S 1 t V, 4.	V LJUBLJANI. DNE 28 JANUARJA 1931	LE 1 O 44
Cena W Din za celo leto. La inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izliaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Ženin po nevesta
Ker je naš vrhovni predstojnik Pij XI. tal med svet besedo o krščanski družini, se pa še mi vrinimo v trop, ki se poti in trudi, da se naše družinsko življenje kolikor mogoče dvigne in izpopolni in recimo par besedi o sklepanju zakomov na naši zemlji.
Na naši zemlji. Ker dobri in srečni zakoni so sklepajo v nebesih, pravi ljudska
govorica.
Ol.ral bom nekatera pota, po katerih hcdijo naši ljudje skozi zakonska vrata v družinsko življenje, kjer si mislijo najti svcjo srečo, pa prepogostokrat, skoro redno najdejo svoj pekel.
Ena taka pot drži
skozi časopisne oglase (inserate).
Neštetokrat beremo: »Mladenič, prijetno zunanjosti, v najboljših letih, z nekaj tisočaki premoženja, pošten, varčen, priden
—	same limanice za lahkomiselne ljudi! — se želi seznaniti z gospodično v starosti 20 do 25 let, premoženje postranska stvar, pač pa se zahteva dostojno in olikano vedenje
—	kako skromne želje! — Tajnost zajamčena. Naslove na upravo tega lista pod naslovom Tiha sreča c. V tem tonu so nar vadno sestavljene vse visoko doneče in mnogo obetajoče ženitne ponudbe.
Ne bom trdil, da je vsak slepar, kdor se takole ponuja. Ampak dosti visoko bom cenil, da je na vsakih sto takihle pisanj komaj 25 resnih. Pa jih ni!
Znani so mi poredni fantje, ki so v svcji mladostni hudomušnosti namenoma sestavili takle oglas, dobivali slike odrešena željnih starih in mladih zakonskih kan-didatinj, pregledovali in precenjevali do-poslane slike z opazkami in dovtipi, da bi se vse tiste po zakonskem jarmu hrepeneče duše na mestu sesule, če bi bile slišale obsodbo svoje lastne prismojencsti.
Koliko jih je pa že nasedlo takimle sleparjem. Prinesle so morebiti v najboljši veri v zakon poštenje, srce in denar. Prej an slej so spoznale, da je bil denar glavna stvar, vse drugo pa čisto postranska zadeva. lotem pa ždihujejo na razvalinah živ-'Jsnja in če niso res junakinje, kakršne 'n',re in mora narediti le globoka živa vera, potem pošiljajo med svet v gotovem delu svetovnega časopisja vzdihe, kakor: »Žena, v svojih srčnih upih prevarjena — mi bi » dostavili: ~ in docela pokvarjena — si
išče tolažnika in zabave...« Nehajmo! Smrdi po gnilobi in trohnobi. In čudimo se, da tako delajo ljudje z ljudmi. In za nameček: Tako se godi v stoletjih civilizacije, izobrazbe, omike in olike! Kam bi človek pljunil!
Drugi preklinjajo časopise, ker so jih zapeljali v tak pekel. Le svoje lastne ne-spameti ne vidijo in je nočejo videti.
V decembru preteklega leta 1930. je bilo brati v časopisju sledeče poročilo: Mala vas Crkvica na meji bivše Črnegore je doživela razburljiv dogodek. Samega sebe je umoril Jovan Koprivnica, njegovemu mlajšemu bratu pa so komaj ubranili, da ni storil istega dejanja. Oba brata sta se se odločila za ta korak, ker je bila njuna neporočena sestra Ilinka v blagoslovljenem stanju. Družinski ponos jima ni dopuščal, da bi bila preživela to sramoto.
Prav nič ne bom hvalil samomorilnega poskusa obeh bratov. Povdarjam pa: Kakšen
čut za dekliško poštenje, za čast in sramežljivost
imajo ti ljudje tam doli na jugu! Kako je pa ta čut otopel pri nas! Povsod, po mestih in po deželi. Bog varuj, če bi dušni pastir preglasno svaril tako družino! To bi bila nedopovedljiva žalitev. Zato se množica naše mladine pripravlja na težko in odgovornosti polno pot v družinsko življenje skozi dolgoletno grešno znanje. Ali more iz takega pripravljanja kaj dobrega priti?
Kaj bi vi rekli gospodarju, ki bi zidal novo hišo, pa bi vežo opustil in bi glavni vhod v stanovanje peljal skozi svinjski, goveji in konjski hlev? Hodi v taiko stanovanje, kjer hočeš in kakor hočeš, vselej boš prinesel v stanovanje nekaj gnoja, in zapiraj vrflta kakor hočeš, smradu iz hleva se ne boš mogel ubraniti. Vsi pa, ki po potu nečistosti in nesramnosti jadrajo v pristanišče družinskega življenja, so na las podobni takemu gospodarju. Pred zakonom onečaščeno zakonsko življenje bo poganjalo svoje gnusne sadove še dolgo dolgo in bo kalilo sicer mirno življenje takih hiš.
Naj se dotaknem še tako zvanega
snubaštva.
Res tiči v tej napravi lep kos našega narodne«.' življenja. Ali kjer se razpase ta stvar v boj za čim večjo doto, tam snuba-
šitvo izgubi svoj častitljivi sijaj in postane ogabno mešetarjenje, ki čast in dostojanstvo ženina in neveste globoko ponižuje.
Vsi od kraja obsojamo tiste umazane ljudi, ki kupčujejo s sužnji in prodajajo živino. Vlačijo jih od tega do tega, vpijejo nad njimi, kolnejo, tepejo jih in barantajo in mešetarijo za uboge žrtve.
Pečat takega suženjstvo nosijo na svojem jeziku vsi tisti snubači, ki vprašujejo v prvi vrsti, koliko bo dote, kakšna bo bala, ali bo med bališem krava, ali bo vmes pet ali deset mernikov žita. In če ni krave, če je premalo žita, če ni dosti velika dota, kratko in malo razderejo vsako zaroko. Tem ljudem je krava več kakor nevesta, pet mernikov žita pomeni več, ko vse dekliško poštenje, vsa delavnost in pridnost bodoče gospodinje. Kaj človek, denar, denar!
Vsem mladim ženinom in nevestam svetujem prav odločno: Kjer boste slišali, da se" snubači spuščajo na takale poniževalna pota, ki včasih niso nič drugega kakor čisto navadno izsiljevanje, obrnite hrbet takim ljudem za vselej. Bolje je ostati v ljubem samskem stanu, kakor pa se dati naprodaj za en sam kravji rep ali za par mernikov žita.
Pa še tiste nesrečne in trmaste duše moram pcšteno prijeti za ušesa, ki
silijo v zakon ljudi, ki se drug drugega branijo.
Glavno vlogo igra spet navadno bogastvo. Ali ti ljudje kaj pomislijo, kaj se pravi v zakonu do smrti živeti brez ljubezni, brez medsebojnega spoštovanja, v vednem razdoru in razporu? Ali vedo, da je pametna vzgoja otrok v takih razmerah nemogoča? Ali ne vidijo, koliko lepih gruntov je že tako nespametno siljenje pognalo na boben? Ali... ali... ali..kdaj bo še konec teh nesrečnih vprašajev!
Toda bogastvo in denar, grunt in zemlja morajo priti skupaj, če se prav svet podira. Koliko nesrečnih družin, koliko pekla na zemlji je že naredila taka nesrečna sila! In še se dobe očetje in matere, ki "silijo lastne otroke v pogubo.
Če bom s temile vrsticami koga spreobrnil, me je vprašal prijatelj. Ne vem. Kar je pametnih ljudi, mi bodo prav dali, to vem. Drugim pa želim, da bi jih pamet srečala, preden bo prepolno...
Inserirajte v „Slov. lista I"
v
Franjo Neubauer:
Svečnica
V naročje Dete sv eto vzel je, v radosti se pogled, mu vnel jo in vzkliknil Simeon jc v raj: ■ Gospod, odpusti hlapca zdaj! Dcvoij mi sreča je velika, da videl sem Odrešeuika! Odidem zdaj v mirti naj strni, visok je moj življenja dan! A Ti, izmed žena izbrana. Ti čudežno odlikovana, cd sedem mečevih ostrin čutila sto boš bclečin! ......
Glej, o Marija, Sina smehljaj, glej mu krog »lavo sveti sijaj!
Danes le misli: Luč je sveta, meni najdražji biser sica!
Danes ne slušaj bridkih besed! V lice ne seže strah naj Ti bled!
V mi se v Nazarei, sveta Devica! On je Tvcj Bog in Tvoj Sin! Tvoje veselje najdražje, najslajše! Ljubi Ga brez bolečin!
1 'ete ie Tvoje, Ti srečna si mati, Ž njim se brezskrbno igraj! Skrito ostane naj Tvcjemu srcu, Kaj bo z Otrokom — nekdaj!_____
Marija Dete r.csi tja v Nazaret nazaj. Po polu vsem raziica nebeški se sijaj«
Pri hišici se, borni Družiuica ustavi, in dom miru. ljubavi iz dna srca pozdravi.....
•■evzus. v Očetovem hramu deli nam Svcj blagoslov, potlej pa k hišici dragi spremi nas zopet domov!
Z lučjo nebeško nam sveti v zmc'e temo in prevar! K miru in k sreči pripelje Tvcje n Sij luči nas žar!
Med. univ. dr. ROM AN V f DM A K'
idravnik v Devici Moriji v Polj«,
ordinira začasno
od 'Al do popoldne in po 6 zvečer v občinskem domu
Mama, ali nisi kuharici vedno pravila
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Anglija uči. Leta 1930 se je število angleških katoličanov pomnožilo za 31.500 duš. Večji del odpade na silen dvig rojstev, vendar je v navedenem številu nad 12.000 oseb, ki so minulo telo prestopile v katoliško cerkev. Da tako napredujejo, se imajo katoličani zahvaliti tudi svojim šolam. Angleški katoličan sploh noče ničesar slišati o versko brezbarvni šoli. Raje doprinaša za svoje katoliško šolstvo veliko žrtve in je katoliški Anglež tudi nam, ki celo radi katehetskih p!a'e obupujemo, v tein pogledu najlepši zgled zavednega katoličana. Angleški katoličani vzdržujejo 511 srednjih in 1351 ljudskih šol. Na Angleškem je Sedaj nad 2 milijona 200 tisoč katoličanov, med njimi pastiruje 2897 svetnih duhovnikov in 1587 redovnikov, torej pride že na 500 ljudi en dušni'pastir. Anglikanska (protestanta v,-ka) cerkev, ki je štela sredi preteklega sto'etja dve tretjini angleškega prebivalstva, ima sedaj od 32 milijonov Angležev le' 5 in pol milijona pristašev, torej eno sedmino in nič več. Ogromna večina prebivalstva ne pripada nobeni veri. To je pos'edica takozvane framazonske brezbarvne šole, ki spoštuje vse vere tako, da nazadnje večina otrok, obiskujoča te šole, vero sploh zavrže. Zato pa pravimo: katoliškim otrokom katoliške šole in katoliške učitelje v besedah in dejanju. Drugi pa naj se imaio, kakor hočejo.
s Litrski čudeži. Zanimanie zdravniške vede za čudežna ozdravljenja v Lurdu vedno bolj narašča. Po podatkih dr. Wal-leta jo obiskalo Lurd leta 1927 722 zdravnikov iz vseh delov sveta, da bi se prepriča1! na lastne oči o čudežih. Leta 1928 je znašalo število zdravniških obiskovalcev ze /88, leta 1929 920 in v minulem letu | Lota 1930 je bilo predloženih v Lur-i du zdravniški preiskavi 92 slučajev. 79 ! s'u«Mev popolnega ozdravljenja so razlo-zili zdravniki s čudnimi, vendar naravnimi vzroki. V 13 slučajih pa se zdravniki I niso mogli sklicevati na zdravniško vedo, morah so prizati čudežno moč -- lurškesa : studenca.
s Razno. Sveti oče je sam osebno pre-, g edoval m deloma popravil nekatere odstavke okrožnice o krščanskem zakonu — hovtsno bodo praznovali sedemstolctnico cuJodelmka sv. Antona Padovanskera. -Ogrski kardinal Seredi poživlja madžarsko dubovsemo k misijonskemu delu. V Bra-
| iftokflAJg^tini i'lKaila<ji ^ je več kot 10.000 Madžarov, ki nimajo nobenega dušnega pastirja. - Na Ogrskem so izvrševali pred vojno obsodbe >V imenu kraljac, po razgiasen.u ljudovlade :,V imenu carske ljudsko republike«:, od leta 1919 dalje pa V imenu ogrske države , S 1. januarjem 931 pa obsojajo >V imenu ogrske svete krone -. _ .Kardinal Bertram v Vratislavi 5Pv.r ' roslanici ognjevito zavzema za cim zgodnejše prvo sv. obbajPo. - Uradni papežev Časopis : Osservatore Romano še
Italva
s Rtiiino. V črnem vrhu nad Idrijo je preminul v 87. letu starosti tamošnji orga-nist g. France Mikuž. Celili 54 let je orglai in prepeval v čast l»žjo. Bil je v vsakem ozifu izvrsten mož. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše iskreno sožalje! — Slovenec Ignacij Laza je bil obsojen v Gorici na tri leta temnice in 20 tisoč lir globe, ker je lansko leto prinesel iz Jugoslavije neke časopise. V Ljubljani čitamo italijanske liste, pa se zato še ni svet podrl. — Glavni državni tožilec za Julijsko krajino g. Madruzzeti v Trstu je predlagal, da se popolnoma prepove vsaka raba slovenskega in hrvatskega jezika v Julijski krajini in slovenska duhovščina naj se zamenja z italijansko. Ta Madruzzeti je čisto gotovo največja ovira : Velike Italije . — Fašisti so v zadnjem času osredotočili vos boj proti goriškemu nadškofu dr. Sedeju, — Te dni proti večeru sta se vračala v vojašnico v Bovcu miličnika Ambrosi n Capurso. Ko sta šla po glavni ulici, ki prereže Bovec, sta začula močan strel, ki jc bil namenjen njima in ju je zgrešil samo za kakega pol metra. Eden je stekel za — sencami, drugi pa je — tekel opozorit svoje tovariše. Tako italijanski listi, ki brez vsake podlage že kažejo s prostom na — slovensko mladino. Kdaj bo žo konec trpljenja našega rodu! — V Skopem na Krasu so pokopali 20. jan. g. Šiiueta Črvarja, župnika v pokoju. Naj počiva v miru! — Nedavno sc je vršil v Dornbergu pri Gorici misijon. Nekaterim gospodom pa ni bilo po godu. Prihajali so karabinerji in detektivi plašit ljudi. Pa ni šlo. Tretji dan so neznanci nalašč ubili dve šipi na šoli. Zvečer so čakali karabinerji pred cerkvenimi vrati. Zaprli so okoli 20 fantov in jih odvedli v Gorico. Drugi dan so zaprli še organista. Po nekatere fante so šli kar v cerkev. Fantje .so potom skrivaj hodili k spovedi. Ko se ji1 misijon zaključil, so fante izpustili, ne da bi jih sploh bili zadišali. Zaprli so povečini cerkvene pevce in organista. S tem je odpadlo v cerkvi slovensko petje.
S vt ca
s Zvezo vsega sveta proti vojni je zahteval v svojem govoru v Ženevi angleški zunanji minister Henderson. Sklenili so končno, da povabijo na bodočo konferenco cvronske zvezo tudi Rusijo, Turčiio in Islandijo, ki doslej niso č'anice društva narodov. Pridržke jo stavPo v tem pogledu sodem- evropskih držav: Norveška. Belgira, Jugoslavija. Španija, Ho^ndiia, Švica in Švedska. Kje so pa drugi naši prijatelji?
Drobne novice
Indija*01''^ ,Kl,ltlu<i ; '"»ostojaost je dobila
Svetovni pridelek vina jc narastel na JbO milijonov hektolitrov na leto.
310.000 brezposelnih je sedaj v Avstriji. Se nikoli toliko!
Pretresi grozijo industriji demantov v Belgiji. Da bo le moke dovolj in po ceni!
Štiri milijone oseh je zadela brezposelnost v Nemčiji, v Nemčiji gre vse na
Nj Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija ob prihodu v Zagreb v nedeljo 2i. januarja.
u. Jožet Sicherl vzgled dobrega organista. Je tudi skladatelj katerega ime pozna vsak slovenski cerkveni pevec. Dolgo časa je služboval v Žužemberku in v Ribnici, zadnja leta pa je vodil cerkveno petje v misijonišču v Grobljah. Po petdesetletnem delu je stopil v pokoj. Bog ga živi še mnogo let.
Det razstave po sklepu kmet. gospod, tečaja v Ovsišah,
V vsako hišo Domoljuba!
8'
Udeleženke kmet. gospodinjskega tečaja v Ovsišah.
Stolna cerkev v Mihiki. V Mihiki je pred par dnevi divjal močen potres, ki je porušil nekatera mesta in zahteval veliko človeških žrtev.
KnlUirnobcini šc'ski zakonski predlo? je angleški parlament z večino zavrnil.
2000 jugoslovanskih delavcev se bo v kratkem vrnilo iz Francije.
Italijanska poPcji je zaprla Mussoli-nijevega prijatelja bankirja Petra Gnalina.
Francija je uvozila v letu 1930. za 52, izvczila pa za 44 milijard.
Znani boritelj za samostojno Indijo. Gandi, je bil spuščen na svcbcdo.
lik •njeno je obsedno stanje v Španiji. v 40% prebivalstva je zbolelo na hripi v spanskem Madridu:
Obrestna mera v Franciji je sedaj 2-odstotna.
Avstrijska železniška direkcija poživlja vse uslužbence, naj uporabljajo le avstrijski rjavi premog.
Na svetovni trg; s« vrgli Rasi svoj sladkor po izredno nizki ceni.
»Debela Roza« je umrla v Pragi. 250 ka je tehtala, t'
1'cl milijona ljudi je zbolelo na hripi na Dunaju.
28 milijonov s!r,'ov pšenice hoče kupili Kitajska v angleški Kanadi. Bo imelo vpliv na pšenične cene v Evropi.
Pel milijona inozemeev bo izgnala Amerika.
Ion ilHlijun>,ki mornarice počiva.
1COO jugoslovanskih rudarjev bo moralo zapustiti Nemčijo.
Konferenca Mrle autante se bo vršila 20. maja v Romuniji.
364 o<eb je umrlo' doslej na španskk v samem Parizu.
2600 stradajočili otrok hrani bolgarska vlada v obmejnih vaseh.
Za predsednika bodoče razorožitvene konference bo menda izbran češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Ostavko je že podala nedavno imenovana SteegoVa francoska vlada.
razni dohodki 250.000 Din; 11. dotacija od banovine 5,000.000 Din.
Cestni fond predvideva torej celo vrsto novih davščin: na vprežno živino, na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici, na pneumatiko itd. in računa likratu, da mu bo država iz lastnih sredstev preodkazala: državno takso na motorna vozila in trošarino na bencin. Med novimi davščinami bo najobčutnejša davščina na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici, koje donos je predviden na 14 in pol milijonov dinarjev. Ta davščina bo brez dvoma izdatno obremenila naše gospodarstvo.
To so g'avni podatki iz novega proračuna, ki kaže voljo banske uprave, da spravi bremena čim bolj v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. Navdaja pa nas liazlic temu .skrb za bodočnost, kako bo našo gospodarstvo pri sedaj oslabljeni plačilni zmožnosti zmoglo nova bremena, katera nam ie za vzdrževanje cest odmerila banska uprava.
(Po Trgovskem listu .)
d Ni. Vol. kralj in kraljica Marija sla v nedeljo dne 25. jan dospela na daljše bivanje v kraljevsko mesto Zagreb. Prestolica hrvatskega naroda jima je priredila veličasten sprejem. Po cestah od kolodvora do banske ga dvera, kjer sta se visoka gosta 3 svojim spremstvom nastanila, se je zbralo ckrc-g 160.000 ljudi. Na kolcdvci u so se zbiali k sprejemu najvišji civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki in zastopniki 600 zagrebških društe v. Ko je prispel dvorni vlak, je zaigrala godba kraljeve garde državno himno. Kralja je v imenu mesta pozdravil zagrebški župan dr. Srkulj, Kraljico pa gospa županja. Med grmenjem le-pev in navdušenimi cvaoijami naroda sla se Nj. Veličanstvi odpeljali v banski dvorec. Obširni Markov trg pred banskim dvorom jc bil natrpan ljudstva, ki je vzklikalo kiaiju in domovini. Kralj sam se je z ckna palači" ljudstvu zahvalil s kratkim severom. Kmalu nato si je kraljevska dvojica v avtomobilu ogledala mesto, popoldne pa obiskala Jugoslov. akademijo. Zvečer so visoki dvojici Zagrebčani priredili sijajno bakljado. Kralj in kialjiea ostaneta v 'U-grebu več dni.
d Banski svetniki naše: banovine pod predsedstvom g. bana se že nad en teden posvetujejo o sestavi hanskega preračuna. Upamo, da imajo pri nalaganju bremen vodno pred očmi bedno stanje našega kir.c-la. O proračunu pišemo na drugem mesiu.
d 29. januarja bo minulo 20 let, odkar je bil g. dr. Bauer posvečen za zagrebškega nadškofa. Mnoga leta srečni biti!
d 74 letnik jc pos-al g. duhovni svetnik in župnik v Št. Jerneju Anton T csjak, Moža dela Bog ohrani še mnogo let!
d Kafcliški akademski stareši'e s« zadnjič volili za predsednika dr. Marka Natlačena. Ostali odbor pa tvorijo: dr-Anton Brecelj, dr. Vlado Valenčič, Tone Krošelj, Ivan Martelanc in dr. Mihael Krek. Živeli!
d Drugi tromesečni kmetijski lefaj dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. šiški pri Ljubljani se prične 15. februarja in traja do 15. maja t. 1.
KAJ JE
Banovinski proračun za leto 193132
Banska uprava Dravske banovine je dne 20. t. m. predložila banskemu svetu proračun za proračunsko dobo od dne
1.	aprila 1931 do dne 31. marca 1932.
Proračun izkazuje 119,964.015 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Izdatki so razdele sledeče:
1. Banska uprava 12,999.020 Din;
2.	kmetijski oddelek 19,760.211 Din; 3. prosvetni oddelek 13,466.308 Din; 4. tehnični oddelek 21,546.013 Din; 5. oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 29 milijonov 547.634 Din; 6. oddelek za trgovino, obrt in industrijo 4,358.872 Din; 7. agrarne operacije 812.000 Din; 8. banovinski dolgovi 8.000.000 Din; 9. razni izdatki 9,473.957 Din.
Dohodki se razdeli- tako:
1. Državni dodatki 30,085.903 Din; 2. presežek dohodkov banovinskih podjetij in ustanov 48.952 Din; 3. davki, lakse iii doklade 78.184.160 Din; 4. razni dohod- 1 ki 11,645.000 Din.	i
V primeru s sedanjim proračunom se , je bodoči proračun znižal za okroglo 16 j milijonov dinarjev, to je od 136 milijonov na okroglo 120 milijonov. Od znižanja odpadejo 3 milijoni na manjšo potrebščino za obresti banovinskih do'gov in preko 12 ! milijonov dinarjev pa na manjše izdatke j za vzdrževanje. Prispevek banovine k vzdrževanju ccst, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov, je znašal v sedanjem proračunu 17,180.000 dinarjev, v novem pro- ; računu pa je dotacija cestnemu fondu preračunana na 5,000.000 Din. Iz te postavke izhaja, da se bo cestni fond, katerega za enkrat še nimamo, ustanovil še pred uve- ; ljavljenjem proračuna, odnosno tekom bodoče proračunske dobe.
Banovinski dohodki iz davkov, taks in eloklade, ki so bili predvideni v lanskem proračunu na približno 85.6 milijonov di- I
NOVEGA
narjev, so v novem proračunu znižani na 78.1 milijonov Din.
Proračun predvideva sledeče davke, : takse in doklade:
1. Takso za plesne prireditve, podalj-i sanje policijske ure in doklado na držav-i no takso na vstopnico; 2. takso od vrednosti kinematografskih vstopnic; 3. | lakso za lovske karte; 4. takso na sečnjo gozdov; 5. trošarino na premog; 6. trošarino na električno silo; 7. lakso na zakupnino lovišč in ribolovov; 8. takso na živinske potne lisle; 9. takso od prenosa nepremičnin; 10. trošarino na alkoholne tekočine; 11. davščino na šmarnico; 12. davek na hiše, oproščene državnega nepo-j sred. davka; 13. trošarino na brezalkohol-i ne umetno pijače; 14. 35,'g doklade na j državne neposredne davke.
Nova je med temi davščinami samo trošarina na brezalkoholne umetne pijače, ki naj vrže 1 milijon dinarjev dohodkov. Kako bo la trošarina urejena, iz proračuna ni razvidno. l)ok'ade na državne nepo-sredne davke, ki so znašale zdaj 40%, naj lii se z novim proračunom znižale na 35%.
Stroške za ceste naj bi pokril banovinski cestni fond. Iz proračuna za banovinski cestni fond je razvidno, da naj ta fond prevzame tudi vzdrževanje državnih cest v banovini. Izdatki fonda so predvideni na 45 milijonov, prejemki pa na isto vsoto. Sestavljajo se prejemki iz sledečih sredstev:
1. državna in banovinska I a k mi na motorna vozi'a 4 000.000 Din; 2. davek na vprežno živino 1,000.000 Din; 3. davek za nakladanje in razkladanje za prevoz na železnico 14.500000 Din; 4. trošarina na bencin 9,000.000 Din; 5. prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest 4,000.000 Din: 6. laksa na šo-lerske legitimacije 260.000 Din; 7. davek na prcmi;e od zavarovanja motornih vozil 250.000 Din: 8. trošarina na pneumatiko 1.000.000 Din; 9. odkup osebnega debi na banovinskih cestah 6,000.000 Din; 10.
jc zc
d Zcpetna uvedba verouk«. V višjih razredih učiteljišča in gimnazije so po božičnih počitnicah zopet uvedli obvezno tedensko poučevanje verouka. Telovadbi so
odmerili na novo — tri ure.
d Velika nova šolska stavba v Rušah
od streho, d .številne družine in oprostitev od i davka. V tem pogledu vladajo med ljudstvom nejasni pojmi. Zakon pravi, da so oproščene direktnih davkov vso 'družine, ki imajo vsaj devet svojih živih otrok, ali pa so jih kdajkoli imele in sicer devet živili istočasno. Kdor ima danes n. pr. osem živih otrok, a jo imel vseh otrok magati 20, ni oproščen direktnega davka, ako jih ni kdaj vsaj en dan istočasno živelo vsaj deri t. Ako pa je imel kdo, recimo, pred 20 Idi slučajno hkratu devet otrok č,etudi samo en dan živih, ne plača direktnega davka, pa če so tudi danes že vsi njegovi otroci pri kruhu. To se sicer marsikomu čudno zdi, ampak je tako. In da še ponovimo: Oprostitev davka velja le za direktne davke, ne pa za avtonomne (banovinske, občinske) doklade. Te mora plačati vsakdo, ne glede na število družine. In končno: kdor ima ta čas vsaj devet svojih živih otrok, ali jih je kdajkoli istočasno imel, naj predloži potrebna potrdila pri- davčnem uradu. V tem oziru imajo župani potrebna navodila. Prizadeti naj torej vprašajo za morebiti potreben nasvet pri domačih občinskih upravah.
d Vsem civilnim in vojaškim vpoko-iencem! Dravska finančna direkcija v Ljubljani javlja civilnim in vojaškim vpokojen-com svojega področja, da se jim bo v smislu tazpisa finančnega minististva odkupnina za, osebno delo za leto 1931. (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znani tridnevno pokojnino, t. j. eno dese-tino mesečnih pokojninskih prejemkov brez dravinjskih doklad.
d Ljubljanski reševalni voz prevažajo konji tvidke Turk za 112 tisoč Din na leto. Po časopisih razpravljajo zadnje čase, če bi ne bilo ceneje, ako bi si občina nabavila lastne konje ali pa še en reševalni avtomobil. Plavijo, da bi bilo ceneje!	j d Od zgttbe živijo ljubljanski mesarji. j Kmt tie jim predajajo živino in prašiče sko- i to polovico ceneje, kot pred letom, cene na j me nem trgu pa so le neznatno padle. Kdo ' pi tem trpi? Kmet, ki pod ceno predaja, j m mali meščan, ki predrago plačuje. Tržna 1 < - -last d« spi, ali pa preganja trnovske ze-Ijarici', če prodajajo zelje za nekaj par v'šjo, kot je ukazano.
d Od zgube žive tudi peki. Pšenica Jki t nima nobene cene. Žemljc imajo pa f ; vedno isto ceno, kot takrat, ko je bila pšenica po štiri dinarje. Tudi teža je še mln° stara. Kdo gori plača? Kmet, k'i po-■!'.'" Predaja, in delavec, ki drago plačuje. K.ic je oblast?
d Gostilničarji tudi! Po dva dinarja po-lu.|i»,!o kmetje vino! Pa ga še prodati ne iKicio, V gostilni pa plačaš za najslabšega tvizgcvca: 14 dinarjev. Prištejte h kupni 'Cl" Prevoz in davke in trošarine in kar se !<>, posuši: itd., pa boste videli, koliko •stane se za zgubo;.
Za to bit kurje. Po razpisu uprave diž. monopola Tr. št. 71.400 z dne 1,2. decembra
Če ste se mudili dolgo zunaj in se ne počutite dobro
Po težkem delu, ali če ste se mudili dolgo zunaj, aH če se ne počutile dobro, je SLOAN-ov LINIMENT zelo dobro pomirjevalno sredstvo za boleče mišice in otrple ude.
Utiranje nepotrebno, ker prodira sam v kožo ublažujoč bolečine otrplih udov, obolelih mišic in živcev. Hladeč opekline in odstranjajoč vsako sled otrplosti in bolečine
Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, išias, bolečine v ledjih, zvinjenje ter kontuzije in zoper vsakovrstne mišične bolezni.
Dobi se v vseh LEKARNAH in DROGERtJAH
SLOAN-ov LINIMENT
preganja bolečine.
1930 se cigaretni monopolski papir v knjižicah sme prodajati samo onim, ki vzamejo s kn jižico vsaj en zavitek monopolskega tobaka. Da ne bo krivega tolmačenja, je treba omeniti, da se križni miomopolski tobak sme predajati v neomejenih količinah tudi brez cigaretnega papirja, medtem ko to za cigaretni papir ne velja, nego se sme prodajati samo tistemu, ki obenem kupi tudi križni tobak.
d Vina ne bedo več dobivali vojaki v sledečem proračunskem letu. (Trgovski list št. 7.)
d Prvi dobitek v vrednosti 7000 Din je zadela 11. t. m. c priliki žrebanja efektne loterije Doma služkinj Lavrič Antonija, vdova iz Loškega potoka 64. Od zadnjih dinarjev, ki jih je trenutno imela pri hiši, je kupila srečko za 5 Din, da tudi ona podpre dobro stvar, in sreča je ravno njo poplačala s konjem ali sobno opravo, kar si bo pač izbrala«. Ženici iskreno čestitamo!
d Težave pri pobiranju občinske trošarine. Občine se v splošnem pritožujejo, da imajo pri pobiranju občinske trošarine težave in neprilike. V zadnjih letih se je po njihovih navedbah ra/paslo tihotapljenje pijač, posebno špirita. Točilci pijoč morajo sicer o prodanih pijačah voditi seznam, toda tihotapstvo se vrši kljub temu. Tihotapljenje špirita se pojavlja posebno na ta način, da oddajajo neki velezaložniki in trgovci te pijače na fingiiana (neprava) imena kupcev v diuge občine izven krajev svojega obratovališča. Ko pa pride kontrolni list k občini, kamor je po navedbi v njem bila baje oddana pošilja te v špirita, se po-kaže, da je naslovnik odnosno v kontrolnem listu označeni prejemnik — v občini neznan, špirit je bil v tihotapljen v kdove katero občino, ki je bila seveda opeharjena in prikrajšana za svoj dohodek, ker se plačilu davščine zavezani prejemnik ne more vselej izslediti. V to je dalo pevod, da je zaprosila kraljeva banska uprava dravsko finančne upravo, naj do skrajno dopustne možnosti poostri nadzorstvo pri veletrgov-cih in založnikih žganih opojnih pijač.
d Izumirajoča vas. Vas Ždihovo v kočevskem okraju je imela skoro 50 prebivalcev, danes pa samo še 14. Od teh sta dva moža že v letih čez petdeset, trije pa so komaj fantje. Ostalo so ženske, razen treh, že tudi vse v letih. Najmlajši je star
13 let. Dva domova z župniščem vred sta prazna in od lastnikov zapuščena. Oni, Iti so bili v najlepših letih, so zbežali v mesta, celo v tujino, odkoder se najbrže ne bodo vrnili več. Tako danes. Kaj pa bo čez deset let?
d Vincencijeva konferenca v Trbovljah je izdala za leto 1930 za uboge 30.178 Din.
d Električno razsvetljavo dobi postaja Logatec. Vsa vas je bila električno razsvetljena, le postaja je delala doslej izjemo. Vsa čast železniškemu ravnateljstvu, ki je poskrbelo za potrebni kredit. Morebiti bi bilo v korist ugleda železniške uprave, da bi se tudi na drugih postajah, n- pr. v Zalogu, na Rakeku itd., umaknile smrdeče petrolejke zdravi električni luči brez pomoči finančno itak obremenjene občinske uprave.
d Za domače trgovce in obrtnike. Neki ljubljanski časopis je svojčas trdil in grajal, da je ljubljanski mestni magistrat naročil večjo dobavo pisarniških potrebščin v inozemstvu. Ljubljanski župan dr. Puc pojasnjuje: »Vsi mestni uradi imaijo od župana strog nalog kupovati tiskovine, knjige, papir in druge pisalne potrebščine edino le pri domačih ljubljanskih tvrdkah, Ko sem v enem slučaju dognal, da je podrejen uradnik dal naročilo za razmeroma malo vsoto tujemu ponudniku, sem ga ostro posvaril in ponovno potom okrožnice opozoril vse uradništvo na moj gori omenjeni nalog. To naročilo se je dalo za vsoto 8.940 Din, dočim so se vse druge potrebščine v znesku 163.000 Din izvršile pri domačih tvrdkah. (V letu 1930). — Tako je prav, domačine je treba vpoštevati! Pa še povsod drugod naj bi prodrlo vsepovsod to načelo. So žalibog še tu in lam odlični Jugoslovani, ki menijo, da bodo ob viso-korodne hlače, če ne naroče dragega mehkega stola iz daljnega inozemstva.
d Premojokcp bodo obnovili v Stanovskem pri Poljčanah.
d Divjo mačko jc ustrelil mizarski mojster g, Anton Požene! iz Logatca. Za ta kraj redek pojav.
d Spretni ribolovec je g. Kačič Kari, pekovski mojster v Trbovljah. Minulo nedeljo so mu ljudje povtdali, da so videli v Savi lepega sulca. Takoj se je napotil k vodi in ugledal v njej *.ival. Poskusi svo-
Pogled v sejno dvorano Društva narodov v Ženevi.Vse kaže, da Društvo narodov ne ho moglo izpolniti vseh nad, ki jih stavi vanj propadajoča Evropa.
.Medsebojne ljubezni manjka. Pri zeleni mizi govore o miru, doma se pa mrzlično pripravljajo na nove vojske.
-On: ::Ja, za božjo voljo, kaj pa <Ia si mi kupila tako velike srajce?«
;Ona: »Prvič, ravno toliko stanejo kot majhne, drugič pa. nc maram, da hi vsaka prodajalka vedela, da sem v-zcla takega pinča pritlikavega, kakoršen si ti.«
Odločilne osebe v evropski politiki: italijanski
politiki: italijanski zunanji minister Oranih', Francoski zim. minister Uriand tri angleški zim. minister Henderson.

iz Kašmica in Buroda.
jo srečo, vrže trnek tik pred ribo in žival se niti ne premakne ne. On gleda in premišljuje, kaj bi moralo biti in misli kaj zdaj storiti. Vrže za to primerno vrvic:) k zadnjemu delu ribe ter naredi zanjko. To pa je naredil tako, da je zadrgnil živn I za rep, ler privlekel sulca h kraju. Na suhem pa je opazil, da je žival drugače popolnoma zdrava, samo slepa je bila popolnoma. Sulc je bil dolg 80 cm in je tehtal 8 kg-Končno besedo prepustimo — ribolovcein.
d 8 komandi rskiut viteškim kri/Mil i j ;ja sv. Gregorja je odlikoval sv. oje na-;!a ameriškega poslanika g. dr. L. Pitanec;'. Prisrčno čestitamo!
d Nevarno jc obolel v Lemeutu v Ani.'.-liki frančiškan p. Alfonz Miklavčič, ki je I, i I pi rd odhodom čez morje župnik na Vr-lni pii Sv. Treh kraljih. Molimo zanj!
il NiiImi ; k:> me s' »i. Na sedežu višjima
il<!(•< ga :.: dišja V Ljubljani j. dob
Mih
fi ik lai-kili mest v Ljubljani. 4 v Mariboru, I: \ Celju, Murski S-.bi 'i in Pluju, 1 v Brežicah. liuln, Gor. I,a"--ah. Višnji wri, Vran-: i in, Vihniki, Genijem gradu, Ge Rad-jji i; Dolenji Lendavi, Žužemberku, Kamniku. Kozjem, Konjicah, Kostanjevici, Koči vili, Kranju, Kranjski gori, Kiškem La-'•'•:« i". Litiii; Logatcu, Ložu, Ljutomeru, Metliki, Mokio.-icgu, Maienbergu, Novem mesiu, Oiino/u, Picvaljali, Radečah, Radovljici. Ribnici, Rogatcu, Št. Lenartu, Sev nici, 'Tr/iiu, Cerknici, Črnomlju, Škofji Loki, Sui ii iu in Šoštanju.
il (iiHilliona dela za regulacij« Ljubljanice je ki.l najnižja pcnudiiiea dobila tvidka inž. Dukič. Ministr-rtvin za javne zgradbe je licitacijo potrdilo, tako da boih, / delom spomladi že pričeli.
c! 170 kg težkega divjega merjasca je i aodil s krasnim strelom na lovu pri Kozjem na Štajerskem notarski kandidat g. Galle Kari iz Ljubljane
d Zimskosporlne prireditve v Bohinju >•) preložili na poznejši čas:.
d S«, ze začel'. Peki v No veni Sadu so 'I \ i o u i 1 i cem lic lo mu kruhu na 3.50 Din za kili gram. Obrtna zbornica je opozorila |» ki, da povišek ni opravičljiv. S kakšnim uspehom, še ne verne.
d II!) milijonov ie zastankov ur.plačii oi it» davka pri davčnem uradu v Subetioi. in -icoi v ck bi od leta 1919. do 1930.
d Tovarn« žarnic »Volta-;: v Mariboru j1 «jo na novo zgraditi s sedele vanje ni M ieur.-kega kapitala.
d Oljka je na splc;-no slabo obrodila \ Dalmaciji. Škodoval ie mrčes. Sad je odpa preden je dozorel. Tc-pot je oljka za 80 odstotkov slabše uspela kot prejšnje lote.
d liigiieiisko razstav« so otvorili pre-hkli teden v telovadnici osnovne šele na Jesenicah. Vsak večer so bila tudi zdrav* 'vena predavanja.
| d Ena dvanajsiiuka mariborskega prebivalstva stanuje v mestnih hišah.
<1 Samopomoč so organizirali člani ga-nluegti društva v Škofji Loki. Vsak član plačuje četrtletno 10 Din. Ob smrti vsakega "'Iona se izplača njegovim sorodnikom 2000 Din.
d Za iohak iu pijač;. je dal Maribor Pioleklo leto 47,718.000 dinarjev. Lepa vsotical
d Letos poteče 3(i0 lel, odkar % je na Gorici pričela opravljali božja služba v majhni, leseni kapelici posvečeni božjemu grobu. Na tem mestu stoji dandanes veli-čaMna, romarska župna cerkev s Iremi visoko v neb:;' kipečimi zvoniki, posvečena |.m .-v. Trojici, ki je središče in krona Slovenskih goric. Tiojičani, nanjo ponosni, >::> sklonili, da bodo lotos na svoje slroškc zunanjost cerkve prenovili in jc temeljito poplavili, drugo Ido pa lom slcvesnejše prazni val i 3G01ctnicc.
d Zaradi Sklenitve tigovske pogodbe m bodo piičela 15. februaijii. v Madridu pogajanja med Jugoslavijo in Španijo.
d Banska" uprava donavske banovine je |Ksla>i podrejenim občinam okrožnico / nalogom, da s pj i m« onimi občinskimi deli / , ,-le fciezp. . elne in jim dajo tako priliki zaslužka.
Za šport in štrapac
()l> mokrohladueni vremenu vzemite
Šmotovo gumitran-msst za usrre,
katera mehča usnje iu ga dela uepremočljivega
d Prcli htžem golo vili inozemskih li-f iuv j« podal pretekli teden izjavo ministrski piedsodnik g. general Živkovič. Neki naši državni sovražni časopisi so si namreč kratkomalO izmislili, da je bilo zaprtih 17 višjih oficirjev in še druge bedastoče o nameravani spremembi vlade itd. General Živkovič ie dejal med drugim: Vi, ki ži-v ilo v naši državi in neposredno gledate ia/mt*re v Jugoslaviji, najlažje izprevidite, kake grda ie gonja, ki so vedi pieti naši domovini.'.
d Kreuialerij (stavbo za sežiganje milit ev) hoče jo sezidati v Be lgradu. Kot poročil v takih stvareh dobro poučeno Jutro;, I;; do tam ujedinjeno sežigali trupla katoličanov, pravoslavnih, niohamedancev itd., se veda verskih odpadnikov, ker krščansko ce rkve sežiganja ne dopuščajo. Jutro«, tudi ve povedati, ela ho veljala stavba eden in [.(! milijona dinarjev in da je belgrajska občinska uprava krematoriju naklonjena. Pravi verniki bodoi seveda slej ko prej za-htovali cerkveni poki.p. Zii framazone, ki menije, da ubeže božji sodbi, ako jim truplo že na tem svetu zgori, bo novi belgraj-ski krematorij vesel dogodek.
el Za pravoslavno cerkev v Ljubljani je ljubljanska mestna občina brezplačno odstopila krasen prostor blizu Narodnega doma. Tudi o katoliški stolnici v Belgradu
so že '!<:kro kst! Vse je pripravljeno, lc prostora se ni. Ker je po 6. januarju zajamčena rnakopravncsl vseh priznanih veroizpovedi, bo vprašanje prostora za novo katoliško stolnico v Belgradu cd strani bel-gi t iske mestni upravo gotovo rešeno v naj-kiajšom času, sai načrt jamči, ela bo nova moderna katoliška hiša božja staremu in novemu Belgradu le v okras in ponos.
el Zakeu c zdravnikih je podpisal Nj. Vel. kialj. Zakon določa natančno pravice in dolžnosti zdravnikov, ki so v državni službi, predvsem onih, ki s- v službi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
d V Subctici bodo odprli ljudsko kuhinje, kjer bo dobivalo hrano 1000 oseb na dan. Občinski svet je dal za brezposelne in mestne reveže 100.000 Din podpore. Tozadevna pomoč bi bila lahko še večja tam in drugod, ako bi se varčevalo vsepovsod, kjer je varčevanje brez škode za napredek človeške družbe, mogoče.
d Načrti za osuševanje »Popovega polja« v zetski banovini (Črna gora) so iz-gotovljeni in predloženi ministrskemu svetu. Stroški osušenja so proračunjeni na 30—40 milijonov dinarjev. Nameravana je gradba predora, ki bo vodil do morja. Na Popovem polju samem hočejo zgraditi velik rezervoar, ki bi ob početku suše namakal njive. Izhod predora bi bil 200 ni nad morsko gladino; slap hočejo porab'.ti za obratovanje velike električne centrale, ki bi oskrbovala vso Zetsko in del Primorske banovine z električno silo. Kakor se sliši, se zanima velika francosko-švi-carska skupina za izvršitev tega načrta; sliši se. da je pripravljena izvesti vso grad-bo v lastni režiji in na lastne stroške proti oddaji koncesije za izrabo vodne sile za dobo 99 let. Odločitev se bo izvršila v bližnjih dneh.
d Kar osem velikih lesnih podjetij je ustavilo obratovanje in odpustilo cVavce te dni v Bosni. Ali se v težavnih časih držimo vsi gesla: Najprej živeti, potem šele modrovati?
d Agrarni zakon to podpisan januarja, februarja pa čisto gotovo, je izjavil ban g. dr. Marušič predsedniku agrarne zadruge v Črensovcih. (»Novinec št. 4.)
d Za pol milijona dinarjev prašičev je uničila svinjska kuga v okolici Daruvara.
d V kralja Petra kanalu v Novem Vr-basu so pred nekaj dnevi 'našli moško truplo, ki je z obrazom tiščalo v blato. Pri njem so našli steklenico žganja, po čemer sodijo, da je najbrže pijan padel v kanal. Po obraznih potezah sodeč je moral biti smrtni boj strašen. — Kdo je, do sedaj še niso ugotovili, dasi je neki človek zatrjeval, da je najbrže mešetar Mihael Tauss i7 Sekiča.
d 3 milijone 200 tisoč kg raznih rib so ujeli lani v našem morju. Oel teh je bilo prodanih 1,800.000 kg surovih in 1,400.000 kg nasoljenih.
el Tudi sarajevski časnikarji si hočejo po zgledu belgrajskih sezidali svoj dom. Potrebna sredstva so že zbrana. Mestna uprava je naklonila potrebno zemljišče v ?;c£;ni Sarajeva.
d Strokovno šolo za prikro jeva nje ženskih oblek so o tvorile zagrebške usmiljenja redo vnice na otoku Zlarinu v Dalmaciji.
T

Dr.vr-T
:.-e 'i--ara
I>r. lic .	.	r. najr.«. ,.andk
.a! ia : •-------- .'-..• '"!' p■■ raznrožitvone konferenc«.
Pran«...«, general Haratier. Ki mu je Francija po v<*n!a naloao. !:i nadzoruje NYm*ijn
športniki pri sankanju.
Poisafci pr j »Moda j niamer Mii>alo»»ki. iri '/a
toče pravnitJu zveza zaradi dogodke, i B"......!fa<w/«Vo t/vj:=v»
Vsafe dan
Vas obvešča »Slovenec? o vsem. kar je noveea v svetu in po domovini. — Zastonj na ogled Vam pošlje list nprava. re ji sporočite svoj naslov!
■s*«i fnjM+lp in tita.fr,,.1 ;z 0>r-
golo obiskuje za enkrat 40 učenk. Usmi-ljenke so »tvorile na otoku tudi otroški
vrtec.
d Ker plavajo ledene plošče je promet e parobrodi na Donavi ustavljen.
d Nov frančiškanski samostan bo skoraj gotov v Zenici. Tja se hočejo preseliti redovniki slavnega starodavnega samostana Guča Gora pri Travniku.
d Stoletnico obstoja praznuje letcs bolnišnica v Pančevu. Je med najstarejšimi v Jugoslaviji.
d V Ljubljani je preminul pehotni kapitan I. razreda g. Josip Šircel. Truplo priljubljenega oficirja so prepeljali v rojstni kraj v Mokronog. Na svidenje nad zvezdami!
d V ljubljanski splošni bolnišnici je oilčla po plačilo na drugi svet vpokojena učiteljica ga. Ana Suhadolc, rojena Pour. N. p. v m.!
d Na Bizeljskem so pokopali 26. januarja tamošnjega župnika g. Rudolfa Rak-lelja. Beg mu daj večni mir!
d Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je umrl učitelj v pokoju g. Jakob Kovačič, do zadnjega zvest krščanskim načelom. Zgledni mu vzgojitelju večni mir!
d Srčna kap je zadela pri pisalni mizi notarja g. Ivana Horvata v Kamniku. Daj mu Gospod večni mir!
d Umrla je mati dveh duhovnikov ga. Ivana Lunder na Velikih Poljanah v 79 letu starosti. Bog ji daj večni mir! Druge pa tolaži Bog!
d Ponoči je bil zahrbtno napaden 22-letni Štuhec Franc od Male Nedelje pri Ormožu. Strel iz zasede mu je končal življenje.
d Avlo je trčil v lokomotivo v Konjicah. Lastnik avtomobila g. Grcbelšek je bil na mestu mrtev, šofer Matela in učiteljica Jurčič sta težje, učitelj Jurčič pa lažje
ranjen.
d Ker so hoteli spati nu gorkem so si postavili v neko čumnato v Ljubljani pe-cico z ogljem trije Bosanci: 451etna Aljka Homičeva iz vasi Kozarac pri Prijedvoru, njen 141etni sin Meha in 21 letni brezposelni Nikola Košanovič iz Drežnice pri Oguiinu. Razvijajoči se strupeni plini so mater in sina uničili do smrti. Košanovič P<t se bori z življenjem v ljubljanski bolnišnici.
d Štirje požari. Na Njivicah pri Radečah je vpepeljil požar gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka. — Kozolec ie zgorel veletrgovcu g. Verbiču v Dole pjem Logatcu. — Hišica je pogorela kočar-7 °vcu Andreju v Dragotinskih pri zgornji Radgoni. — Ogenj je uničil Sapa-cevo hišo v Breznovcih v Slovenski kraji-j J)'' P°žar so povzročili kurji tatovi, d Vse je pogorelo, samo čebelnjak je
brodu P°sestniku Baniču v Hrvatskem
d Vgg premoženje je UIlifijl ,)(>žar j^,.
cestniku Jožefu Gorišku v Dobeh pri Ko-taknS'Ci' Sodij<>' da biI ogeni P«1"
L i d. Poz<? n« rjave žebljel V ljubljansko bolnišnico ,e prišel 67 letni Janez Urbani-!.J P°,ses<mh iz Gornjih Kosez 6 pri Mo-ovcan. i a se je pred enim letom zbodel nievu 2 r«ko v rjav žebelj, roka pa mu
je pričela sedaj otekati in je moral v bolnišnico. Urbanija je v nevarnosti, da izgubi roko, povrhe tega pe je še hujša nevarnost, da se ni smrtnonevarno zastrupil.
d Jermen ga je pograbil. V valjčnem mlinu Ivana Juvana v Gameljnah je bil zaposlen za delavca 431etni Pavel Traven, rojen in stanujoč v Gor. Gameljnah 36. Med delom se je preveč približal transmisijske-mu jermenu. Jermemje nesrečnega Travna pograbil in ga pričel sukati in vrteti. Traven se ni mogel rešiti objema jermena, ki ga je večkrat zaporedoma z vso silo butnil pri vrtenju ob zid, dokler ga ni vsega polomljenega in pobitega vrgel ob tla. Traven je obležal nezavesten. Ljudje so mu takoj nudili prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico. Traven ima znatne zunanje poškodbe in še hujše notranje, tako da je le malo upanja, da bi okreval ter niha sedaj med življenjem in smrtjo.
d Ponoči 25. januarja se je na progi M c star—Sarajevo pripetila težka železniška nesreča. Potniški vlak št. 13 je zavozil na nekem ovinku na poškodovano progo. Službeni voz in potniški vagon sta se odtrgala od vlaka jn padla do obale reke Neretve. Pri tej nesreči sta bila težko ranjena strojevodja Buhač in vlakovotlja Gjup.
d Ker je bil čoln preobložen. Čez reko Trebižatc, ki teče skozi kraj, Čapljino, ni v bližini nobenega mestu. Zato se tamkajšnji prebivalci, dnevno kakih 500, prevažajo čez reko s čolni. Oni dan se je hotelo osem j deklet prepeljati s čolnom. Sedem se jih je vsedlo v čoln, osma pa je čoln potisnila od brega in nato skočila vanj. Ker je bil čoln preobložen, se je nagnil, prevrnil in potopil. Ženske si niso mogle s plavanjem dosti pomagati, ker so bile zimsko oblečene. V bližini je tedaj stal samo neki pastirček, ki je imel toliko prisotnosti duha, da je takoj dobil nekakšno vrv in jo vrgel ženam. Čeprav jim je včasih vrv padla prav na glavo, niso imele ubožice toliko prisotnosti duha, da bi se prijele zanjo. Vendar se je pastirčku končno le posrečilo spraviti na suho štiri ženske. Ostale štiri pa so se potopile. Tri so 17- do 181etne deklice, ena pa 301etna žena, ki je bila že deveti mesec noseča.
d V znamenju »moderne« izobrazbe. V bolnišnici v Vršacu je umr^o 251etno dekle vsled zastrupitve. Policija je dognala, da je postala ta ženska žrtev neke Terezije Me-nesi, ki je raznim v blagoslovljenem stanju se nahajajoeim brezplačno dajala dolge igle v svrho odprave plodu. Naij povemo: vsi dečj,i domovi in vse porodnišnice, posvetovalnice, vse premije za številne družine in vse druge novotarije ne bodo rešile jugoslovanskega naroda pogina bele smrti, ako se ne bo vzporedno z izobrazbo utrjevala v ljudskih dušah tudi vera v Boga in Njegovo Cerkev.
d Tatovi so udrli v poštni urad v Tre-belnem. So premetali vse predale in mize, vendar pa je ostala blagajna nedotaknjena. Najbolj prav na vse strani.
d Če skril ne boš... Sodišče v Subo-tici je obsodilo dva železničarja radi raznih tatvin na šest oziroma dva in pol meseca ječe. Neki Kojič pa je dobil pet mesecev, ker je nekemu potniku mesto voznega listka za ved časa potegnil denarnico iz žepa.
d Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz - Josef« grenčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnostnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef«-vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave, »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Radio.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče; 12.45 Dnevne vesti; 13.00 Čas, plošče, borza; 17.30 Popoldan-ski koncert; 22.00 Poročila in časovno napoved. — četrtek, 29. januarja: 17.30 Otroška ura. 18 Plošče. 18.30 Gimnastične vaje. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Potres v Ljubljani 1. 1895. 20 Duševna vzgoja otroka. 20.30 Koncert delavske godbe j Za rja c. 21.30 Sentimentalni narodni na-pevi, poje g. Mirko Jelačin. 22.15 Radio-orke-ster. — Petek, 30. januarja: 17.50 Mladinska ura: Klavirske točke izvaja Vojika Prelovec, slovenske narodne pesmi poje Karmen Antič. 18.30 Naši nagrobni spomeniki in napisi. 19 Francoščina. 19.30 Tedenska razdelitev gospodinjskih del. 20 Vesela .šahovska uira. 20.30 Koncert Radio-orikestra. — Sobota, 31. januarja:
18	V dolini gradov. 18.30 Radio-orkester. 19.30 Angleščina. 20 Filozofija evangelija. 20.30 Ra-dio-orkester. — Nedelja, 1. februarja: 9 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Nauk o serviraniu. U Radio-orkester. 13.30 Prenos smuških skokov iz Bohinja. 15 Kmečka žena. 15.30 Plošče. 16 Hu-morislično čtivo. 16.30 Ilarnionika-solo. 17 Ljudska igra: Užitkarji (Ljudski oder). 20 Samospevi ge. Pavle Lovšetove. 20.45 Citre-solo, radio-orkester. — Ponedeljek, 2. februarja: 9 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 versko predavanje. 10.20 Knjigovodstvo za hoteJir. je. 11 Radio-orkester. 15 Kmetski doim — ponos kmetske žene. 15.30 Kuharjev šramel kvartet. 16.30 Humoristično čtivo. 17 Prenos razglasitve rezultatov in razdelitve nagrad iz Bohinja. 20 Predavanje o slovenski narodni pesmi. 20.30 Oktet »Ljubijanskega zvona* poje slovenske narodne pesmi. Radio-orkester. — Torek, 3. februarja: 18.30 Vpliv vrtenja na obliko zemlje.
19	Mladinska irra (kaiko si uredim kemični laboratorij). 19.30 Nemščina. 20 Flavta solo s klavirjem. 21 Radio-orkester. — Sreda, 4. februarja: 18.30 Nekaj o mostovih velikih razponov. 19 Ruščina. 19.30 Literarna u:na. 20 Predavanje o slovenski narodni pesmi. 20.30 Sonny-boy jazz.
NAZNANILA
n Prosvetno društvo za Hrastje in okolico
uiprizori v nedeljo, 1. febr. d.raoio v štirih dejanjih »Materinsko srce«. Začetek ob treh popoldne. Vljudno vabi odbor.
n Katol. prosvetno društvo v št. Jerneju na Dol. priredi v nedeljo, 1. febr. po litenijah v društveni dvorani gledal, predstavo »Divji lovec« v štirih dejanjih (Finžgair). Vabljena tudi okoliška društva.
d Vel. Lašče. Prosvetno društvo ponovi na splošno željo igro »Rokovnjuči«, dine 2. febr. ob 15 popoldne.
n Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Gregorju na Dolenjskem vprizori one 1. febr. »Davek na samice« burko v treh dej. Kdor se hoče pošteno nasmejati naj pride ob treh popoldne v d vorano.
XI r n rKP4, prosvetno društvo v Retečah pri skofji Loki uprizori na Svečnicb ob treh burko i 3 dejanjih »Teta na konju«.
črnuče, Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 1. februarja dramo »Čez deset let«. Vsebina drame, ki je nova, |e vzeta iz naših domaČih povojnih razmer. Iskreno vabimo! *
Kmetje, oklenite se Kmet. zvezet
8'
PO DOMOVIN!
Pismo i« »Zlate dežele«.
Shelmvgam Wiscoit*ln.
Čudna je usoda slovenskega delavca, ki se bnoli t tuje kra je. Svoje mlade moči proda kapitalizmu, ki jih izseseva kakor in kolikor se um ljubi. Srca pa nima zanj. Ivo so zaloge polne in naročil malo, za delavca ni več krmilitu Po dva ali tri duvi na teden dobi delo in še lo le po par ur na dan. Zdaj si pa mislite družino s petimi. šestimi otroki pri taiko pičlem zaslužku. Koliko jih jo, ki stradajo bolj kal v stari domovini. Za nekatere narode je še hujše tu kol pa /a Slovence, ki znamo biti skromni in varčevati.
—	Da Iti vi videli, kakšna strašna revščina je sedaj v Ameriki, v deželi, ki im« več kot polovico vsega zlata n,a svetu v svojih bankah! Ne mogli bi verjeti, da je kaj ta.ke.ga mogoče! in tukaj ne poznamo kakega delavskega zavarovanja ali pa brezposelnih ootlipor. •— Voliiko je iu Slovencev, ki so v Ameriki že 20 in več let |ta nimajo ničesar in stradajo, še zadolžiti se no morejo, —■ nihče jim 1H' zaupa. — Kes je Amerika iukrat dobra, kadar je dosti dela in je č,!o-več mlad in zdrav. Ako človek tokrat izrabi ca., iu se s prihranjenim denarjem vrne v stari Kraj. da peclpro svoje gospodarstvu, je najbolje storil. Si veda, oženjen človek z družino se težko s-eli. — V starem kraju pa imajo tudi marsikdaj napačno sodbo o ameril-ikcni bogastvu. Tam vidijo samo ltogafe Amerikunee. Revi /i nc m »rejo tja. In teli je vsaj •>!) o-I sto. Tisoči- iu tisoče jih je. ki bi se radi vrnili e!;:m:vv. ko hi sc mogli, in pravijo. da bi dama tudi lahko izhajali, če bi taka trd.t delali, k«<ke,v morajo lakaj. Prijateljski pozdrav moji mili domovini. posebno pa rojakom U VeVsov. ko tare!
—	Jane/ Zormun.
Iz Nemčije.
(Ilanil.oru. ob Heni.)
lleelkn sbmios-t je praznovala gospa Neža Omeis douiu iz Cerkolj pri Klanju. Sedaj jo n« obisku pri sinu Antonu in hčeri Mariji Kočar. Obhajala je 21. t. ni. 71 letnico rojstva, llavno ta dan si minila 3 leta. kar ji je umrl mož Andrej. Iineiiovana je m«,ti devetih otrok, ikI katerih živijo še ■štirje. liden jo padci na ital. fronti 1. I<ll~„ dva živi:« v domovini, starejši Ivan je večletni občinski tajnik in An-S-la. ki j«' že več ki vdova, je šo\ ka o,krilim.e v Cerkljah. K njeni čestitki se je prislužil tudi p.vski odsek Zvoni iz Ilamhorni. ki je zapel več nar. Inili pismi. Stara mati je imela sclzm; oči <td radosti in presenečenja, ^»i j' želimo, da hi še nf.ivo.jo lei zdrava in vi reki doživela, in s.- še čvrsta vrnila v svojo le:po elonioviuo.
Za napredek.
( Nova Ose lica luul .Škof j L-Jmi.)
•Vaša prosvcia je lansko leto prkeolil-i na našem skiomnem odru ~> gledaliških predstav in dva šaljiva prizerčka. Vse predstave so bile dobro obiskane. 18. ja ii. se je izvajala igriva ko-dejmik« l(a<li oreha«. Na pustno nedeljo boni« .pa vidi li - Moč uniforme«. Za novi dom pridi, , '"' u|e pripravljam! odbor, kateremu pomagajo vsi, ki dobro mislijo.
Pozdrav.
(Iz gorenjskih gozdov.)
. Slovenski fantje i/. Preknmrja, -zaposleni ,pri gozdnem delu na Gorenjskem pozdraviplimo vse svoje prijatelje in znance, s katerimi ;so bil! veMorat v veseli družbi: J. Kilama, 1>.
L. Geroučer. M. Tolnaj (Čentiba), P. Oslnj, M. OSlaj, 1. Kuj,- (Filovee).
Razno.
(št. Jelši nad Vrhniko.) . Da pri nas z veseljem čitaino dobre časopise, priča to, da prihaja k nam 71 izvodov »Domoljuba«. Pa tudi -.Slovenca« in nabožnih listov imajo tukaj pr.cej naročenih, tako da ni skoraj nobene l.isc, kamor ne bi prihajal katoliški časopis. V preteklem letu jo bil , v naši
fari rojenih 12. murk, jih jc I', por«k j«- bilo T. i-rosvelno društvo šteje nad <)a članov. \ društveni dvorani sc vsak dan — kljult zimskemu časn — slišijo glasovi kukavice; I a ne samo lo. tn se lahko sliši vse. kar človek jnh trebiij ■ /a vzgojo in izobrazbo. Zato skriti radio-nparat. V dvorani in na oilrn imamo električno razsvetljavo. Pred kratkim se je llstanovil fantovski odsek, .ki šteje I) flar.av. Mislimo tudi na ustanovitev knjižnice. I reeej-šnje število fantov in deklet se udeležuje društvenega življenja. Lahko bi jih bilo pa se ver. Pogosto se sliSi beseda, da društvo ni za kmečke fante. Mi pa pravimo, boljše je društvo )ic;;o gostilna in slaba družba, boljši je dober časopis in dobra knjiga, nego pa nt:ž in kol. — Mizarski mojster g. Tominc jam z .je svojo delavnico opremil s stroji. Podjetni mu mojstru želimo obilo usoehov. — Tukajšnja Kmetijska zadruga, ki je bila že pred leti osnovana, začne v kratkem poslovati kot podružnica llor-julske zadruge.
t sfnnrvitev krajevnega i-dbora Rdečega križ«.
(Jezica.)
A' nedeljo, IS. jan. se je vi,šil ustanovili občni zbor kraj. odbora Rdečega križa na Jožici v DruTiEvi nem domu. Občili zbor jo priselil g. i kr. načelni,k ek. Andrejka. ki jo dal pobudo za ustanovitev Rdečega križa, daljo delegat obl. odbora H. k. in zastopnik Ijubljnn-rkili samuri janoV. Zbralo se jo 120 občanov, ki mi z zanimali jem sledili predavanju delegatu R. k. Nato je g. Mckindn Ivan opisal delovanje R .k. v severnih državah ter naveluše-v ;;1 navzočo za prekoristuc oi ganizucijo. Občni zbor jo [»ozdravil tudi okr. načelnik. Soglasno je bul izvoljen za predsednika g. t'rane Sever, v odbor pa: gg. Košir Frane, župnik. G trnek Vlito,'.], sol. upr„ Dimnik Miliuel, obč. svetnik iz Jarš, Plevnik Ignacij iz Toinačevega, Strah Franc iz Stnžic, Dovč Ivanka, bančna uradnica. Dovič Marija iz Ma.le vasi. hali Rumovž iz Savelj. No volti Leop. i/ Stožic. \ nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. dr. Bizjak Ivan, <Ar. šolnik iz Stožic, Sulic I j Ignacij iz Savelj in Mek.indu Ivan iz Stožic. Posebno zanimanje s® pokazale ženske, ki so se odzvalo vabilu v polnem Številu. Največjo zaslugo lia lako lepo uspelem občnem zboru .pa imata gg. župan Sever in njegov 'sin. Mladi človekoljubni organizaciji želimo najboljših uspehov!
Novice.
(Poljane pod Štirngo.)
Po naši cesti smo gazili blato skoro t'.t ■kolen. I pr.mio, da .bo sedaj, ko jo pošo-lrano vsaj za nekaj časa boljo. — Predpust jo tu porok pa malo. Ženini, pridite, nevest dobite: pri nas vsake sorte. — V težkih razmerah živimo. Mnogo meiških je brez dela, mnogo družin brez kruha. — \ štangi smo imeli že dvakrat igro; ;Poštna skrivnost« in .čarodeju« brivnicii>.. Vsa čast igrakem, ki s-i se ele.hro odrezali.
l am Im raški zbor in koncert.
(Medijn-Izbike.)
Talnburaški zboir gasilcev So je prav lepo razvil iu mnogo napredoval. i' l •iisivo stremi k vedno večjemu napredovanju. Pohvaliti moramo posebno kapelnika g. J. Hočevarja. Da tainihnraski zbor pokuže kaj zna. bo priredil na Svečmco ob tleli popoklnt v Zadružni dvorani koncert z bogatim sporedom Na svidonio pri koncertu!	'
Delo za napredek.
(Dclenjn vas.)
l.ehziiijo zimo smo pri nas kaj Živalmi na prosvetnem in gospodarskem pol/«. Preteke nedeljo smo imeli ustanovni občni zltor Kiuet-Milnvlfi' ,(,uv<"'.'1 i'' l»« dobri udeležbi g. d,-.
-H--«"-*"«' isLa
Sy» istt s s
še«t tednov v občinskem domu. Priglašenili je bilo pil tolrki. deklet, dn se Ito takoj začel še cm tečaj. Dekleta so zelo poli v ulijo. V šoli se vrši gospodarski tečaj za fante, ki bo trajal dve teli po h tednov. Vodila ga g. šolski vodji, Vončina in župnik g. škulj. Fantov pride in tečaj do 32. — Od središča župnije ntnL, o(|. daljena Rakitnica se letos kaj pridno odele, žuje prosvetni ga delil. Da no za<»stawcano, so štirje fantje prosvetnega <lru''iva kar sami 11:1. bavili radio, ki nam krnjšn čr.s pri g. J. f.ov. 4inn. — Prosvetno društvo pripravlja dve lepi igri za prihodnje nedeljo! Zares živahno de!y in lep ntipri lek!
Krošnjarji.
(Ribnica.)
Na pro-njo zadrugo jo ban.ska uprava se-da njo prakso v Kočevju toliko spremenila, da hodit mladoletniki <!;i 18 let i -nudi krnšnjiiriii s starejšimi skupaj. Dobili bi::lo latrko tuli i;, .ni list. Fantje od IS. leta do izpolnjeno vo. jaške službe no <lo!,e uo obrtno do/vediiice nc potnega lista. Po dov r.-i ni vetjaški službi pa ■,!•;, izpolnjenegn 24. letu bo:lo zopet lahko d jili obrtno dovoljenje iu polni li i. Z:i Iru^ i j" pri ministrstvu zaprosil i za prejšnjo prrmVe tnla-doletnih.
f Ivan lončar.
t K oče v jo.)
\ iiodoljo smo p kopali bivš, ga ziipui. in sedanjega podžupanu g. Iv. Lončarja. Holelml je že delj časa, trdno jo jia upal. <11 učak i m-.■ poinla.l. pa je Bog sklenil drugače. Pogreli je bil ta.ko lep iu velik, da Kočovje- ne p,urni enakega. Pripro-t iržičau si jo pri:lobil v tur-stu Kočevju in okolici s ,-v..jini krščanskim vnačnjem. ki ga nikda-r skrival iu tajil, ki si-je kazal \ odločne-lil vcrs-korti udojstvov :injn ter v pritliieui in ]«išteiiem delu iMulisi kot župan. bodisi kol sodelavec pri organizacijah — laiku sooštovanje, da smo bili vsi. zr.ič velika ikIoIcžIio pri pogrebu, zelo presenečeni. V.* moto, ne glede na naro<luwst ali stan, je l/ka-, zalo blagopokojneiuii poslednjo čast. (>b odprtem grobu se jo poslovil župan g. Ko.vta-njevec, ]>ovdar jajoč neseibično. ,| o-nivo val na in pošteno delo pokojnika. Poslednje nle^ecc zdravja je posvetil g. Loa&fr zla«ti delil zi iiovo ustanovljeno Ljndrtko posojilnico, katere prvi podnačelnik iu soustanovitelj je bil. Pomagal je pri vodstvu Mlekarno i<i Delav-kc kuhinje, <b kateri; je imel |:oii<!»k> vt-iclj.'. Snoval je vedno nove načito. k -torili pa ni mogel vseli izvršiti, ker mu jo božja volja prehitro ustavila pridno in delavno roko. ()hrr.< nimo umi hvali žen spomin! N. v m. p.l
Predpiistna radovednost.
(Cerklje ob Krki.)
Rud-ivednosi jo hii.l-i bob zrn. čeprav ni nikomur mu rt no nevurmi. In v prcdpiistnili elncli jo ta bolezen v-ako loto |xt deželi zel« tazširjemi. Mi podeželski ljudje so prodpustum za vos svet nič ne brigamo, ko imamo pa te-liko skrbi z ženini in nevestami! To so rc-skrbi, to jo rt . prava bolezen — radovediion. dokler je človek no nupuse do sitega! Kdo se ženi. koliko so ženini in nevesto stari, kje Im poroka, v kakšnih oblekah bodo n -v esie. k-Ja bo vlekel harmoniko, koliko dni botlo seato-vali.' itd. i<lt! lo s<, vzroiki predpustno bolczrn. Dn to bolezen .saj liekateriin ozdravim, b m povedal to-le: Pri mi.s so zadnji pc.nedcljclc stali prod oltarjem štirje pari. Pa no vsi naenkrat, ampak v dveh skiminah. Zakaj? Zaio, ker pravijo >mo;lrijuiii«, da tisti pur. ki bi bil tretji, ne bi bil srečen! Pa naj nihče lie misli, dn to ni res! Izmed ženinov so trije b'1' edntii inladrniške Marijine družbe; (eden je 1» pa iz sosednjo župnije, kjer liinmjo družbe), neveste so pa vso štiri članice dekliško Mart; jine družbe. Dva ženinu iu ona.nevesta so W cciKvoni pevci. Dva ženin,i slu bila učenca knietijsko-imdaljevnlue šolo. Kili izmed nevest w očrta ustrelili preel U le ti in sicer <loma v hisl. kamor jo skozi okno ustrelil nekdo « zudol moža, ki j« seilel pri večerji, ivdeia izmed ženinov je sirota, t. j. bivz očei.i in tere, -- šo toJe nn) povem radovednežem: Ju poretki treba gledati na sveče na oberiit. r'c sveče močno gore. ženin in nevesta živita prav
dolgo — najmanj do smrti! — če pa katera ■veža začne pojemati, pa to pomeni — tako pravijo vsi pametni — da bo dotični na oni strani kmalu umrl. Pri nas so v ponedeljek svečo tako gorele kot kake baiklje (cerkovnik jjli je namazal s petrolejem) iin tako smo vsi prepričani, da ni gotovo, če bo kateri izmed navedenih ženinov in nevest sploh kdaj umrl, ali ne! Dovolj za radovednosti Vam pa, ženini iii neveste, želimo blagoslova božjega! To in ono. (št. Peter pri Novem mestu.) Naše Kat. prosv. društvo uprizori I. febr. ljudsko igro »Domen«. Ker je igra res zanimiva, upamo, da ho zopet enkrat napolnjena naša dvorana, zlasti še, ker že več časa ni bilo na našem odru toliko igralcev. Dostavljamo, da so nekak uvod k predstavam v letoimji zimski sezoni napravila deklet«, ki so nedavno vprizorila ljubko igrico. Žal, da so v svoji skromnosti premalo obvestila javnost, sicer bi hila udeležba pri predstavi gotovo obilnejša. — Prostovoljno gasilno društvo z Dol. Kamene napoved«je nekako turnejo s svojo igro »Gasilec j« najboljši«. Tudi v St. Petru bi radi nastopili. Cerkveno predstojništvo jim i" prepustilo v ta namen »Katoliški dom« za zadnjo pustno nedeljo. Ker gre čisti dobiček v pokritje stroškov za novo nabaljeno motorno brizga I no in novi gasilni dom, ste vabljeni tudi k tej predstavi, posebno še njihovi bližnji sosedje n. pr. Ždinci, katerimi kamenški gasilci slučaju sile lahko pribite na pcunoč. Davka prostih bo v naši župniji 11 gospodarjev, ker štejejo njihove družino 9 ali več otrok. Ča-stitamo jim na zasluženem priznanju in upravičeni nagradi! Med temi družinami je ena, ki šteje 14 živili otrok, trije pa so umrli; neka druga pa ima izmed 15 rojenih še 13 živili, katerih najmlajši otrok je star 21 let.
Razne novice.
(št. Jernej na Dol.)
ker je predpust. je tudi pri mi.s precej govorjenja o ženinih in nevestah. Pa bo porok vkljub (emu, kot vse kaže, le bolj malo. Je povsod kriza, pa je še tu. — Kakšno krizo do-
življamo, pa nam pove dovolj sledeči slučaj: Precej trdem kmet prinese denar za »Domoljuba* in pravi: »Sedaj sem pa suh, niti paro nimam več za sol«. In ta slučaj ni edin, zlasti v družinah s številnimi otroci. Staršem z 9 in več otroci je prinesel malo upanja zakon o oprostitvi davkov. Saj ene skrbi bo manj. Na prošnjo gospoda župana smo dobili 7000 Din od cestnega odbora v Kostanjevici za zboljšanje potov na Prekopi in Pristavici, za most ua Selili in kanalizacijo po Št. Jerneju. Zdrav, zastoip pa je nakazal na prošnjo g. z.uipana 3000 Din za ureditev studencev na Gor. Brezovici i.11 na Mihovem oz. na Kiri tik meje orehov ške občine, zato mu bodi tem potom izrečena zahvala. — »Kmetovalec«, ki stane letos za polovico povečam 30 Din, obeta, kot sodimo po prvi številki, zadovoljiti naročnike. — Prejšnji teden se je pojavil agent, ki je vsiljeval prote-stantovsko sveto pismo. Opozarjamo, ker se zna o priliki zopet kaik podoben vsiljivec priklatiti. Katoličanom je prepovedano brati sveto pismo, ki ni od cerkvenih oblasti potrjeno.
Novi grobovi.
(Šmarjeta.)
O tleli, ki jih 111 več med nami, ne moremo molčati. Prva je Kalingarjeva Marička. Stopila je smrt k njeni postelji in dihnila: »Pojdi z menoj, ti Bogu zvesta duša, ki si v šmarješki cerkvi ma lodam e 50 let prepevala s svojim čistim altom iui vsako jutro klečala pri obhajilni mizi.« In Marička jc z veseljem uibogala in šla. — In neizprosna smrt se je povspela na Strmico. Ni imela ozira na za obljubljeno novo koipelico pred hišo očeta, občinskega in šolskega odbornika Kr. Paicža, nc na mlado ženo in nedoraslo deco. vTrpin si,« je rekla, »grlo se ti suši, uživati ne mor cA več nc jedi ne pijače. Pripravljen si dioibro za pot, pojdi tja, kjer ni trpljenja.« Za-plakala je hiša. in tik pred sv. Tremi kralji ga je v snežnem metežu mnogabrojna množica prijateljev spremila na pokopališče v Slape. — lil Anderflčcva stara mati iz Zbur. Kratka jc bila njena bolezen, velika pa ljubezen do vnukov. Sama jih je vzgajala, navajala vedno k lepemu življenju, zalo ni čud \ da so ujemi varovanci
na pokopališču klicali, du> ne gredo domov, in da stare mame ne puste same. Skupnih naročnikov »Domoljuba« imamo letos 144. Ljudje nimajo denarja. Komaj bi bilo, da bi ljudje skoraj zastonj prodajali viirio in živino. — V nedeljo, 18. t. m. je dekanijski pevski r.adizornik g. Puš iz "Novega mesta nadzoroval cerkveno petje. Je pohvalil.
Gasilci.
(Primskovo pni Kranju.)
Tukajšnje gasilno društvo pridno deluje. Postavilo si je lep dom, ki je v čast in ponos celi soseski. Sedaj smo ustanovili dramatični odsek, ki se pridno vadi za nastop na dan 1. i.11 2. februarja, ko priredi igro »Miklova Zala«. — Le tako naprej! Mladina, sedaj imaš svoj dom, ne glej nazaj, ampak naprej za izobrazbo in napredkom. Vsi, ki pa stojite ob strani, pomagajte, da bo uspeli čim večji. — Domačin.
Belokraniski kotiček
Stara belokranjska pesem. Kaktšma pa? Ne taka v rimath, ampak tista, ki jo pojeta Črnomelj in Metlika že nekaj stoletij, tako glasna pa ni bila nikdar, kot je že sedaj nekaj tednov. Gre za to, ali naj še ohrani Črnomelj vlogo političnega in upravnega središča Bele Krajine ali pa se bo isto preneslo v Metliko, ali pa se bo Bela Krajina razdelila in se razdeljena združila s sosednim hrvaškim in žum-berokim ozemljem v dve novi upravni enoti. V Metliki so za to zadnjo rešitev močno zavzeti in itnajo tudi precej izgledov, da se bo po njihovi želji zgodilo. Za izvršitev te zamisli se trudi posebno metliški rojak Engelibert Oaugl, po čigar prizadevanju je deputacija iz Metlike tudi dobila pred nekaj dnevi zagotovilo, da je zadeva že v tem smislu rešena. Metlika naj samo hitro pripravi potrebne prostore im vse predpogoje za sedež sreza. Uradna rešitev pride v nekaj dneh. Okolica pa za razkosanje Bele Krajine ni nič kaj navdušena in ima nekatero resne pomisleke proti temu. Tudi Črnomelj se je na moč zaveze! proti tej delitvi. Z veliko napetostjo pričakuje vsa naša javnost
RAZNO
Kako hitro potuje Io-
»us. Znano je že davno, •Ja Icso.s ob drstitvi dela velikanska potovanja, da pri tem premaguje hude zapreke in naravnost drvi po vodi. Nedavno so napravili poskus, ki je dokaz za hitro potovanje te nbc. Na Aljaski so ujeli velikega lososa, ld so mu na eno izmed plavuti privezali aluminijasto znam-«0 z navedbo dneva in kraja, kjer je bil ujet. j^ato so ga pustili na svobodo v času, ko se lososi selijo z Aljaske v vodovje Severne Sibirije. Riba ■ je zaplavala svojo navad-jiio pot in na srečo so ri-ibici v Severni Sibiriji | »pazili čuden znak pri ri-I m, ki so jo ujeli v ustju lene izmed sibirskih rek. Kabil je za 1880 km dolgo pot 44 dni in je potemtakem preplaval na <lan po 45 km. Seveda ta lacun ni natančen, ker »e.ve, koliko dni je riba že v Sibiriji, Preden je zašla v ribiško mrežo. Bodoiia vojna. Vse dr-
tihem pripravljajo na bo-° vojno. Zdaj v Londonu zbranim zaetopui-
Hector Malot:
Brez doma.
i	Roman,
k ♦««♦»♦ •****+.***•*«**•****** ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦B
Nekaj bi jo storilo srečno, ne le za hip, temveč za celo starost -— to je bila krava, ki bi nadomeščala ubogo rjavko.
Kakšno veselje bi bilo za mater Barberino in tudi zame, ako bi mogel darovati kravo!
Preden bi prišel v Chavanon, bi kupil kravo in Mattia bi jo peljal na dvorišče matere Barberine. Seveda Barberina ne bi bilo doma: »Gospa Barberina,« bi rekel Mattia, »pripeljal sem vam kravo.« »Kravo? Motiš se dečko!« in vzdihnila bi. »Ne, gospa! Saj ste vendar vi, Barberinova iz Chavanona? Prav, ravno k gospe Berberini mi je naročil princ kravo, katero vam daruje.« (To bi bilo kakor v pravljicah.) »Kakšen princ?« Tedaj bi se prikazal jaz. Vrgel bi se v naročje materi Barberini in ko bi se že dovolj poljubljala, bi naredili ocvrtje in palačinke, katere bi jedli mi trije in ne Barberin, kot je to storil oni pustni torek, ko se je vrnil domov in nam je vrgel naše maslo v čebulovo juho.
Kakšen sen! A če sem ga hotel uresničiti, sem moral imeti s čim kupiti kravo.
Koliko neki je stala krava? Nisem imel pojma. Draga je bila gotovo, zelo draga, a koliko?
Saj nisem hotel prevelike in predebele krave; prvič, čim večja je krava, več stane, drugič pa velike krave rabijo več hrane in nisem hotel, da bi moje darilo spravilo mater Barberino v zadrego.
Za sedaj je bilo glavno, da zvemo za ceno krav, ali bolje rečeno za ceno take krave, kot sem jo želel.
K sreči ni bilo to pri našem načinu življenja težko, ker smo na dolgih potih in zvečer v gostilnah dostikrat srečali gonjače in trgovce živine. Kaj lahko sem jih torej vprašal za ceno krav.
A prvikrat, ko sem vprašal govedarja, čigar prijazni obraz mi je dal pogum, so mi odgovorili z glasnim smehom.
Na to se je govedar zvrnil na stol in je od časa do časa strašansko udaril s pestjo na mizo. Potem pa je poklical gostilničarja:
»Ali veste, kaj me je vprašal ta mali guslar? Koliko stane krava, ki ni ne prevelika, ne predebela, ki pa je vendar dobra. Ali mora biti tudi učena?«
Zopet je zadonel smeh. A nisem se dal ugnati.
»Dati mora dobro mleko in preveč ne sme žreti.«
»Ali se mora tudi dati voditi po daljnih cestah kot vaš pes?«	,
v Ko je stresel vse neslanosti in si je dovolj olajšal dušo, mi je vendar blagovolil resno odgovoriti in pričel je celo glihati z menoj.
Ravnokar mi lahko ustreže z ljubko kravo, ki da dosti mleka, tako mleko, ki je sama smetana; in tudi ne žre dosti. Ce mu naštejem na mizo petnajst zlatov, ali z drugimi besedami petdeset srebrnikov, je . bila krava moja.
Kakor sem ga težko pripravil do besede, tako težko sem ga sedaj ustavil, ko je bil že v 'teku.
Končno smo šli k počitku in sanjal sem o najinem razgovoru. Petnajst zlatov, to je bilo sto petdeset frankov. Kje sem imel jaz tako vsoto!
Ali je bilo nemogoče zaslužiti jo? Zdelo se mi je, da lahko in da bom mogel, če nam ostane sreča mila kot prve dni, sold za soldom zbrati teh sto petdeset frankov. Le časa bo treba za tol
Porodila se mi je nova misel: Kaj ko ne bi §11 takoj v Chavanon, marveč poprej v Varses. s čimur
zadnje odločilne besede. Takega razburjenja v Beli Krajini že dolgo ni bilo.
Ta zima! Saj je ni. Komaj se sneg pokaže, že g« požre solncc ali .pa jug. Ni mraza, ni snega. Prav zares so se časi močno spremenili. Saj že na vseli krajih tišči pomlad un dan
n Fantom iz Cerkelj ob Krki. (škrilj.) Tudi Vam veselo in srečno novo leto. — Za vsakim hribom ,je zopet dolina.	I'.
n Preddvor. Prosvetno društvo v Preddvoru uprizori v nedeljo, i. in un Svečnieo 2. febr. o1!) treh popoldne igro -Sen kresne noči.. Vabimo.
Ded in vnuk pred oltarjem.
(Adlešiči.)
Ni popustila zakonska vez — ni se zrahljala ljubezen, vendar sta prišla I"), jan. v cerkev starček :\,ihael Grabrijun iz Sel in njegova žena Neža k zlati -oroki. Petdeset let že živita v ljubezni skupaj in sta zgled pravega krščanskega zakonskega življenja. Prišla sta. da na večer svojega življenja še enkrat prejmeta blagoslov od mašiiiikn in da sc Bom zahvalita z<i vse dobrote. Sta še čvrsta. Opravljata še vsa kmetska dela. Krepkemu paru želimo še mnogo srečnih let! Tovari'5 in tovaa-i-šica sta bila sin, tki je prod kratkim prispel i/ Amerike in njegova žena. Ta dva bosta imela drugo leto srebrno poroko. Želita, dn bosta takrat pa oče in mati tovariš in tovarišiea. Huda pa sta oba na avstrijskega cesarja. Pravita, da je on kriv, da nimata že letos srebrne poroke. Oh ta vojaščina! — Obenem je bil tudi poročen vnuk zlatoporoeencev — Ivan z Angelo Milekovo — znano cerkveno pevkimjo. Želimo mlademu paru samo to. kar je rekel nekdo <na svatbi: V vsem posnemaj ta očeta in mater iu starega očeta in staro mater — samo v vodnjak vama ni treba skakati, kadar je lestva zraven, kot je to storila enkrat vajina stara mati! Na mnoga leta!
Tone: . Nujno bi potreboval 299 dinarjev.«
Tine: »Zakaj pa ravno 299 in ne 300?«
Ione: »Zato, ker en dinar že imam.«
ŽivBIenJe za žSvžjenie
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Že zrlo zgodaj sem bil namreč odkril na očimu prav take ziurke mržnje <!o me ne, kakor sem jih imel jaz do njega. Kadar sem malo bolj hrupno stopil v saloni. k:> sc jc on pogovarjal bodisi z materjo, bedini s kom drugim, je že samo iuoja navzočnost zadostovala. da svoj glas glas prav nalaluko zvišal. Tega ni niiličc (.pazil, samo moja navzočnost zadostovala, ela ,je svoj kako mi drhte ustnice, kako se mi krčijo prša. Ne bi se bi! kaizal zamišljenega im čmeirka\ ega, da mi ni šlo zato. da na ta načini izrabim i/, njega tako ali tako priznanje, da me rarzk Hotel sem ga ostro opozoriti na svojo navzočnost s tem. da sem molčal iu da sem ga zasledoval s svojimi pogledi.
Kljub temu. da se je imel triko v oblasti, vendar nisem nikdar zustciij uprl vanj evči iz kakega kt.ia v sobi. tukaj tisti trenutek se je obrnil tudi on proti meni in me pogledal. Njegove zenice so bežale pred mojimi; razgovairjaJ se je sicer naprej, a me je potem vedno in vedno kakor proti svoji volji pogleth« al; najine oči so se kisale. im njegove -,> se takoj -pet i/mu/mile.
Na čelu se mu je napravila guba in razumel sem, da ta guba pomeni, naj ga ne gledam na ta način. Potem se je ukrotil, a včasih je moral oditi iz sobe.
To je bila moja zmaga, zaika.j pognal sem ga. ela je po naravi zelo odločen in ela ne more prenesti, <ln bi mu kdo kljuboval. Meni je moral odnehati in to ga je moralo stirnšno jeziti, u je vendar prenaSttil nioje drzne j)oglede.
To je bila zame zmaga nad njim. A tega nisem povedal teti.
Včasih sem ji tudi govoril o svoji življenjski nalogi. o tisti slovesni obljubi, ki sem jo naredil, dii bom namreč odkril očetovega morilca in da se boni maščeval. Položila mi je roko na usta. Bila je pobožna im mi je ponavljala evain-geijske besede: »Maščevanje prepusti Bogu. nje-
gova volja je neumljiva. Odpusti in odpuščen« ti Imi. no govori nikdar oiko zu oko. ztib za zob.
Piv/eni i' svojega srca sovrnšlvo, v .vaj sovrašt-vo do tr»ii človeku.«
In v očeh jo iinehi polno rolz.
VII.
t bog.i ietnl Misliiu je, da jc moja du&l močnejša' kol jc bila. Ni Idlo treba njenih opo-minov. da bi ovirali moj ;k!ep, da fte hoten mas ščevati. listo enostan no. vsakdauije pust« živ. I jen jc me je \ dolgih lotili naredilo tako plitve, ga. du je volja /u maščevanje v meni postajala vedno slabojšii.
Dovršil sem bil vse študije in letu 1ST4 so me nu predlog očima proglasili za polnoletnega. Zdaj je prišel čas, da bi znCel izpolnjevati svoj sklep — u še štiri leta po/.noje, lela 1878 ni bilo dopolnjeno t:> maščevanje, ki je kakor krvava luč razsvetljevala vso mojo mladost. Nisem se več- bavil z njim.
Sram me je bilo te malobrižnosti, kadar-sem sc spomnil nanjo. A vzrok zato ni bilu moja narava, ki je lako brž pozubila na v se. vzroki m bili drugje, v zunanjih rsi-ziiierah, ki jih jaz ni. sem mogel izpremeniti.
Kadar sem se sjKininil jni svojo dolžjiosi, ga je vedno pojavljala in vrtela pred menoj ena ovira: ua ka' na j se pu opiram pri zasledovanju, Lulrko je navduševati se, sklepali, govoriti: nc bom se ustav i! prej, dokler ne kaznujem krivcu, to prisegam. V resničnem življenju se je pa treba opira t i nit posamezna, podrobna dejanja in podatke — in kaj sem imel jaz? Moral bi bil postopati kot sodnija, moral bi bil spet pričeti preiskavo, ki jo je že ona pritiunlu do konca, nc dn bi bila preiskava kaj ra/odela.
Posvetoval sem se s sodnikom, ki je taikrait volili preiskavo. Zdaj je bil svetnik v ministrstvu. To je bil gospod Masol. Bil je pripravljeni takoj, da začne z menoj vred razisiKoviiti tiste zt.nanje podatke, ki jih je dognala preiskava.
O morilčevi osebi ni bV.o nobenega dvomu, prav tako ne o času umora.
Moj oče je bil umorjen med poldnem in tretjo uro popoldne. Umoril ga je brez bonbe tisti neznamec visoke postave, širokih i>lcč, čigar
bova pridobila časa, kar ne bi bilo mogoče, če greva naravnosl po glavni cesti.
Morali smo torej najprej v Varses in šele nazaj grede k materi Barberini. Gotovo bom zbral do tedaj onih sto petdeset frankov in lahko bova pričarala >kravo princa..
Drugo jutro sem sporočil svoje misli Mattiju, ki ni ugovarjal.
V Varses torej!, je rekel, premogokopi so morda zanimivi in prav rad bi si jih ogledal.
II.
Črno mesto.
Dolga je pot iz Montargisa v Varses, ki leži sredi Ceveunes-ov na pobočju, obrnjenem k Sredozemskemu morju. Ta pot je dolga pet do šest sto kilometrov zračne črte, za nas pa več kot tisoč, ker smo vsled nacma najinega življenja morali delati ovinke saj smo morali obiskati mesta in trge, ako snv> hoteli s predstavami kaj zaslužiti.
Skoraj tri mesece smo rabili za teh tisoč kilometrov. Zato pa sem, ko smo prišli v bližino Varsesa imel veselje ugotoviti, da smo dobro uporabili čas: v svoj t usnjem mošnji sem imel prihranjenih sto dvajset osem frankov, manjkalo mi jil, je samo še dvajset dva, da sem lahko kupil kravo materi Barberini ... .Mattija je bil skoraj tako zadovoljen kot jaz in bi je tudi ponosen, da jo tudi on pripomogel k tako velik, vsoti Priznati moram, da je o?n 4Sobrtn del te vsotice, ker brez n egovega trobila midva s Cwn. nikdar ne bi mogli Urk sto Zjset o^em
Od Varsesa do Chavanora bomo gotovo še zaslu-wh onih dvajset dva franka, ki nam še manjkaj^ ^ Varses, kamor smo zdaj prišli, je bil pred kakimi
sto leti še revna vas, izgubljena v gorah, znana le zato, ker je čestokrat bila zavetišče /božjih otrok . Danes je Varses mesto z 12.000 prebivalci.
Ko smo dospeli v Varses, je bilo morda tri ura popoldne in solnce je sijalo z jasnega neba. A bolj ko smo prišli naprej, bolj se je temnilo. Med nebom in zemljo je ležal gost oblak dima, ki se je težko vlekel naprej in se trgal ob visokih tovarniških dimnikov. Ze celo uro smo slišali glasno ropotanje in zamolklo bobnenje podobno onemu morskih valov. Ta šum je nastal v ventilatorjih, zamolkle udarce pa so povzročale fužine in bati.
Vedel sen), da je stric Aleksej rudniški delavec v Varsesu in da je zaposlen v rudniku. Neznano pa mi je bilo, alt stanuje v Varsesu samem, ali pa v okolici.
Ko sem prišel v Varses, sem najprej vprašal, kje je rudnik Truyere. In pokazali so mi na levi breg Divonnee v malo dolinico, po kateri lečo hudournik ki da svoje ime onemu rudniku.
Ce že pogled na mesto ni bil posebno vabljiv, ie bila ta dolinica naravnost otožna. Obdana je bila od popolnoma golih gričev brez dreves, brez trave posuta z dolgimi črtami kamenja, ki jo bilo le tu pa'tam prekinjeno s trakovi rdeče zemlje. Ob vhodu v to dolinico so bila poslopja, ki so služila upravi rudnika-lope, hlevi, skladišča in uradi in dimniki parnih stro-
|eV' lWd»i'i * Pa °e!i ,kupi Premo8a in kamenja.
iovedah so nam naslov strica Gasparda, ki jo stanoval v bližini rudnika v vijugasti strmi ulici ki je vodila iz griča proti reki	'
na	lH) "jem. ŽCI!0' ki J«* bila naslonjena
dn, A t n ° POg!!Varj.u a s S08ed°. naslonjeno na Son^S°nla "" Jt'» da SC b" oi> šestih
>Kaj pa hočete od nioga?« je vprašala.
kom dominionev je brit* sko vojno ministrstvo predvajalo nekatere bo* dočih vejnih grozot. !fa vojne vaje v Aldersholu povabljeni miinia/ii ia drugi politiki so jih gledali samo od daleč ter niso mogli razločiti podrobnosti predvajanih strojev. Kljub temu je naredila s!ika nove : motorne vojske- nanje zolo globok vtis. Oklopni avto-mebili. topovi in celo letala z bombami so se premikala brez ljudi. Vse njih kretnje so vodili iz daljave po radiu častniki z mikrofonom na čeladi. Slroji so premagovali vse zapreke, tanki so prega-zili močvirje, zruvali in v trske drobili debel« drevesa ter z lahkoto predrli 45 cm debel zid. Kako malo bo veljalo v boju s temi atrciji človeško življenje!
Borba z levom. V I.y-ute Hegis ua Angleškem se je te dni prigodila komična igra — borba z levom — v kateri je pa mnogo prebivalcev v okolici občutilo velik strah. Ko so se pomikali po cesti vozovi nekega cirkusa, se je pripetila nezgoda pri vozu. na katerem so vozili velikega leva po imenu • VVallace ki so ga cenili nad lOO-OTtO Din. Kakor hitro je v nezgodi lev opazil, da ima nareja-
izredna sposobnost zu pretvarjanje in preoblu-fcuje je kazala nn preudarnega in premišljenega morilca. Ali se je morilec markirat zaw>, ki r ga je oče poznali'
Gospod Musdl je rekel, <lu ne, zakaj moj oče je bil dober opazovalec in je tudi pazil nase, saj o tem pričajo tudi njegove zadnje besede.' ko na« je zapustil. Spoznal bi bil napadalca po glasil, po <n:eli, po kretnjalli, človek lahko spremi ni obraz, ne more pa spremeniti postave, ne ramen, ne nog.
(i-, pod Massol mi je razlagal, da se jc morilec maskirni pač zaradi tega, da hi z zvijačo dobil dovolj časa za pobeg v inozemstvo, če bi bili odkrili umor še isti dan. Takrat so gotovo brzojuvili na vse strani, naj ustavijo na meji ,i!i kjerkoli nekega rjavega človeka z zelo črno jjrtido. Morilec si je pa samo zbrisal barvo z lic, vrgel z glave lasuljo in brado, se preoblekel in je (ako lahko brez najmanjše stanuje ušel čez. mejo.
Po teli znakih sodeč, bi moral lažni itošjal bivati v inozemstvu. V hotelu je govoril angleško in sliižabnišlvo ga je gotovo imelo za Ame-likanca. Iz dejstva, da je govoril angleško in iia so ga zaradi izgovorjave smatrati za Amerikama, se da sktepiVti, da je bil. ali v resnici \inerikanec, ali pil da stalno biva tam. Nekateri zapiski, ki jih je dal mojemu očetu in ki smo jili potem našli so pričali, da je morilce prav natančno poznal trgovske razmere in zadeve v Združenih državah. Torej je moral biti tujec. \inerikunec ali Anglež, ali v Ameriki stanujoč Francoz.
To bi bilo nekaj za preiskavo.
A kaj je bilo povod in nagib zu umor? Pri v .»ej tej zapletenosti je Itilo težko misliti, da hi šlo zu tatvino.
Ne v. Mir., je dejal preiskovalni sodnik, kaj jc bilo v listnici vašega očeta, ki jo je morilec orlnescl. Vendar,« je čez nekaj časa prijavil. sc mi zdi. da je lažni Ko>"dut vzel očetu uro, pustil pa 11111 je na roki prstan z diamantom, ki je |>il vreden veliko več kot pa ura. /alf) se mi zdi. da je uro in listnico ukradel samo zato, da bi spravil policijo na napačne misli in napačen sled. jaz pravim, <ta je ta človek ubil vašega očeta iz maščevanju.«
Nuvi del mi je. nekaj vzgledov za take umore, katerih žrtve so postali razni člani sodišč. bodisi sodni zdravniki, bodisi državni pravd.niki, ali predsedniki porotnih sodišč. Moj oče si je kot advokat nakopal kako tako sovraštvo. Morila je dobil kako važno pravdo, in tako so tisti, luul katerimi in proti katerim jc preizkušal in dokazoval svojo spretnost, postali njegovi .sovražniki.
Iz tega bi se dala semnja o maščevanju pokazati kot utemeljena.
Gospod Massot me je še opozoril na to, da je bit morilec, pa naj jc bil tujec ali ne, v Parizu poznan. Sicer bi si ne mogli razlagati, zu-Naj se je tako skrbno izogibat hoji po ulicah in sploh stiku z ljudmi.
Odkrili so sled, kje se jc nahajal, ko je bil prvič \ Parizu. Takrat, ko si je izposodil lasuljo in brado. To ]K>1 se je ustavil v ulici Abukir v nekem zakotnem hotelu, kjer sc je vpisal pod imenom Rošcster in ni šel iz hotela nikdar drugače kot v zaprti koči ji.
-Zapomnite si tudi,« je dejal sodnik gospod Massotl, nla je tičal v scCii tudi prejšnji večer in tisto jutro, ko je bit umorjen vaš oče. Jedel ni v obcdnici, teuiveč v svoji sobi; v Londonu pa in v hotelu, kamor mu je vaš oče pošiljaj prvo pisma, je prihajal in obhajal brez vsakih v a most niiSi u k reipo v.«
To je bilo vse, kar mi jc vedet in znat povedati sodnik, ki sem ga napeto poslušal. Potem so je ustavil. Priznal mi je, da je sicer z največjo natančnostjo razi koval tedanji očetov položaj, njegovo življenje kakor tudi njegovo preteklost, da pa ni mogel prav ničesar odkriti.
(Nadaljevanje.)
-On: in berem, da je neki policaj aretiral človeka, katerega obraz je imel dvajset let v spominu. Čuden spomin, kaj.«
Ona: Ne, jaz pa pravim, čuden obraz.«
A
Nervozen oče: -Torej, kaj hočete od mene, mladi gospod. Hitro z. besedo na dan. imam zelo malo časa. Ali hočete mojo hčer poročiti, ali da vam denar posodim?«
Srnibač? Ju — — hm — —, kaj bi vam bilo ljubše?«
Terezi a Neumann
(Nadaljevanje.)
Trije Modri i Vzhoda.
Dne 6. januarja 1928 je Terezija Neumann videla v zamaknjenju tri modre a Vzhoda. Imena Gašper, Melhior in Baltazar se le približno ujemajo. Bili so pravi vladajoči knezi, v občevanju z ljudstvom prav prijazni; bili so že sami po sebi silno bogati in ne vladoželjni.
Baltazar je bii star okoli 40 let in prišel iz zlate dežele Nubije. Na pot je vzel okrog 70 slug, 20 vojakov, 8 učenjakov — od katerih je imel vsak dvoje slug —, takih učenjakov je imel Baltazar 20 in — eno ženo.
Melhior je prišel iz Arabije, dežele žita in dišav. Bil je 50 let star in imel na poti spremstvo 40 slug, 50 vojakov, o učenjakov z 2 pomočnikoma in 2 ženama.
Gašpar, 40 let star, je dopotoval od dežele Medije, bogate dišeče smole, kadila in sadežev. Spremljalo ga je 20 slug, 40 vojakov, 4 učenjaki z dvema slugama.
Astronomija (zvezdoslovje) je bila v teb treh deželah izredno razvita, posebno v Mediji. Zidali so visoke, lesene stolpe za opazovanje ozvezdij. Knezi so vzdrževali t. zv. mage, t. j. zvezdoslovce (v prvotnem pomenu). Po tamošnjih krajih raztreseni Judje, ki so bili — kar jim je bilo že v rodu — zelo stari, dosegli so starost do 200 let; s sabo so prinesli nauk o pravem Bogu in o nanovedanem Odrešeniku, posebno napoved Balaamovo: In izšla bo iz Jakoba zvezda ...
74
no pol na prosto, je. planil i i voza in zbežal dalje po cesti, nakar se je ob cesti v legel in lepo grel na solncu, dokler ni prišel do njega krotilec, ki ga je Itolel vjeti na vrv, a lev je pri tem skočil pokonci in bežal dalje. Med tem pa lev znitle na neko veliko posestvo, kjer je bila iia pašniku veiika čreda živine. Pretečo nevarnost .je najprej opazila neka krava z, dolgimi rogovi, ki je ravno imela teleta iu je vsled lega postala zelo besna. Navalila so je na leva in mu z rogovi zadala več ran, vendar pa ni vztrajala v boju proti orjaškemu levu, ko jo je Ia s silnim udarcem pobil na lla. Lev je radi bolečin od zadanih ran strašansko 1'iul in je s tem alarmiral vse prebivalce bliž. okoii-ce. Prihiteli so z raznim orožjem in leva od daleč naskakovali. Streli so mu zadali več novih ran, mi-<ar se je preganjalcem posrečilo ranjeno zver pognati v kot nekega' vrta, jo je neki poštni uslužbenec z več, streli iz, revolverja usmrtil.
Klub gospodinj, ki ne 1'dinjo oh nedeljah, v
f,J"Ji na Moravskem se Je ustanovil klub gospo-ai»l. lil nočejo kuhati v
Obiskat sein prišel Alekseja."
Tedaj me je premerila od nog do glave in pogledala Capija.
; Ali ste Remi? je vprašala. »Aleksej'nam je pravil o Vas in Vas pričakuje. Kdo je pa tale?
Pokazala je na Mattijo.
Moj tovariš,--
Bila je to Aleksejeva teta. Mislil sem, da naju bo povabila, naj vstopimo, ker se je jasno zrcalila utrujenost na naših zaprašenih nogah in od solnca ožganem licu. A lega ni storila, temveč je le ponovila, da lahko pridemo ob šestih, ko se bo povrnil Aleksej, ki zdaj dela v rudniku.
Ni sem imel navade prositi tega, česar mi niso ponudili. Zahvalil sem sc za odgovor in odšli smo po mestu, da obiščemo peka, ker bili smo zelo lačni, saj že od jutra nismo ničesar užili; in še takrat smo jedli le malo skorico, ki nam je ostala od večerje. Tudi me je bilo sram tega sprejema, ker sem čutil Mnttijev vprašujoči pogled, češ, zakaj sva naredila tako dolgo pot.
Zdelo se mi je, da mora Mattija imeti slabo mnenje o mojih prijateljih in bal sem se, da me ne bo več poslušal s tako vnemo, kadar mu bom pripovedoval o Lizi. Jaz na bi tako rad, da bi on že naprej učtil ljubezen in prijateljstvo do Lize.
Ker ni bil sprejem posebno vabljiv, nisva hotela nazaj v hišo, temveč sva šla nekaj pred šesto uro čakat Alekseja k rudnikovemu izhodu. Delavci so kmalu začeli prihajati.
Čeprav sem pazil, vendar nisem videl Alekseja in ako se me ne bi oklenil krog vratu, bi ga mirno pustil mimo, ne da bi ga spoznal, tako malo je bil podoben, sedaj ves črn od nog do glave nekdanjemu tovarišu, ki je letal po potih našega vrta v snažni
srajci z rokavi zavihanimi do komolca in z odpetim ovratnikom, pod katerim se je videla njegova bela koža.
To je Remi, ' je rekel možu poleg sebe, ki je bil star kakih štirideset let in je imel prijazen in odkrit obraz kot oče Acquin. Saj v tem ni bilo nič čudnega, ker sta bila brata.
Takoj sem namreč vedel, da je stric Gaspard.
»Že dolgo smo te pričakovali,: mi jo rekel s prijaznim obrazom.
»Dolga je pot iz Pariza v Varses... <
/ In tvoje noge so kratke, se je zasmejal.
Capi je bil ves srečen, da je našel Alekseja in je kazal svoje veselje s tem, da ga je na vso moč vlekel za rokav jopiča.
Medtem sem razložil stricu Gaspardu, da je Mattija moj tovariš in družabnik, dober dečko, katerega sem prej nekoč spoznal in ki sem ga zopet našel, in tudi da zna igrati na rog kot malokdo.
»In to jo gospod Capi,: je menil sti*lc Gaspard, »jutri je nedelja in ko se boste odpočili, nam boste kaj zaigrali. Aleksej pravi, da je ta pes bolj učen kakor kak učitelj ali igralec. <
Kakor mi je bilo nerodno pri teti Gaspardovi, tako prijetno sem se počutil s stricem. Odločno je bil vreden brat našega očeta.
»Le pomenite se, dečka, gotovo si imata mnogo povedati! Jaz pa bom ta čas malo pokramljal s tem mladeničem, ki tako krasno igra na rog.«
Lahko bi bila govorila ves teden in še bi bilo premalo. Aleksej je hotel izvedeti, kako smo potovali, jaz pa sem bil radoveden, kako se je kaj privadil novemu življenju, tako da sva od samega izpraševanja pozabila na odgovore.
Hodili smo počasi in delavci, ki so se vračali do«
V Nubiji sta bila dva maga že tri tedne pred rojstvom Odrešenikovim opazila zvezdo, na kar sta šla h kralju in mu pripovedovala o čudni zvezdi, katero sta videla na nebu; je namreč izredne velikosti in posebno močne svetlobe ter ima posebne vrste dolg rep, na koncu zavit. Kralj je sklical posvet vseh magov. Ker je ostalo posvetovanje brezusnešno, je kralj odposlal sla k prijatelju Melhiorju, kralju arabskemu, naj bi mu dal kaka pojasnila o tem. V Mediji in Arabiji kot v Nubiji je bila zvezda vidna, vendar učenjaki le-teh dežela niso zahajali redno vsak teden na stolpe. Le v Arabiji je bil eden gori, in ko je zagledal izvanredno zvezdo, je dejal, da se mora v najkrajšem času približati. Ker niso bili vsi inagi prisotni, se je pojav kaj kmalu pozabil; tudi kralj ni bil več tako vnet za opazovanje. — Vendar je stopil neki dan na stolp, odposlal v Medijo odposlanca z naročilom, da li so videli neko prav posebno zvezdo. V Mediji se je bil kralj sam mudil v stolpu uprav v času Zve-ličarjevega rojstva, in ko je odkril zvezdo, je pritegnil k posvetu vse učenjake, vendar ti niso mogli ugotoviti nič pozitivnega.
Ko so odposlanci iz Arabije dospeli in javili, da se jim je na potu pojavila svetla prikazen in jim ukazala, naj se takoj odpravijo na pot v Arabijo radi nekega razgovora. Medtem, ko so bili le-ti na potu v Medijo, je jahal nubijski kralj proti Arabiji in s kraljem te dežele v Medijo, kjer so se sešli; tamošnji kralj se je ravno pripravljal na pot v Arabijo. Medpotoma od Medije jih je spremljala zvezda, ki se pa ni večkrat po cel mesec prikazala, kar je
zelo težkočalo potovanje. Možje so bili mo-noteisti in jim je bila dobro znana Balaa-mova napoved, zato so sklenili, da bi bila ta zvezda — njegova.
Dne 6. januarja 1928 okoli 6 ure je zagledala Terezija Neumann ob vzhajajočem solncu stopati po precej širokih in dolgih stopnicah moža s sijajnim spremstvom (bil je Baltazar) iz prostranega nizkega poslopja, ki je bilo odičeno z zlatom okrašenimi stebri. — Okoli zgradbe je bilo raztresenih nebroj okroglih, pa tudi oglatih šotorov in zdelo se je, kot bi bili pokriti z ločjem in iz kravine; oblika strehe je bila ali koničasta ali popolnoma ravna. Kraljev dom je bil zidan iz temno rjavega" kamna, stebrovje iz nekoliko svetlejšega in je bilo od vrha do tal okrašeno z zlatom. Stopnjišče je bilo uprav tako temno kot zidovje. Baltazar je bil precej velik in močan, rjavo-črne barve, imel je srednje dolge kodraste črne lase in slično brado; posebno pozornost so vzbujale njegove rdeče ustnice, belina zob in oči; njegovo pokrivalo je sestojalo iz bleščeče bele ovojke, okrašene z visečimi zlatimi trakovi, vrhu katere so se okoli nahajale zlate paličice z zlatimi kroglicami, katerih vsaka
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzafemiia zniarovalnica
Lfubifanai
v lastili palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice. Zagreb, Starčevičev rg 6. Sarajevo. Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica '	XI. puka 22. Beograd. Poincareova 2
je bila okrašena z dragim kamnom. Med palčicami in nekoliko nad istimi se j9 dvigala koničasta, z zlatom tkana bela če. pica. Kralj je nosil križasto pisano, v sredi s pisanim pasom prepasano nabrano haljo, ki je segala nekoliko pod kolena in imela tam širok, na dolgih in širokih rokavih, spredaj na vratu pa nekoliko ožji rob. Na negah je nosil podplate, od katerih so zlasti trakovi križem prepletali noge in meča, Haljino oprsje je bilo povezeno z zlatom. Okoli vratu je nosil kakih pet verižic, ki so bile pripete na obleko in bile okrašene z biseri. Verižice so nosile spredaj različne velikosti zlat denar z vdelanim okrasjem in so pokrivali eden drugega. Plašč, ki je le nekoliko čez ramena segal in bil spredaj s srebrnimi trakovi in s srebrno zaponko zapet, je prikazoval na belem ozm!-ju vdelane raznobarvne rože in bil oKši( z zlatim robom, kakor roka širokim. Plašč je bil nabran in imel vlečko, katero sta morala dva služabnika nositi.
(Dalje prili.)
Mlad mož: »Ti, dragu moja, mar nisi hodila v kuharsko šolo?«
Mlada žena: »Seveda sem.«
Mlad mož: »Hm--potem si |>u nujbrže
vse razrede preskočila.«
*
Oče (bogatemu mlademu snuibcu): »lil pravite, da je vse vaše premoženje plod trdega dela?«
Snubec: Seveda, seveda. Moj oče si ga je
priboril s trdim delom.«
*
Ona: Ali bo dež škodoval temu kožuhu?«
Prodajalec: »Mislim, da ne. Saj še niste nikoli videli, dn bi zajci z dežnrikoni okoli letali.«
mov, so nas prehitevali. Šli so v vrsti, ki je zapirala cesto. Vsi so bili pokriti z istim črnim prahom, ki je bil tudi na cesti. Ko smo bili že skoraj na cilju, se je stric Gaspard obrnil k nama z besedami:
Dečka, večerjala bosta z nami.
Še nikdar nisem bil nobenega povabila tako vesel, ker spm se že spotoma bal, da se bomo morali ločiti, ko nas je teta tako neprijazno sprejela.
>Glej,« je rekel ob vstopu v hišo, Remi in njegov prijatelj.«
•Sem ju že prej videla.«
vPrav, potem se že poznate. Večerjala bosta z nami.«
Gotovo sem bil zadovoljen, da bom večerjal z Aleksejem, da bom torej preživel večer z njim. A če sem odkrit, moram priznati, da sem se veselil tudi na večerjo. Odkar sva namreč zapustila Pariz, še nisva tako imenitno večerjala.
Večerja ni trajala dolgo.
Dečko/, mi-je rekel stric, »ti boš spal z Aleksejem skup*aj.« Potem pa se je obrnil k Mattiji:
Ti pa pridi z menoj v pralnico, skušal ti bom pripraviti tam dobro ležišče iz slame in iz sena <
zaspala* VeC6r ^ d0bršen deI no6i z Aleksejem nisva
Drugi dan smo si ogledali rudnik. Stric mi ie rekel:	*	3
»Ako hočeš postati rudar, kar je prav lahko, boš mogel zadostiti svoji radovednosti. Sicer pa ta poklic m me slabši od drugih, in če se bojiš dežja in grmenja ti bo se prav vsec. Na vsak način je bolje to, nego peti na cesti. Ostaneš z Aleksejem. Ali ti ie nrav? Tudi za Mattijo bomo našli de/o, seveda ne Sa trobljelije na rogl«
. A ■'a.z "ise™ bi' Prišel v Varses zato, da tam ostanem m stavil sem si bil drug cilj. nego da bi mo-
ral ves dan porivati voziček v drugem ali tretjem nadstropju rudokopa.
Brzdati sem moral torej svojo radovednost in mislil sem, da ob svojem odhodu ne bom vedel več, nego mi je pravil Aleksej, ali pa, kar sem mogel izvleči z vprašanji iz strica Gasparda. A okoliščine in slučaj so nanesli tako, da sem spoznal nevarnosti, katerim so izpostavljeni rudarji v vsej njihovi grozi in v vsej strahoti.
III.
Vozač.
Rudarski poklic v splošnem ni ravno nezdrav. Razen nekaterih bolezni, ki nastanejo vsled pomanjkanja zraka in svetlobe, kar sčasoma osl-bi kri, je rudar tako zdrav kot kmet iz zdravega kraja. Še lia boljšem je, ker je v zavetju pred vremenskimi nepri-hkami, pred dežjem, mrazom in prehudo vročino
Velika nevarnost zanj so le rušenja, eksplozije m povodnji. Razen tega pa še nesreče, ki nastanejo pri delu po njegovi neprevidnosti ali nerodnosti
Na predvečer mojega odhoda se je Aleksej vrnil domov z otolceno desno roko, na katero tm ie vsled njegove nerodnosti padel kos premoga. En prst ie bil skoraj zmečkan in vsa roka je bila razbolena
Uradni zdravnik ga je prišel obvezati. Izjavil je da slučaj n. nevaren, da bo roka ozdravela in udi' prst, a da naj si da miru.
v Stric Gaspard je bil takega značaja, da je brez zalos , m brez jeze vzel življenje, kakršno je bilo le ena stvar ga Je spravila iz ravnotežja - ovirfpridelu
Naročajte „Domoljuba"T
nedeljah. Lisi »Uspechf poroča, da zlinjske žene vztrajajo na tem, da imajo ravno tako pravico do nedeljskega počitka, kakor možje, saj jih njihovo delo v gospodinjstvu med tednom in skrb za otroke ravno tako izčrpa in utruje, kakor njihove soproge poklicno delo, ki je česlokrat mnogo lažje od ženskega dela v gospodinjstvu.
Nove izkopine. V starodavnem rimskem mestu Ogleju so začeli izkopavati znamenite starine. Tako so prišla na dan pristanišča in skladišče sta; rili Rimljanov. — Oglej ali tdrugi Rim«, ki so ga Rimljani ustanovili 1. 182 pr. Kr., je bil tedaj važno obmorsko mesto. Propad rimskega cesarstva in slave patriarhov je iz mo-gočnegia mesta naredit kraj, kjer nam le izkopine pričajo, kako je ve» posvetni blesk minljiv.
Zanesljivo znamenje. Rošljan: Kako te sprejme žena, kadar pride« pozno v noč iz krčme domov? — Nace: To spoznam že v kuhinji, skozi katero hodim v svojo sobo! — Boštjan: Po čem? — Po metli! Ce je v kuhinji, tedaj je dobro! " Boštjan: In če je ni? Nace: No, če je ni, tc-oaj jo ima žena pri »ebi m potem —I
Pozor, pletilci in pleftilie!
V	2. Stev. »Domoljuba« 7. dne 14. t. m. je priobčila Pletilska zadruga na Brezniei, r. z. z o. z., dchI gornjim naslovom opozorilo, ki opozarja ple-tilce na sumljivo delovanje gotove zadruge; ne navaja pa, katera je ta zadruga.
Ker se tudi naša zadruga peča s prodajo ple-tilskih strojev in na podlagi pismene pogodbe prevzema od svojih članov gotovo blago za gotov denar, smatramo kot dolžnost, da radi reputacije naše zadruge in da se izognemo nesporazumi je -njem, izjavimo, da se omenjeno opozorilo ne tiče naše zadruge.
Mi ne sprejemamo profesionalnih pletilcev za člane, ker je namen Zadruge, da podpira pletenje kot domačo obrt.
Naš predsednik ni niti Madžar niti Žid, kar lahko potrdi valpovaški rim.-kat. ž.upni urad; da ni bil nikoli upravnik ali lastnik kakega skrahi-ranega društva, pa lahko potrdi višja oblast.
Z vsakim našim članom sklepamo pismeno pogodbo v smislu našega prospekta in tudi mi plačamo 7 Din za izdelavo dveh parov moških nogavic, ki jih je mogoče splesti z najnovejšim strojem za hitro pletenje, ki jih mi dobavljamo, v 1 uri.
Naša glavna težnja je zadovoljstvo našega članstva brez ozira na to, da se profesionalni pletilci ne strinjajo s tem, da se danes že mnogi ba-vijo s pletenjem kot domačo obrtjo.
Enako se ne moremo brigati za to, da jc raznim zastopnikom tovarn pletilnih strojev nevšečno, da mi sami nabavljamo stroje za svoje člane.
Naša zadruga je ustanovljena z 2148 delničarji in st je od tega časa število članstva pomnožilo, ker stari člani vedno privajajo nove.
Čisti dobiček se v smislu naših pravil obrne korist članstva,
V	informacijo o naši zadrugi smo pripravljeni dati interesentom imena dosedanjih lastnikov strojev v VDogled.
Toliko smo smatrali kot dolžnost poudariti /aradi ugleda naše zadruge in v obvestilo širši javnosti in je s tem stvar za nas rešena. Osijtk, 20. januarja 1931.
Zadiuga jugoslavenskih pletača za uabavu pletar-skili potrebština i prodaju pletarske robe.
Prometni zavod za premog
d. d. Hubrana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
PretlHM domači in inozemski za domačo * kurjavo in industrijske svrhe
Hooažtti premog VSeh vrst
Kafcs. livarniški, plavžarski in plinski
Brikeie.
Prometni zaood za premoi d. d. o L<ubFani
Miklošičeva cesta št. 15, I. m vlstr.
imetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
Fige laško s'ive bosanske in br<nie
n	vseh vrst nudi najceneje
FRAN POGAČNIK, L3UBL3ANA
Dunajska ce^ta 36.
JVovoporočencil
Več spalnic in kuhinjskih oprav Vam nudi po jako nizki ceni IVAN ŠKARJA, splošno strojno mizarstvo, Cerknica.
NOVO CEVUARNO je otvoril v Sneberjah A. Ogrinc ter se priporoča za izdelavo vseh vrst čevljev in za popravila. Znižane cene.
Zakaj pa je Belka tako jezila? Saj •;.> časopisi na široko poročati o njeni poroki?«
-Kavno zato. V časopisih jo stalo: Gospodično Belko je poročil znani zbiralec starin.«
Brezobrestna oosoiila
za zidavo hiš. za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svoj m članom
„}ugrad"
Jugoslovanska gradbena iu kreditna zadruga r. z. z o. z. v L ubljani, \VolTova ulica št, 10/1.
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosmo znamko. L rad 1 o ure od 8-12 in od 14-18.
Srečna roka
najde vedno najprimernojše tudi pri negi zdravja. Im mo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči stlsafluid« da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti ludi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bolečinah v hrbtu in križu trganju, bod-Ijajih, glavo- in zobobolu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni.
Storite en n k o, poimt-gulo ho tudi Valu.
To notranjo In zunanje slovito domačo sredstvo in ko-smetiknm dotrtc v lekarnah in zadevn h Iritov nuh v poskusnih Ktokleiecnli po d Din, dvojnih s oklon>ouh po 9 Pin nll velikih sloklonic-h no Hln. Po 110 ti 1 'nvnj z 9 poskusnimi, ali II dvoln ini uit 'i velikima sloklnni-oniuu ll'J Din. vo'> takih zavttlov uinoiro i-enele. Po pofiti so nioo'*,» pri
Eli (JEN V. FEliljElt, lekarnar, STUBiCA DONJA Elsatrg 16. — Savska banovina.
ŽENITNA PONUDBA. Mladenkam, poštenim Slo-venkam v starosti 20 do Z0 let, ki imajo posestvo ali kako obrt, se nudi prilika za možitev. Zanimajo se zanje 4 naši fantje v Franciji z lepimi prihranki. Slike pod šifro »Poštenost« št. 883 na upravo Domoljuba«, — Tajnost častna zadeva.	
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupuje o kmetijsKe po trebščine ali prodmajo svojo pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe.	
Mlinan mlad, izučen. mlinar, marljiv, išče službe. Naslov v upravi pod št. 517.	1.000 Din tedsnslio zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. 7namko za odgovor. -Tovarna Kosm s, Ljubljana, pošt. predal 307. Kolopsheoa saiema z vso oskrbo sprejme Vencelj -keoelj, strojno kolarstvo Novo mesto.
Hozole! Mili v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na upravo Slovenca pod Dvojni koioecr.	
Piatitn lkem' lep0 P°" riuiuu cellJ- IU ^oštoflo po naročim in poši jatvi klobčičev. - Jože Prevodni". Poilpurfelca21, p škof .a Loka.	
	CeBliapvhsaa vaienca spreimein takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Pavel ISozovičar. čevljar, Hkj'ja Loka.
Vaivnra sl)re menl sta" faiKnca ,.ega t4 ,|016 let. hrano in 'stanova-ne v h ši drugo j>o dogovoru. Jožef Okorn. orodni kovač. Podrošt st 18, p. Perica.	
	Mlinan lieožp»ien P«- fllllllor ,ien in pošten, navajen kmečkega mina so spre me taxoj Anton Reb >lj, Zabrib2, Medija Izlake. Knann s prvim telič-kom, simodof-sko pasme se proda. Valentin ltahne, Zalog št. 7, Dev. Mar. Polje.
Vainnra /a krojaško "'BnCB obrt sprejme J. Smole, št. Vid nad Ljubi ano.	
Fasfiria starega sprei- mem. — IVasiov pod št. 879.	
	Vnlvnba m šteparicose vniElinn Spreime iz poštene rodbine na deže o — Ponudbe pod šifro «m od orna delavni a < štev 815. na upiavo »Domoljuba«.
Ur RflbR "P1-**!1"« šivilja. »Mll«» najraje z dežele. — Stanovanje brez-1 p ačno, hrana za 3 leta | skupaj D n 5.400,- - 1). Sattier & A. Lesjak, Ce.ovška cesta 44, Ljubljana.	
	Vajenec 5 me. ki ima ve el.ie do te obrti v dobro moderno delavnico na deželi. - Pouk znjflmčen. Ponudbe spro ema u-prava Domoliuba nrd Šifro »Čevljar« št. 816.
Pnmtnn l)rodai v mesijo biižiui ftu.ne "cerkve, lepo gospodarsko poslopje z opeko krito, sadili vrt, «o'.d in nekaj zemlje /.a obdelovan e — proti takojšnjemu plačilu za 37 50J D n, Gaber je 23, pošta Stična.	
	JHiinanlii vajenec od 15 16 let star se sprejme. Miha Bernot, 8eIo 27, p. Lukovica.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD »IN 4SO milijonov
Sprejema VLOGE - daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazi a - akreditivi — Borzna naročila.
BLED KOČEVJE NOVI SAD
PODRUŽNICE:
CELJE KRANJ SOMBOR ŠiBENIK
KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000'
DJAKOVO
MARIBOR
SPLIT
Izvršuje vse bančne posle nakulanine;e.
Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - deposits — Prodaja srečk.

Kompletno C1BKULARNB ŽAGE.
tudi
FOSAME .NE LI-TE ln VBETE.NA
do a.Ija |)0 konUtircuOuili cenah
FEROO SmOLH, So Juri! o.1.1.
F. KOS, LJUBLJANA
Židovska 5. nudi neprekosljive pietilne slroje „Wal<er" vse pripadajoče potrebščine, hilri pouk v pletenju, volno, bombaž in oletenine lastnega izdelka, v veliki izbiri in nizkih cenah-
Ženini in neveste!
Kadar kupujete balo, oglejte si lepo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Cvilha za mo-
droce, bele kontenine ozke in široke, rjuhe, kovtre, koče, koperle, preproge, zastore; krasna volu. blaga in črni kamgarni, vse po zelo znižanih cenah. Piiporoča se za cenj, obisk!
Vinko Savnik, Radovljica
Fric: >Vedeževalka mi je napovedala, da bom prišel v ječo, ker Imm zaupani denar po-neveril.i
Franc: Ali. beži, beži, nikar ne verjemi tega. Kdo pa naj tebi denar zaupa?«
Zdravnik: Recite dvakrat devetindevet-(iesel.t
Bolnik: -Stoosemindevetdeset.«


Mnogi liudje kašfjajo
in trpe na pljučnem kataru in težkem prehlajen u. Varujte se pravočasno in rabite
Sulfoian
Takoj r začetku uporabe se kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pljučih pa pojenjujejo.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem proizvajalcu
EICVATOR" I j Apot. ARKO Zagreb
Revmailzma Trganja Glavobola Živčne bo cinl
se rešite takoj, če rabile fran
____________ cosko žganje Raliiim vinski
TUmiaumKua
99
Zahtevajte takoj vzorec, ki vam ga brezplačno pošlje
„PIBETRI>" D. D.
ZAGREB, Rraaimirova ul. 43
Prosvetna GuHmH društva
naj nabavijo knjigo o Koroški
»Gremo v Korotan"
ki jo je založila SLOMSkOVA DRIŽBA
Po 1 izvod knjige bo poslala Slomškova družba vsem onim dtuštvom, ki imajo knjižnico.
Kdorkoli želi kupiti harmonike žare? domačega zdelka, za katere jamčim 2 leti, naj iste naroči pri pravi jugosl. izdeloval-nici harm nik Franc Kucler, post. Drenov grič pri Vrhniki. ,Ju-goslaviji
Istotam dobite vse potrebščine za harmonike in kakor ludi glasove. Sprejemam vsake vrste harmonike v popravilo. Proti primernemu doplačilu zamenjam pasove, ako kateremu ne konvenirajo pri kaki glasbi ali pa da imajo za njfga neprijeten glas. Pri meni dobite vse vrste harmonike kakor tudi kro-matične |,rav po ugodni ceni.
Naročnik, ki prinese seboj odrezek tega oglasa, ima pri ceni večjo ugodnost.
Izdajatelj: Dr. Prane Kulavce.
P. n.
ravnateljstvu zadruge jugos.ovanshih pietaca Osifelt
,.. potrjujem prejem plače Din 655.— za izdelano blago. Zelo smo zadovoljni z malim strojem in prosim, da pošljete še en stroj moji sestri Eci Siladji, Nova Kaniža, za katerega sem danes poslala denar .,.
Nova Kanjiža (Banat).
Margita Neljkuti,
žena obč. notarja v pok.
. . . prejel sem volno in plačo za izvršitev in Vam javljam, da stroj dela brezhibno .. .
Rusko Selo 116, p. Hajfeld.
Anton Sič.
. . . ker imam toliko naročil, ne morem sedaj delati za Vas ,..
Sr, Mitrovica, Streljačka 1.
Steva Horvatovič.
... Odkrito Vam povem, da sem se bal kupiti stroj od Vas, sedaj pa sem srečen. Volna je danes došla.
Subotica, Bogovičeva 12.
Jone Baranji.
. . .sato mi je mogoče še le danes se najlepše zahvaliti za Vašo postrežljivost in pozornost. Z učiteljico smo istotako zelo zadovoljni, ker vrši svojo dolžnost z ve-
Urednik: Jože Košiček..'
liko potrpežljivostjo in marljivostjo. Stroj funkcijonira odlično. Želeti bi bilo, da bi se potrudila vsaka inteligentna dama in popularizirala to domačo obrt.,,
Bočar (Banat).
Franjo Eisele, rkt. župnik.
... S hvaležnostjo potrjujem prejem poslanih Din 210 za dobavljenih 5 tucatov moških nogavic ter Vam naznanjam, da se je moja hči v kratkem času dobro izvež-bala.
Belišče.	Pavel Kuti,
vratar tvornice tanina,
.. . zelo sem zadovoljen s strojem, ki ste mi ga poslali.
Stoprce, p. Rogatec.
Franc Lampret, tkalec.
. . . Naša kandid-^inia d"]t ze'o leno na n'e»i|nem stroui. Prosimo Vas, d* nam nošliete še en debelejši in en tanjši cilinder.
Split, samostan sv. Klare.
Ooatica Klarissa.
Vam morem, da sem zelo zad'i' r>lien s strojem.
Otočac.	Msto Vova^pvič,
bančni uradnik.
. . imamo toliko naročil, da bi mcali del- *• <lan in noč .. .
' alinei 1*> n. Vuka
Franio Tordinac, trgovec.
. . G. Molnar je zelo zadovoljen s poslanim stroiem . ..
Mali Idjoš.
Harš Aladar, rkt. župnik.
... in z zasebnimi naročili sem preskrbljena ...
Vrbovsko.
Marica Kukuružovič,
orožn. postaja.
... Dobavljeni stroj dela zelo lepo in lastnik se je sam priučil delu na njem iz navodila, ki ste mu ga poslali. ,.
Milna, otok Brač.
Rkt. župni urad.
• • moja žena je uprav srečna, ker smo kupili stroj.. ,
Zenica, Bosna.
Gustav Reich, nadmlinar.
... s strojem smo zelo zadovoljni in prosim, da po prejemu mojega dopisa po-šliete še en stroj na isti naslov. Naš gospod škof se zelo toplo zanima za to domačo obrt ter bi bil voljan v svrho otvoritve podružnice dati na razpolago lokal in ev. denar.
Janjevo,	Herman Trdan,
rkt. župnik.
Nekoliko izvlečkov iz pisem, ki so nam došla v zadnjem času.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cefc