je plulo iz Bukarešte. Pilot in opazovalec sta se ubila, letalo pa je zgorelo.
švicarski turisti v Jugoslaviji
Beograd, 29. maja AA. švicarski »Tou-ring-Club« priredi te dni svoj drugi izlet z našim parnikom »Kraljica Marija«. Prvega izleta meseca aprila se je udeležilo 280 članov kluba pod vodstvom uglednih članov uprave. Sedanji izlet prireja jugoslovenski turistični urad v Curihu pod vodstvom Herberta Tauba s sodelovanjem Jugoslovenskega »Touring-Cluba«. Izlet Je tem večjega pomena, ker šteje Švicarski »Touring-Ciub« dobrih 40 000 članov avto-mobilistov in motociklistov, ki bodo v bodoče še v večjem številu obiskovali naše primorje in druge kraje.
Bolgarski književniki v Zagrebu
Zagreb. 29. maja n Bolgarski literatl so si danes ogledali zagrebško umetnostno razstavo, arheološki muzej, Stroasmayer-jevo in Meštrovičevo galerijo. Ob 13. so bili na Maksimiru, kjer jim je zagrebški Penklub priredil obed. popoldne so pose-tili vseučiliSko knjižnico ter etnografski muzej Jutri odpotujejo v Ljubljano, da si ustvarijo tesnejše stike tudi s slovenskimi književniki.
se bo vseh prireditev ki ne bodo v neposredni zvezi s temi tekmami
Manifestacija francosko-jugoslovenskega priiatelistva
Pariz, 29. maja. AA. Doslej še ni noben tujec predsedoval uradni svečanosti ki jo vsako leto prirede v Rouenu v čast Device Orleanske. Prvi je bil s tem počaščen jugoslovenski poslanik v Parizu dr Miroslav Spalajkovič, ki je s svojim govorom o po menu francoske narodne junakinje in svet mce izzval veliko navdušenje. Slovesnost se je izpremenila v veličastno manifestacijo francosko-jugoslovenskega prijateljstva Vojaška godba }e svirala marseilezo in ju goslovensko državno himno.
Pred dr Spalajkovičem je imel predsednik rouenske občine Meiteiller govor v katerem je med drugim dejal: Srečen sem. da morem izročiti predsedstvo te francoske narodne svečanosti v vaše roke ker vas smatramo za velikega prijatelia Francije To nai bo tudi dokaz našega prijateljstva nasproti Jugoslaviji Vaš plemeniti in junaški narod, ki ga je tujec t svojo premočjo poteptal in ki je nato po ludem trpljenju vstal poveličan daje kra sen primer hrabnosti in rodoljubja
Po svečanosti je bil »prevod po m«9tu in so množice neprestano vzklikale Jugoslaviji.
Na banketu je predsednik občine v svo jem govoru omenil tudi pokojnega kralja Petra, nekdaniega francoskega dobrovolj ca. ki ga Francija nikoli ne bo pozabila Nato je nazdravil Nj Vel kralju Alek sandru. čigar vojaške in državniške spo sobnosti je očrtal z izbranimi izrazi Po slanik Soalajkovid se ie zahvaPl za čast ki mu je bila izkazana in pristavil da vena ta čast Jugoslaviji sami.
INS v smarskem srezu
Šmarje, 2fl ma^ Tudi v drugf polovici maja Je bilo giba nje v strankinih organizacijah Smarskegu sreza precej živahno Zlasti je živahne okrog Podčetrtka, kjer bodo v drugi polo vici meseca junija v dveh občinah nove občinske volitve zaradi oregrupaclje ob čin. izvršene v mesecu marcu t 1. Posku si za kompromisne liste v obeh občinah Podčetrtku fn Sedlarjevem, so se razbil' ob nepomirljivosti gotovih ljudi, ki se še niso otresli nolitične mentalitete iapred fi Januarja 1929
V	Kozjem so se 16. L m. zvečer sestal člani tamošaje občinske organizacije
oa sestanek, na katerem Je narodni posla nec g. Spindler poročal o tekočih polltič nih in gospodarskih zadevah, zlasti tud o razdiralnih akcijah, ki se vršijo po' okriljem nepolitičnih društev.
Na Ponikvi je bil 20 t. m. zjutraj zboi volilcev v tamošnji šoli Tudi tam Jt podal poročilo o položaju g narodni posla aec. Po njegovem poročilu se je razvili živahna in zanimiva debata o raznih pe rečih vprašanjih, zlasti o davčni praks Zborovanje je vodil ugledni domači župas in predsednik občinske organizacije JN* g. štor
V	Pristavi je bil 20. t m popoldne pbč ni zbor tamo&nje občinske organizacije JNS G narodni poslanec Spindler Je v svojem poročilu pojasnil zlasti gotove UKrepe vlade ua podlagi programa JNS Izvoljen je bil odbor pod predsedstvom e Siivnika
V	nedeljo, 27. t. m., zjutraj je bila v v Šmarju seja eksekutivnega sreskega od bora JNS na kateri se Je zavzelo stališče glede bojevniškega shoda, ki se Je vršil' to jutro v Šmarju, ter so se določile ne katere poorobooet.i <lede sreske skupščin-JNS. ki je določena za 10 junija t. 1.
Popoldne istega dne se Je vršii obči. »bor občinske organizacije JNS v Slivnu-
Vremenska nanoveiJ
Zagrebška vremenska napoved sa dane«: Bržkon* boli oblačno, zmerno toplo, vendar stalno. —
Dunajska vremenska napoved sa sred«-
Izboljšanje vremena, nekoliko topleje.
ropo je ob koncu 14 veka objela globok«! kriza morale in mišljenja, ki je dospela do vrhunca v 15. veku. ko je rimska cerkev imela tri papeže. To krizo je silovito sodo-življala tudi Pnaiza. ki je bila od Karla IV. dalie sedež važne univerze ter prestolnica kralja in celo cesarja rimsko-nemškega ce-saistva Rimska cerkev si ie tjdi prizadevala. kako bi omogočila or/lravljenje. zato je sklicevala cerkvene zbore (Kostn!ca in Bs-zileja"). pa tudi evropske univerze eo mrzlično delovale v lem pravcu (Wiclif). Tega dela za preporod cerkve so 6e udeležili Cehi z vsem razmahom sil mladega naroda in Drvi češki rektor praške univerze Jan Hus ie šel na kostniški cerkveni zbor v prepričanju. da prinaša pravo zdravilo za ves rimsko - katoliški »vet Propovedoval je avtoriteto božie besede in povratek k siromaštvu prvotne cerkve Zbrani cerkveni očetje pa so v njegovem predlogu videli kal vladajoče zmešnjave in ko magister Hus ni hotel popustiti od zahteve naj 6e rerkev v rsem ravna po zapovedih sv pisma, eo ga cerkveni očetje obsodili na smrt kot krivoverca in ga po tedanji sjrovi šegi dali sežgati živega na grmadi.
Grozna emrt Hueova je med Cehi izzvala nenadno in 6ilovito reakciio. Postavili eo se za svojega Husa. odpovedali pokorščino »Te-rolomnemu cesarju in papežu, izvedli »jami reformo cerkve ter z revolucijo popravili ne igodno »tanje Papež in cesar sta poslala pet ogromnih križarskih vojsk proti »krivoverski« republiki božjih bojevnikov, vse odprave proti Čehom 60 6e končale s popolnim porazom Rima S tem je rimska cerkev dobila tudi hud moralen udarec, kajti tedanji svet je veroval, da o zmaei in porazu odloča sam bog in da ie pravica na strani zmagovalca To >božie znamenje« in strah pred revolucijo v Nemčiji »ta prisilila Rim h kapitulaciji. Husitje so bili povabljeni k debati o svojem reformnem predlogu in cerkveni zbor je sprejel v Hebu niih naUežji pogoj, da namreč v sporu hjsitov z Rimom ne bo odločala avtoriteta cerkve-neca zbora, marveč »zakon božji ter običaji Kristovi. apostolov in prvotne cerkve.« Ta »hebski sodnik« je bil tudi bistveno načeio kasnejše reformacije
Od januarja do aprila 1433 eo v Bazileji razpravljali o šiirih praških artikulah. ki eo zahtevale: 1. svobodo propovedovanja božje besede; 2 prejemanje obhajila v obeh podobah: 3. povratek cerkve k prvotnemu siromaštvu in 4. državno kazen za laike duhovniške grešnike.
Češke dežele so bile izmozeane po dolgoletnih voinah. zato so pozdravile pogajanja Rimom, in mirna stranka Pražanov ie bila pripravljena skleniti kompromisni mir. ako bi iim cerkev dovolila vsaj obhajilo v obeh oodobah Tem j nazeru pa sta etali na noti dve radikalni husitaki stranki: Sirotci in Taborci ki so zahtevali brezkompromisno uvedbo štirih praških artikul ne samo za CeSko marveč za V60 cerkev Rimska cerkev ie ustregla mirni stranki glede obhajila v obeh podobah 0'ačila ie zmerno stranko z ostanki katolikov in jo podprla tudi finančno. Nastal je položaj, da so se zmerni in radikalni husitjp epuetili v bratomorni boj na veliko veselie cerkve in Nemcev. Boi se ie končal pri Lipanih z zmago Pražano* in Zveze plemičev. podleglo pa je češko bratstvo, ki ie zastopalo malega plemiča kmeta in rokodelca. Češka husilska revolucija se le zaključila s kompromisom. Rim pa ie sto let kasneje plačal lipansko zmago s tem. da se je pol Evrope odreklo njesrovem j duhovnemu vodstvu.
Največji češki zgodovinar Fr. Palac.ky. ki ie visoko penil husitsfvo. ker je ono prvo ookazalo Evropi pot za boj proti posvetni vladarski »ili Rima ln hotelo zgraditi nov ■»vet na načelu svobode, je videl v bitki p*^ Lipanih tragediio c kateri pe |e češki narod irneveril sam sebi ko je sklenil kompromfe med demokrarilo in fevdalizmom Za to 1z laio lp bil kruto kaznovan na Beli gori Ir 5ele doba moderne demokraHie ga ie prebudila v novo namoetoino državno fivlienje Zmaga demokrariie je tudi zmaga *ešk<»ga naroda In slede* tel IdfolfKnif ?e Wasaryk vodil borbo za vstalenle čeSVe^n naroda
Konservativni zgodovinar J PeVSf »e !p ^ volni nr?7*rf.vat obnoviti v rmemelši •*M;kl kato"^-? ns7or o h-fHciiv-n Ta nazor ip vedno poidarial nenrerenliivo materialno škodo, ki so io v teh bo'ih pretrpele češke •
dežele. Podcenjeval je tudi husitetvo, češ, da ie bilo srednjeveško gibanje, ki nima z modernim pojmovanjem demokracije nič skupnega ter da ie pri Lipanih zmagala državniška koncesi ja nad elementom nereda. Izmed mlajših zgodovinarjev sta F. M. Bartoš na stališču Palackega, J. Slavik pa zavrača na temelju modernih metod Tekareve nazore in naglasa socialni značaj husitskega pokreta.
Ko se češkoslovaški narod spominja lipa nskega poraza, je politični položaj Evrope močno siičen onemu izpred 500 let. Po razmahu svobode po svetovni vojni je povsod naetala doba čiščenja avtoritete in skoro da uvajanje reakcije. Kaj bo na Češkoslovaškem? Ali bodo desničarske stranke posegle po fašizmu? Ali bodo socialisti poek lsili revolucijo? Zgodovina je učiteljica narodov. Konservativcem ee je pred 500 leti njihova zmaga kruto maščevala, radikali pa so poginili z mečem, ki s« se nanj toliko sklicevali. Pri Lipanih je padlo nasilje pred nasiljem. padla je Češka demokracija, poražena že zaradi svoje notranje razruvanosti.,« ie ocenil položaj Masaryk.
Spomin na lipansko bitko in proslavljanje husitstva bi ne bila popolna, ako bi se pozabilo. da je bil pravi smisel tedanjih bojev duhovno - verski in moralni. Ako se hoče Češkoslovaška sklicevati na tedanjo dobo. se mora sama udeležiti duhovnega boja sedanje dobe tako v slovstvu, kakor v vedi. umetnosti, v etičnem pokretj itd., tedaj l>c-ja. ki se vrši za vlado duha .ia zemlji, ali kakor so dejali v 15. veku, za kraljestvo božje. Hueitska država in demokracija ne moreta biti sama sebi smoter, marveč naj bosta le sredstvo za dosego svobodnega dv hovnesa življenja. Dr. M. 1'lechaf (Praga)
Izjava praynih zastopnikov Assicurazioni General? v aferi Rajcevič
Beograd, 26. maja. Beograjska odvetnika Vladimir Si-mič in Simo Alkalaj sta danes kot pravna zastopnika zavarovalne družbe Assicurazioni Generali dala za tisk naslednjo izjavo: »Točno je, da je izjavil pokojni Rajcevič v listinah, ki jih je zapustil, da je on podpisal menice v iznosu 78 milijonov dinarjev, ki da jih je bil izročil g. Petru Gjorgjeviču. Medtem pa je hitra in energična preiskava, ki jo je vodil preiskovalni sodnik, imela za posledico, da se je ugotovil obstoj menic samo v iznosu 4,350.000 Din.
Pri zaslišanju na sodišču je Petrovič izjavil, da ne obstoje razen gornjih menic nobene druge. Verjetno je, da je pokojni Rajčevič zares izročil menice v iznosu 78 milijonov, toda naš vtis iz vsega dosedanjega poteka zadeve ie, da so imejitelji teh nepravilnih menic pod vtisom naglega in energičnega postopanja oblasti in uvidevši, da bi pojava tako ogromnih zneskov v menicah izzvala težke sume, sami uničili nai* večji del teh menic.
Ker se vse dosedaj izdane menice v Iznosu 4,359.000 Din že nahajajo v rokah oblasti, ni nikake nevarnosti, da bi družba Assicurazioni Generali mogla trpeti kakršnokoli škodo pri vsej tei Zidevi.
Če vse premotrimo, gre tu samo za neuspel poskus, čigar tragična posledica je samomor pokojnega Rajčeviča.
Smatramo za potrebno, da poudarimo. da se po starem običaju, ki vlada pri vseh ustanovah Assicurazioni General] . vseh državah, kjer posluje, družba Assicurazioni Generali ni nikdar bavila z meničnimi operacijami pri izvrševanju svojega poslovanja.
Zahvala italijanskega poslanika
za energično preiskavo Beograd, 27 maja. Italijanski poslanik g. Galli je naslovil na pomočnika ministra zunanjih zadev Puriča pismo, v katerem je v imenu Assicurazioni Generali iz Trsta izrazil svoje priznanje in zahvale iugoslovenskim preiskovalnim organom za naglo in energično intervencijo zaradi razjasnitve situacije, nastale po samomoru pokornega Raičeviča.
Objava Assicurazzioni Generali Assicurazioni Generali v Trstu je objavila v vseh državah, kjer posluje, komunike o vse! tei stvari, v katerem nolee ostalega poudarja energično in hitro postopanje, s katerim f* preiskovalna oblast razčistila to veliko afero
Maši kraji in ljudje
Velike slavnosti v Skoplju
ob blagoslovitvi Hrama slave z grobnico vojnih žrtev in kapelice v Kučkovem v spomin blagopokojnega kralja Petra ter od 401etnici gimnazije v Skoplju so bite mogočne manifestacije domovinske ljubezni. Grobovi jugoslovenskih vojnih žrtev doma in v tujem svetu so prave zakladni-
ce naše slave in našega junaštva, velika grobnica Hrama slave v Skoplju pa je posebno pomembna zaradi tega, ker krije ostanke onih junakov in mučenikov, ki so se žrtvovali tedaj, ko je njihovo domovino po sto letih suženjstva obsijala zora svobode. Noben del naše zemlje ni toliko
Posvetitvi Hrama slave prisostvuje Nj. Vel. kralj, za njim pa stoje predsednik vlade g. Deanovič, predsednik senata g. dr. Tomašič in predsednik Narodne
skupščine g. dr. Kumanodi
gorel v ognju vojne kakor Južna Srbija in nikjer ni zemlja zagrnila toliko mladih teles hrabrih borcev in popila toliko krvi. Grobnica v Skoplju ni samo zaklad.iiea dragocenih žrtev in tužnih spominov, temveč tudi neusahljiv vrelec najčistejših zgledov požrtvovanja in domovinske ljubezni Takim vrelcem pa se je ves naš narod klanjal tudi pri proslavi 401etnice srbske gimnazije v Skoplju in pri blagoslovitvi spominske kapelice v vasi Kučkovo. Veliko število nekdanjih dijakov in učiteljev jubilejne šole je namreč žrtvovalo svoje življenje za svobodo domovine in tudi Kučkovo je položilo na žrtvenik Jugoslavije mnogo dragocenih žrtev. Ta vas je do osvobojenja živela v neprestani obupni borbi. Kučkovo je zelo stara naselbina in izvira ime od naziva Kuč. Staro srbsko pleme Kuči ni doma samo v Črni gori, kajti člani tega plemena so se v davnih časih naselili tudi na Kosovem in v okolici Skop-Ija ter je od teh plemenjakov starodavna vas dobila svoje ime. Kučkovci so bili zavedni Srbi tudi v najhujši dobi suženjstva. V njihovi vasi je prastara cerkvica iz dobe kralja Milutina, ki so jo sovražniki mnogokrat skušali porušiti in uničiti z ognjem. Kakor so se vsem silam upirali hrabri in zavedni vaščani, tako je tudi njihova cerkvica preživela vse napade. Kapelico v spomin kralja Petra Osvoboditelja so zgradili vaščani sami brez vsake pomoči iz drugih občin.
Že nekaj ur pred blagoslovitvijo so se zbrale množice ljudstva pred spominsko kapelico
Odmev bolgarskega pevskega gostovanja v Ljnrbljani
LJubljana, 29. maja Po impozantno uspelih koncertih v Beogradu. Ljubljani in Zagrebu so se pevci »Rodne pesni« dne 24. t. m. vrnili v Plov-div, kjer so bili deležni vprav manifesta-tivnega sprejema. Na kolodvoru jih je pričakala množica občinstva, med katero je bilo razen plovdivskega mestnega župana še mnogo oficielnih osebnosti. Pevci so bili predmet navdušenih in prisrčnih ovacij. S kolodvora se je formiral sprevod po mestu z vojaško godbo na čelu, ki je pospremil pevce do doma »Rodne pesni«. Pred domom je izpregovoril plovdivski župan, ki se je zahvalil pevcem za njihovo misijo in za njihovo delo za zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo.
V imenu pevcev mu je odgovoril g. Min ■ kovski, sekretar plovdivskega metropolita ki je znan kot velik pobornik ideje zbližanja in uedinjenja vseh južnih Slovanov in katerega topla in iskrena čustva za Slovence in za vso Jugoslavijo smo imeli priliko spoznati tudi v Ljubljani. V kratkih besedah je opisal plovdivskemu občinstvu lepi in topli sprejem, ki so ga bili deležni bolgarski pevci na vsej svoji poti po Jugoslaviji in pa iskrena bratska čustva in simpatije, ki so jim jih na vsakem koraku izkazovali Jugoslovani kot predstavnikom bolgarskega raroda. S posebnim prizna-
njem je opisal sprejem in bivanje bolgarskih pevcev v Ljubljani, katerega prisrčnost je presegla vsa pričakovanja. Končal je z izrazi hvaležnosti Jugoslovenom za bratski sprejem in s pozivom, da vsi v Bolgariji delujejo za čimprejšnje in iskreno trajno zbližanje med bratskimi plemeni Jugosloveni in Bolgari.
Iz odjeka, ki ga je med najširšimi krogi v Bolgariji vzbudila turneja pevskega društva »Rodna pesen« po Jugoslaviji, je videti, da bolgarski narod s toplo simpatijo spremlja gibanje za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje. Naloga vseh naših kulturnih faktorjev je, da vezi medsebojnega spoznavanja, ki so se začele s tolikim uspehom presti med Bolgari in Jugosloveni, še tesneje povežejo in utrde.
Drzen vlom z velikim plenom
Ptuj, 29. maja
Pri krojaškem mojstru Adamu Novaku se je pojavil neki mlad moški, ki je iskal stanovanje, češ, da je dobil službo kot ključavničarski pomočnik. Ko je bil nekaj časa sam v stanovanju, ie izrabil priliko in vlomil v omaro, iz katere je odnesel dve zlati uri, nekaj zlatih prstanov, druge vrednostne predmete in 800 Di» gotovine,. G. Novak ima škode za okoli 10.000 Din Policija je ugotovila, da se je neznanec odpeljal z vlakom proti Pragerskem-j. Zato je takoj obvestila tamkajšnje orožni-štvo.
Za napredek planinske vasi
Litija. 29. maja
Javorje, vasica na pogorju, ki loči Dolenjsko od Zasavja, je dokaj znana številnim izletnikom, ki jih kliče pomladanska narava v svojo sredo. Javorje pa poznajo in cenijo tudi zimski športniki, ker ima po svojih rebrih pripravna smučišča; ob odhodu pa ima smučar imeniten smuk prav do litijskega kolodvora. Javorska fara. ki sega celo v bogato Temenišico dolino, pa je gotovo redkost v naših krajih, ker nima nobenega društva. Zato o Javorju še tudi nismo zasledili v časopisju nikoli ni-kakega glasu. Pa imajo tudi Javorčani svoje težave. Primanjkuje jim šolskih prostorov. Dolga leta so imeli le enorazrednico, ki je bila nameščena v skromnem poslopju, čigar lastnica je cerkvena uprava. Zdaj, ko imajo Javorčani že dvorazrednico, pa si žele novih šolskih prostorov. Vrli domačini so že določili čeden prostor za novo šolsko poslopje. Stavbišče je tik vasice. »pri križu«, kjer je križišče poti v Stično in na Felič vrh. Krajevni šolski odbor je zbiral že več let za gradbeni sklad šole. Prihranke so nalagali v hranilnico, zdaj pa je denar — zamrznjen
V interesu prosvetnega napredka bo treba to vprašanje le načeti, da pridejo Javorčani do svoje potrebne šole Javorčani se žele postaviti v vrsto z drugimi naprednimi kraji. Na praznik, v četrtek 31. t. m bodo imeli na Javorjih prvo kulturno prireditev. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Senegačnika Adolfa in učiteljice gdč. Sonje Kollkove bodo uprizorili Finžgarje-vo »Verigo«. Ker nimajo na Javorjah prav nobenega primernega lokala za igre. bodo igrali »Verigo« kar na prostem Začetek prireditve bo ob 15., k igri vabimo vse prijatelje litijskega »Davosa«, da bodo videli. kako stopajo Javorčani v vrsto prosvetnih krajev.
2ivljenski jubilej direktorja Cugmusa
Danes obhaja direktor ljubljanske železniške direkcije g. Josif Cugmus 501etnico rojstva.
Dobro leto je tega, kar se je g. Cugmus po skoraj 201etni odsotnosti vrnil v svojo ožjo domovino v svojstvu šefa vseh železnic v dravski banovini. 2e takrat smo z zadovoljstvom pozdravili novega direktorja na tem odgovornem in visokem položaju, ker smo vedeli, da smo ž njim dobili na to mesto pravega moža Nismo se motili. S svojim ustvarjajočim delom si je direktor Cugmus že v kratkem času pridobil velik ugled in veliko popularnost ne le med železničarji, marveč tudi v najširši javnosti.
G. Cugmus se je rodil pred 50 leti v Trebežah. Po končanih študijah je vstopil v službo prejšnje južne železnice, kjer pa je po štiriletnem službovanju podal ostavko, ker ga je takratna nemška uprava stalno zapostavljala. Umaknil se je preganjanju bivše nemške gospode v demokratsko Srbijo, kjer so ga kot Slovenca sprejeli z odprtimi rokami. Ko je izbruhnila vojna, se je dal g. Cugmus, čeprav je bil kot železničar oproščen vojaške službe, uvrstiti v vrste junaške srbske vojske in je odšel z 18. pehotnim polkom na fronto. Pozneje so ga ranjenega in bolnega ujeli Bolgari. Ko so izvohali, da je Slovenec, torej po rodu iz Avstrije, so ga izročili avstrijskim vojaškim oblastem. Te so kmalu prišle na to, da je bil g. Cugmus pred odhodom v Srbijo avstrijski rezervni oficir, pa so ga obtožile veleizdaje. Po prizadevanju odličnih slovenskih nacionalnih odvetnikov pa se mu je kljub temu posrečilo se rešiti.
Takoj po končani vojni se je g. Cugmus
vrnil v železniško službo. Služboval je večinoma v prometnem ministrstvu, kjer a« je predvsem posvetil narodnogospodarskim vprašanjem s posebnim ozirom na naše železnice. S tega položaja je bil pred imenovanjem na sedanje mesto imenovan za predsednika tarifnega odbora, ki je reševal najtežavnejše probleme v tarifni politiki. G. direktor je v času svojega službovanja preizkusil vse panoge železniške službe, tako da pozna in razume težave in tegobe vsakega svojega železničarja, a tudi potrebe vseh panog železniške uprave.
V času svojega enoletnega dela na čelu ljubljanske direkcije si je direktor Cugmus na vso moč prizadeval ne lc, da izboljša naše železnice, ampak tudi, da dvigne ugled in socialni položaj železničarske-ga stanu. V obeh pogledih je dosegel Ie pe, vidne uspehe, kar je v današnjih težkih časih dvojne vrednosti
Čestitkam in voščilom številnih prijateljev in znancev se iskreno pridružujemo tudi mi.
Dva nevarna požara v ljubljanski okolici
Ljubljana, 29. maja
V Kozarjah nad Vičem je izbruhnil sinoči požar v parni žagi g. Franceta Trobca.
Plamen se je pokazal na stavbi kmalu po polnoči. Baš v tistem času se je vra!al iz službe domov v pivovarni »Union« zaposleni Ivan Cankar, ki je opazivši ogenj brž stekel do hiše in pričel kričati: Na pomoč! Gori! Domači so bili takoj pokonci in odhiteli iz hiše, ki je streljaj daleč od žage, da rešijo, kar se rešiti da. Takoj je pričela obupno tuliti tovarniška sirena. Na vasi so se navzlic pozni uri kaj hitro razgibali ljudje in so bili na licu mesta že po nekaj minutah tudi domači gasilci z motorko, ki pa so se malo zamudili, ker so se cevi od nedeljske vaje še sušile v stolpu. Kmalu so prihitele na pomoč tudi gasilske čete z Brda. Dobrove in Viča, vse z motorkami. Sledili sta še gasilski četi iz Brezovice in Podutika.
Ogenj je bil tedaj že v polnem razmahu ter je uničil žago s polnojarmenikom in vsemi modernimi stroji, prizidano strojnico z lokomobilo pa so gasilci z veliko požrtvovalnostjo rešili. Gašenje je dokaj ovirala nevarnost, da se zruši 25 m visok dimnik. Kurjač in Žagar g. Tone Se-liškar je padel, ko je reševal, z gorečega poslopja v 2 in pol metra globoko, deloma odkrito parilnico za les K sreči pa se mu ni pripetilo nič hudega in se je mogel še sam rešiti iz nje. Ob žagi je bilo zloženega kakih 80 kubičnih metrov okroglega lesa, v veliki nevarnosti pa je bilo posebno skladišče 11 vagonov rezanega lesa in pa šupa. Gasilci so neprenehoma delali dve uri in komaj preprečili, da ni zajel ogenj tudi tega lesa in pa sosednjih poslopij. Gospod Trobec je b'l zavarovan, zavarovalnina pa ne bo krila vse škode. Kako je ogenj nastal, še ni povsem ugotovljeno in se domneva, da ga je zanetila zlobna roka
Hud požar je nastal pretekli petek tudi v Stanežičah pri St Vidu. Tamkaj sta pogoreli hiši dvema posestnikoma, zraven pa sta bili uničeni tudi obe gospodarski poslopji. Na delu pri gašenju so bile vse okoliške gasilske čete, ki pa so mogle požar samo lokalizirati in s tem preprečiti nadaljnje divjanje ognja. Ker sta bili hiši t sredi vasi, je obstojala- nevarnost, da zajame požar še druge hiše ter uniči vso vas. Tudi v tem primeru še ni dognano, kako je požar nastal in ga Je prej pripisovati delu zlobne roke, kakor pa slučajni neprevidnosti.
Iz krvi izha}a}o mnoge slabosti ln bolezni,
zato je poglavitno pri zdravju zdrava kri. Kri more očistiti samo ono sredstvo, ki se vpije v organizem in z oja-čenim mokrenjem izloča razne strupe iz telesa. Tako sredstvo mora vsebovati razne sestavine, da deluje na vse notranje žleze in jih temeljito očisti. Tako sredstvo je edino naša
Radenska prirodna slatina
Sedaj na spomlad bi moral vsak bolan ali zdrav človek popiti najmanj deset steklenic te plemenite mineralne vode.
Drzen vhrni pod Rožnikom
Lfubljana, 29. maja
Na Gesti n« Roinik v hiši štev. 43 je bfl sinoči izvršen v stanovanje privatne uradnice Alojzije Plečkove, ki stanuje r pritličju, skrajno drzen vlom. Pri Plečkovl se je mudil na obisku njen brat, privatni uradnik Franc Plefiko, stanujoč sicer na Pristavi pri Tržiču. Brat in sestra sta šla sinoči zgodaj h počitku, pri tem pa je pustila Plečkova okno priprto. Morda po drugi uri ponoči so se priplazili do hiše neznani vlomilci, izmed katerih je eden, ali pa morda dva. zlezel »kozi priprto okno in prišel v predsobo, odkoder je lahko stopil v sobo, ki vodi na verando. Tamkaj je v nočni tišini prav previdno odprl vse omare in se ozrl za vrednostmi, ki bi jih lahko odnesel. Našel je prav izdaten plen, tako v gotovini kakor tudi v raznih predmetih. Lz predala neke omare je vzel dva bankovca po tisoč dinarjev, nato pa iztaknil še več gotovine r srebrnem denarju. Polaetil se je tudi 50 francoskih frankov, zopet v drugem predalu je našel zlato moško uro z zlato verižico, znamke »Schafhausen«, pol metra dolgo zlato žensko verižico, kratko moško verižico, par uhanov, in nekaj drugih dragocenosti. Vlomilcem pa to še ni zadostovalo. Pobrali so tudi vso obleko, last Franca Plečka. Odnesli so mu poleg kompletne obleke tudi dva para čevljev, perilo, dežnik, okrog 500 Din gotovine in še nekaj drugih predmetov. Celokupna škoda, ki so jo napravili zločinci, znaša preko 14.0CH) Din.
Oškodovanca sta vloin opazila šele zgodaj zjutraj. Vsa razburjena sta obvestila druge stanovalce v hiši, ki so prijavili zadevo policiji. V hišo je prišel že pred pol 8. policijski daktiloskop g. Podobnik, ki je našel na oknih in pa na drugih predmetih nekaj prstnih odtisov, nato pa je pričel iskati s policijskim psom sled za vlomilci. Ta je vodila v rožniški gozd. Zasledovalci so res kmalu našli ob gozdni poti dva para čevljev in črn klobuk, kar so pustili vlomilci tamkaj, ko so se prč-obuli v ukradene čevlje. Sled je vodila dalje višje v gozd, nato pa se je izgubila. Sledile bodo seveda še nadaljnje poizvedbe vendar je komaj pričakovati, da bodo vlomilce, ki imajo sedaj denar, hitro izsledili.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spominsko svetišče v Skoplju
Hram slave na velikem pokopališča naših in zavezniških vojnih žrtev
KULTURNI PREGLED
Bolgarski književniki v Sloveniji
sti in ki vsebuje topo! originalno zamišljene risbe slikarja-grafika Ela Justina, prinaša zvezek razpravo »Steklena prizma pripoveduje« ali kako posreduje spektroskop me i nami in zvezdami. Dr. Ernest Turk nadalj i-je svoj prispevek »Jueoslovaneki dobrovolj ci v svetovni vojni«. ki je prav te dni ob bližajoči se dvajsetletnici izbruha velike vojn; posebno aktualen.
Nadalje vsebuje zvezek: >Kako so našli prof. Alfreda Wegenerja«. nadaljevanje novele Rudolfa Kresala »Mimo cvetoče iabla-
nec in Marcpte Matches »Dtv$ p«rodile. Zanimivi so tudi prispevki: »Odkiaaek iz Trubarjevih spisov«, >Lj-jdetro Garagi»Dirtov<, Svojega imena si ni apal posedati«, kakor tudi rjibrike »Čkrvek ki d<ra<, »Za auetače glave«, »Sah« in »Humor«. »reB^k ilustriran.

j i Življenje in svet« se naroča pri upravi:
j Ljubljana. Knafljeva ulvea 5. Celoletna na-; ročnina (dve knjigi) 80 Din. mesečno 8 Di«, I posamezni zvezki pa se dobivajo po 2 Din.
Neznanemu bralcu
Danes ob 9.47 predpoldne prispe v Ljubljano skupina bolgarskih književnikov, članov .sofijskega Pen-kluba. o katerih smo poročali, da eo ta čas na velikem obisku po naš: državi. To je eden najvažnejših i ^najpomembnejših obiskov kar emo jih doživeli po svetovni vojni, in skoraj bi rekli zadnji, odločilni člen v verigi desetletnega prizadevanja. da se zgradijo med plemeni slovanskega juga. danes še ločenimi v dve državi, temelji za najtesnejše sožitje, popolno medsebojno poznavanje ter sodelovanje v duhovnem in materialnem pogledu. Slovenci smo 5-mf-li pri tem prizadevanju vedno čvrsto ulogo. naši etiki z bratskim bolgarskim narodom so bili vedno najprisrčnejši, čeprav nam sila razmer in tuji tlačitelji niso dali, da bi se naši medsebojni odnošaji razvijali tako. kakor bi bilo potrebno med brati iste krvi Danes i*3 vse to za nami in eamo od naše volie. od n.ašp zavednosti zavisi, da končno postavamo zgradbo, ki eo io v duh i viHel; na iveri' geniji južnih Slovanov. Ta obi^k nam mora podkrepiti našo volio. Prepričani emo da bo naše ljudstvo povsod z največi« prisrrnneflio sprejelo predstavnike bolgarska tvornp kulture in da bodo imeli posod občutek, da so na domači zemlji med svojimi ljudmi.
Kakor nam poročajo, pride ob tej priliki v Ljubljano tudi več članov zagrebškega in beograjskega Pen-kluba, tako da bomo imeli v svoji eredi predstavnike vseli južnoslov?n-skih književnosti. Iz Zagreba prispejo predsednik tamošnjega Pen-kl.iba dr. Bra-nimir Livadič, dramatika Milan Begovič in Feldmann, peenik Batušič in prevajateli Torbarina. iz Beograda pa tajnik Pen-kluba Milan Tredič. pesnica Desanka Maksimovič. Ristič in Dijurič. GosHe nastanijo v hotelu Union, dopoldne si ogledajo mesto, popoldne posetijo nebotičnik, zvečer ob 18.15 pa recitirajo člani bolgarskega Pen-kluba v Filharmoniji svoja dela. Na ta nastop našo javnost še posebe opozarjamo. Po uvodnem nagovoru prof. Aleksandra Bal a banov a. predsednika bokarekega Pen-kluba, odličnega pesnika, kritika in znanstvenika, bere Elin Pelin pesem >Onemeli zvonovi«, Elizabeta B a g r j a n a »Mojo pesem« in »Sonet iz Vikrč (naslal ob nienem zadniem po-setn na na«ib tleh). A Karalijčev pri-povest »Zrnate. J Stubel pe«mi »Sam«. »Dete«. »Kovač« Georpi K a i č e v povest »Denar«. Aeen Razcvjetnikov iz pe snitve »Dvojnik«. Ana Kamenova iz romana »Mesto ie isto«. Slavko Krn« i nek i, pesnik mlade generacije, iz zbirke »Pomlad-
ni gost«, K. Petkanov iz romana »Hajduki«, pesnica Jana J a z o v a »Ciganko«, ob konej pa Vela Karali jČeva bolgarske prevode slovenskih pesmi.
V četrtek 31. maja ee gostje ob 10 predpoldne odpeljejo na Bled, v petek 1. junija ee ob 7.5f) z Leec odpeljejo v Ljubljano in dalje domov.
»Življenje in svet"
Pravkar je izšla nova številka edinega slovenskega tedenskega obzornika, ki smotrno druži utile cum dulci.
Kakor običajno, prinaša tudi v tem zvezku zanimivo kulturno gradivo. A. D. prvib-čuje »Koljmbijski roman o pragozdu«, ki izpolnuje vrzel študije »Iz hispano-ameriške književnosti« (Lj. Zvon 1924). Od istega avtorja so tudi prispevki »Pet etimologij«, »Kai je M'putu?«, »Stoletnica svobodne bruseljske univerze« in »Alice de Chambrier«. rano umrle švicareko-francoske pesnice. >ki je človeštvu več dala. kakor pa je prejela od niega« in ki v ničemur ne spominja na domišljave pisateljske koprnele.
Prof. I. Koetial priobSiie jezikoslovno raz pravico »O medenih tednih«, prof. Stanko Bunc »Nekaj o Olomouru«. Zvezek vsebuje tudi spominske besede ob smrti pisateha Jos. Kostanievca.
Poleg etalne priloge z dr. Vlad. Travner-ievo >Kugo na Slovenskem«, s katero dobe naročniki dragoceno knjigo trajne vredao-
Znieraj si preskrbi xa nedefco knjigo. Druei hodijo v kino. v gostilne, na pleep, on pa gre v kjiinioo in si izbira nove knjige. Potopisi, ljubezenski romani, erotika, pesmi — vse gre skozi njegove roke. Kakor izbirajo v trgovinah žene blago, da dobe poceni kaj dobrega. izbira in preskuša us<;-do za dinar nii dva. Da. usode izbira iz knjjg. Vse lahko dobi tu, vse lahko doživi in zaživi. Rast, oadec, greh. uspeh, srečo.
Naslov ga priklene. »Tole!« pravi potem iznenada. 2e dosti knjig je prebral, dobrih in slabih. Njegove oči imajo od te^a čuden sijaj, nemirno globino. Prej, ko je imel še službo, eo bile njegove oči veeelejše. brez-skrbnejše. Toda takrat še ni bral knjig. Ko ie prišel zvečer domov, je bil izm ičen. In po večerji je moral še kam iti. ... Morda si ie vzel kdaj v nedeljo knjigo, če je deževalo.
toda potem so prišli prijatelji in ga odvlekli h kvartam. Prav tako je bil s knjigo, kakor popotnik, ki je zmeraj na potovanju, e kakšnim dekletom v tujem mestu. Če ee k tej pelje mimo. ga obišče. Trdna ljubezen ni bila. Bilo je preveč društev, kavarn, kvart. deklet in dela.
Ko pa je iz slučajnega branje nastala strast, trdna vez. se mu je knjiga čedalje bolj odpirala, kakor poseben. neriavadeD svet. Ni je več samo mimogrede prelistaval, kakor popotnik kraj za krajem. Daljše postaje je delal, spoznaval je njene gore in doline, njeno nebo in njena morja. Dostikrat je bila prazna, p ista- Drugje živa. življenje samo.
Da. zdaj. ko ni bilo dela. mu ni bilo treba več tako zgodaj vstajati. Pa tudi veselega zadnjega v mesecu ni bilo vee ... In
Danes premiera vesele vojaške borke
Ordonanc ljubezni
■HOHMi
Paul Horbiger
Lucy Englisch
Burka, polna dovtipov, smeha ln dobre volje
Elitni kino MATICA
Predstave ob 4. in 9.*4 uri zvečer. Današnja predstava ob 7.% zaradi koncerta odpade.
ovnace vesti
Mimogrede beseda o denunciaciji
Pretekli teden smo v »Jutru« »mimogrede« nanizali nekaj gradiva, da bi bojevnici govorniki na svojih nedeljskih shodih o njih razpravljali in jih pojasnili. Med drugi m smo »mimogrede« opozorili na ugotovitve iz vrst gospodarskih krogov, koliko davka plačuje industrijalec g. Stane Vidmar, ki ima v Ljubljani dve tovarni. Pokazalo se je, da plačuje od svojih to-varen le toliko, kakor vsak srednji obrt-»ik od svoje skromne delavnice.
Veste, kaj je g. Vidmar v nedeljo na to odgovoril? Najprej je seveda opsoval »Jutro«, potem pa je rekel, da smo ga — denuncirali.
Res, čisto po bojevniško I Samo zmerjaj, nekaj se jih bo že našlo, ki ti bodo pritrdili. Posebno še, če — kakor g. Vidmar v Kranju — govoriš pred družbo, v kateri jih je mnogo, mnogo, ki se jim vzbudi slaba vest, ko slišijo besedo »denunciacija«. Saj se še dobro spominjajo, kaj so sami delali med vojno, pa poprej In kasneje v dobah klerikalne strahovlade.
Komu pa bi g. Vidmarja denuncirali? Davčni oblasti? Saj ta vendar sama ve, koliko dobi od njega davkov, in ni iz »Jutra« izvedela ničesar novega. Po znanih bojevniških metodah pavšalnega zmerjanja je g. Vidmar skoval denunciacijo sa-mo za to, ker pač ni mogel dati nikakega pojasnila na naš0 objavo, ki je res presenetila vse davkoplačevalce.
Koliko plačuje davkov g. Vidmar kot tovarnar in trgovec je stvar, ki se tiče le njega in davkarije. Druga pa je stvar, koliko plačuje državi veliki bojevniški gromovnik proti korupciji, proti krivični razdelitvi davkov, proti škodljivcem države in naroda; koliko plačuje davkov oni Vidmar, ki je na svojih shodih govoril o »sistematični pljački« in »brezsrčnem uničevanju zadnjih pogojev za dostojno življenje« zaradi previsokih davkov. Koli. liko tak bojevnik sam plačuje davkov, to pa je stvar, ki se tiče in mora zanimati vs0 javnost. Ako sm0 ji to povedali, s tem nismo zagreniti denunciacije, ampak — storili ie svojo dolžnost, čeprav samo »mimogrede«.
prošnje naj se naslove na Združenje vrtnar jev in izdelovalcev vencev v Ljubljani. V prošnji. V prošnji Je treba navesti točen naslov sirote, rodbinske podatke ln gmotne razmere s potrdilom pristojnega županstva.
• Jubilej prve trgovske iole v Bosni.
V drugi polovici 19. stoletja je bila v Sarajevu otvorjena gimnazija, naslednji srednješolski zavod pa je bila leta 1884. v Tuzli otvorjena trgovska šola, ki je prva šola te stroke v vsej Bosni ln Hercegovini. Absolventi te šole so zasedli vplivna mesta v raznih strokah in je sploh šola s svojim delovanjem mnogo pripomogla k napredku Bosne in Hercegovine. Po iniciativi ravnatelja Peleša je bil ustanovljen odbor, ki bo pripravil jubilejno proslavo te šole, ki se bo vršila sredi avgusta. Odbor bo izdal tudi spominski spis o delovanju in pomenu prve trgovske šole v Bosni in Hercegovini.
ODPRTA
VODA
v veliki izberi in zmernih cenah samo v Parf umeri ji »VENUS« nasproti pošte
* Današnji številki so priložene za one gg. naročnike, ki dobivajo list po pošti in jim je naročnina potekla, položnice. Prosimo jih, da jo obnove zaradi reda takoj prve dni meseca junija. Vse cenjene naročnike ponovno prosimo, da plačujejo naročnino točno, tako da jo bodo imeli poravnano vedno vsaj za tekoči mesec, ker je to pogoj za veljavnost »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja pri zavarovalnici »Jugoslaviji«. Zato naj oni, ki bi imel pri upravi še kak zaostanek, poravna naglo tudi tega. Za časa počitnic, dopustov in odhoda v iletovišča in kopališča prosimo naročnike, da nam javijo premerabo naslova toliko pred odhodom, da jim bo list brez presledka pravočasno začel prihajati na novo bivališče. — Uprava »Jutra«.
♦ Francoski poslanik g. Naggyar bo
obiskal Subotico. V nedeljo 3. junija bo
francoski poslanik v Beogradu g. Naggyar obiskal Subotico in mu bo subotiški francoski klub priredil slavnosten sprejem. Na ta sprejem se že sedaj vneto pripravljajo vsa društva, da bi Subotica na najlepši način izrazila stoJo ljubezen ln simpatije do francoskega naroda. V veliki manifestaciji za Francijo bo združen« vsa severna Vojvodina
♦ Jugoslovenskl učenjaki v odboru mednarodnega limnološkega kongresa. Konec avgusta letos se bo vršil v Beogradu mednarodni limnološski kongres ter bodo kongres isti, kakor znano, obiskali tudi Ohridsko jezero in PMtvice. Pri tem kongresu bo sodelovalo več naših učenjakov. Predsednik pripravljalnega odbora je član jugoslovenske in srbske akademije dr. živo-jin Djordjevič, tajnik pa dr. Sinlša Stan-kovič, bivši upravitelj biološko-oceano-grafiskega Instituta v Splitu. V častni odbor mednarodnega limnološfcega kongresa pa Je bil izvoljen tudi zagrebški vseučili-šfci profesor in član jugoslovenske akademije dr. Artur Gavazizi. Profesor dr. Ga-vazai je eden od najbolj znanih jugoslovenskih limnologov, ki je objavil že mnogo razprav. Tako je proučeval Plitvičika jezera, tudi Vransko jezero v DaLmaciji in razne hrvatske reke. Zadnje njegovo delo raapravlja o limnologiji Plitvic.
LUTZ UGLEDNA
emajl. peč. Tovarna Ljubljana VIL
♦	Spremembe pri okrožnem sodišču. Dosedanji preiskovalni sodnik na 11. oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, sod. pristav Vinko Pance je premeščen k sreske-mu sodišču v Brežicah. Za preiskovalnega sodnika na tem oddelku je sedaj določen sod. pristav dr. Leo Poarupe.
♦	Promoviran je bil v Gradcu za doktor-ja medicine g. Jože de Reggi te Ljubljane, čestitamo!
♦	Kongres poštno . telegrafsko - telefon- , . , . . . skih uslužbencev. 10., 11 ln 12 junija bo I tec> 14" S6Pt&mbra srez« Novo mesto, v Zagrebu v Poštnem domu XVI. redni ^^	«» -- — kongres udruženja ptt. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Na kongresu se bo razpravljalo tudi o zgraditvi okrevališča za p. t. t uslužbence v Kaštel Lukšiču, Vrnja-čki banji in Sloveniji, za kar je določen v proračunu znesek 1 milj. Din. Sklepalo se bo tudi o tem, kako in kje naj bo sklican prvi kongres Male antante p. t t uslužbencev ter o ustanovitvi kreditne zadrug« za člane udruženja. V Zagrebu se že pridno pripravljajo na kongres. V nedeljo lo. t. m. zjutraj bo sprejem udeležencev na kolodvoru, kjer bo igrala poštna godba. Popoldne priredi poštna godba koncert na Zrinjevcu, zvečer bo pa v Maksimiru koncert poštnega pevskega društva iz Zagreba ln Beograda ter poštne godbe. V ponedeljek 11 junija zvečer bo v gledališču na čast udeležencev kongresa slavnostna predstava »Moj dragi je poštar«. Po kongresu prirede udeleženci izlet na Plitvička jezera. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem kongresa osem dni dopusta ln četrtinsko voznino.
♦	»Slovenski Pravnik« 5. ln 6. številka, je izšel z naslednjo vsebino: Dr. Munda Avgust: Kako učinkuje privolitev oškodovanca na protipravnost kaznivih dejanj zoper življenje in telo?; dr. Stojan Bajič: O prekočasnem delu; dr. Gorazd Kušej: Demokracija in pravo; književna poročila in razne vesti, kot priloga pa odločbe kasa-cijskega sodišča v kazenskih stvareh.
♦	Se nekaj o mali maturi. Poročali smo že, koliko je doslej kandidatov za malo maturo na ljubljanskih gimnazijah. Na vseh realnih in klasičnih gimnazijah v dravski banovini bo pripuščenih nad 1170 kandidatov k mali maturi. V Mariboru jih je zabeleženih na realnih gimnazijah 218 na klasični pa 74, v Celju 84, in 24 priva tistov, v Kranju 67, Ptuju 48, Murski So botl 41, Novem mestu 51, v zavodu sv Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano pa 39 V Ljubljani je vseh kandidatov nad 500 Za vsako gimnazijo je za te nižje tečajna izpite določena posebna tapraševalna ko misija.
♦	Dar||0 za ponesrečence v Kamniku
Ob zlati poroki ljubljanskega vrtnarja g Frana Hercmanskega ln njegove ge. so proge Marije so prijatelji obeh slavljencev zbrali 400 Din, ki so jih namenili sirotam ponesrečencev v Kamniku Nekolkovam
Kavarna CENTRAL
za časa velesejma celo noč odprta. Igra prvovrstna, d a m s k a kapela.
♦ Nabori na področju ljubljanskega vojnega okrožja se bodo vršili v Ljubljani od 1. do 19. junija, in sicer prvih 8 dni za mesto Ljubljano, od 9. do 19. pa za ljubljanski srea. V Grosupljem bodo nabori 20. in 21. junija v Trebnjem 23. in 24. junija, v Novem mestu od 25. do 30. junija, v Toplicah 1. julija, v Žužemberku 2. in 3 julija, v Kočevju od 5. do 9. julija, v Osil-niči 10., na Travi 11., v Sodražici 13. in 14. v Ribnici 15., v Velikih Laščah od 16. do do 18., v Starem trgu 19. in 20., v Ložu 21., v Cerknici od 22. do 24., v Logatcu od 25. do 27., na Vrhniki od 28. do 30., v Polhovem gradcu 31. julija v Domžalah 2. in 3. avgusta, v Lukovici od 4. do 6., v Kamniku od 7. do 12., v Železnikih 14. in 15., v škofji Loki 16. in 17.. v Gorenji vasi od IS. do 20., v Kranju od 21. do 25., v Preddvoru 26., v Tržiču od 27. do 29., na Jesenicah od 31. avgusta do 3. septembra, v Bohinjski Bistrici 5.. v Radovljici pa od 7. do 10. septembra. Naknadni nabor se bo vršil 1. septembra za mesto Ljubljana, naslednji dan za sreza Ljubljana ln Loga
Kočevje In čabar, naslednji dan pa za sre-ze Kamnik, Kranj in Radovljica. K naknadnemu naboru v Ljubljani imajo pravico priti samo oni obvezniki, ki so že prej dobili za to dovoljenje, od vojnega okrožja, ali pa ki so bili tehtno zadržani Naborna komisija bo pričela v Ljubljani poslovati vsakokrat točno ob 8., izven Ljubljane pa ob 7.30.
MLIN NA VETER,
kakršnega pri nas ne poznamo, je zgradila po holandskem vzorcu znana tovarna čokolade Mirim. Montirala in razstavila ga je na velesejmu v paviljonu »H«. Mlin je stalno v obratu. V mlinu bodo Holandke prodajale čokoladne izdelke ln kakao. Izvedeli smo, da dobijo v mlinu gospodinje zastonj recepte, otroci igračke, gospodje pa kovčege. 4841
Danes vesela burka
Ljubavna oporoka
t
Smeh!	Grohot!	Zabava!
ZVOČNI KINO DVOR
fred«t*T« ot> 4.. 7. io 9. Cene 4.50 m 6.50
pripadajoče zemljišče razdelila. Vse je šlo v redu, samo zaradi majhnega travnika je nastal spor, ker se nista mogla zedi-niti. na kak način naj bi se preko travnika izpeljala vozna pot z enega posesa na drugo. Zaradi nesrečnega travnika sta postala prej tako složna brata huda sovražnika in sovraštvo se je preneslo tudi na njune sinove. Ko so te dni pridno delali na obeh posestvih, so Mujovi zapeljali voz gnoja preko spornega travnika. Bratranci so jih podiili nazaj in naenkrat se Je na travniku razvila krvava bitka, v katero sta posegla tudi očeta. Bili so se z motikami, palicami in sekirami, izid pa je bil ta, da je Mujo Hodžič obležal mrtev, trije Avdini sinovi pa težko ranjeni.
♦ Prvi vtiski so trajni. To se tiče tudi zob, kajti samo negovano zobovje napravi vašo pojavo simpatično. Pri negi zob in ust vam je Odol neobhodno potreben, ker daje prijeten vonj ter desinficira usta in zobe. Odol je antiseptičen.
Obledele obleke oarva v različnih barvah H plieirs tovarna JOS. REICH.
Niz dolg zares Vam nudi
blagodati, to pač ji morate priznati«
Sboramac/
zobna krema s čudodelni-mi žarki radija.
u— Velik političen proces. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se bo 16. junija pričel velik političen proces proti 32 obtožencem, ki so obtoženi po čl. 1 zakona ♦ o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Proces se bo vršil v nekdanji porotni dvorani ter ibo trajal več dni. Razprava bo tajna.
u— Po nesreči al Je prerezal žilo. V že-
lezniški menizi v Pražakovi ulici zaposleni mesarski pomočnik 29 letni Lojze Kunej je včeraj zgutraj razkosoval meso. Pri tem pa mu je ostri nož spodletel in sicer tako nesrečno, da si je Kunej prerezal na stegnu žilo odvodnico. Kuneja so morali nenadoma prepeljati v bolnišnico. Tja so spravili dopoldne tudi 70 letnega posestnika Jožeta Zabukovca lz Gorenje vasi pri Rib-nioi, ki si je doma zlomil levo nogo.
u— Mlada drevesca, ki jih je zasadila mestna občina ob raznih potih in cestah v mestu, so strašno v naipotje raznim noč-
| Kopališče S K. Ilirije odprto!
Ves komfort! Zmerna vstopnina!
Drevi ob pol 21. uri
TELOVADNI NASTO
Sokola I. na Taboru
UMETV rM7pvPH n e
hodil je postajat, pred tovarne kakor stoti ne v mestu, kakor milijoni po svetu. Čakal je po čakalnicah, pri dobrodelnih društvih In na teh potih, mimo zaprtih tovarniških vrat se je spoznal s knjigo.
Mož v knjižnici ga dobro pozna. Ko je prišel prvig tja. je bil neroden, v zadregi. Ni prav vedel, katero knjigo naj si izbere Zda i jih je že do^ti prebral, dobrih in sla bih. Literarna izobrazba mu manjka — seveda — toda zdrav razum ima in kmalu se l'e narrčil ločiti med dobrim in 6labim blagom Naj čil se je z zdravim razumom človeka ki ga vzgoja ni skvarila Dobre knji g-? ga bol; pritegnejo, kakor pametno go vorečega vsebino in obliko knjige razčlenili iočega intelektualca Kič in šumd pa obsoja še huje kakor kritiki sivimi glavami in nazori«. Lačen je elementarnega srečanja 7 ljudmi, ki sicer žive samo tu v knjigi, a vendar govore čutijo, delajo, trpe kakor on. Z ljudmi ki so bol; človeški kakor svet v njegovi okolici, bolj domači, bolj odprti Do pesnikovi umetnosti Hvaležen je. če mu laveje v obraz, če mu razkuštra lase dib velikega življenja če se sam lahko pogrez-ne v to živlienje
N"'? »lahkega« noče. In pri tem dostikrat uporablja za besedo »lahek« tudi »ničvreden« Po?oeto se sicer moti. Taka knjiga ni zanj dovolj težka, dovolj doživljena. Zna ee bmiti z mislimi fn stavki kakor letalec z viharjem. Beseda mu je lahko zvezda na ibzorju. ki zagori, zažari, posveti in se raz-
.eti v iskre. In če potem vprašamo takegj-človeka za sodbo o knjigi nam ne bo na fvezil ačenib besed, ki ee mu upirajo. Dc voli bo, da bo rekel: »Tako je v resnici!« Ali pa tiše: »Tako bi moralo biti!«
Dostikrat bi rad odgovoril. On, neznani bralec, velikemu pesniku. Poskušal je pisati pisma, zmedena. pametna, neumna jasna pisma, če ga je kakSna knjiga pr«-" I na.
♦	Botanična ekskurzija na Mosor planini. Na planini Mosor se je mudila 20 članska ekskurzija slušateljev zagrebške filozofske fakultete pod vodstvom profesorja Horvata, ki je zbrala mnogo rastlin skega materiala. Mladi botaniki so našli tudi rastline, ki uspevajo samo v bukov ju, kar je dokaz, da so bili nekdaj na Mosor planini lepi bukovi gozdi. Bkskur aistom se Je pridružil kot kažipot pred sednik podružnice Hrvatskega planinske ga društva »Mosor«, prof. Girometa. ki je kakor znano, uvedel akcijo za pogozdova nje dalmatinskih goiičav. Mladi botanik so se nekaj časa mudili tudi v Splitu, po tem pa so so vrnili v Zagreb.
♦	Nov grob. V ptujski Javni bolnišnici je umrla za mrtvoudom v 50 letu starost ga. Marija Ribičeva, soproga ptujske ga davkarja g. Ribiča Antona. Pogreb b< v sredo 30 t m. ob 17. iz bolnišnice.
♦	Najstarejia ljudska šola v Bosni. V začetku 19 stoletja pod turško vlado so bile ljudsKe šole v Herceg-Bosni zelo red ke. šole so bile omejene na muslimanske verske šolške ustanove, ki niso dale učen cem ničesar od tega, kar Je,na programu ljudskih šol. Premožnejši Srbi so moral zaradi tega pošiljati svoje otroke v samo stane izven bosanskih mej Izjemo v teh težkih časih pa sta imela središče Sara jevo in važno trgovsko središče Tešanj v rodovitni Usorski dolini. Tu so bile tu d srbske ljudske šole, ki so delovale p« programu pravih narodnih šol in so se v te šole zatekali otroci naprednega prebi valstva vseh veroizpovedi Ljudssa šola v Tešnju Je delovala že leta 1833. ter Izvr ševala veliko nacionalno misijo za širok« področje O tej šoli Je nedavno izšla za nimiva razprava.
♦	Pravilnik 0 muslimanskih pokopali ščih je sestavila vrhovna verska organi zacija v Sarajevu Z njim je dovoljen^ pokopa vanje mrličev samo na onih me stih, ki bodo določena od državnih orga nov in od verske organizacije V načelu so odpravljena pokopališča okrog ižami in v notranjosti mesta Posebni predpis-dobočajo tudi oddaljenost med grobovi S tem pravilnikom bo, kakor znano, opu ščenib v Sarajevu veliko število musli manskih pokopališč, ni pa še določeno kako bodo ta pokopališča sploh odpravlje
vzela, toda teb pisem ni nikoli oddal. Ali ni vedel pesnikovega naslova, ali pa je bil pisatelj knjige, ki ga je tako prevzela, že davno mrtev. Nekateri pesniki so živeli kje daleč ali pa so bili neznani, prav tako kakor on. zakopani.
Da. dostikrat bi bil rad odgovoril.
Toda on je in ostane neznani bralec. Noben pesnik ne ve zanj. Nikoli ne stopi iz neme vrste hvaležnih in ganjenih. V prednji vrsti med njimi je — tako se mu zdi. majhen, neroden, sam vase zaprt.
Morda ga slavni pesnik splob ne bi poslušal? Morda niti ne bi bral njegovega oisma. saj *ih toliko dobil O. koliko ljid' mu pifSe. Drugi telelonirajo. Ti so še važnejši. Založniki, gledališki ravnatelji, so oroge bančnikov, igralke . . .
Morda pa Čaka na ta glas nekje na tem svetu mlad pesnik, ki je nad samim sebo> v dvomu? Morda bi ta glas zbudil pesn:ka rešil človeka, ali pa mu vsaj pripravil srečno uro?	Mirko Brodnik
♦	Strašne posledice nesreče na železni Sk| progi Kakor žc znano, se je na bin Koštno nedeljo na železniški progi me Sibinjem in Oriovcem pripetila strašna nesreča, ker Je vesela kmečka družba za vozila na progo io prišla tako pod osebn vlak Na vozu je bilo 10 o6eb ln so bile tri takoj mrtve, dve ženski pa sta umrl pozneje v bolnišnici v Novi Gradišfci En& ranjenka je te dni zblaznela, dva kmete pa sta tako nevarno poškodovana, da pri čakujejo vsak čas njuno smrt Upanje na okrevanje imata samo dva člana nesreč ne družbe.
♦	Krvava bitka med brati zaradi zem Ijišča. V Bašigovcu, nedaleč od Tuzle, se je odigrala krvava bitka med bratom? Mujonj In Avdom Hodžič in med člani nj« nih rodbin Bratje Hodžiči so do pred ne kaj leti živeli ▼ rodbinski zadrugi in s< bili na glasu najpremožnejšlb !n tudi naj bolj složnih ljudi v veliki občini Ko pa sta si brata Mujo ln Avdo ustanovila last ni družini ter dobila oba več sinov in ker so nekateri člani zadruge pomrli, sta si
Iz Ljubljane
u-*- Prvi javni nastop gojencev šole Glasbene Matice bo v petek, 1. junija ob 18. v Filharmonični dvorani. Nastopijo naslednji gojenci: Zorinc Silva, Osana Ivo, Jerman Verica, Michler Zoran, Pogačni* Ivica, Podgornik Majda, škerlj Marjeta, Baloh Janez, Zidarič Ksenija, Kostevc Breda, Baloh Daliibor, Vene Vinko, Sever Al-ma, Fajdiga Pavel, Sulič Bruno, Masle Sonja, Magolič Miloš, Hrehorič Marija, Jerman Janez, Krulc Štefanija, Lenart Franc, štrukelj Slavko, Koch Zora in Koch Ivo. Spored stane 2 Din in velja obenem kot vstopnica v dvorano Ravnateljstvo vabi starše in gojence, kakor tudi vse ostalo občinstvo k obilnemu posetu lavnega nastopa šole Glasbene Matice Začetek točno ob 18 v petek 1. Junija v Filharmonični dvorani.
Kopališče
r do!mo V« ga CSR Močvirni« bazeni i£bl»p*v«j« zdravHm radi um zrak. ki g« bolnik vdihava ka.r u> I« pospešuj« zdravljenj« •e-rniat.ri m«. — Nate-n&nsj«: Drsenj« Greg*>r;č L.JtiWj«na Prrforn-or« Orlic« It. 5
u— Trboveljski slavčki izvajajo na svo jem koncertu v soboto 2. junija ob 20. v unionski dvorani naslednji spored: Pre lovec: Očka moj je delavec, Grgoševič: Koleda, Tajčevič: Pjesme dodolske. Mate tič: Narekovane za očem. dalje Osterc Kvartet, Pahor: Pravijo, Kogoj: Zvončki, Milojevič: Sankanje, Krstič: Let tičice male, Pozajič: Dil, dli, duda, Mirk: Medvedov ples, Mokranjac: Bolno čedo. III nastop prinaša Pregelj: Zlato v Blatni vasi, Bravničar: 2 polža. Premrl: Rože za Marijo, Adamič: Ciganska, Papandopulo: Vanjkušac Naslednji dan v nedeljo 3. junija ob pol 11. uri pa koncertira 20 mladinskih zborov Slovenije posamič ln v skupnem zboru, ki bo štel nad 1000 pev-cev. Na oba koncerta, ki sta izredno zanimiva, opozarjamo občinstvo. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Akademski pevski zbor v LJubljani
bo ponovil svoj koncert slovenske narodne pesmi v nedeljo 3 junija ob 4. po poldne v ljudskem domu v št Vidu nad Ljubljano S tem se nudi vsem, ki se ljubljanskega koncerta 7. maja zaradi izrednega navala niso mogli udeležiti, prav lepa prilika, da prisluhnejo prelepi slovenski narodni pesmi, ki posebno lepo ln ubrano zveni iz grl našin akademikov Cene sedežem so izredno nizke: 10, 8, 6, 5 in 4 Din; stojišča pa 3 Din. Pripominjamo, da je to zadnji koncert, ki ga Akademski pevski zibor izvaja s tem programom.
u— Tujsko-prometna razstava v Fran-
čiškanski ulici brez vstopnine, odprta od 11. do 13. ure.
u— Društvo »Tabor«. — Komemoraci-ja mučenika Marjana čotarja bo drevi ob
8. v predavalnici na realki (Vegova ulica) Govori! bo priznani javni delavec g. dr Lavo Cermelj.
u— ženski pokret vabi članice ln vse poklicne žene na sestanek, ki bo drevi ob 19. v damski sobi kavarne »Emone«. Razgovor o našem položaju.
u— ZKD bo predvajala v četrtek na praznik veselo burko z Siegfried Arnom v glavni vlogi Tokrat se nam predstavi v svojem najboljšem delu »štorklja štraj ka« Delo je povsod želo obilo uspeha in ni čuda. ako bo tudi pri nas deležno ena kega odobravanja Glavno pri tem filmu je, da Siegfried Amo prisili vsakega, da se dobro nasmeje in da se neprisiljeno žaba va. Prva predstava bo v četrtek ob 11 opoldne. To bo zadnji film ZKD v tej se zoni.
u— »Ordonanc ljubezni«, kakršnega bi
si želel marsikateri zaljubljeni par, je prav gotovo Paul Horbiger v veselem fil mu iz vojaškega življenja Tu nam pokaže vso svojo spretnost ln znanje ter nam od krije marsikaj lepega in zabavnega Več nam ne more pokazati .in tudi več smeha in zabave nam ne more nuditi nobeno irugo delo kot baš ta film, v katerem na stopa tudi navihana in vražja Lucy En glisch, kot »Anemari. nevesta kompanije« Komur je do tega. da za par ur pozabi vs* gorje sveta in se do dobrega nasmeje naj np zamudi današnje premiere
u— Otroci plešejo. Vstopnice za priredi rev v dvorani Delavske zbornice v sobot* ^b 17 uri dobite samo v šoli Katje De akove. Gajeva ulica 8
u— Zahvala Ker še nisem popolnoma »kreval in bi ml bil0 težko zahvaliti se vsem. ki so se me ob mojem imenovanji) spomnili z ljuhezmivimi čestitkami, pro sim. da Izvolijo sprejeti tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo — Dr Janko Vrančič direktor Pokojninskega zavoda.
nim razgrajačem in posurovelim vanda-lom. Baš v zadnjem času je mestna vrtne-rija spet prijavila, da je bilo porezanih na raznih krajih na Mirju, pa tudi v severnem delu mesta več teh mladih dreves. Tudi ob Celovški cesti so neznani divjaki izruvali ali sicer poškodovali več mladih novovsajenih dreves, še huje pa so se izkazali neznanci, ko so ob cesti proti Po-savju porezali kar zaporedoma 20 drevesnih debel. Enaka poročila prihajajo tu^i z dežele. Tako 6o nad Črnučami (porezali ali poruvali neznanci kar 25 zaporednih mladih jablan.
u— Tudi stražniki niao varni pred tatovi. V stanovanje policijskega stražnika Maksa Adamiča na Glincah na Cesti X. št. 5, se je splazil bržkone tekom popoldneva neznan zmikavt ter mu odnesel iz shrambe star suknjič in ,pa stare hlače od policijske uniforme. Drugemu stanovalcu v hiši pa je odnesel tri pare Se ponošenih čevljev.
Iz Celja
e— Sreska organizacija JNS za celjski
»rez bo imela redno letno skupščino danes ob 14. v mali dvorani Celjskega doma.
e— Celjski občinski svet bo imel redno sejo predvidoma v petek 8. junija ob 18.
e— Redna seja okoliškega občinskega sveta bo v petek 1. junija ob 18. v posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
©— Samo do 2. junija je čas, da obc-o-vite srečke drž. razredne loterije v po dTUžnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 ln J9.30 zvočna opereta »Enkrat v življenju« i-n zvočni tednik
Iz Maribora
a— Slava artilerijskega polka. V spomin na dan, ko so prve baterije mariborskega 32 topniškega polka prišle prvič pa Gosposvetsko polje med koroško ofenzivo leta 1919., priredi mariborski 32. topniški potk na dan 3. junija tradicionalno slavo
a— Vaina prireditev gospodarskih krogov. V zvezi s prireditvami »Jadranskega tedna« sklicujejo strokovne organizacije obrtnikov, trgovcev in industrijcev v Mariboru za petek 1. junija ob 20.30 b<:-stanek članstva v verandno dvorano (III. nadetr.) hotela »Orel«. Na sestanku bo predaval g. dr. Jančič o temi: Naša severna meja in naš Jadran. Ker to vprašanje ni samo gospodarskega, marveč tudi nacionalnega pomena, imajo dostop vsi ljubitelji našega Jadrana..
a— Občni zbor Društva maglstratnih uslužbencev v Mariboru je imelo v ponedeljek zvečer v mestni posvetovalnici svoj 10. redni letni občni zibor, ki ga je otvoril in vodil namesto zadržanega poapredse 1-nika tajnik društva, šef socialno-politione-ga urada g. Brandner. Lz obeh njegovih poročil je razvidno, da si je društvo mnogo prizadevalo za zboljšanje stanovskega položaja in za obvarovanje doslej pridobljenih pravic. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravilnika o posmrtninah in bodo odslej imeli vse pTavice tudi taki mestni uslužbenci, ki še niso pragmatično nastavljeni. Po društvenih pravilih volijo posamezne kategorije svoja zastopstva in in so bili za prvo kategorijo izvoljeni raf. nadsvetnik Barle, ravnatelj mestne klavnice dr Rojko in mestni višji zdravnik dr. \Vankmflller; za II. kategorijo šnuderl in Kramberger, za III. Avbič in černy, za IV. Kos in žuran, za V. pa Bauman in Kle-menčič. Po volitvah se je takoj konstituiral odbor in je bil izvoljen za predsednika Barle, za podpredsednika dr. Wankmulier, za tajnika pa Kramberger. Sprejeti so bili na/to nekateri sklepi zaradi posmrtni-ne, odbor pa je bil pooblaščen, da ukrene vse potrebno, da se zaščitijo interesi mestnih uslužbencev v novem zakonu o mestih ln da se ublažijo trdote naredbe o dvojnem zaslužkaretvu.
a— V zavodu šolskih sester bo razstava ženskih ročnih ded dne 3^ 5. in 6. junija.
a— Nesreča ali zloba? V Zimici je v ponedeljek popoldne neki Anton B. odstrelil 26 letnega posestniškega sina Fr. Slaniča s samokresom v levo nogo. Krogla Je Slaniču prebila koleno ln so ranjenca prepeljali takoj v mariborsko bolnišnico a— KaramboL Preteklo nedeljo popoldne se Je pripetiJa na cesti Maribor—Sv. Marjeta pri viaduktu hujša prometna nesreča. ki pa na srečo ni zahtevala večjih žrtev. Osebni avto. ki je last pokojnega avtoiz-voščka Franca Vrečka, je šofiral neki Iv. P. In zavozil z vso silo v avtobus, ki mu Je privozll v nasprotni smeri Sunek je bil tako silen, da se je osebni avtomobil hudo poškodoval ln so ga morali mariborski reševalci spraviti v Maribor. Avtobusu se nI zgodilo nič in je nadaljeval vožnjo proti Mariboru
Potovanje po morju
Se pred nekoliko leti si je zamoglo le majhno število srečnikov dovoliti potovanje na velikih luksuznih prekooceanskih parni -kih. Kakor izvemo, priredi velika nemška parobrodar. družba »Severnonemški Lloyd« (Norddeutscher Lloyd, Bremen) to poletje v mesecih juniju in juliju potovanje po Sredozemskem in Jadranskem morju s svojim velikim prekooceanskim parobrodom Dres-den za reklamno ceno Din 4000.—.
Poudariti moramo, da bo družba nudila kljub tem posebno nizkim, priložnostnim cenam tudi ob tej priliki ves svoj renomirani znani komfort. To izredno priliko zamorejo izkoristiti tudi širši sloji ter — poleg užitka vožnje po morju — posetiti tudi zanimiva mesta kakor Benetke, Krf, Carigrad, Atene, Drač, Tripolis, Malto itd.
Poleg tega prireja družba interesantna in cenena polarna potovanja in potovanja na severni tečaj.
Vse informacije kot tudi prospekte pošlje brezplačno	4781
Glavno zastopstvo
Norddeutscher Lloyd
ZAGREB, Starčevičev trg 4, telefon 42-65 in zastopstvo LJUBLJANA, Masarykova 12
a— Jfo»kušen samomor. Preteklo soboto zjutraj se je na meji pri St. Bju nevarno obstrelil v samomorilnem namenu gra-rncar Stanko Veselinovič s svojo službeno puško. Krogla mu je šla skozi prsi in izstopila na hrbtu. Poklicani mariborski reševalci so ga nevarno ranjenega prepeljali v Maribor. Kaj je pripravilo mladega obmejnega stražnika do obupa, ni znano.
a— Zastrupljenje z neužitnimi klobasami. V ponedeljek popoldne je na Koroški cesti stanujoči tkalec »Ivan Klaušuč pojedel nekaj klobas, pa mu je postalo tako slabo, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki iaprali želodec.
a— Ogenj v Razvanju. V viničariji posestnika Kuna v Razvanju je predvčerajšnjim popoldne, ko so bili viničarji na delni r vinogradu, izbruhnil ogenj, ki je uničil viničarjem ves živež in vso obleko. Skoda je precejšnja.
Iz Kranfa
r— Prijave za Sarajevo in Zagreb sprejema Sokol še danes in jutri v društveni pisarni v Narodnem domu.
Iz Tržiča
č— Vse nameščenco iz Tržiča ln okolice opozarjamo na današnji sestanek, ki se bo vršil ob 20. pri »Stari Pošti« (I. Glo-bočnik). Na sporedu so predavanja o pokojninskih in bolniških ustanovah ter o drugih socialnih in interesnih nameščen-skih vprašanjih. Sestanka se udeleže tudi tovariši lz Ljubljane. Vabljeni brez razlike vsi nameščenci.
č— Kino Nadiš®r predvaja v sredo ob 20.30 in v četrtek ob 16., 18.30 in 20.30 senzacionalni film »Strahote pustinje« ter Szokeja Szakalla filma »Moram se poročiti« in »Kraljico športa«.
Iz Zagorja
z— Javni nastop Sokola ln otvoritev letnega telov&dišča na Lokah pri Zagorju je preložen na praznik 31. t. m. ob 15. Odhod izpred Sokolskega doma točno ob 14. Vabimo tudi sosedna društva. — Preložen je tudi koncert mladinskega zbora glasbenega društva na sredo 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu.
j— Kolesarsko društvo »Zvonček« bo praznovalo v nedeljo 3. junija lOletnico. S proslavo bo združena tudi medklubska dirkalna tekma z bratskim društvom »Po-štelo« iz Maribora s startom v Mariboru in ciljenm v Ptuju okoli 15. na Ljutomerski cesti pod Ljud"skim vrtom. Po dirki ho veselica v Ljudskem vrtu.
Iz Ljutomera
1J— Dirke ljutomerskega Kola jahačev ln. vozačev, ki so bile v nedeljo 27. t. m. zaradi slabega vremena preložene, bodo na Telovo 31. t. m. s pričetkom ob 15. uri. na dirkališču na Cočnu po že določenem programu.
Iz življenja na dežel?
GORENJI LOGATEC. Šolski malčki so nas presenetili z otroško igro »Kraljem Matjažem, ki so jo igrali pred polno dvorano Sokolskega doma 27. t. m. V četrtek 31. t. m. ob 17. bo lutkovna predstava v Sokolskem domu. Vljudno vabljeni! — Dne 3. junija se udeleži naš Sokol javnega letnega nastopa bratskega društva v Ho-tedršici. — Namesto obolelega veterinarskega nasvetnika g. Riharja, ki se leči v Krapinskih toplicah, vrši začasno veterinarske posle veterinar g. Pavšič. — K tukajšnjemu sreskemu sodišču je dodeljen kot pristav g. Jug.
nogradnik - strokovnjak l'ot delegat Tudi naj se skuša doseči ob priliki trgovinskih pogajanj z v poštev prihajajočimi državami, da dovolijo uvoz našega vina, odnosno namiznega grozdja v čim večjih kontingentih, ali čim nižje uvozne carine, odnosno druge ugodnosti.
V svrho izvoza vin v druge države, z'asti v Ameriko, naj ee osnuje poseben konzorcij. Ukine pa naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na vsa sredstva za pokončevanje trsnih škodljivcev in bolezni. Tri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj ee post</pa strogo po zakonu.
Devizni predpisj zelo ovirajo in otežko-fajo izvoz našega vina. Dokler se ti predpisi ne ukinejo, naj se dajejo dovoljenja tudt posameznim vinskim producentom, ki vino izvažajo. Dovolijo naj se zopet brezobrestna oosojiia revn;m vinogradnikom pri obnovi vinogiadov v diavski banovini po predhodnem pregledu in uradno odobrenem načrrj.
Nadalje zahtevajo vinogradniki strogo ohla«tno kontrolo nad privatnimi trsnicami. Dognano je. da se v veliki množini prodajajo trte po nekoncesioniranih trsaičarjih, in to ne glede na čistost sorte in podlage. Banska uprava naj zato potom sreskih glavarstev dostavi vsem občinam seznam trsni-čariev, ki imajo od kmetijskega ministrstva dovoljenje za trsničarski obrat, da dobijo vinogradniki vpogled, kje morejo dobiti zajamčeno pristno trsje. Strogo pa naj prepove krošnjarjenje in prodalo trsnih cepljenk na sejmih. Zakotni trsničarji, ki so v veliko škodo celokupnemu trsniČarstvu. naj 6e najstrožje kaznujejo.
Strogo nai se izvaja zakon, oziroma pravilnik o pospeševanju vinogradništva, no katerem je vsako razmnoževanje samorohiic prepovedano. Tudi naj odpade člen 48. v finančnem zakonu za leto 1934./36., po katerem bi smel obdržati vsak vinogradnik Se 500 samorodnih trsov Obnavljajo naj se samo najboljše vinorodne gorice In opjste naj se vse slabše neprikladne iege. Načelno naj se pri banski upravi postavi za vinogradništvo. kletarsko nadzorništvo in sadjarstvo po en poseben referent za vsako panogo. V vinorodnih okrajih pa naj se postavijo posebni strokovnjaki za vinarstvo.
Celokupna trošarina na vino naj se določi maksimalno na 1 Din od litra. Trte rep-lienke nai 6e še nadalje oddajajo iz bano-vinskih trsnic vinogradnikom, ki so izkrčili sair.orodnice v vinorodnih legah, kakor sp ie to dogajalo doslej.
Banska uprava naj predvidi v svojem pro računu primerne postavke za prirejanje vinskih seimov. vinskih razstav in strokovnih ekskirzii vinogradnikov. Strokovni nasveti od strani kmetijskih poskusnih kontrolnih nosfai naj se vinogradnikom dajejo brezplačno. Takse, ki se danes zahtevajo od vino gradnikov za male analize (alkohol, kisline in hlapljive kisline) nai odpadejo.
Resolucija je bila soglasno enreieta in bo ooslana vsem merodajnim činiteliem
Danes otvoritev
ljubljanskega velesejma
Poti pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja bo danes dopoldne ob 10. slavnostna otvoritev 14. ljublianskega velesejma. Pristop k otvoritveni slavnosti imajo samo vabljeni gosti Po končani otvoritvi na bo letošnja zanimiva velesejmska prireditev takoj dostopna občinstvu.
Glede voznih olajšav veljajo letos drugačni predpisi, zato navajamo ponovno naslednja navodila: Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je izdala letos posebne železniške izkaznice, ki se dobe pri žel e/. niških blagajnah vseh postaj. Vsak posetnik velesejma mora kjpiti pri blagajni postaje, od katere se odpelje, tako železniško izkaznico. ki velja 5 Din in ki mu jo železniški Dostajni blagajnik žigosa. Pri prodajalcih velesejmskih legitimacij (»Putnik«, denarni zavodi, občinski uradi itd.) kupi še permanentno velesejmsko legitimacijo, ki služi za večkratni poljubni obisk velesejma. Ce pa take velesejmske legitimacije v svojem kraju ne dobi jo lahko kuni tudi pri prihodu v Ljubljano pri blagajnah velesejma. Vele-sejmska legitimacija stane 20 Din. od katerega se plača 2 Din prodajale j. 18 Din pa ob prihodu v Ljubljano pri veleseiimski blagajni. Uprava velesejma prodaja svojim obiskovalcem. ki dopotuiejo z železniško izkaznico za 5 Din, iz bližnjih krajev, izjemno tudi vstopnice po 8 Din. tako da se obisk velesejma t znižano železniško voznino prav vsakomur izplača. Za onega iz bližnjih kra jev. torej železniška izkaznica za 5 Din in vstopnina za 8 Din. kar znaša 13 Din, za po-eetnika iz oddaljenejših krajev pa železniška izkaznica za 5 Din in permanentna le gitimacija 20 Din. skupaa 25 Din! Ob prihodu v Ljubljano posetnik voznega listka ne sme oddati; pri velesejmski blagajni oa mora dati žigosati železniško izkaznico, ki upravičuije za brezplačen povratek.
Gospodarske vesti
= Sodavičarji in kontrola Javil K članku »Kontrola nad živili ima uspeh«, ki je bil objavljen v zadnjem nedeljskem »Jutru«, smo prejeli od Zruženja proizvajalcev umetnih rudninskih vod (sodavičarjev) za dravsko banovino daljše pojasnilo, iz katerega posnemamo: Sodavičarji v Jugoslaviji in po vsem svetu izdelujejo pokalice in razne limonade z esenoi, nihče ne trdi, da so to naravni soki, pač pa je temelj tu sladkor s primernimi dodatki, ki so povsod enaki. Omenja se, da romajo velike vsote denarja za esence v inozemstvo. Tu pridejo tako majhni zneski v poštev, da ni vredno to omeniti. — Vsi sodavičarji porabijo na leto za okrog 16.000 Din mali-novega esenca, od tega pa se kupi morda polovica v inozemstvu, ostalo pa doma. — olede sifonskih glavic nam je pa znano, da jo analize pokazale od 1 do 14 odst dodatka svinca pri vložku. Ako niso glavice napravljene po predpisih, ni to krivda so-davičarjev, pač pa krivda tvornic, ki te glavice izdelujejo. Vsaka glavica ima firmo tvornice. ki jo je izgotovila Za to naj se sifonske glavice pregledajo v tvornici. ne pa potem, ko so v prometu, saj mora to varnar glavic vedeti, kaj sme in kaj ne sme izdelovati. Iz tega je razvidno, da sodavičarjev, ki streme po napredku za izboljšanje stroke, ne zadene nobena krivda ker njih izdelki niso škodljivi zdravju.
= Nova središča za občasni pregled meril. Minister za trgovino in industrijo je izda! odlok, s katerim se spreminjajo dosedanja središča za občasni (dvoletni) pregled meril. V območju oddelka za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani se
črtajo naslednja dosedanja središča iz I. skupine, (kjer se vrši občasni pregled vsako liho leto); Moste pri Kamniku, Stranje, Loka, Črnuče, Podgorica, Studenec-Ig in Mošnje ter iz H. skupine (kjer se vrši pregled vsako sodo leto): Banja loka, Livold, Novi lazi in Stara cerkev, Ržiše, Dedni dol in Gorenja vas. Kot nova središča pa se določajo v I. skupini Višnja gora, Sv. Križ, Vače in Radatoviči, ter v II. skupini Ig in Brezje. — Na teritoriju oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Mariboru se črtajo naslednja dosedanja središča za kontrolo mer, in s cer v I. skupini Mo-škanjci in v II. skupini Rdeči breg; kot nova središča pa se določijo v I. skupini Rogaševci in Gorišnica v II. skupini pa Podvelka.
= Italijanski uvoz lesa. V prvih dveh mesecih t. 1. je Italija uvozila 21.905 vagonov lesa nasproti 18.116 odn. 16.859 vagonom v istem razdobju prejšnjih dveh let. Iz naše države je Italija uvozila v teh dveh mesecih 8529 vagonov lesa (lani 6116, predlanskim 4939 vag.), iz Avstrije pa 6728 vagonov (4837, 4342). Uvoz iz Avstrije se je po količini nasproti lanskemu letu dvigni) za 40 odstotkov, uvoz iz Jugoslavije pa pravt&ko za skoro 40 od-stotov. Uvoz iz Rusije pa je popustil in je znašal 3706 vagonov (lani 3844, predi. 5040 vag.).
= Nadaljnje nazadovanje kritja nemške marke. V tretji četrtini maja se je zlata in devizna podlaga nemške Reichsmarke ponovno skrčila za 11.6 milijona mark, tako da znaša sedaj le še 154.5 milijona mark pri obtoku bankovecv v višini 3364 milijonov mark in žirovnih obveznosti v višini 522 milijonov mark. Kritje samega obtoka bankovcev je nazadovalo že na 4.6 •/• (prejšnji teden 4.9). kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (po običajnem računu) pa znaša seda; le še 3.8'/* (prejšnji teden 4.2 •/,).
= Velesejemski poštnobrzojavni in telefonski urad bo posloval na sejmišču ljubljanskega velesejma od 3. maja do 10. junija t. 1. Uradne are bodo s^eče: 1. za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo od 9. do 18. ure. 2. Za blagajniško službo pa od 9. do 17. ure.
= Važne telefonske številk© za Ljubljanski velesejem. 2140: tajništvo, knjigovodstvo, informativni oddelek; 2184: telefonska številka za razstavljalce v paviljonih E, F, G. H. J. K. ekonomat. gasilci: 2152: ravnateljstvo.
= Označba porekla pri uvozu v Anglijo.
Po prejetih informacijah mora imeti označbo izvora v Anglijo uvožena slanina, šunka in zaklana živina. Ta določba stoji v veljavo za zaklano živino 22. junija t. 1.. za slanino in šunko pa 22. julija.
= Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema ponjdbe do 6. junija glede dobave 90 komadov šip za okna in 120 komadov obločnic za plinsko razsvetljavo. Komanda III armijske oblasti, inten-dantura v Skonlju sprejema ponudbe do 4 junija glede dobave 15 00(» kg zdroba. 15.000 kilogramov makaronov 10.000 kg ješprenjč-ka in 300 kg čaia. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 7. junija glede dobave 200 tablic iz črne pločevine Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema ponudbe do 7. junija glede nabave enega električnega ročnega stroja za vrtanje. Komanda savske divizijske oblasti v Zagrebu sprejema ponjdbe do 4. junija glede dobave 16 tisoč kg petroleja Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema ponudbe do 7. Junija glede dobave treh komadov iniektorjev. Komanda mesta Novo mesto razpisuje na dan 2. junija glede nabave 300 m* drv. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. juniju ponudbe glede dobave 8 komadov ležajev, nadalje železnega žičnega pletiva. medene žice. konopljeve vrvi, vrvice v klopčičih ter 13. junija glede dobave plinskih cevi. Direkcija državnega radnika Ba-njaluka ©prejema ponudbe do 7. junija glede dobave 1500 kg žebljev za tračnice ter 150 m konopnenih cevi. 6 komadov kladiv in treh komadov gumijevih cevi. _
= Dobave. Direkcija državnih zeleznic Ljubljana, gradbeni oddelek, sprejema do 5. junija ponudbe glede dobave 27.000 kom. tirnih žebljev. Komanda pomorskega ar-zenaia v Tivtu sprejema ponudbe do 11. junija glede dobave 500 kg teromangana, MX) kg kupromangana, 1000 kg terosihcija, 100 kg ferokroma, 40 kg fosforntga bakra, 2300 kg katranirane konoplje. 300 kg mavca, 10 kg paratraa, 120 kg lepila za les, /00 kilogramov kalcijevega karbida, 230 kg grafita v prahu, 35 kg »Tinol«-pajte, 10 kg »Fludor«-paste, 100 kg plutovine v ploščah in 100 kg preparata »Mejor« za desoksida-cijo bele kovine. Direkcija državnega rudnika. »Senjski Rudnik«, sprejema do 11. junija ponudbe glede dobave enega para kompletne konjske opreme ter 10 komadov naprstkov (napršnjak).
Borze
Madrid 42.05, Amsterdam 208J5O, Berlin 120.2750, Dunaj 57.25, Stockholm 80.65, Oslo 78.60. Kobenhavn 69.85. Praga 12.850, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.55. London 27.47, Milan 45.73. Newyork 537.83, Pariz 35.58. Praga 21.69, Curih 174.97, 100 S v zlatu 128 S pap.
»«%tt.
Ljubljana. Vojna škoda 305 _ 307, T'« investicijsko 69 zaklj., 7% Blair 52.50 — 53, 8"Vo Blair 56.50, 7% Drž. hipotekama banka 65, 4°/» agrarne 36.50 den., 6"/o begluške 53 — 54.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 306 — 307, za junij, jiuiij 305 den.. za av-g-jst 306 — 306.50. za september 304—307, 7% investicijsko 70 den., 4°/« agrarne 37 den., 7°/o Blair 52.12 den., 8Vo Blair 56.50 do 57.50, 7®/o Drž. hipotekama banka 65.50 den., 6% begluške 54 — 54.75; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agrarna banka 215 — 216, Gutmann 80 bi., Trbovlje 90 blago.
Beograd. Vojna škoda 307. 30650 zaklj., Tk investicijsko 71 — 71.50. 4°/o agrarne 37 - 38. 6°/» begluške 54 _ 54.25, 8■»/• Blair 57 den.. 7°/® Blair 52.75 zaklj., Namdna banka 4070 zaklj., Priv. agrarna banka 217, 215.50 zaklj.
Dunaj. Dmav-Sava-Jadran 12, Državne železnice 14.50, Trboveljska 10-05. Alpin**-Montan. 10.20.
Blagovna triiSča
»1TO
-}- Chicago, 29. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 92, za julij 96.50, za eept. 97.75; koruza: za julij 56.75.
+ Winnipeg, 29. maia. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80. za avg. 82.50.
+ Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za žito Čvrsta. Nudijo se (vse za slovensko postaio. plačljivo v 30 daeh): pieai-»•• (r>o ml->v«ki tarifi): baška 79-80 kg po 187.50 — 190; baška. 80 kg, po 190 do 192.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suh« s kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baška »0< po 285—290. banatska 292.50 — 295
+ Novosadska blagovna borza (29. tega meseca). Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: baška. okol. Nova Sad, okolica Sombor, sremska 120 do 122.50; srednje* baška. gornjebaška in slavonska 122.50 do 125; baška ladja Tisa, Begej 127.50 do 132.50; južno banatska 117.50 do 120; baška potiska 124 do 127.50. Oves: baški, 6rem-ski, slavonski, banatski 92.50 do 95. Koruza: baška, sremska 80 do 82; okol. Sombor 81 do 82; banatska 77 do 79: sremska, okol. Šid 82 do 84: baška ladja Begej 82 do 83; ladja Tisa, Dunav 83 do 84. Moka- baška, banatska »Og« in »Ogg« 195 do 215; »2« 175 do 195; »5« 155 do 175; »6« 130 do 150; »7« 105 do 115; »8« 100 do 105; sremska, slavonska »Og« in sOgg« 195 do 200; »2« 175 do 185: »5« 155 do 165: »6« 130 do 140; »7« 105 do 115: »8« 100 do 105. Otrobi: baški. sremski 90 do 95; banatski 87.50 do 92.50: baški ladia 100 do 102.50. Fižol: baški. sremski 130 do 132.
+ Somborska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 45 vagonov Pšenica: baška. okolica Sombor, sremska 120 — 122.50: gornjebaška. slavonska in gornjenatska 122.50 — 125: baška in banatska potiska 130 135. Koruza: baška 79 — 81: za iunif - julii 82 — 84.
-■j- Budimpeštanska terminska borza (29. t. m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za junij 14.48 do 14.50; koruza: za julij 12.30 do 12.35, za avg. 12.68 do 12.70.
žiriNA
+ Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji sejem so prignali 352 glav živine, in sicer 14 konjev, 11 bikov, 100 volov, 214 krav in 13 telet. Povprečne cene za kilogram teže so bile: debeli voli po 3.5 do 4 dinarjev, poldebeli po 2 do 2.75, voli za rejo 2.25 do 3, biki za klanje 3 do 3.25, klavne krave, debele 3 do 3.25, plemenske 2 do 2.25, krave klobasarice 1.75 do 2, molznice 2 do 2.50, breje krave 2.25 do 3, mlada živina 3.50 do 4, teleta 4.50 do 5 Din. Kupčija je bila zelo dobra in je bilo prodanih 142 glav. Cene v mesu so bile: vo-lovsko meso I vrste 8 do 10 Din. II. 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, teleti-na I. 8 do 12, II. 6 do 10, sveža svinjina 12 do 15 Din.
Repertoar
DRAMA.
NIVEA
na zrak in sonce
roda, prosimo, oprezno! Vsa koža se ie zaradi zimske obleke odvadila son ca, zato se natrite najprej z Nivea kremo aH Nivea-oljem; oboje varuj* in neguje božo in pospešuje, da postane prirodno rjava.
GOSPODARSTVO
Svetovni in domači vinski trg
iieferat predsednika Vinarskega društva, narodnega poslanca Petovarja, na vinarskem kongresu v Mariboru.
Predsedirifc Vinarskega društva za dravsko banovino narodni poslanec g. Lovro Peto var je podal na nedeljskem kongresu vinogradnikov zanimivo situaci.;sko poročilo o svetovnem in domačem vinskem tržišču, iz katerega posnemamo naslednje:
Leta 1930.. 1931. in 1932. so nam prinesla katastrofalni padec vinskih cen, ki je dosegel pri letniku 1932. najnižjo stopnjo, tako da je cena padla daleč pod proizvajalne stroške. Nizke cene so na eni strani povzročili obilni pridelki teh let, na druigi strani pa vedno pojemajoča kupna moč zaradi splošne gospodarske depresije. Medtem ko smo pridelali leta 1932. v naši državi približno 5 milijonov hI vina. je padel lanski pridelek v naši državi na 2.75 milijona hI. Slično kakor pri nas so imeli lani pičel pridelek v vseh evropskih vinorodnih državah. Zato so se cene vinu povsod znatno dvignile. Neodvisno od svetovnih cen so se pri nas pri tako majhnem pridelku cene dvignile kmalu po trgatvi. Vendar pa je bil pri nas kakor nikjer drugje, dvig cen omejen žara izredno slabe kjpne moči domačih kon-eumentov. Zato se cene niso mogle razvijati po ponudbi in po povpraševanju.
Kmalu so se stabilizirale in kolikor je danes mogoče oregledati situacijo, bodo sedanje cene ostale ter se ni bati. da bi letos na jesen znatno padle.
Za nas nastane vprašanje, ali so cene, ki jih imamo danes vinogradniki v naši banovini, rentabilne. Žal. moramo ugotoviti, da ne. Če upoštevamo posebne pridelovalne razmere pri nas. kjer je po večini kvalitetno vinogradništvo z malimi pridelanimi množinami; pridemo do zaključka, da v večini primerov izkupiček ne krije proizvajalnih stroškov za amortizacijo, tako da za življenje vinogradnika ne ostane nič. Fiskalne obremenitve vina. mimo tega pa veliko obdavčenje maloprodajalcev. oboje vpliva z^lo neugodno na razvoj cen Danes je stanje tako da bodo vinogradniki potrošili precej vina doma. Naša naloga je. da ei ohranimo zunanja tržišča Nikakor ne smemo mirovati ter moramo skrbeti, da postanejo naše trgovinske zveze živahnejšo in stalnejše, ker moramo jooštevati da lahko pridejo znova morebitni obilnejši pridelki.
V drugih vinorodnih državah Evrope so cene vina čvrste in je povsod razvoj cen bolj normalen kakor pri nas Vendar pa naše cene v mnogih primerih tujim državam ne konvenirnjo in ne moremo konkurirati z državami e količinsko produkcijo. Če pogledamo po tujih tržiščih, tedai prihaja za nas v poštev v prvi vrsti Avstrija. V Avstriji Je zadnje leto nastopila velika depresija splošnega gospodarstva, tako da je kupna moč konsumentov močno padla in s tem seveda tudi sološen konsum Politične razmere so privedle do rim«ke?a dogovora med Avstrijo. Ttaliio in Madžarsko Ni nam še znana točna vsebina tega dogovora, vendar moramo imeti pred očmi. da je Italija velika producentka vina in da je tudi ta panoga prav gotovo zanopadena v omenjenem dogovori Izvoz na tržišča v teh državah je bil do danes maihen in spričo te situacije na kako izbolišanje danes ne moremo misliti. Češkoslovaška kupuje pri nas kljub kontingentu, ki ga tam imamo, zelo malo. to pa zaradi tega. ker jj naše cene ne konvenira-
jo. Na Češkoslovaškem kakor tudi v Avstriji, ie vino obremenjeno z velikimi carinami Zato v nobeni teh držav niti kontingentov ne moremo izrabiti Lansko leto nam ie prineslo tudi ukinienje prohibicije v Ameriki in mi vinogradniki smo si od tega mar sikaj obetali. Vendar pa nas je našla ta situacija povsem nepripravljene. Za ameriška tržišča so se pričele pogajati takoj razne ev ropske države in so imele tudi uspeh. J igo slovenski vinogradniki nismo prišli v poštev ker nimamo za take trgovino dovolj močnih oodjetii. Amerika zahteva velike množine_ tipiziranih vin in za to eo potrebna velika dobro fundirana trgovinska podjetja, ali oa dobro stoieče zadruge. Tega obojega pa mi nimamo. Ne smemo pa misliti, da se v pogledu pri nas ni ničesar storilo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, kakor tudi nekatera večia podietia so si mnogo prizadevala. da bi si osvojila tudi ameriški trg Naša priznana tvrdka Bouvier ima tam svoje zastopstvo in je prodala v Ameriki okrog 50.000 steklenic sortiranih vin in šampanjca
Vinogradniki se moramo za ameriško tržišče zelo brigati in vztrajno potegovati, ker se nam utegne zgoditi, da nas dobijo v roke tuji prekipci. ki bodo pri tem zaslužili mastne dobi5ke. Zato pa je dolžnost naše centralne vlade, kakor banovin, da nam z javno pomočjo ustvarijo podietja. ki Vido za trgovino z ameriškimi tržišči materialno in strokovno dovolj močna. Poskusiti moramo vse. da se pota za naš izvoz čim bolj uglade. fepraiv vidimo pri vseh trgovinskih pogajanjih težave v tem. da imamo mimo krize v prodaji vin enake težave s koruzo ošenioo in živino. Naše stremljenje mora biti. da z dobro kvaliteto in reelno trgovino posameznikov ali bodočih zadrug obdržimo vsako ped priiobHenih tuiih tržišč. V številnih in dobrih tujih tržiščih je skrit precejšen del našega gospodarskega napredka
in s tem tudi vsega našega naroda. *
Resoluelfa vinarskega kongresa
Na šestem vinarskem kongresu, ki je bil preteklo nedeljo dopoldne v Mariboru in o katerem smo že na kratko poročali, je bila sprejeta tjdi naslednja resolucija:
Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu nai se nai6trožie izvajata v vsakem pogledu Država, kakor banovina naj oo«pešuje!a v največti meri produktivno vinarsko za družništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način negovanih vin enotnega tipa more rešiti malega in sredniega vinogradnika Ker pa ee take produktivne zadnge moreio ustanoviti zarad5 vel'kih investicijskih stroškov 1° 7 wvnimi podnorami. se nai v to svrho v državni, kakor tudi v banovinski rvroračun vnese'© primerni zneski. Take zadruge nai vodiio samo strokovniaki. S sredstvi, ki bodo na razpolago. nai se vsako leto razpolaga tako. da more zadruga za zadrugo takoj prijeti * delom
Pri vseh trgovinskih pogajanjih naj ee
gleda r.a to. da se dosežejo čim večje ugod noeti za izvoz našega namiznega grozdja hi vina. K tem pogajanjem nai se pritegne vi-
29. maja
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes v glavnem nesrremenjeni in edino deviza Berlin je ponovno nekoliko popustila (v Curibu notira deviza Berlin 1202750, tako da je sedaj za 2.6 % pod pariteto). V privatnem klir ngu notira avstrijski šiling nespremenjeno 9.3o do 9.45 (v Zagrebu promet po 9.3950). Angleški funti so bili v privatnem kliringu v Zagrebu zaključeni po 255.65, v Beogradu pa notirajo 251.95 do 253.5o. Španske pezete so 'bile v zagrebškem privatnem kliringu zaključene po 9.3950, grški boni pa notirajo v Zagrebu 3125 do 31-60. Med efekti je prišlo na ljubljanski borzi danes do proiheta v 7% investicijskem posojilu po 69.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda danes v početku prometa nadalje nekol.ko popuščala, pozneje pa se je zopet opomogla. Zaključki so bili po 306 in rozneje po 307 (v Beogradu j>o 307 in 306.50). Za avgust je bil promet po 306, za september pa po 307. V ostalih vrednotah danes ni prišlo do prometa.
Derise.
Ljubljana. Amsterdam 2310.96 — 2322.32. beniu 1331 25—1342.05, Bruselj 797.18 do 800.12, Curih 1108.35—1113 85. London 173.08—174.68, New Tork 337911 do 3407.37, Pariz 224.96—226 08. Praga 141.90 do 142 7«, Trst 289.35—291 75 (premija 28.5%) Avstrijski šiling v privatnem kil-rinffu 3 35—9 45
Curih. Pariz 20.2976. London 15.64. Nev-vork 307.375. Bruselj 71.9250, Milan 26.16.
Začetek b 20. Sreda, 30.: Zaprto.
Četrtek. 31.: Mojster Anton Hit. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Petek, 1. junija ob 15.: Bratje Karamazovi. Zadnja dijaška predstava od 5 do 14 Din.
Sobota, 2.: Slehernik na Kongresnem trgu. (V primeru slabega vremena: Gospoda Glembajevi v drami. Izven. Znatno znižane cene od 4 do 15 Din.) Nedelja, 3. ob 4.: Otvoritev letnega gledališča v Tivoliju: Kultirna prireditev r Črni mlaki.
OPERA.
Začetek b 20. Sreda. 90.: Katja Kabanova. Sreda. Četrtek. 31. ob 15. pred hotelom Tivoli: Pri
belem konjičku. Znatno znižane cene. Petek, 1. junija: Rigoletto. Gostuje Zvon'mi-
ra Župevčeva. B. Sobota, 2.: (Le v slučaju slabega vremena): Poljska kri. Izven. Znatno znižane cene od 6 do 20 Din Nedelja, 3.: Ples v Savozu. Izven. Znatno
znižane cene od 6 do 20 Din. *
Otvoritev letnega gledališča v Tivoliju. Po načrtih univ. prof. arhitekta Josipa Plečnika ee je zgradilo lansko leto letno gledališče za Tivolskim gradom. Prva predstava nanovo jrejenem letnem gledališču bo v nedeljo popoldne. V režiji prof. šesta upri-zore Golievo veseloigro »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki je za uprizoritev na nroatem nanovo zrežirana.
Janačkova opera »Katja Kabanova« je vsebinsko in mnzikalno izredno močno delo. Premiero ie tako kritika kakor tudi občinstvo prejelo e velikim odobravanjem in delo ie imelo izredno velik u6peb Naslovno ulo-go poje ga. Gjungienac - Gavella. ostale ulo-ge eo v rokah ge. Thierrrjeve. Poličeve. Ko-ofejeve in Ramšakove ter gg. Banovca. Gostija. Marčeca. Janko fn Mariana Rusa. Dirigira kanelnfk Štritof. r«?žira Debevec.
Ponovno gontcvanie edč. Zvonimire Žu oevfeve. ki je imela v ulogi Gilde na našem * odru jako lep wpeb, bo 2. junij« v Verdijevi operi »Rigoletto«.

Veverice na pohodu
Selitveni nagon žene glodavce v nova ozemlja
ženska sili v stratosfero
Oddelek za sesalce v ameriškem naravoslovnem muzeju v New Yorku poroča o zanimivem množestvenem preseljevanju sivih veveric, ki se je začelo že v poznem poletju lanskega leta v državah New York in Connecticut.
Takšna množestvena preseljevanja veveric so znana že od prej in tudi iz Evrope, nikjer pa niso bila tako velika kakor v Zedinjenih državah. L. 1819. so zabeležili pr. silen vpad malih glodalcev v Ohiu. Reka Ohio je bila takrat na dolžino 200 km naravnost preprežena z živalicami. Tudi na reki Alleghanv v Pennsvlvaniji so 1. 1883. opazovali na progi 116 km velike množine plavajočih veveric. Tri dni je trajala ta selitev in dnevno je reko preplavalo kakšnih 50.000 živali, skupno torej 150.000. L. 1866. je naštel neki opazovalec na reki pri Ray Cityju na dolžino 3 km kakšnih
1400 živali. To bi dalo na kvadratno miljo 30.000 živali ali na vsem ozemlju, kjer so opazovali to selitev, nič manj nego 450.000 veveric.
Lanska selitev ni bila tako mogočna, kaj" ti gozdov je v Ameriki čedalje manj in ugodnih življenjskih okoliščin za veverice tudi, vendar je imela ta selitev mnogo zanimivega na sebi. Smer je šla proti zapadu in živalice so morale preplavati široke reke. Toda pri tem niso postopale brez zvitosti. Tako je prešlo most pni Bear Moun-tainu na stotine živali, čeprav je tu avtomobilski promet zelo živ. Na reki Connecticut so opazovali tisoče in tisoče veveric. Mnogo jih je utonilo od izčrpanosti, druge pa so plavale proti mostnim stebrom in so pred nadaljevanjem svoje poti na njih počivale. Druge so plezale spet na čolne. Utrujenost je bila večja nego njih običajni strah pred ljudmi. Brod, ki obratuje
na reki Hudsonu med Alpino in Yankusom, je bil vedno poln veveric, ki »e pa n dale prijeti. Ena sama je padla ljudem v roke, a izkazalo se je, da pripada neki mehiški vrsti, ki ji ni bilo po vsej prHiki nič do selitve.
Kakšni so vzroki teh selitev, ie danes ne vemo dobro. Nekateri navajajo pomanjkanje hrane v starem ozemlju, drugi prena-trpanost tega ozemlja z živalmi iste vrste, tretji slutnjo stroge zime, ki ji hočejo živali ubežati. Mogoče vplivajo pri raznih selitvah tudi ti vzroki, a vedno ne. Vsekakor se lanska selitev ni mogla izrriiti zaradi pomanjkanja hrane, ker so bile živalice navzlic napornemu potovanju dobio rejene. Mogoče da gre večinoma enostavno za neki selitveni nagon kakor pri čebel-nih rojih, enostavno za kolonizacijo novih ozemelj brez drugih vzrokov.
Most čez Rokavski preliv
Poljski inženjer Adalbert Kramsztyk, ki živi v Parizu, je napravil načrt za most, ki naj bi vezal Francijo in Anglijo čez kanal La Manche. Takšen most bi po računih poljskega inženjerja veljal komaj polovico stroškov, ki bi bili potrebni za zgraditev podzemskega predora med obema državama. Gradnja tega predora se je doslej vedno izjalovila zaradi ogromnih stroškov, katerih nista odobravali ne Anglija ne Francija. Inženjer Kramsztyk predvideva pri mostu postavitev plavajočega otoka natančno v sredini Rokavskega preliva z luksusnimi hoteli, vrtovi, kopališči itd. Za primer, da bi obe vladi pristali na njegov načrt, hoče poljski inženjer z deli za zgraditev mostu pričeti že prihodnje leto.
Vztrajnost ustvarja uspehe
žilavost letalke miss Joan Battenove
Visokofrekvenčni toki proti gnilim zobem
Ameriška zveza za napredek znanosti poroča, da sta dva profesorja v Pittsbur-gu odkrila postopek za uničevanje bakterij, ki povzročajo gnitve zob z visokofrekvenčnim električnim tokom. Takšni zobje se zdravijo z valovi v dolžini 3.2 m od pet minut do ene ure.
Bliže k zvezdam
x*a zvezdami v Greenwichu so postavili nov teleskop, ki je veljal 30.000 šterlin-gov. Teleskopovo zrcalo meri v premeru 1 m ter ima 15 cm debeline. Vsa naprava tehta 250 kg
Angleški listi objavljajo o novozelandski letalki miss Joan Battenovi, ki je prekosila rekordni polet Johnson-Mollisonove na progi Anglija—Avstralija za štiri dni in pol, dolga poročila. Neki novinar, ki je obiskal letalkino mater v Hamsteadu, opisuje ure pred zmago takole:
Gosposka sivolasa dama sloni udobno v klubskem stolu in kadi cigarete ter ne kaže niti najmanjšega vznemirjenja. Poleg nje stoji na mizi telefon. Z njegovih vilic dvigne dama zdaj pa zdaj slušalko in kliče letališče Orojrdon.
»Se vedno nimajo vesti o moji hčeri,« se obrne k obiskovalcu. »Pravijo, da ni si-
| gurno, če je odletela iz Timorja. Sicer pa • je Joan lahko popolnoma mirna. Rekord v primeri z go. Mollisonovo ji je že zasi-guran. čemu bi se belila glavo brez potrebe?«
Glas ge. Battenove je tako pokojen, da ni zaslediti v njem niti najmanjšega drhtenja. Po kratkem odmoru nadaljuje dama: Cesto me sprašujejo ljudje, če sem zelo v skrbeh zaradi svoje hčere. Niti najmanj! Joan zna ravnati z letalom in se je mnogo naučila iz svojih nesreč. V zraku je zelo oprezna, v pustolovščine se ne spušča. Seveda od Timorja do Porta Danvina je dolga pot in pri Timorju mrgoli morje od zlobnih pošasti. Toda Joan bo kos svoji nalogi. Letela Je že na nevarnejših progah.
Ko je pred petimi leti v Novem Zelan-du študirala glasbo, se jI ni niti sanjalo, da bo kdaj letalka. Poznala je samo Chopina. šele ko je podvzel Kingsford Smith svoj drzni polet iz Anglije v Avstralijo, se je zgenilo v nji drugo čuvstvo. Hotela je iavršiti nekaj podobnega.
Moj mož se je v začetku upiral njenim načrtom. Ko pa je spoznal, da Ima Joan resno voljo doseči nekaj višjega, ji je dovolil potovanje na Angleško, kjer se je izurila v letalstvu. Ce se ji ne bi posrečilo priti sedaj na cilj, sem sigurna, da bi začela zopet iznova. Prvo letalo, s katerim je šla pod oblake, ji je daroval Waleški princ. Dvakrat je imela nesrečo, da je padla na zemljo in se hudo poškodovpfa. Kljub temu si ni dala vzeti poguma ne volje in skoro bi dejala, da ni nikoli dobro in prav, če se mlademu človeku sreča vda na prvi naskok.«
Poljub po električnem toku
Romantičen samomor dveh mladih zaljubljencev
Strašen način samomora sta si izbrala v nekem kraju blizu Brna na Moravskem 231efcni Jan Sibinka in 201etna Blažena Kudelkova.
Jan Sibinka je bil sin imovitih roditeljev. Oče in mati sta* pritiskala nanj, naj se oženi z bogato nevesto, ki bo še povečala hišno blagostanje. Sin pa ni hotel nič slišati o tem. Zaljubljen je bil v 201etno domačo služkinjo Blaženo Kudelkovo in ni maral razen nje nobene druge ženske.
Oče in mati sta se močno protivila tej zvezi ter sta sinu in služkinji zabičevala, da ne bo nič iz njunega načrta. Zato sta
mlada zaljubljenca napravila sklep, da se na nenavaden način poslovita od življenja.
Nataknila sta si na roke rokavice iz gume. Nato Je Jan Sibina pripravil električno stikalo ter je dal njegov konec v roko Kudelkovi, sam pa se je dotaknil kabla z visoko napetostjo. Ko je bilo vse pripravljeno za sigurno smrt, sta se zaljubljenca objela in strnila ustne v skupen poljub. Pri tej priliki se je sklenil električni tok. Jan Sibinka je bil pri priči mrtev, Božena Kudelkova je omahnila na zemljo. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer bo v najkrajšem času podlegla trpljenju.
Skrivnosten zločin v »sinjem vlaku44
Med vožnjo od Pariza do Niče je izginil potnik z večjo
vsoto denarja
Na postaji Avignon je te dni potrkal sprevodnik, ki spremlja »sinji vlak« med Parizom in Nico, na vrata spalnega kupe-ja. Bilo je ob 22.44 zvečer. Spalni oddelek je bil znotraj zaprt, oglasil se ni nihče. Sprevodnik pa je dobro vedel da mu je potnik iz tega kupeja naročil, naj ga zbudi ob tri četrt na enajst. Zato je še enkrat stresel vrata, in ko tudi topot ni dobil nobenega odgovora, je šiloma odprl voz.
Kupe je bil prazen, okno odprto. V mreži zgoraj je ležala prtljaga, toda potnika ni bilo nikjer. Edino pri oknu je bilo opaziti sledove človeške krvi. Domneval je, da je potnik mogoče padel skozi okno, in je potegnil zasilno zavoro, da se je vlak ustavil.
Železničarji so pregledali kolesa in so res našli sledove krvi na njih, toda trupla ni bilo nikjer. Preiskava je dognala, da je po-
toval v spalnem kupeju Louis Fernand Boule, ki je bil ob 21.12 še pri oknu. Na marsejski postaji so ga vsaj videli, kako je slonel in gledal množico na peronu. Potem se je umaknil v svoj oddelek. Kako je izginil, je skrivnost. Vsekakor je bil nad njim najbrže izvršen zločin, kajti obenem s potnikom je zmanjkalo tudi deset tisoč frankov, ki jih je imel Boulč pri sebi. Zločinec je moral zelo spretno izvršiti svoje delo. S ključi, ki jih je imel Boule pri sebi, je odprl prtljago, ukradel denar in potem zopet zaklenil kovčege. Najbrže sta bila dva, ki sta izvršila napad na žrtev in sta vse tako uredila, kakor da se je potniku zgodila nesreča. Truplo Bouleja so našli šele naslednje jutro ob progi. Neposrednega vzroka smrti še niso dognali. Mrlič je bil strašno razmesarjen. Oblasti si prizadevajo, da bi pojasnile skrivnostno smrt, o storilcih pa ni doslej še nobenega sledu.
Zmagovalca z ženama
V sedmih urah iz Pariza v Nico
Francoska letalca C o d o s in R o s s i, ld sta srečno preletela Atlantski ocean. Vozila sta po isti progi, kakor Je prišel svojčas ▼ Evropo Lindbergh
Plecaruova «iia, ga. deanetta Piccard, hoče na prihodnjem poletu v____
sfero spremljati svojega moža prof. P i c c a r d a. Poleg ge. Piccardove iVWi>OM*r
asistent C o s y n s
Dva krvnika
»Monsieur de Pariš" in njegova „vdova" na potovati}« Poljski krvnik nima dela ne dohodkov
Mr. Deibler, ali »Monsieur de Pariš«, kakor ga imenujejo Francozi, potuje te dni s svojo »vdovo« giljotino po Franciji. Nedavno je imel posla tudi v Afriki. Zadnje čase se zadržuje bolj na jugu države. Odkar je usmrtil zločinskega advokata Sarreta, je imel še eno eksekucijo v južni Franciji, in sicer je moral postaviti giljotino v Aixu de Provence. OdrObil je glavo roparskemu morilcu Mancureju, zdaj pa pojde v Eipinal, kjer bo poslal na drugi svet nekega 31 letnega zločinca, ki je umoril lastnico majhne kmetije in je nato zažgal njeno hišo, da bi zabrisal za seboj sleherno sled.
Medtem ko se francoski krvnik ne more pritožiti, da mu nedostaje dela, je njegov poljski tovariš, krvnik Braun, vložil
na pravosodno ministrstvo v Varšavi prošnjo. Zahteva, naj mu zvišajo plačo. Odfe&r so v Poljski odtpravili p rok i sod, »o te justiflkacije močno skrčile, z njimi pa »o se tudi zmanjšali dohodki krvnika Brau-na.
Braun je prejemal doslej za vsako juati-fikacijo posebno nagrado v znesku 100 »lotov. Ta nagrada je v zadnjem času popolnoma odipadla. Poleg tega zahteva Braun zastonj stanovanje v poslopju varšavskega sodišča. Zanimivo je, da ee je istočasno kakor Braun oglasil tudi upokojeni poljski krvnik Marosejevski, ki prosi vlado, naj mu nakloni podporo za zdravje, ki si ga je porušil v času, ko je tevrše-rai pvoj krvnišiki poklic. Marcsejevski je bfl krvnik pred Braunom.
Konec ameriškega bandita
Te dni je izvabila ameriška policija v past razvpitega ameriškega zločinca, morilca in ugrabitelja Clydeja Barrowa, ki je bil v družbi svoje jedva 191etne ljubice Boony Parkerjeve.
Kakšnih 20 milj od Arkadije v Louisia-ni je prišel Barrovv na izlet. Ko pa je spoznal, da je šel policiji na limanice, Je začel iz svojega avtomobila streljati s strojno pištolo na detektive. Policija je sprejela ta način boja in kmalu sta obležala Barrovv in Parkerjeva mrtva v avtomobilu.
Ko so pregledali razbojnikovo vozilo, so ugotovili, da je vozil Barrow s seboj več pušk, kakršne so v rabi pri ameriški vojski, več avtomatičnih pištol, dvanajst revolverjev in veliko zalogo municije. Barrovv Ima na vesti več nego dvanajst umorov in niz napadov na banke ter več ugrabljenj. Parkerjeva Je pri vseh teh podvigih sodelovala kot vohunka, večkrat Je tudi streljala, v čemer je bila izurjena do skrajnosti.
Vse se ponavlja
Novo lastništvo dunajske „N. Fr. Presse"
Kakor poročajo iz Londona, je dobfla dunaj. »Neue Freie Presee« novo lastništvo. Dosedanji glavni urednik Hsta dr. Benedikt je odpuščen, njegovo mesto je prevzel novinar von Miller. Nova lastntfca lista je neka angleška delniška družba.
Smrt admirala Toga
Umrl je admiral Togo, zmagoviti vodja japonskega ladjevja v rusko-japonski pomorski bitki pri Port Arturjp. Admirai je bil nad 80 let star ter je užival zlasti pri japonski mladini velike simpatije.
ANEKDOTA
Francoski diplomat d' Ormesoon pripoveduje o čudni izkušnji, ki jo Je imel nekoč v Kodanju. Kraljeva družina je obiskovala vsak teden enkrat opero. V odmorih je vse občinstvo strmelo v dvorno ložo, kjer je bila po vsej priliki v tek« zelo živahna konverzacija. Ljudem se je seveda dobro zdelo, da so visoki giedafci tako zgovorni.
Nekoč Je hotel d* Ormesson v djromo ložo, da se pokloni prestolonasledniku. Ko Je pogSedai skozi portiere, je začudeno obstal. Preabolonasiednik se je bil baš nagnil k svoji ženi m Ji dejal san Javo: »Ena, drv«, tri, ftiri, pet, šest...« — »Stedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst...« Je mecfla prestokxnasiednica s toplim pogledom na prtoca. »Trinajst štirinajst, petnajst ...« Je dejala neka druga princesa. »SestnaJ^, sedemnajst, osemnajfet?« je vpraSale. neka mala princesa in potem voklilmtia s veselim obrazom: »Devetnajst, (tvajset, ena in dvajset, dva in dvajseta
D* Ormesson Je takoj razumel, kakšno fcotfTt»actjo mora uganjati kraljeva družina, da bi btto občinstvo zadovoljno, te se je jlata i.ih m Odstranil.
VSAK DAN ENA
Sezija morskih pošasti
Avtomobilski vlak, ki so ga uvedli v promet na francoskih železnicah in meri v dolžino 43 m. Brzi z naglico 150 km na aro ter sprejme lahko 125 potnikov L in 85 potnikov n. nereda. Iz Pariza v Nico pride t J urah
število morskih pošasti narašča z vsakim dnevom. Te dni so opazili trije ribiči blizu New Castlea dva nenavadna stvora. Merila sta v dolžino vsak 12 m. Ena pošast je baje imela rogove, ki so moleli lz vode tudi tedaj, če se je s trupom potopila pod gladino. Angleški prirodoslovci pravijo, da se morske pošasti zategatelj pojavljajo tako številno, ker je bil nedavno potres v Severnem morju. Potres jih je vrgel na površino vode.
K našemu sestavku, ki Je poročal, da Je bila lohneška pošast velik slanik, nam piše jezikoslovec g. prof. I. Koštial iz Novega mesta, da gre gotovo za zoološko zmoto. Pravilno bi se moralo glasiti, da je m pošast morski kovač, ki navadno spremlja roje slanikov in sličnih rib ter se preživlja z njimi. Ta prebivalec morja spada v kategorijo ostroplutih rib.
Moda.	-j.. j< <>iia preu u\ ajscinni leti,
postaja zopet moderna
Čitajte tedensko revijo 99ŽlVLJENJE IN SVET*
Policijski pes
»Saj to vendar m policijski pes!< »Pač je, toda takšen, da ga nMtše ker spremlja detektive.«
Pred spravno nogometno tekmo
Jutri ob 17.15 prijateljska tekma Jugoslavija : Primorje
Jutri nastopi na igrišču Primorja beograjska Jugoslavija. V Ljubljano pride na revanžno tekmo. Prva, v začetku februarja, v Beogradu se ie končala senzacionalno z 2:2. Jugoslavija nastopi z vsemi svojimi najboljšimi.
Da bo tekma odigrana v stilu veiikih mednarodnih športnih dogodkov, je gotovo. Primorje je pred tednom porazilo v dveh tekmah avstrijskega amaterskega nogometnega prvaka. To je uspeh, ki bi se z njim ponašali tudi bolj renomirani klubi v Zagrebu in Beogradu.
Primorje stoji pred častno nalogo. Gre za to, da se klub po zmagi na lahkoatlet-ske-m polju, kjer si je pred dnevi pobral la-vorike državnega in slovenskega prvaka, utrdi tudi na nogometnem polju. Dober izid tekme z Jugoslavijo je velikega pomena za ves slovenski šport. Primorje je lani in letos pokazalo nova pota. Dokazalo je, da so tudi na tem področju našemu tloveku odprta vrata do lepih uspehov.
Ne dvomimo o tem, da se bo to posrečilo tudi jutri. Publika bo imela priliko, ča prisostvuje tekmi velikega stila, tekmi, polni navdušenja, elana, znanja in tistih številnih položajev tik pred končnimi realizacijami. ki so občinstvu tako dragi.
Pravi športniki priznavajo uspehe, pa naj pridejo z leve ali desne, od velikega ali majhnega kluba, od te ali druge barve. Uspeh je uspeh in v tem pogledu spada, tu se ni treba izgovarjati, Primorje pač med tiste klube, ki so sloves Ljubljane in dravske banovine zanesli daleč po državi.
Jutri bo spet prilika, da pokažemo, kaj znamo in zmoremo, kakor so pokazali lahkoatleti Primorja in Ilirije v soboto in nedeljo, ko je šlo za prestiž Ljubljane pred Zagrebom in Beogradom ... V pred-tekmah nastopijo ob 14.30 Primorje jun. : Reka rez., ob 15.30 Mars : Svoboda. Začetek glavne tekme bo ob 17.15.
Dirke v zaprtem prostoru
H kolesarski dirki ŽSK Hermesa, ki bo v nedeljo
Pri nas, pa tudi v ostalih krajih naše domovine, nimamo mednarodno urejenih dir-kališčnih prog v zaprtem prostoru. Kolikor imamo kolesarsko motociklističnih dirkališč, kažejo vsaj delne nepopolnosti. In vendar sta tako kolesarski kot motocikli-stični šport — posebno poslednji — zaradi ogromnega razmaha v tehniki v velikih državah zelo razvita Tako za kolesarstvo kakor tudi za motociklistiko so prirejeni posebni stadioni z dirkališčnimi progami.
Pri nas se je lotil resno z vsemi razpoložljivimi močmi ŽSK Hermes dela, da zgradi na svojem igrišču dirkališče. V tem stremljenju je dobil podporo z raznih strani, toda tudi ta ni bila dovoljna, če ne bi bil klub posegel po vseh svojih sredstvih Zdaj pa se nam obeta, da bomo že v do-gleclnem času lahko prisostvovali napetim fn zanimivim dirkališčnim kolesarskim in motocikliitičnim dirkam
Da bo moglo občinstvo brez nevarnosti slediti napetim tekmam kolesarjev in mo-tociklistc v. ai bodo mogli na novem dirkališču razviti vse svoje sile je okoli dirkališča napravljena barijera.
Že prihodnjo nedeljo dne 3. junijo bomo imeli na igrišču Hermesa otvoritvene kolesarske dirke v zaprtem prostoru. Dirka je s prijavo nekaterih izvrstnih inozemskih kolesarjev dobila mednarodni značaj Med njimi bo sodeloval avstrijski prvak Gatternig iz Gradca ki že nekoliko let brani ta časten naslov. V letošnjih kolesarskih dirkah doma ie pokazal, da mu bo težko iztrgati prvenstvo
O podrobnem sporedu, pričetku itd. te dirke bomo še poročali V nedeljo 17 junija bo priredil Hermes. ki ima že dobro organizirano motociklistično sekcijo, zanimive in napete motociklistične dirke.
Ptuj : Ilirija. Jutri dopoldne bo na starem igrišču Ilirije prva finalna hazenska tekma med prvakoma ljubljanskega in celjskega okrožja. Ilirijo in Ptujem, za naslov podsaveznega prvaka Ptuj bo za prijatelje hazenske igre zanimiv in skoraj nov gost. saj že dve leti ni nastopil v Ljubljani. Njegova družina je fizično jako močna, v igri zelo požrtvovalna in nevarna tudi najmočnejšim nasprotnikom Najboljše moči imajo Ptujčanke v vratarici in napadalni vrsti, med tem ko srednja vrsta nekoliko zaostaja. Ilirija bo morala poslati v boj vse najboljše, kar trenutno premore, ako hoče doseči uspeh Ker je tekma prvenstvena. se pričakuje oster in zanimiv boj. zaradi dobre forme obeh družin pa tudi dober šport. Tekma se prične dopoldne ob 11. Vodstvo tekme je poverjeno ss. Jur-manu.
V nekaj vrstah. Trditev beograjskega »Vremena«, ki smo jo ponatisnili tudi mi, da je demisioniral v JNS Marij Kuret zaradi sklepa tega odbora v zadevi črtanja prvenstvenih tekem Rapidu, ni povsem točna. Svoje odborniško mesto je dal na razpolago, ker ni mogel soglašati z nekaterimi sklepi JNS, ki po njegovem prepričanju niso v skladu z določbami pravil. — Tekmi drugega dneva binkoštnega turnirja v Beoeradu sta se končali: Gradjan-ski : Jugoslavija 3:1 (1:1); BSK : Hajduk 3:1 (0:1) — Na dan slave 39. pp (v ponedeljek) je bila popoldne na vojaški zabavi na Glaziji odigrana trening tekma med vojaškim nogometnim teamom 39. pp in SK Celjem Vojaški team, v katerem so nekateri prvovrstni igrači in ki Je igral zelo požrtvovalno, je zasluženo zmagal s 5:3 ri:l) Moštvo SK Celja je nastopilo s 4 rezervami in je igralo neenotno, brez pravega elana in smotrenih kombinacij; v drugem polčasu je pa še znatno popustilo. Prva dva gola za SK Celje sta rezultirala iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil ss g. Adolf Presinger objektivno. Obisk je bil ia Celje rekorden; na Glaziji se je zbralo z vojaštvom vred okrog 2000 gledalcev — V skrajno slabem vremenu je bila v nedeljo v Domžalah prvenstvena tekma med ljubljansko Svobodo in domačim Diskom Tekmo so gostje zasluženo odločili * 1:0 (1:0) v svojo korist. Doma-*i so igrali zelo požrtvovalno, toda rezultat bi bil gotovo iHSji. če bi bil napad Svobode bolje razpoložen
Zdravstveno vzgojni odsek LNP ie za-p' -lelnvati V netek 1. junija bo sesta-vcpb načplniknv nogometnih sekcij v
> R T
kratkem pa tudi že uvodno predavanje. Odsek vrši priprave, da bi se mogel že v prihodnji jesenski sezoni vršiti tudi zdravstveni tečaj ter redna vzgojno-poučna predavanja.
Službene objave LHP. (Iz seje u. o. dne 16. maja.J Na znanje se vzamejo prijave Koro-tana za prv. tekme Korotan : Gorenje 13. maja ln A te n a : Korotan 29. aprila. SK Iliriji se dovoli urijateljska tekma proti Korotanu s pogojem, da tekmo pravočasno prijavi. — Na zahtevo J62S se suspendira SK Slavija, Varaždln, dokler ne poravna zneska 107.50 Din brodskemu podsavezu. ČSK se poziva, da poravna dolg 15 dinarjev brodskemu podsavezu. Protest SK Ptuja proti spremembi sistema prvenstvenega tekmovanja se odstopi JSŽS. Za SK Ptuj se člta b pravico nastopa ane 25. maja hazenašica Vičlč Prida. — Verificirajo se prv. tekme: Ilirija : Atena 4 : 2 (2 : 2) Gorenje : Korotan 7 : 2 (2 : 0). — Z a hazenskega prvaka celjskega okrožja za 1. 1933/34 se proglasi SK Ptuj. — čitajo se s pravico takojšnjega nastopa za TKD Ateno atletinje: Bernlk Fanči, Franke Majda, štolfa Mal-či, Hočevar Mira. Florjan Olga. Kalser Malči. — Odobri se zapisnik o društvenem stafetnem teku Atene. — (Iz seje u. o. dne 23. maja.) — Verificira se prv. tekma Atena : Korotan s 13 : 0 (6 : 0) za Ateno. Sodniki se ponovno opozarjajo. nai v sodniSklh poročilih ne pišejo kritik o tekmah. SK Ptuj se obvešča, da je u. o. JSŽS usod!! njegovi pr;tožbi prot' spremembi sistema podpavezReg"1 prvenstvenega tekmovanja za I. 1933 34. Zaradi teea igra obe finalni tekmi za prvenstvo LHP SK Ptu1 z Ilirijo. Izžrebata se finalni tekmi Ilirija : Ptuj. Po žrebu se odigra prva tekma 31. mala v Liubljanl. druga pa 3. Junija v Ptuju. — Na prošnjo TKD Atene se črta iz seznama verificiranih atletinl Herz Fra-nja. — Klub! se opozarjajo, da ie lahkoatletsko prvenstvo družin od^odeno na 23. ln 24. junija. — Vsi klubi se pozivaio da nemudoma vrnejo izDolnjene tiskovine MFVN; proti vsem zamudnikom se bodo uporabile določene sankcije.
Izbirni labknatletski mitln- za Oraz. (Službeno.) Danes ob 17. bo na ierišfu Primorja lahkoatletski izbirni mitin? za postavitev reprezentance Linbliarie. ki bo v Gradcu v dnevih 2 in 3. junija. Tekmovanie bo v nekaterih disciplinah: 1. tek 100 m Zupančič. Svetek roba T). Putlnia. SuSterši* Perns'	A.. Ranner
Pl; 7. skok v delilno: Sten^nlk (Tt. Korče. P-itlnia. Rplr M. (vsi p): met diska: SteDišnik. Po^ovšek. Jee-TI* IVs! T). Ger&e. Czur^a roba P): skok ob polici: Donimrn. Pristov. Robek, O^e-Porka. (vsi TV OsStv-Si*. Rket PiitirHa rvsl pl: met kop<a: Slapar. De*man. ^rlnet (T). ThrH-.<o
Jubilejne mladinske prireditve trboveljskega Sokola
Trbovlje, 28. maja
Sokolska mladina je v binkoštnih dnevih proslavila 251etni jubilej trboveljskega Sokola z uspelimi prireditvami. V soboto zvečer je biia slavnostna akademija, pri kateri je imel slavnostni govor nara-ščajnik učenec meščanske šole škrinjar in v imenu sokolske mladine obljubil, da hoče tudi mladina hoditi v življenju po potih svojih prednikov. Sledila je mladinska igra »Lutke žive« v režiji g. Ramovževe in so bili deležni mali igralci in igralke zasluženega priznanja. Po igri so zapeli »Slavč-ki« nekaj pesmic iz svojega obilnega programa, njim pa je sledil telovadni nastop moške dece. V nedeljo so se vršile lahko-atletske tekme mladine, katerih se je udeležila tudi sokolska mladina iz sosednih krajev.
Glavni nastop sokolske mladine pa je bil na binkoštm ponedeljek ob priliki razvitja naraščajskega prapora. Na tribuni so bili zbrani bratje Dežman, Goropevšek, Fe-štajn, Letnik in Kužnik, ki so kot najstarejši Sokoli kumovali razvitju naraščajskega prapora. S sokolsko godbo na čelu so prikorakali na telovadišče vsi telovadeči oddelki, okrog 1200 oseb ki so se zvrstili pred tribuno. Starosta br Pleskovič je pozdravil navzočne ter se v iskrenih besedah zahvalil s. Lundrovi, ki je brezplačno izdelala umetniško dovršen prapor, kakor tudi vsem onim, ki so prispevali za prapor. S. Lundrovi so bile prirejene živahne ovacije. Kum brat Dežman je izročil br. starosti prapor s prisrčnimi in izpodbud-nimi besedami na mladino. Br. starešina je prevzel prapor in se zahvalil kumom.
Preden pa ga je razvil, je omenil, da je bila želja vsega članstva, da bi bil prapor blagoslovljen tudi po cerkvenih obredih, kar pa je višje cerkveno oblastvo odklonilo češ, da razmerje med SKJ in katoliško cerkvijo še ni urejeno. Br. staro-šina je dejal: »Zato prosimo Boga, ki vidi v naša srca, da blagoslovi naš prapor, da blagoslovi naše delo, ki bo Njemu v slavo, kralju in domovini v čast in narodu v srečo.« Sokolska godba je zaigrala koral »Molitev za slovenski rod«. Ta prizor je napravil na tisoče navzočnega občinstva globok vtis. Nato je br. starešina nagovoril še sokolsko mladino in jo pozival, naj hodi po pravi sokolski poti poštenja, Iskrenosti, bratske ljubezni in požrtvovalnosti v ljubezni do Boga kralja, naroda in domovine. Zatem je izročil prapor naraščajni-ku br. Dolinarju Zdenku z naročilom, da ga skrbno brani, da ga neomadeževanega izroči nekoč svojemu nasledniku. Z obljubo, da hoče nositi prapor s ponosom, je mladi praporščak prevzel prapor. Z vzklikom »Naj živi' naš vzvišeni vladar Aleksander, naj živi prestolonaslednik Peter, naj živi kraljevski dom!« je zaključil starešina oficielni akt razvitja prapora. Sok. godba je zaigrala državno himno in občinstvo je navdušeno vzklikalo kralju in kraljevskemu domu. Naposled so defilirali vsi oddelki pred novim praporom.
Po tem delu proslave se je vršil javni nastop, pri katerem so nastopili vsi oddelki od najmlajše dece do naraščaja. Vsi telovadni nastopi so bili izvajani odlično. Sokolska mladina je proslavila svoj praznik tako lepo, da ji bo ostal v najlepšem spominu.
_ i
- !
S5-!et!!!ca sodražiškega Sokola
Sodražira. 28. ma.ia i
Ob proslavi 25Ietnice Sokola v Sod raz; o 17. junija bo zlet dolenjskega okrožja. Zn ta praznik se društvo živahno pripravlja
Kmal-i po ustanovitvi Sokola v Ribnici se ie ustanovil v znak protesta proti krvavim septembrskim dogodkom pod okriljem ribniškega društva odsek Sokola v Sodražici. V gostilni pokojnega Kržeta je zbralo nad BO naprednih Sodražanov. ki eo takoj ob ustanovitvi začeli živahno delovati. Leta 1909. je imel ods<jk 20 rednih telovadcev in nabavil si ie tudi 25 sokolskih krojev. Matično društvo ie pošilialo k nam dvakrat v tednu vaditelia br. Pisanekeea. ki je t veliko požrtvovalnostjo vzgojil prve pred njake. Kmalu ie imel odsek 40 elano*> ir. 20 narasščainikov. Odeek ie polaeal veliko važnost na vzgojo naraščaja, a na žal^t i?
avigeij t,V). ULO& v višino z satetum; zgur, tua-
re* iS.. Bertoncelj (P), Stegu Rado, Svetek U); met Jtrogie: Jegnc, otepisnijt U>, Maie& K. met luuuiva. oiepiojm^ ^upau, Jeglič ivsi 1;, Jrranc, itorce, (oou ?). Vsi ti tekinu.aici morajo Diti na ignsou uajp^neje ob lo.^o. Oacutj^e ut-Koj potne nste, odroma potrebne pooatne taj-uiku uaoora za izveaoo avomatena Savi baiicl-oii, Tavčarjeva ui. 1.
Siuzbeno iz LNP. Danes ob 19. seja p. o., ob 20. seja u. o. v tajništvu. Tajnik I.
Službeno iz LHP. urevi ob 18.30 je v dam-skem salonu kavarne limone reana seja u. o. Dnevni red je zelo važen. Folnojteviina udeležba vseh odbornikov je potrebna. Člani u. o., ki niso že oddali slik in 10 Din za lzjsaznlce, naj uredijo to pri današnji seji.
Službeno iz LTTP. Danes ob 18.30 seja u. o. v posebni sobi restavracije Emone. Točno zaradi važnih odločitev. Tajnik I.
Odbor lahKoatletskiii sodnikov, Ljubljana (Služben0). Naprošamo vse savezue sodnike, naj pridejo na današnji Izbirni miting na igrišču Primorja ob 17. Oovezno so vabljeni gg. I,Iegu šar (stoperice!), Luln, Sancin S. Griinfeld, inž. Baltič, Vidlc, geom. černe. Na igrišču naj bodo najpozneje ob 16.30. — Službeno iz komisije za sodniške izpite. Sodniški kandidati, gg. major Jane, Gorjanc in Polajner naj prisostvujejo izbirnemu mitingu zaradi opravljanja praktičnega izpita, prav tako člani komisije, gg. inž. Baltič ln Luln. Za komisijo: Griinfeld v. r.
Kandidatom za plavalne sodnike. — Bluf-beno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov. — Opozarjamo vse. ki žele letos opravljati Izpit za plavalne sodnike, da poteče rok za prijave 1. junija t. 1. Naslov, na katerega je treba poslati prijave priporočeno, je Božo Kramaršlč. LJubljana, Rimska cesta 9.
ASK Primorje. Beograjska Jugoslavija prispe drevi o'o 20.26. Naproša se članstvo, zlasti pa nogometaši, naj se zaradi sprejema polnoštevil-no zberejo na gl. kolodvoru. — Predsednik.
SK Svoboda. Danes ob 18. bo sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Jutri pred-tekma na Igrišču Primorja z Marsom. Sestanek obvezen za vse!
S K Mars. Za tekmo v četrtek se pozivajo na članski sestanek k Bavsrju: Zavrl T.. Ban. Dolinar. Jenko. Zavrl II.. Klineenstein. Vrhovec, žigon. Humar II., Trček I.. Trček II., Burger, Zupančič Gene, Zupane ter vsi ostali. Oni, ki imajo opremo, naj to prinesejo na sestanek! Vsi polnoštevllno In točno!
SK Sloga. Drevi ob pol 19. bo sestanek nogometašev v gostilniških prostorih Nab. zadruge, Masarykova cesta. Igralci nai prlneso opremo s sebol. Jutri ob 17. trenine-tekma s Korotanom na Rakovniku. Postava moštva se določi na sestanku.
Smučarski klub Litibljana poziva vse svoje tekmovalce, da oddalo klubsko smučarsko ooremo zaradi morebitne poprave ln evld°nce lutrl ali pa nalkasnele v sredo dne 6. Junlla v klubskem lokalu v času od 19. do 20. Oddala klubska opreme je za vse t^Vm-^-aVe obvezna!
moral na prepoved višjega Šolskega oblačiva naraščai razpustiti. V letu 1910. ce je vršil v Sodražici skupni sestanek društva iz Ribnice z odseki iz Sodražice in Velikih Lašč. V tem I'£fj se je vršil tudi ž& prvi javni nastop, združen z izletom sokolske župe ljubljanske. Ob tei priliki je nastopilo 105 članov v krojih in 55 telovadcev. Polig odseka iz Sodražice so postavili tekmovalna vrste tudi društva iz Ribnice. Ljubljane in Šiške in odsek iz Vel. Lašč.
Odsek ie prirejal tudi dramske predstave in propagandne izlete v okolico. Dne 8. januarja 1. 1920. se j1? odsek osamosvojil in uslanovilo se je samostojno društvo. S tem dnem se je pričela tudi nova doba Sokola v našem naprednem trgu. Članstvo naše sokolske družine si je potrojilo. Pridobili smo novih sokolskih delavcev, ki eo dvignili sokolsko misel. Ustanovila sta se društvena pevski in tamburaški zbor, ustanovila sta se tudi društvena knjižnica in dramski odsek. Dne 20. julija 1. 1924. smo razvili društveni prapor, ki eo ga izdelal? naše članica
Dne 17. Junija bo polagalo društvo spet obračun svojega dela. Danes Šteje drjštvo nad 100 oseb. od tega nad polovico telova dečih. poleg bega pa še blizu 100 naraščaj-
nikov in otrok. Društvo ima v stavbi Pos>
jilnice lastno dvorano z dramskim odrom in telovadnim orodiem. Razen tega ima v najemu letno telovadišče in še drugo telovadnico. Prosvetni odsek ima tamburaški in pevski zbor, mladinski, zdravstveni in izlet-ni edeek. Dalje imamo smučarski odsek in društveno knjižnico z HGti knjigami.
Vse to delo ee vrši pod vzornim starosto-vaujem br. Josipa Oberstarja, ki bo praznoval obenem z društvom tudi svoj srebrni jubilej starostovanja. Drjštvu in br. starosti želimo ob priliki srebrnega jubileja še nadaljnjega uspeha. Sokolu v Sodražici naše čestitke!
Zlet celjske sokolske Sape
Celjska scKolska župa bo praznovala ob priliki letošnjega župnega zleta 10. junija tudi svojo 251etnico. Prvi sestanek za ustanovitev župe je bil 10. maja 1. 1908. v Ljubljani. Organizacija župe je bila poverjena bratu Smertniku. Ustanovni občni zbor je bil sicer šele 30. oktobra 1. 1910., ker vlada ni hotela odobriti pravil, toda žuipa je v vsem svojem obsegu delovala že dosti prej, saj je 1. avgusta 1. 1909. priredila svoj I. župni zlet v Krškem. Pred 25 leti je ob priliki župnega zleta razvil svoj prapor Sokol v Krškem, letos ob 251etnici razvije svoj prapor župa.
V celjski sokolski župi so bila ob ustanovitvi včlanjena vsa takrat obstoječa društva na bivšem štajerskem z vštetim Gradcem in društvi v Zagorju in Krškem. Z novim letom 1914. je bila osnovana sokolska župa v Mariboru, s čimer se je celjska sokolska župa razdelila v dve polovici. Kako je Sokolstvo zadnja leta poraslo, kaže primerjava: na prvem župnem zletu v Krškem je nastopilo 89 telovadcev, a na zadnjem leta 1931. v Celju 603 telovadci. Ob ustanovitvi je župa štela 15 društev in 3 odseke. Iz kasnejše mariborske župe so bili takrat včlanjeni v celjski sokolski župi Gradec, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Ribnica na Pohorju in Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Danes šteje župa 54 društev in 10 čet, skupaj 64 edinic. Upoštevati je treba pri tem, da je sedanji teritorialni obseg župe za polovico manjši kakor je bil ob ustanovitvi.
Zanimiva primerjalna statistika bo od-javljena v slavnostni številki »župnega ve-stnika«, ki izide 1. junija.
Letošnji župni zlet je 3. po preosnovi v SKJ ali 16. v času obstoja župe. Izmed teh 16 odpadejo na Celje 4, na Trbovlje 4, ostalih osem se je vršilo v raznih drugih krajih.
Večerni nastop sokola I. na Taboru
se prične drevi točno ob pol 21. na letnem telovadišču. Od 20. dalje bo koncertirala društvena pihalna godba. Ta nastop je prvi v vrsti dosedanjih zelo uspešnih popoldanskih nastopov, ki ga priredi društvo izjemno zvečer ob umetni razsvetljavi. Z željo, da omogoči vsemu svojemu članstvu in številnim prijateljem Tabora čim večjo priliko poseta te zanimive telovadne prireditve, so določene propagandno nizke cene vstopnicam (sedeži na tribuni 10 Din. ostali 8 Din stojišča 4 Din). Taborska sokolska telovadnica se je z vsemi svojimi oddelki vestno in resno pripravila na svoj vsakoletni obračun težkega ln odgovornega dela, ki ga zahteva od prednjakov ln od telovadečega članstva, naraščaja in dece temeljita sokolska vzgoja. Telovadne točke, ki se bodo nocoj večinoma prvič izvajale. so polne razgibanosti in novega duha. Učinkovita je zlasti nova telovadna skladba »U novi život« po istoimenski glasbeni kompoziciji br. Jos. Suka. V zaključni točki nastopi oboje članstvo in
naraščaj istočasno z novimi, rtmpntarf
razgibalnimi vajami in lahko atletiko. — Sokol I. pričakuje od vsega svojega članstva in ostale nacionalne javnosti tistega potrebnega razumevanja, ki bi ga moral biti deležen prav ta del dobrega sokolsko-vzgojnega dela. Pravi in dobri Sokoli, ki vedo ceniti veliko vrednost vzgoje v sokolski telovadnici, bodo s svojim posetom dali obenem največje zadoščenje za ves trud in marljivost številni sokolski mladini, ki se bo s ponosom štela v sokolske vrste vse dotlej, dokler bo sledila le dobrim zgledom svojih starejših sokolskih bratov in sester. Drevi torej na svidenje ob 20. na Taboru.
Sokolsko društvo v Celju sprejema prijave za pokrajinski zlet v Sarajevu, ki bo od 27. do 29. junija. Vsi, ki se nameravajo udeležiti zleta. naj se čim prej pismeno ali ustmeno prijavijo tajniku br. Novaku v Celju, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije.
Sokolska četa, pri Sv. Urbanu pri Ptuju
priredi v nedeljo 3. junija javni telovadni nastop. Nastopijo vsi oddelki domačega Sokola in matičnega društva iz Ptuja. Po telovadbi prosta zabava v Mariničevi gostilni. Pridite!
R a d i e
četrtek, 31, maja.
LJUBLJANA 8: Prenos cerkvene gtast>e. —
9: Versko piedavanje (dr. g. Rant). — 9.30: Religiozne speve, poje ga. Fanči Cadeževa. — 10: Poročila, plošče. — 10.30: Radio orkester. — 12: Cas, plošče. — 16: Naši ljudski odri (Jože Vom-bergar). — 16.30: Koncert pevskega zbora »Zora« iz Šiške, vmes radio orkester. — 20: Prenos lz Beograda. — 22: čas. poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 17: Komorna glasba. — 19: Plošče.
—	20: Simfoničen koncert. — 22.15: Srbski samostani. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 17: Lahka glasba. — 20: Koncert lz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.05: Jazz. — 20.20: Prenos lz Brna. — 22.20: Plošče. — 22.35: Smetanove skladbe. — BRNO 15: Prenos opere »Se-viljskl brivec«. — 19.05: Prenos iz Prage. — 20.35: Reportaža lz New Torka. — 22: Prenos lz Prage. — VARŠAVA 19.25: Pevski koncert. — 21: Prenos iz Gdvnie. — 21.16. Orkester. — 22.10: Lahka glasba na ploščah. — DUNAJ 12: Orkester. — 16: Plošče. — 18: Komorna glasba. — 19.15: Lahka glasba. — 21.10: Havdnova maša v B-duru. — 22.35: Plesna muzika. — BERLIN 19.10: Haydnova proslava. — 20.15: Lahka glasba. — 2i.30: Delni prenos sArabelle«. — 23: Plesna glasba. — KOENIGSBERG 19.30: Valčki.
—	20.10: Večer Haydnove glasbe. — 21.30: Prenos lz Berlina. — 23: Plesne muzika. — MUEHL-ACKER 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Prenos iz Berlina. — 23.20: Plesna glasba. — 24: Klavirski koncert. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Harfe. — 18.30: Violinski koncert. — 19: Dramski večer. — 22.45: Cleanska godba. — 23.30: Jazz. — RIM 17.30: Koncert lz Filharmonije. — 20.45: Pevski koncert. — 22.15: Plesna glasba.
Vremeiifko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 6. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo
29. maja
Ljubljana 7, 764.6, 8.8, 87, EI, 8, —, —; Ljubljana 13, 762.6, 19.0, 51, NNE3, 10, —, Maribor 7, 762.6, 12.0, 90, mirno, 8, —, —; Zagreb 7, 764.5, 11.0, 80, W2, 10, —, —; Beograd 7, 764.4, 12.0, 60, mirno, 3, —, —; Sarajevo 7, 766.7, 6.0, 90, mirno, 0, —, —; Skoplje 7, 763.8, 13.0, 50, W2, 0, —, —. Iz Splita, Kumbora, Raba in Visa ni depeš.
Temperatura: Ljubljana 20.4, 7.8; Maribor 18.9, 8.0; Zagreb 19.0, 9.0; Beograd 17.0, 7.0; Sarajevo 16.0, 0.0; Skoplje 16.0, 4.0; Split 22.0, —.

UGODNA PRILIKA ZA NABAVO
% IM E
za žimnice, fotelje, dlvane ter za vsa tapetniška in sedlarska dela
se vam nudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »F« kjer vam najbolje postreže tvrdka
VILKO MASTERL
PREDILNICA ZA ŽIMO — STRAŽISCE PRI KRANJi:
NIZKE CENE.	4855 PRVOVRSTNO BLAGO
PRODAJAMO
!B PORTLAHD CEMENT
Din 75-— za 1®® k8
franko skladišče
franko skiadisce	*
»ALPEKO« LJUBLJANA I
MASARYKOVA CESTA 23.	4844 |
>las! v Jutru" Imajo
siguren uspeh*
H. G. AIDIKY£N
USTANOVLJENO 1881
Perzijske in turške preproge
TRST - Plazza dela Borsa 18 (Tergesteo) Telefon št. 43-30
Razstavlja na ljubljanskem velesejmu
Paviljon F koje št. 155-161
je med drugim dobavljal za:
grad Miramar, grad v Devinu, Ahileion na Krfu, ces. grad v SchSnbrunnu, dunajski dvor, kralj, grad v Budimpešti, grad Mayerling, ces. vilo v Ischlu, kralj, grad GbdSUo, kralj, dvorno upravo v Bukarešti in več vojvodskih in knežjih hiš.
Parobrodarsko družbo Lloyd-Cosulich, Assicurazioni Generali v Trstu, Riunione »Adriatica« v Trstu, ladjedelnice v Trstu, Carnaru in na Reki, Anton Dreher, Trst in Dunaj, Andrew Gassner, veleindustrijalec. grad Tržič, Banca d' Italia v Trstu, baron Rotschild — Dunaj, Banca Com-merciale Italiana v Trstu itd.
Hotel Brioni, Park Hotel Villach, hotel St Moritz, ravnateljstvo kopališč Montecp*^i in glavne hotele v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Budimpešti.
šolstvo
L. VVolff:
8
darragan
Roman
Garragan ni razumel, kaj hoče od njega ta podganji človek, in je šel dalje, gnan od ostrog svojega gorja, ki mu je hreščečimi noži rezalo v lobanjo. Kakor da bi moral nazadnje raztrgati kopreno, ki jo je bil vrgel nanj nemočni obup, je silil svoje oči, da so se oprijemale vsega, kar je široka cesta privedla mimo njega. Videl je avtobuse, ovešene s tatovi, kavarne in točilnice likerjev, polne vlačug, grozeče berače, brezzavetno stradajoče, preplašene meščane, plaz-liive verižnike, nesramne ponujalce, morilce pred dejanjem, mladoletnice, ki jim je bilo jutri ležati v bolnišnicah, našminkane dečke, ki so vabili z mršavimi ledji.
Tedai je Garragan spoznal, da ni od ljudi zahodne polnoči ničesar več pričakovati, in pobegnil s svojo usodo v temo Živalskega vrta. A noč in rdeče ozarjeno velikomestno nebo sta odprla vse rane in potegnila obupanega prav na prag blaznosti.
Slonel je ob drevesih. Sedel je na klopi. Kričal je. Tekal. Smejal se je. Govoril je z Bogom.
Zakaj, o Bog, si me storil morilca? Zakaj, o Bog. si dal, da mi je ženska ukradla deset let življenja? Zakaj, o Bog, si zmedel mojo ubogo dušo? Zakaj, o Bog, si mi vzel očeta in mater, zakaj mi nisi dal vsaj še enega svidenja z njima? Ali je vse to tvoja volja, ki se ji moram ukloniti? Govori, o Bog! Reci besedo!
Bog mu ni odgovoril.
In Garraganovo srce je zakipelo v grenki maščevalnosti, ki je ni moglo u tolažiti nič na svetu razen Glorijine smrti.
»Glorija mora umreti,« je zastokal z ohripelim glasom In pritisnil utripajoče čelo k drevesu, ki je bilo mokro od megle.
»Glorija mora umreti,« je sika 1 nočni veter, ki je bril skozi gok) vejevje.
V hotelskem baru je sedela le še majhna družba, ki je s svojo hrupno veselostjo pripravljala grofa Heirksteina v ogorčenje.
Sedel ye sam v svojem kotu n pil cocktaile in coblerje vse vprek, ne da bi čutil le količkaj učinka. Ostal je trezen in se vdajal mrzlim mislim. Kadar je bil grof Klemen Henikstein sam s seboj, se je čutil starejšega, nego je bil v resnici. Samo v ženski družbi je sijalo njegovih tri in dvajset let s polnim bleskom. Kakopak, proti Gloriji se je vedel tako, kakor da bi mu bilo šele sedemnajst let.
Prav za prav bi bilo treba pobegniti, si je dejal Henikstein in nabral svoje deško čelo v resne moške gube. Treba bi bilo bežati pred vsako ljubeznijo, ki utegne ostati neizpolnjena, zakaj ljubezen, če ne gre do poslednje skrajnosti, nima naravnega konca, ampak je večna grožnja, ki pušča v krvi neutolažljivo kesan.ie. Vendar, odkod ta negotovost in to malodušje? se je vprašal Henikstein. Ali je kje kaka ženska, ki je ni moči osvojiti? Nemara Glorija? Kar se je bilo posrečilo Macphersonu, tej mrzli ribi, je moralo biti tudi Klemenu Heniksteinu dosegljivo. Ali primera z Američanom ga ni pomirila in ni pregnala dvomov, ki so izpodkopavali mladeničevo samozavest. Delj ko je premišljeval, bolj pametno se mu je zdelo, da pobegne.
Vendar: ali je bilo moči pobegniti pred Glorijo Garraganovo? In če bi si tudi izsilil ta beg. kaj bi mu bile vse ženščine tega sveta, ko Glorije Garraganove ne bi bil imel?
Izgubljen sem, če Glorije ne osvojim, je mislil s tragičnim obupom sedemnajstletnega fanta in držal Glorijo v objemu kakor pred dvema urama pri plesu im se opajal z vonjem njenega telesa, s sinjino njenih oči, z bieskom črnih las, z vitkimi boki te brezotročnice, dokler mu ni jela kri razjarjeno buhati v sence in mu ni zatemnila pogleda.
Tedaj je prišel Macpherson, in grof Henikstein je v tem trenotku goreče zamrzil moža, ki je prihajal od Glorije. Ali njegovo sovraštvo je skopnelo, ko je videl Američanov trudni obraz, na katerem ni bilo niti sledu o sreči.
Macpherson mu je pokimal, sčdel, si naročil whiskyja in si z molčečo obšestnostjo prižgal smotko.
Naj je Heniksteinu še tako gorelo srce, se je vendar obotavljal vprašati, kakšna novica je Glorijo tolikanj zbegala.
Nazadnje, po mučnem čakanju, ki je trajalo nekaj minut, je Macpherson s stisnjenimi ustnicami izpregovoril: »Garragana so izpustili iz ječe. Njegov sluga je sporočil gospe Gloriji, da je spet doma.«
Henikstein, ki je poznal Garraganovo zgodbo, se je prestrašil.
»To je slabo, kaj ne, Mr. Macpherson?«
»Prvi strah je gospa Glorija premagala.« Povedal je, v kakem stanju groze in obupa je bil našel Glorijo. »Dal sem ji majhno dozo veronala, in zdaj spi.«
»S samim veronalom takih prestrašenj vendar ni moči ozdraviti, Mr. Macpherson,« je vznemirjen vzkliknil Henikstein.
»Gotovo da ne, a proti prvemu napadu je veronal koristen.«
Ko sta nekaj časa oba molčala, je Henikstein vprašal: »Kaj mislite o Garraganu, Mr. Macpherson? Ali ga imate za zmožnega, da bi se maščeval nad gospo Glorijo?«
»Ne poznam ga, premalo vem o njem; ker se pa pretaka v nie-govih žilah škotska kri, je marsikaj mogoče. Škotje so bili zmerom nekoliko prismojeni.«
Danes otvoritev XIV. ljubljanskega velesejma
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsaii oglas m enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro aii dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo siutb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to tenitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsaK oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostati oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ra enkratno objavo oglasa Din 17.—
MoUoglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk? Le. če zahtevate od
Oglasneera oddelka »Jutra« n;M m _	____
odeovor priložite UM )." v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih ]e vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaeiiska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
fleeeda 1 Din. davek 2 Din. ca šifro ali da.tanje na elova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zartrpnika
dobro uvedenega iščemo ta st-ekla-reiko stroko, za dravsko banovin-o. Ponudbe z Ia referencami na Pu-blicitas, Z<igreb. pod 3TC33 lišož-d
fcieseda I Dm. davek 2 Din e» šifro aJl dajanje na »lova 5 Dtn. NajmanJš! znesek 11 Din.
DiiaW 15 Din
Strojepisni pouk
Večerni tet«j za začeta«k« ln izvežbance. Vpisovanj« 4i»evno od 6. do 7. zvečer — Nov.i tečaj se prične 4. junija t. 1. šolnina znižana in stene učna ura samo £ Din. Chrisrofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15.	14804-4
Beseda 30 para Oavet U Din za iilro hoj dajanje naslova 3 Din. Najmanjša m^efr 12 Din
Strežaj
ki govori ari g- eško, nemško ia slovensko, za pri-vetao hišo ali hote!, išče *luibo. Naslov v ogiasnem odd-e:ku »Jutra«. 14877-2
Kupim
Beeeda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Dtn. Najmanlš' znesek 17 Dtn
Sifonske steklenice
rabljene, kapi-m. Ponudbe Da og'asni -oddelek Jutra pod »Steklenice«. 14891-7
Kapital
;ieseda l Din. davek 'i Din /« šifro ali dajanje na «iova S Din Najmanjši »nese V 17 Din.
50 %
plačam za varno vloženih 10.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cimprej-e«.	14907-16
Brivski i močnik
23 let star, prvovrsten delavec, hiter in dober bubi ptrlž-ec, dobro situiran, nekadilec, nogometaš, išče fiužbo s 14. junij-em ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Fran jo Hossi. brivski pomočnik, salon Kira!y — Mjrsk« Sobota. 14879-2
Hotelska sobarica
vešča več jezikov, išče •lužbo za takoj. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra« 34910-2
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Enonadstrop. hišo
v Zagrebu (350—100 Din) zamenjam za hišo eli vilo v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Peščentea«.	14872-20
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš-t7 Din
Zelo poceni se oblečetc pri Preskerju
r Lja6lja.nl Sv. Petra ee Ma it. 14.	133«
Vrtno košnjo
proda vrtnarija Baje na Tržaški oeetii št. 34.
14878-6
Paviljon
popolnoma nov, prip-even za prodajo slaščic ali za trafiko, proda A. štirn, kopališče. Jež:ca. 148806
Ljuba Jurkovič:
MALA* * * t + KRALJICA , « * * NOtl
(Ilustriral ?. Mazil
98
Toto je im*el stanovanje visoko na palmi. Tu je bilo vse lepo urejeno. Imel je svoj radio z imenitno anteno. Tako je poslušal jazzband iz Pariza in se čudil in majal z glavo, češ, kaj neki je tem ljudem, da jim taka godba ugaja. »V divjaštvo se vračamo«, je ponavljal modri Teto, »Bog nas varuj!«
Najcenejša kurjava
so sn.hi bukovi kratko rez« ni odpadki od žage. Dostavlja tudi na dom. Ivan Šiška, tovarna parket, Mete'kora ulica 4 — telefon 224(4.	14906-6
Poceni čevlji!
Vsled opustitve prodaje čevljev nudim globoko pod lastno ceno otroške, dam-ske in m^ke letne kot zimske. — Ugodna prilika tudi z« podeželske tgovce. Pri večjem odjemu znaten popust. I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg Stev. 20.
14905-6
Vrednote
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali <la)an1e na slova 5 Dla. Najmanjš1 znesek 17 Din
Srebrne krone staro zlato in srebro
kapa}« rafinerija dragih kovno v Ljubljani Ilirska ulica gtev 36 — vhod i« Vidovdariske teste (pri go »nUini M Hin«).	70
IT,
Beseda 1 Din. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dve obleki
dobro ohranjeni, za gospoda normalne velikostii. proda Slapar, Prisotna ul. št. l/in.	14909-13
Lokali
Sesedal Din davek 2 Din ?a šifro al) dajanje na »lova 5 Din Nalmanis-znesek 17 nin
Trgovski lokal
na Mestnem trgu štev. 3 odda Breznik. Aleksandrova cesta št. 7. 14900-19
Poslovne prostore
obstoječe h ene velike ter dveh manjših «ob in predsobe. iščem s 1. julijem t. 1. — Ponudbe rn» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Inienjer«.	14901-19
Stanovanje
ttesed* 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
■»lova 5 Din Na!m»njš' znesek 17 nin
Zdravnik!
zobozdravniki
Lepo in soinčno peteobn« stanovanje ▼ centru mesta ugodoo oddam t avgustom Naslov 7 oglasnem oddelku »Jutra«.	14846-21
Štirisob. stanovanje
*olnčno. v vil* v centru me»ta takoj oddam. Na «l-*v pov« oglasni oddelek »Jutra«.	14589 21
Štirisob. stanovanje
oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 14899-21
[•vosob s^novanif
s kopalnico oddam v neposredni bližini pošte. Na slov pove oglasni odde't<k ■Jutra«.	14889-21
Sobo odda
Seeeds ST para davek Din ta šifro Ml da Janje naslova 3 Din Naj nanlft1 enmek 12 nin
Opremljene sobe
« posebnim vbodom, 1 ali 2 posteljama. Din 130—200 tudi z vso oskrbo oddam Istotam sprejmem
sostanovalca
Sp. Šiška. Čern-etova 3i 14902 23
Opremljeno sobo
lepo, s strogo separiranim vhodom in elektriko oddam na Sv. Petra c. 44/1.
14885-23
Opremljeno sobo
separirano, oddam v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14919-23
Opremljeno sobo
(mesečno) oddam na Taboru št. o, vrata 10.
14916-53
Sostanovalca in softanovalko
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14886-23
['Ji
Beseda i Din davek i Din
'.a Slfrc aH iaianlf aa slova 9 Din Nalmanlš' znesek 20 Din
»Mladost 22«
Osebno poznanstvo pre — nego javite pravo adreso — nemoguče. 14918-24
Glasbila
Tvrdka Ivan Kacin Domžale
je razstavila na Gosposvet-ski cesti štev. 12. dvo-rišče (poleg velesejma)
planine in harmonije
Oglejte in poskusite domače izdelke. Sprejemajo se naročila in popravila. Pia ni ni 10.000, harmoniji pa 2000 Din. Prefgrani klavirji vedno ne razpolago. — Cene smerne z garancijo.
14805-26
Citre
dobro ohranjene	prodam.
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	14013-26
Stroji
rieseda i Din davek 2 Dti za Slfrc ali dajanje na slova 5 Din Najmanlš znesek 17 Din
Mizarske stroje
nove in malo rablj-ene. • najboljšem stanju, lahko ze Io ugodno kupite. Vabinu. Vas na brezobveien ogled Klein & Siie-fe Ft»tde za stopstvo Peter Angelo, d z o. z., Ljubljana. Tyševa cesta št. 31. Telefon 3249 152-29
Informacije
Beseda > Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš' znesek i? Din.
Privatne informacije
strogo taupne. tanrt»ijnve življenj*, prejšnj« livljeoj* druibe tanetek »veze (za koDoiom n«zveetoba) pre skuje, nadzira tn spremlja po vseh krajih naše ln cd jih držav pro« zajamčen-d.iskreciji uif orna ti v nt M vod H.nko Gloc-ke. Zagreb Banana Jelačiča 2/1 0*eb a: oblek? to pismena vpra Janja »hsoln'ne diskrnrija 11416-31
Preklic
Podpisana Angela P eni nek preklicujem kar sem že Ijivega govoria o gospe Kambič Elizabeti in se ji zahvaljujem. da j« odstopila od kazenskega preg" na.	14*08-3
Izgubljeno
eseseda i l)m davek i Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš-znesek U Din.
Ukradeno
Styria kolo
št. 4199. olivne barve, «• pred tehnike. Prijavi »e na podicijd.	14890-28
Razno
Telefon 2059
Premog
#	m KarOopakeU
drva In kokf
*	^ nudi
POGAČNIK
riohoričeva ulica 5 Košnjo
bltza ev. Križ« oddam.
Vprašati pri hišniku 7 Ze-.eni jami. Ljubljanska ni. št. 55.	14881-37
Krajevne zastopnike
za prodajo Jordan-gorke vode proti proviziji sprejme
ALBERT RUPP
Beograd
Kn. Mihajlova ul. 16 8402
Proti prhljaju in izpadanju las:
AQUANATIS
EDINSTVENO SREDSTVO.
DOBI SE POVSOD
NE BOSTt SE kESALI ti KUPITE
NATIS
KREMO ZABft!T|E
KREMA BREZ PRIMER*., KI VAM PRIHRANI VSO JEZO Z BRITJEM. POSEZITE PO NJEJ IN VIDELI BOSTE, DA JE TUDI
BRITJE KRASEN UŽITEK
ZAHVALA
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki snu jih prejeli ob priliki prerane in bridke izgube moje ljub-;ene soproge, sestre, tetke in svakinje
REZIKE ZAJEC
zrekamo prisrčno zahvalo. Najprisrčneje se tudi zahva jujemo gg. zdravnikom in čestitim sestram in vsem, k o ji lajšali zadnje ure.
Ljubljana, dne 29. maja 1934.
S31
Žalujoči soprog IVAN ZAJEC, akad a in rodbina PETF,I?IJ\*OVA.
toplice
Najboljši uspehi zdravljenja revmatizma, gihta, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivni vrelci in blato 43° C. Sezona april —oktober. Cenene pavšalne kure od Din 55.— do 65.— dnevno kakor tudi izredni popusti v pred- in posezoni. Penzija v glavni sezoni od Din 50.— do 80.—. Priznano izvrstna oskrba. Popusti na drž. železnicah. Postaja Zabok-Krapinske toplice. Zahtevajte navodila ln prospekte od kopal uprave!
Plise za volane v različnih gubah, speci-elni entel oblek, volan šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-n.je, vezen ie monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg ootela Štrukelj.	129
Na križišču centroma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju
komfortno stanovanje
obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov. primerno tudi za poslovne lokale »a: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture
modne salone.	4740
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
otteS V a^e «* oba-„	men**0
'•"*>''-- rv

V\Ct-;esec

C^iov^
K U B A N Y-JEV j MATE ČAJ
hrani ter krepča živce ln mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva c. L ako pošljete v naprej Din 15.—. športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno!	126
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim je ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim' daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico.
»MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—.
Reg. S. br. 4788-32.

Couch zofe
spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetnik Mestni trg Stev. 13.
NAZNANIL O« S tem naznanilom se predstavlja javnosti
AKADEMSKA ZALOŽBA
V LJUBLJANI
že s svojim imenom je založba jasno začrtala okvir svoje delavnosti. Poglavitni .moter AKADEMSKE ZALOŽBE, ki je prevzela težko nalogo zalaganja del naše znanosti in umetnosti, je čim vnetejše prizadevanje za razširjanje takšnih del doma n v tujini. Zgraditi hoče trden most med našo znanstveno produkcijo in občinstvom, a mu je namenjena. AKADEMSKA ZALOŽBA je nastala ob sodelovanju najodlič-icjših slovenskih znanstvenikov. Njen začetni program ni obsežen, zato pa tem bolj ehten. Dela, ki bodo izšla v prvem letu njenega obstoja, so temeljnega pomena za tšo narodno kulturo.
Zaenkrat si je založba zagotovila naslednja dela:
MONUMENTA ARTIS SLOVENICAE, delo konservatorja dr. Franceta Ste-eta. Izhajalo bo v mesečnih snopičih v velikosti 24X34 cm, z velikimi in lepimi ^produkcijami, na najfinejšem umetniškem papirju.
AKADEMSKA BIBLIOTEKA. Ta zbirka bo obsegala znanstvene priročnike iz /seh panog, v sintetični, pregledni obliki. Zamišljena je kot priročna knjižnica slo-enskega izobraženca. V načrtu prvega leta ima AKADEMSKA BIBLIOTEKA na-lednja dela:
L PREGLED SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI, spisal dr. Anton S 1 o d n j a k.
2.	KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, spisal dr. Fran Ramovš.
3.	PRAVNA ZGODOVINA SLOVENCEV, spisal dr. Metod Dolenc.
V najkrajšem času izide prospekt AKADEMSKE ZALOŽBE na 32 straneh z /.črpnim besedilom ter s pogoji za naročbo. Prosimo, da ga ob izidu zahtevate v -seh knjigarnah.
4854	AKADEMSKA ZALOŽBA V LJUBLJANI.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.