2.00g
Gradivo
1.04 Strokovni članek Prejeto: 22. 9. 2008
UDK 316.734:001.891(=162.3+=163.6)(091)
Ladislav Hladky
doc. dr., Historicky ustav AV ČR, pobočka Brno, Vevefi 97, CZ-602 00 Brno e-pošta: hladky@brno.avcr.cz
Obnovljeno partnerstvo med Čehi in Slovenci. Petnajst let na novo razvijajočega se kulturnega in znanstvenega sodelovanja*
Tradicija medsebojnih kontaktov in sodelovanja med Čehi in Slovenci ima globoke korenine. Intenzivni kulturni, gospodarski in politični odnosi so se med obema narodoma razvijali zlasti v 19. in na začetku 20. stoletja, ko so Čehi in Slovenci skupaj živeli v habsburški monarhiji, konkretno v okviru t. i. Cislajtanije. Čehi, kulturno in ekonomsko naljbolj razvit slovanski narod v okviru Avstro-Ogrske, so takrat Slovencem vsestransko pomagali. O tem do današnjih dni priča npr. število ulic v Ljubljani, poimenovanih po pomembnih čeških osebnostih (Masarykova, Komenskega, Dvofakova, Resljeva, Pražakova), ali število veličastnih stavb v centru slovenske metropole, zgrajenih ob koncu 19. stoletja po projektih čeških arhitektov. Takratnega sodelovanja Čehov in Slovencev ni omogočala samo vzajemna jezikovna bližina in sožitje v eni državi, ampak tudi izrazita podobnost kultur in mentalitet obeh narodov, ki so se oblikovale pod več stoletnim vplivom sosednjega - politično in vojaško močnejšega - nemškega življa.
Po razpadu Avstro-Ogrske v letu 1918 se je dotedanje neposredno češko-slovensko sodelovanje v
veliki meri "raztopilo" v okviru širših češkoslovaško-jugoslovanskih kontaktov. Zavest večine Čehov o jezikovni in kulturni individualnosti Slovencev je v novih državnopravnih razmerah hitro izginjala. Situacija se je spet spremenila šele na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko sta zaradi propada komunizma v takratni vzhodni Evropi razpadli Socialistična federativna republika Jugoslavija kot tudi dotedanja skupna država Čehov in Slovakov. V letu 1991 se je konstituirala neodvisna Republika Slovenija (RS) in od začetka leta 1993 se datira tudi obstoj samostojne Češke republike (ČR).
Slovenska zunanja politika si je od samega začetka prizadevala za hitro ločitev od Balkana, obremenjenega z narodnostnimi prepiri, in za graditev novih političnih in gospodarskih povezav z zahodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami. Tam, kjer je bilo mogoče, so se Slovenci pri ustvarjanju
Članek je eden od rezultatov dvostranskega češko-sloven-skega projekta Cesi a Slovinci. Vzajemna kulturni a ideovä pouta/Czechs and Slovenes. A Shared Bond of Culture and Ideology (MEB 090614), ki ga finančno podpira Ministrstvo za šolstvo, mladino in šport Češke republike.
2.oog
novih stikov programsko naslanjali na prejšnje -pogosto tudi za več desetletij prekinjene ali oslabele - kulturne in politične vezi. To strategijo je ob koncu 20. stoletja Slovenija izkoristila tudi za navezovanje medsebojnega sodelovanja s Češko republiko. Svoje predstavitve v češkem okolju Slovenci niso osnovali samo na poudarjanju enakih aktualnih političnih in ekonomskih interesov (vstop obeh držav v evropske in transatlantske gospodarske in varnostne strukture), ampak tudi na spominjanju zgodoviskih vezi in kulturne bližine obeh narodov.
Doslej zadnja prireditev premišljene slovenske kulturne propagande v Češki republiki je bila razstava, značilno poimenovana Synergie Slovincü s Cechy (Sinergija Slovencev s Čehi), ki je potekala od 18. marca do 30. maja 2008 v prostorih Narodne knjižnice v Pragi. Razstava je bila del širše serije kulturnih aktivnosti Slovenije v Češki republiki v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Pri organizaciji razstave sta sodelovala Veleposlaništvo Republike Slovenije v ČR in Slovanska cnjižnica pri Narodni knjižnici ČR v Pragi.1
V	skupaj enajstih tematskih vitrinah, dopolnjenih s številnimi fotografijami, knjigami in ostalimi materiali, je bilo na razstavi predstavljeno široko češko-slovensko kulturno sodelovanje v okvirno zadnjih 15 letih. Usmerjenost posameznih vitrin so dobro karakterizirali že njihovi naslovi: 1) Sloveni-stika v češkem okolju pred letom 1991; 2) Slove-nistika na Karlovi univerzi; 3) Slovenistika v Brnu, Pardubicah in v Plznu; 4) Slovanska knjižnica in Slovanski inštitut Akademije znanosti ČR, njune slovenistične aktivnosti; 5) Znanstveno sodelovanje; 6) Osebnosti literarnega prevoda iz slovenščine; 7) Mlada prevajalska generacija; 8) Likovna umetnost; 9) Slovenski pisatelji in glasbeniki v ČR; 10) Film in gledališče; 11) Kalendarij.
V	tem kratkem članku, napisanem z ozirom na tematsko usmerjenost časopisa Kronika, ne bomo predstavljali vseh dejstev, predstavljenih v okviru omenjene razstave. Osredotočili se bomo samo na najpomembnejše aktivnosti, ki dokumentirajo ponovno se obnavljajoče kulturne kontakte med Čehi in Slovenci po nastanku samostojnih držav, in poskusili na podlagi lastnega raziskovanja predložiti pregled pomembnih monografij, zbornikov in strokovnih člankov o zgodovini češko-slovenskih odnosov, ki so jih napisali češki oz. slovenski zgodovinarji v obdobju od začetka 90. let 20. stoletja do današnjih dni.
Za osnovo razvoja sodobnih češko-slovenskih kulturnih stikov velja Sporazum o šolskem, kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Češko re-
publiko in Republiko Slovenijo, podpisan leta 1994. Leto kasneje sta sklenili pogodbo o medsebojnem sodelovanju tudi dve največji univerzi partnerskih držav - Karlova univerza (UK) v Pragi in Univerza v Ljubljani.
Potrjeni dogovori so kmalu obrodili sadove. Kot največji uspeh obnovljenega češko-slovenskega sodelovanja na področju šolstva je mogoče razumeti konstituiranje slovenistike kot posebnega študijskega predmeta, katerega vsebina je poučevanje slovenskega jezika in literature skupaj s poznavanjem slovenskih zgodovinskih in kulturnih realij na nekaj čeških univerzah. V zvezi s tem je treba pripomniti, da ima pouk slovenskega jezika v češkem okolju razmeroma dolgo tradicijo. Prvi slovenski lektor Josip Skrbinšek je na UK v Pragi deloval že od leta 1914 (to je bil sploh prvi lektorat slovenščine izven slovenskega ozemlja). Od polovice tridesetih let 20. stoletja je to nalogo na UK zelo prizadevno opravljal še en Slovenec - Oton Berkopec. Toda po drugi svetovni vojni se je slovenščina pri pouku na čeških visokih šolah pojavljala dokaj naključno, večinoma je bila uvrščena samo kot sestavni del širših jugo-slavističnih študij.
Na Filozofski fakulteti UK v Pragi se je slo-venistika kot samostojni predmet začela ponovno predavati od akademskega leta 1993-1994. Danes lahko študentje ta predmet obiskujejo na Oddelku za slavistične in vzhodnoevropske študije.2 Na drugi največji univerzi v Češki republiki - na Masarykovi univerzi (MU) v Brnu se samostojna slovenistika na Filozofski fakulteti v okviru Oddelka za slavistiko predava od leta 1994-1995.3 Od šolskega leta 2007-2008 lahko češki študentje, ki se zanimajo za Slovenijo in njen sodobni razvoj, to problematiko študirajo tudi na Filozofski fakulteti Zahodnočeške univerze v Plznu, konkretno na Katedri za politologijo in mednarodne odnose v okviru študijskega predmeta Mednarodni odnosi - vzhodnoevropski študiji.4 V istem šolskem letu se je slovenščina začela poučevati tudi na Univerzi v Pardubicah. Katedra zgodovinskih znanosti tamkajšne filozofske fakultete je odprla nov študijski predmet Slavistični študiji Evropske unije, v okviru katerega si študentje lahko izberejo eden od treh samostojnih modulov -poljskega, bolgarskega ali slovenskega.5
Hkrati je razveseljivo, da se je od leta 2004 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za slavistiko kot samostojni diplomski pred-
1 Avtorja razstave sta bila dva mlada češka slovenista dr. Aleš
Kozar in mag. Radek Novak. Knjižno in ostalo dokumen-
tarno gradivo je posodila Slovanska knjižnica pri Narodni
knjižnici v Pragi.
Glej spletne strani Oddelka za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete UK v Pragi http://usvs.cis. cz.
Glej spletne strani Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete MU v Brnu http://www.phil.muni.cz/wusl. Glej spletne strani Katedre politologije in mednarodnih odnosov Filozofske fakultete Zahodnočeške univerze v Plznu http://www.kap.zcu.cz.
Glej spletne strani Katedre zgodovinskih znanosti Filozofske fakultete Univerze v Pardubicah http://khv.upce.cz.
2.00g
met začela poučevati tudi bohemistika.6 Do tega časa se je češčina tukaj predavala samo na ravni lektorata v okviru širših slavističnih študij.
V več kot desetih letih sta praška in brnska filozofska fakulteta vzgojili že več deset mladih strokovnjakov - slovenistov, ki so svojo praktično uveljavitev našli zlasti na področju prevajanja iz slovenskega jezika.7 Danes lahko rečemo, da predstavlja Češka republika v prevajanju in izdajanju slovenskih knjig tako rekoč "velesilo". Po Hrvaški je danes namreč Češka republika druga država v Evropi, kjer se izdaja največ knjig, prevedenih iz slovenščine. V drugi polovici devetdesetih let je v ČR izhajalo povprečno pet knjig slovenskih avtorjev na leto.8
Mladi prevajalci se usmerjajo predvsem na prevode slovenske beletristike. Včasih pa se pojavijo tudi prevodi strokovne literature. Kot primer lahko navedem prevod knjige, katere avtor je slovenski zgodovinar Jože Pirjevec, Jugoslavie 1918-1992. Vznik, vyvoj a rozpad Karadjordjevicovy a Titovy Jugoslävie (iz slovenskega originala Jugoslavija 1908-1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjor-djevičeve in Titove Jugoslavije je prevedla Jana Spirudova, knjigo je s strokovne strani lektoriral Ladislav Hladky),9 ali delo specialista za zgodovino slovenske arhitekture in umetnosti Damjana Pre-lovška Architekt Josip Plečnik — prace pro prezidenta Masaryka (prevedel David Blažek).10
Pomemben delež pri tem, da so se na prehodu iz 20. v 21. stoletje Slovenci in slovenska kultura ponovno zapisali v zavest široke (tudi laične) češke javnosti, je imelo nekaj velikih slovenskih kulturnih
Glej spletne strani Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani http://www.slavistika.net. Prevajanje iz slovenščine ima na čeških tleh bogato tradicijo. V medvojnem obdobju so to usmeritev predstavljali Otto F. Babler, Bohuš Vybiral, Vojtech Merka in mnogi drugi. Po drugi svetovni voKni Ke bil med češkimi prevaKalci iz slovenščine dominantna osebnost zlasti František Benhart (1924^2006), ki je sam prevedel več kot 70 slovenskih knjig. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje se je tej dejavnosti začela posvečati vrsta mladih obetavnih slovenistov: v Pragi npr. David Blažek, Aleš Kozar, Radek Novak, Hana Mžour-kova, Kristina Pelarova, Jana Spirudova, Alena Samonilova; v Brnu Petr Mainuš, Libor Doležan; v Olomoucu Martina in Pavel Saradin. Aktivnostim sodobne mlade generacije čeških prevaKalcev iz slovenščine Ke bil leta 2006 v Pragi posvečen strokovni kolokvij z naslovom Literarni mosty mezi Cechy a Slovinci (Literarni mostovi med Čehi in Slovenci), ki ga Ke spremlKala istoimenska razstava v Slovanski knKižnici v Pragi.
Stevilo prevodov slovenskih knKig v češkem okolKu doku-mentiraKo tudi naKnoveKši bibliografski pregledi: Stanislava Sykorova, Krasna literatura (byvale) Jugoslävie v českych pfekladech 1560—1989. S dodatkem za leta 1990—1995. Praha 1997; Petr Mainuš, Bibliografie knižnich pfekladV slovinske literatury do češtiny/Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino. Ljubljana 2005.
Jože Pirjevec, Jugoslävie 1918-1992. Vznik, vyvoj a rozpad Karadjordjevicovy a Titovy Jugoslävie. Praha 2000. DamKan Prelovšek, Architekt Josip 1lečnik — prace pro pre-zidenta Masaryka. Praha 2001.
prireditev, ki so bile v preteklih letih organizirane v Češki republiki.
Na prvem mestu je treba omeniti razsežno razstavo z naslovom Josip Plečnik — architektura pro novou demokracii (Jože Plečnik - arhitektura za novo demokracijo), ki je bila v letu 1996 na ogled v prostorih Praškega gradu. Razstava je predstavila življenje in delo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, zlasti njegov delež pri obnovah Praškega gradu in letnega sedeža češkoslovaških (zdaj čeških) predsednikov v Lanih ter gradnjo cerkve Najsvetejšega srca Jezusovega v praških Vinohradih itd.11
Drugič je bila slovenska kultura v češkem okolju odmevno predstavljena spomladi 2005, ko je bila Slovenija častni gost na 11. Knjižnem sejmu v Pragi. Slo je za največjo slovensko literarno predstavitev v tujini po osamosvojitvi Slovenije. Ob tej priložnosti je Prago obiskalo 40 slovenskih pisateljev, tudi tisti, ki so trenutno v svetu verjetno najbolj znani: Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Svetlana Makarovič, Dane Zajc... Slovensko udeležbo na knjižnem sejmu je pospremil raznolik kulturni program v Pragi (avtorska branja slovenskih književnikov, predstave slovenskih gledaliških ansamblov, predstavitve slovenskih filmov itd.).12
Poleg omenjenih dveh velikih prireditev je v preteklem obdobju v Češki republiki potekala vrsta pomembnih znanstvenih konferenc in simpozijev, posvečenih znamenitim osebnostim slovenske kulture in propagatorjem češko-slovenskega sodelovanja. Prispevki, predstavljeni na teh konferencah, so bili večinoma objavljeni v samostojnih zbornikih.
Leta 1998 so se brnski psihologi spomnili na osebnost in delo Mihajla Rostoharja (1878-1966), slovenskega intelektualca, ki je pred prvo svetovno vojno študiral na univerzi v Pragi, kjer se je nato tudi habilitiral, in je od leta 1924 deloval kot profesor psihologije na novo ustanovljeni Masarykovi univerzi v Brnu. V Brnu je vodil tudi Inštitut za eksperimentalno psihologijo, prvi te vrste v takratni Češkoslovaški. V letih 1934-1935 je bil Rostohar v Brnu celo predstojnik filozofske fakultete, po drugi svetovni vojni pa je imel za kratek čas funkcijo rektorja Visoke šole socialnih znanosti.13
V letu 2000 so praški slavisti in slovenisti priredili simpozij ob 200. obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849). V tem času
11	Glej npr. Jaroslav Panek, Sedm slovinskych let. Slovinskä kultura v Ceske republice 1990—1996. Olomouc 1997, str. 11-23 (lep primer dejstva, da je Plečnikovo ime v češkem okolju danes simbol češko-slovenskega partnerstva, je dejstvo, da ekspresni vlak, ki od leta 2005 povezuje Prago in Ljubljano, nosi ime "Jože Plečnik").
12	Glej Program Slovinska na Knižnim veletrhu v Praze 2005/ Slovenia's Program at the Prague Book Fair 2005. Ljubljana 2005.
13	Glej zbornik Mihajlo Rostohar (1878—1966) v tradici celostni a experimentälni psychologie (ed. Josef Svancara). Brno 1999.
2.oog
je bila v Slovanski knjižnici v Pragi o tej znameniti osebnosti slovenske literature na ogled tudi raz-
stava.14
Isti organizatorji so dve leti kasneje dali pobudo za konferenco o kulturnem in političnem delovanju slovenskega duhovnika in narodnega buditelja Matije Majarja Ziljskega (1809-1892). Ta je konec svojega življenja preživel v Pragi, kjer je tudi pokopan na pokopališču na Vinohradih. 0b tej priložnosti je bil Majarjev nagrobni spomenik na praških Vinohradih obnovljen. Na grob slovenskega buditelja se je prišla poklonit večina udeležencev znanstvenega srečanja, vključno s številno delegacijo Majarjevih rojakov iz južne Koroške.1^
Slovanski inštitut Akademije znanosti CR v Pragi je v letu 2002 organiziral veliko mednarodno znanstveno konferenco v počastitev spomina drugega pomembnega Slovenca - Matije Murka (1861-1952), ki je bil v letih 1920-1931 na Karlovi univerzi profesor južnoslovanskih jezikov in literatur ter v letih 1932-1941 direktor praškega Slovanskega inštituta. Murku sta bila kmalu zatem posvečena kar dva posebna zbornika. Prvega so sestavili in objavili praški slavisti, za drugega so poskrbeli njihovi brnski kolegi z Masarykove univerze.16
V naslednjem letu so slavisti s Filozofske fakultete UK v Pragi počastili enega izmed prvih propa-gatorjev in organizatorjev češko-slovenskega sodelovanja, skriptorja Narodnega muzeja v Pragi, Jana Vaclava Lega (1833-1906), ki je v polovici 19. stoletja vrsto let deloval kot uradnik na Kranjskem. Tukaj se je zelo približal Slovencem in je po svoji vrnitvi na Ceško Slovencem vsestransko pomagal. Leta 1888 je Lego v Pragi osnoval npr. Ceško-slovensko društvo, ki je zbiralo finančna sredstva za podporo slovenskih študentov in izdajo slovenskih knjig. Lego je bil mdr. tudi avtor prve slovenske slovnice za Cehe in prvega v češčini napisanega vodnika po slovenskih deželah.
Marca 2005 je v Pragi potekal kolokvij o delu in dediščini slovenskega književnika, filozofa in politika Edvarda Kocbeka (1904-1981).18
Brnski slavisti so ob koncu leta 2006 organizirali konferenco ob 100. obletnici rojstva naslednjega znamenitega Slovenca, ki je dolgo deloval v češkem okolju - Otona Berkopca (1906-1988). Berkopec je bil več desetletij knjižničar in bibliograf v Slovanski in pozneje v Narodni knjižnici v Pragi ter poleg tega v letih 1935-1939 in 1945-1951 lektor slovenskega jezika na Karlovi univerzi. Vzgojil in vplival je na vrsto pomembnih čeških prevajalcev iz slovenščine in drugih strokovnjakov, ki jih je pridobil za poznavanje slovenske literature, kulture in Slovenije sploh (tudi prevajalca Františka Benharta, zgodovinarja Jaroslava Panka idr.). Zato Berkopcu po pravici pripada častno mesto med ustanovitelji moderne češke slovenistike.19
V letu 2007 je bila na Filozofski fakulteti UK v Pragi konferenca o življenju in delu slovenske pisateljice Zofke Kveder (1878-1926). Sestavni del konference je bila tudi analiza umetniških in osebnih povezav pisateljice s češkim okoljem.20
Vsaj na kratko moramo omeniti tudi nekatera druga znanstvena srečanja. 0ktobra 1997 so se na konferenci z naslovom Samostatny stat mezi vetšimi sousedy — podnetpro slovinskou politiku a kulturu (Samostojna država med večjimi sosedi - pobuda za slovensko politiko in kulturo) v praškem Klemen-tinu srečali češki in slovenski zgodovinarji, literarni teoretiki, filologi in psihologi. Pobudnik prireditve je bilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi z namenom pokazati Slovenijo kot samozavestno, čeprav ozemeljsko in po številu prebivalcev manjšo državo Evrope ter spomniti na obojestransko koristne tradicije češko-slovenskega sodelovanja.21
Slovenistične prispevke (zlasti filološke, literar-noteoretične in zgodovinske) je bilo mogoče slišati tudi na širše zasnovanih mednarodnih srečanjih slavistov in balkanistov iz držav srednje in jugovzhodne Evrope, ki so bila organizirana v letih 1994, 2001 in 2005 v Brnu. Zborniki s teh konferenc so izšli pod naslovom Studia balcanica Co-hemo-slovaca22
14	Glej France Prešeren očima prazskych slovenistV (ed. Milada K. Nedvedova). Praha 2000.
15	Glej Matija Majar Ziljski v česko-slovinskem kontextu. Minulost, pfitomnost a budoucnost vzäjemnych kulturnich stykV/ Matija Majar Ziljski v češko-slovenskem kontekstu. Preteklost, sodobnost in prihodnjost medsebojnih kulturnih stikov (ed. Milada K. Nedvedova). Praha 2004.
16	Glej Murkova epocha slovanske filologie (eds. Miloš Zelenka, Anna Zelenkova, Jifi Bečka). Praha 2003; Matija Murko v myšlenkovem kontextu evropske slavistiky (eds. Ivo Pospišil a Miloš Zelenka). Brno 2005.
17	Glej Jan Väclav Lego (1833—1906). Sbornik pfispevku z ko-lokvia o česko-slovinskych kulturnich stydch (eds. Jasna Hon-zak Jahič a Milada K. Nedvedova). Praha 2005.
18	Glej Edvard Kocbek (1904—1981). Sbornik pfispevkV z mezi-
närodniho kolokvia venovaneho dilu a odkazu slovinskeho bäs-
nika, prozaika, esejisty a filozofa Edvarda Kocbeka. Praha, 10.
bfezna 2005, Närodniknihovna CR (eds. Jasna Honzak Jahič
a Alenka Jensterle Doležalova). Praha 2007.
19	Glej Jaroslav Panek, Oton Berkopec. Življenje in delo. Novo mesto 1976; Oton Berkopec a česko-slovinske kulturni styky. Sbornik pfispevkV k 100. vyroči narozeni (eds. Ivan Dorovsky a Petr Mainuš). Brno-Boskovice 2006.
20	Zbornik z naslovom Zofia Kveder (1878—1926). Recepce jeji tvorby v 21. stoleti (eds. Jasna Honzak Jahič a Alenka Jensterle Doležalova) v tem času pripravljajo praški slavisti in Narodna knjižnica ČR.
21	Glej Samostatny stät mezi vetšimi sousedy — podnet pro slo-vinskou politiku a kulturu. Sbornik pfispevkV z mezinärodniho vedeckeho zasedäni, Praha, Klementinum, 16. fijna 1997 (ed. Jaroslav Panek). Praha 1999.
Glej Studia balkanica bohemo-slovaca IV. Pfispevky pfednesene na IV. balkanistickem sympoziu v Brne ve dnech 25. a 26. kvetna 1994 (ed. Ivan Dorovsky). Brno 1995; Studia balcanica bohemo-slovaca V. Pfispevky pfednesene na V. mezinärod-nim balkanistickem sympoziu v Brne ve dnech 23. a 24. kvetna 2001 (ed. Ivan Dorovsky). Brno 2002; Studia balcanica bohemo-slovaca VI. Pfispevky pfednesene na VI. mezinärodnim balkanistickem sympoziu v Brne ve dnech 25.—27. dubna 2005
22
2.00g
Okrepitvi vedenja Čehov in Slovencev o vzajemnih zgodovinskih vezeh je bilo v preteklem obdobju namenjeno tudi odkritje več spominskih plošč in organiziranje vrste priložnostnih razstav. V letu 2001 je bila npr. na Aninem trgu v Pragi, kjer je v srednjem veku stala cerkev sv. Janeza na Brehu, odkrita spominska plošča, katere namen je spominjati na praško delovanje skladatelja evropskega formata, ki je bil po rodu s Kranjske, Jakoba Gallusa (1550-1591). Ob koncu svojega življenja je živel na dvoru cesarja Rudolfa II. in v je omenjeni cerkvi v središču Prage vodil cerkveni zbor. Maja 2006 je bilo ob prisotnosti ministrov kulture ČR in RS v Južnih vrtovih Praškega gradu odkrito doprsje slavnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957).
Podpreti ponovno se obnavljajoče češko-sloven-sko partnerstvo je bila naloga tudi več razstav, organiziranih v Sloveniji. Naj navedemo samo nekoliko primerov iz zadnjega obdobja. Ob koncu maja 2007 je bila v Tolminu odprta razstava Soška fronta 19151917, ki jo je pripravil regionalni muzej iz Tolmina v sodelovanju z Vojaškim zgodovinskim inštitutom Vojske ČR v Pragi. Namen razstave je bil počastiti spomin na več tisoč padlih čeških vojakov, ki so se v času prve svetovne vojne skupaj s Slovenci in vojaki drugih narodov habsburške monarhije udeležili krvavih bojev ob reki Soči in v okoliških gorah. Na češke žrtve vojne tukaj še danes spominjajo vojaški spomeniki v bližini vasi Dutovlje, Brje pri Komnu in na drugih mestih. V istem času je ob prisotnosti češkega zunanjega ministra v Ljubljani potekalo odprtje obsežne razstave ob 150. obletnici smrti Josefa Ressla (1793-1857), rojaka iz češkega mesta Chrudim, ki je v prvi polovici 19. stoletja kot avstrijski uradnik deloval v različnih mestih današnje Slovenije in v Trstu. V spominu Čehov in Slovencev je Ressel ostal zapisan zlasti kot gozdarski strokovnjak in svetovno znan izumitelj ladijskega vijaka. Umrl je v Ljubljani, kjer je tudi pokopan na pokopališču Navje. Druga razstava, posvečena spominu Josefa Ressla, je bila pod naslovom 0d vijaka do junaka od marca do aprila 2008 na ogled v Kostanjevici na Krki, ki ni daleč od samostana Pleterje, kjer je Ressel tudi deloval vrsto let.23
Pri medsebojnem poznavanju narodov obeh držav so imeli v zadnjem obdobju svoj delež tudi zgodovinarji. V letu 1998 je kolektiv čeških zgodovinarjev izdal obsežen kompendij Dejiny jihoslovan-skych zemi (Zgodovina južnoslovanskih dežel),2^ ki med drugim vsebuje več samostojnih poglavij o Slovencih in slovenski zgodovini, katerih avtorji so
(eds. Pavel Boček, Ladislav Hladky, Pavel Krejči, Petr Steh-lik, Vaclav Štepanek). Brno 2006.
23 Glej spletne strani veleposlaništva Češke republike v Ljub-
ljani www.mzv.cz/Ljubljana.
Miroslav Šestak, Miroslav Tejchman, Lubomira Havlikova,
Ladislav Hladky, Jan Pelikan, Dejiny jihoslovanskych zemi.
Praha 1998.
Lubomira Havlikova (poglavje o srednjeveški slovenski zgodovini), Miroslav Šestak (deli o slovenski zgodovini od 16. do začetka 20. stoletja) in Ladislav Hladky (del o slovenskem družbenem in političnem razvoju po letu 1991).
Bolj sistematično sta se z zgodovino Slovencev in češko-slovenskih odnosov v obravnavanem obdobju med češkimi zgodovinarji ukvarjala Ladislav Hladky25 in Jaroslav Panek.26 Iz objavljenih tekstov Hladkega je mogoče omeniti npr. obsežno analitično študijo Slovinci a habsburska monarchie. 18481918 (Slovenci in habsburška monarhija. 1848-1918),27 ki obravnava politične programe in narodno emancipacijska gibanja Slovencev v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, besedilo Slovinci a Jugoslavie (Slovenci in Jugoslavija),28 ki vrednoti pozitivne in negativne plati več kot sedem desetletij trajajočega sožitja Slovencev z ostalimi jugoslovanskimi narodi v okviru skupne države, in pregledni članek Češi a Slovinci. Promeny jejich vztahV v 19.21. stoleti (Čehi in Slovenci. Spremembe njihovih odnosov v 19.-21. stoletju),29 dopolnjen z bibliografijo čeških in slovenskih besedil o političnih, kul-
25
26
27
28
29
Glej npr. Ladislav Hladky, Slovinšti realiste (masarykovci) na začdtku 20. stoleti. Slovansky prehled 77, 1991, str. 31-42; isti, Slovinšti narodni radikdlove a Masarykova idea drobne prdce. Prav tam, str. 371-383; isti, Slovinci a jugosldvskd krize. K vyvojiQolitickych uddlosti ve Slovinsku od Qoloviny 80. let do 15. ledna 1992. Slovansky prehled 78, 1992, str. 396410; isti, Kontakty mezi Cechy a Slovinci v dobe mezivdlečne a po druhe svetove vdlce. v: Samostatny stat mezi vetšimi sousedy - podnet pro slovinskou politiku a kulturu. Sbornik prispevku z mezinarodniho vedeckeho zasedani, Praha, Kle-mentinum, 16. fijna 1997 (ed. Jaroslav Panek). Praha 1999, str. 53-59; isti, Slovinsko. v: Jifi Vykoukal a kol., Visegrad. Možnosti a meze stfedoevropske spoluprace. Praha 2003, str. 325-340; isti, Slovinsko a jeho spoluprdce s visegrddskymi zememi. v: Z dejin visegradskeho prostoru. Richardu Pra-žakovi k petasedmdesatinam (eds. Vladimir Gonec a Rado-mir Vlček). Brno 2006, str. 267-279.
Glej Jaroslav Panek, Slovinsko - tisiciletd cesta k samostatnosti. Dejiny a současnost 13, 1991, str. 43-49; isti, Slovinsko na sklonku druheho tisicileti. v: Samostatny stat mezi vetšimi sousedy - podnet pro slovinskou politiku a kulturu. Sbornik prispevku z mezinarodniho vedeckeho zasedani, Praha, Kle-mentinum, 16. rijna 1997 (ed. Jaroslav Panek). Praha 1999, str. 3-9; isti, Slovinskd historiografie jako ndstroj sebez-vyrazneni maleho evropskeho ndroda. Prav tam, str. 23-35; isti, Slovinsko zndme i nezndme. v: Slavista s duši basnika. Sbornik k sedmdesatinam Ivana Dorovskeho (ed. Petr Mai-nuš). Brno-Boskovice 2005, str. 147-159; isti, Jizansky temperament vpražskem literdrnim salonu. Pokus o charakteristiku osobnosti Otona Berkopce. v: Oton Berkopec a česko-slo-vinske kulturni styky. Sbornik prispevku k 100. vyroči na-rozeni (eds. Ivan Dorovsky a Petr Mainuš). Brno-Boskovice 2007, str. 22-35.
Ladislav Hladky, Slovinci a habsburskd monarchie (18481918). V: Slovanske historicke studie 30, Praha-Brno 2005, str. 111-163.
Ladislav Hladky, Slovinci a Jugosldvie.V:: Souvislosti. Revue pro kres^anstvi a kulturu 1, 1997, str. 7-21. Ladislav Hladky, Češi a Slovinci. Promeny jejich vztahV v 19.-21. stoleti. V: Per saecula ad tempora nostra. Sbornik praci k šedesatym narozeninam prof. Jaroslava Panka (eds. Jiri Mikulec a Miloslav Polivka). Praha 2007, str. 693-700.
2.oog
turnih in gospodarskih stikih med obema narodoma v obdobju propada jugoslovanske federacije in neposredno po konstituiranju samostojne Republike Slovenije. Pomemben prispevek Jaroslava Panka je bila knjiga Sedm slovinskych let. Slovinska kultura w Českž republice 1990-1996 (Sedem slovenskih let. Slovenska kultura v Češki republiki 1990-1996),30 ki obravnava obnavljajoče se kontakte med češko in slovensko kulturo na koncu 20. stoletja.
Med češkimi politologi je k poglobitvi češkega znanja o sodobni Sloveniji in njeni transformaciji iz bivše jugoslovanske republike v moderno evropsko državo prispeval zlasti Ladislav Cabada v monografiji Politicky system Slovinska (Politični sistem Slo-venije).31
Slovenci se lahko pohvalijo s kar več zgodovinarji, ki so se ne samo v preteklosti, ampak se tudi v sodobnosti razmeroma intenzivno ukvarjajo z zgodovino češko-slovenskih stikov. Med zgodovinarji je najbolj znana Irena Gantar Godina, znanstvena delavka Inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je že v letu 1987 objavila delo T. G. Masaryk in masarykovstvo na Slovenskem. 1895-1914, v katerem je analizirala in ocenila vpliv Masaryka in njegovih slovenskih študentov na idejni in politični razvoj Slovencev na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Leta 1994 je objavila drugo monografijo Neoslavizem in Slovenci, v kateri je opisala kulturne, politične in gospodarske kontakte med češkim in slovenskim okoljem na začetku 20. stoletja. Irena Gantar Godina je hkrati tudi avtorica velikega števila strokovnih študij in člankov o češko-slovenskih stikih in široko medslovanskih odnosih v 19. in 20. stoletju.32
30	Jaroslav Panek, Sedm slovinskych let. Slovinska kultura v Ceske republice 1990-1996. Olomouc 1997.
31	Ladislav Cabada, Politicky system Slovinska. Praha 2005.
32	Glej npr. Irena Gantar Godina, Masaryk in the Eyes of the Slovenes. In: T. G. Masaryk a stfedni Evropa. Materialy z konference Masarykovy univerzity v Brne 5.-6. června 1991 (ed. Richard Pražak), Brno 1994, str. 69-78; ista, František Palacky a Slovinci. v: František Palacky 1798-1998. Dejiny a dnešek (ed. František Šmahel), Praha 1999, str. 413-418; ista, Slovensko-češki stiki do 1918. v: Samostatny stat mezi vetšimi sousedy - podnet pro slovinskou vedu a kulturu. Sbornik pfispevku z mezinarodniho vedeckeho zasedani v Praze 16. fijna 1997 (ed. Jaroslav Panek), Praha 1999, str. 36-52; ista, Slovanska vzajemnost in Slovenci. v: 150 let Slovanskeho sjezdu 1848. Historie a současnost. Sbornik referatu z vedeckeho kolokvia 11. června 1998 v Praze (ed. Vaclav Veber), Praha 2000, str. 46-56; ista, Slovenski intelektualci v slovanskih deželah do 1918. v: Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje (ed. Vincenc Rajšp), Ljubljana 2001, str. 859-867; ista, Slovenske izobraženke v Pragi. Dve domovini^Two homelands, 16, 2002, str. 186-189; ista, The Significance of Language and Education in Forming National Consciousness of a Small Nation, v: Misto narodnich jazyku ve vychove, školstvi a vede v habsburske monarchii 1867-1918. Sbornik z konference konane v Praze 18.-19. listopadu 2002 (eds. Harald Binder, Barbora Kfivohlavova, Luboš Velek), Praha 2003,
V 90. letih prejšnjega in na začetku tega stoletja je bilo v Sloveniji objavljenih še nekoliko drugih del o zgodovini češko-slovenskih stikov. Bogate kulturne kontakte med Čehi in Slovenci se je trudil ■povzeti dolgoletni učitelj češkega jezika na ljub-janski univerzi in propagator češko-slovenskega sodelovanja starejše generacije Boris Urbančič (19301998). Leta 1993 je bil v Ljubljani izdan njegov kratki sestavek Slovensko-češki kulturni stiki,^ ki je bil kmalu zatem preveden in izdan tudi v Češki re-publiki.33 Preučevalka srednje generacije s češkimi družinskimi koreninami Marjeta Keršič Svetel je p poskusila na podlagi obsežnega arhivskega materiala jubljanske Jugoslovansko-češkoslovaške lige opisati medvojno sodelovanje Čehov in Slovencev v knjigi Ceško-slovenski stiki med svetovnima voKnama, ki je izšla v Ljubljani leta 1996.34 Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar, ki se ukvarja z zgodovino arhitekture in v polovici 90. let tudi slovenski veleposlanik v Pragi, je objavil več del o svetovno priznanem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku, ki se je s svojim delom neizbrisno zapisal tudi v češkem okolju. Naj omenimo vsaj še Prelovškov delež pri publikaciji, ki je spremljala veliko razstavo o Plečniku Josip Plečnik - architekt Pražskeho hradu (Jože Plečnik - arhitekt Praškega gradu) v Pragi leta 1996,35 ali pri obsežni sintezi o Plečnikovem življenju in delu Jože Plečnik. Dunaj, Praga, Ljubljana, ki je bila objavljena leta 2006.36
Češko-slovenskim odnosom so se v obliki študij in člankov objavljenih v časopisih ali zbornikih posvetili tudi nekateri drugi slovenski zgodovinarji -Peter Ribnikar,37 Eva Holz,38 Jonatan Vinkler in Borut Klabjan.
Zanimanje za češko problematiko je posebno razveseljivo pri zadnjih dveh imenovanih. Vinkler (rojen 1975) in Klabjan (1976) sta slovenska zgodovinarja najmlajše generacije, ki sta na prehodu v
str. 67-77; ista, Vaclav Jaroslav Klofdč and the Slovenes up to
1918. v: Slovanske historicke studie 32, Praha-Brno 2007, str. 71-90.
33	Boris Urbančič, Cesko-slovinske kulturni styky (pfeložila Helena Polakova). Praha 1995.
34	Delo je pred tem v več delih objavil tudi Zgodovinski časopis: Marjeta Keršič Svetel, Ceško-slovenski stiki med svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 49, 1995, str. 231-258, 427-454, 613-630.
35	Josip Plečnik - architekt Pražskeho hradu (eds. Zdenek Lukeš, Damjan Prelovšek, Tomaš Valena). Praha 1996.
36	Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, Jože Plečnik. Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana 2006.
37	Peter Ribnikar, Slovenski doktorji, promovirani na Karlovi univerzi, Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 519-537.
38	Eva Holz, Cešti urednici ve Slovinsku v druhe polovinZ 19. stoleti. Slovansky pfehled, 76, 1990, str. 84-92; ista, Ceški časopis Politik o slovenskih paralelkah na celjski gimnaziji v letu 1894. v: Ad fontes. Otorepčev zbornik, Ljubljana 2005, str. 435-436; ista, Ceški časopis Politik in "revolucija" v Piranu 1894. Kronika, 53, 2005, str. 209-222; ista, Vihar v kozarcu vode. Spopadi v Celju leta 1899 v očeh češkega časopisa Politik, Prispevki za novejšo zgodovino, 46, 2006, str. 111-123.
200g
21. stoletje več let študirala na Karlovi univerzi v Pragi. Tukaj sta zbirala gradivo za svoji disertaciji in sta se zelo dobro naučila češko. Jonatan Vinkler se ukvarja s češko-slovenskimi kulturnimi stiki v 19. stoletju,39 Borut Klabjan pa raziskuje češko-sloven-ske vezi v bivšem avstrijskem (danes italijansko-slovensko-hrvaškem) Primorju v 19. in 20. stoletju.40 Danes oba delujeta kot asistenta na Univerzi na Primorskem v Kopru in zgodovina češko-slovenskih odnosov je eno izmed glavnih področij njunega raziskovanja. Rezultate raziskovanj sta objavila tudi v knjižni obliki: Jonatan Vinkler, Posnemovalci, zavezniki in tekmeci: Cesko-slovenski in slo-vensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju, Koper 2006; Borut Klabjan, Češkoslovaška na Jadranu: Cehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne, Koper
2007.
Ob koncu našega kratkega pregleda najnovejših oblik češko-slovenskega kulturnega in znanstvenega sodelovanja obema narodoma želimo, da bi se intenzivnost njunih medsebojnih poznavanj in izmenjav kulturnih vrednot v naslednjih letih še bolj poglobila.
Iz češčineprevedelLibor Dolezän
39
40
Jonatan Vinkler, France Prešeren in František Ladislav Čela-kovsky - teksti, znaki, razmerja in pomeni. Slavia, 70, 2001, str. 51-66; isti, "Tisk a papir jsou vyborne". Prešeren a Mächa v sevfeni nacionalismu. v: Komunikace a izolace v česke kul-tufe 19. stoleti. Sbornik pfispevkü z 21. ročniku sympozia k problematice 19. stoleti (ed. Katefina Blahova). Praha 2002, str. 266-284; isti, Rokopis kraljedvorski in zelenogorski ter Slovenci. v: Slovenska kronika XIX. stoletja, II. Ljubljana 2003, str. 203-205; isti, Josef Dobrovsky a jeho recepce u SlovincV - znaky a vyznamy. v: Josef Dobrovsky: Fundator studiorum slavicorum. Pfispevky z mezinarodni vedecke konference v Praze 10.-13. července 2003 (eds. Vladimir Vavfinek, Hana Gladkova, Karolina Skwarska). Praha 2004, str. 518-537.
Borut Klabjan (Klabian), Jan Lego in tržaška slovanska vzajemnost. v: Jan Vaclav Lego (1833-1906). Sbornik pfispevkü z kolokvia o česko-slovinskych stycich konaneho v Praze 23. fijna 2003 (ed. JasnaHonzak Jahic). Praha 2005, str. 38-48; isti, Cehi v zalivu. Češka prisotnost v Trstu od leta 1848 do prve svetovne vojne. Zgodovinski časopis, 60, 2006, str. 69-94; isti, Odnos Cehoslovaške do slovenske in hrvaške manjšine v Italiji v obdobju med svetovnima vojnama (primer prvega tržaškega procesa leta 1930). v: Studia balcanica bo-memo-slovaca Vl. Pfispevky pfednesene na VI. mezina-rodnim balkanistickem sympoziu v Brne ve dnech 25.-27. dubna 2005 (eds. Pavel Boček, Ladislav Hladky, Pavel Krejči, Petr Stehlik, Vaclav Stepanek). Brno 2006, str. 311316; isti (skupaj s Petro Kavrečič), Czech Tourism in the Upper Adriatic before and after World I. v: Slovanske historicke studie 32, Praha-Brno 2007, str. 91-102.
ZUSAMMENFASSUNG
Die erneuerte Partnerschaft zwischen Tschechen und Slowenen. Fünfzehn Jahre einer sich neu entwickelnden kulturellen und wissenschaftlichen Zusammenarbeit
Zwischen den Tschechen und den Slowenen existierte vor 1918, als sie zusammen in der Habsburger Vielvölker-Monarchie lebten, eine sehr intensive kulturelle und politische Zusammenarbeit. Nach dem Zerfall Österreich-Ungarns hat sich aber die tschechisch-slowenische Zusammenarbeit in erheblichem Maß in den weitläufigeren tschechoslowakisch-jugoslawischen Kontakten "aufgelöst". Die bilateralen Beziehungen begannen erst ab Anfang der 90-er Jahre des 20. Jahrhunderts wieder intensiver erneuert zu werden, als die eigenständige Republik Slowenien und die Tschechische Republik entstanden. Der Artikel informiert über die wichtigsten Erscheinungsformen der tschechisch-slowenischen kulturellen Zusammenarbeit in den letzten fünfzehn Jahren (1993-2008). Der Slo-wenisch-Unterricht in Prag, Brno (Brünn), Plzen (Pilsen) und Pardubice, die Herausgabe tschechischer Ubersetzungen slowenischer Literatur, die Veranstaltung von Ausstellungen zur Erinnerung an die historischen Beziehungen zwischen den beiden Völkern und ihre gegenseitige kulturelle Nähe (Ausstellung über den slowenischen Architekten Josip Plečnik auf der Prager Burg 1996, Teilnahme Sloweniens als Hauptgast auf der 11. Buchmesse in Prag 2005, Ausstellung Die Synergie der Slowenen und Tschechen in der Staatsbibliothek in Prag 2008) und die Organisation wissenschaftlicher Konferenzen und Symposien in der Tschechischen Republik, die bedeutenden slowenischen Persönlichkeiten der Kultur (France Prešeren, Edvard Kocbek, Zofka Kveder) und Propagatoren der tschechisch-slowenischen Zusammenarbeit (Matija Majar Ziljski, Jan Vaclav Lego, Matija Murko, Mihajlo Rostohar, Oton Berkopec) gewidmet waren, werden erwähnt. Es werden ebenfalls die neuesten in der Tschechischen Republik und in Slowenien herausgegebenen Publikationen über die Geschichte der tschechisch-slowenischen Kultur- und Politikbeziehungen dokumentiert.