A
Upravičeno zahtevamo [svobodo tiskal
Letna naročnina znaia Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Masarykova 14/11. Račun pri Poštni'hran. 16.160. Rokopisov ne vračamo. Telefon 21-09.
Leto VI.
Ljubljana, dne 24. julija 1937.
Št. 29.
Naš edini in najvišji predstavnik države je
Njegovo	Vel.	K
Edino Njemu smo	mijugoslovenski nacijo-
nalisti dali prisego	udan
edinole Njemu bomo Čuvali in otuvali Jugoslavijo močno in nedeljivo, veliko in slavno!
Krffska deklaracija
Dne 20. 7. 1937 je minulo 20 let, ko je takratna vlada kraljevine Srbije s predstavniki Jugoslovenskega odbora stvorila prvi državno-pravni akt kot temelj naše današnje države. Spominjamo se še, kako je čmožolta monarhija z vsem svojim aparatom pritiskala na svoje jugoslovenske podanike, da protestirajo proti tej »izzivalni nesramnosti« poražene Srbije in veleizdajniških naših emigrantov, spominjamo se še, i k . s' l.'<r 'k-Yi oVu>-
*ki >»dl-->ri i "d j' -it'..n vu' J ? s( ,:e-. ..i protestne resolucije ter poudarjali svojo zvestobo k oni avstrijski liniji, ki jo je vsebovala tudi še poldrugi mesec prej prečitana Majniška deklaracija. Toda bilo je prepozno. Val jugoslovenskega nacijonalizma, prepričanje, da moremo postati Slovenci svobodni le kot del jugoslovenskega naroda v skupni, jugoslovenski državi, — vse to je našlo izraza v navdušenju nad besedilom Krfske deklara« cije! Samo ta je izražala takratno razpoloženje ogromne večine jugoslovenskih podanikov bivše monarhije.
Kot dva enakovredna pogodbenika so se vsedli k mizi na eni 6trani člani takratne srbske vlade z Nikolo Pašičem kot svojim predsednikom na čelu, na drugi strani člani jugoslovenskega odbora kot predstavniki jugoslovenskih podanikov Avstro-Ogrske monarhije. In ta dva enakopravna pogodbenika sta dogovorila temelje bodoče skupne, nacijonalne države. Med grmenjem topov in prelivanjem krvi se je izvršil državniški akt, ki je bil v resnici revolucijonaren. Odstranil je vse meje med Jugosloveni, likvidiral naše podaništvo v tuji monarhiji, likvidiral pa tudi ponosno kraljevino Srbijo! Na ljubo večji, jugoslovenski bodočnosti so podpisali odgovorni državniki slavne kraljevine Srbije dokument, s katerim je dejansko prenehala kraljevina Srbija ter prešla v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, v današnjo kraljevino Jugoslavijo. Vse to se je zgodilo na temelju osnovnega principa, ki je tako ostro izražen v uvodu k tej deklaraciji s sledečimi besedami:
Predvsem naglašajo predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno in najodloč-nejše, da je naš troimeni narod eden in isti po krvi, govorjenju in pisanem jeziku, po zavesti svojega cdinstva, po neprekinjenosti in celini ozemlja, na katerem nerazdeljeno prebiva in po skupnih življenjskih interesih svojega nacijonalne ga obstoja in vsestranskega razvoja svojega moralnega in materijalne-ga življenja. Ideja o njegovem narodnem edinstvu ni nikdar zamrla, čeprav je bila vsa sila, umska in fizična, nacijonalnih neprija-teljev naperjena proti njegovemu edinstvu, njegovi svobodi in njegovem nacijonalnem obstoju. Bil je razdeljen na več držav, v sami Avstro-Ogrski ne samo na tri plemenska imena, marveč na 11 pokrajinskih uprav in 13 zakonodaj. Zavest narodnega edinstva in stremljenje po svobodi in neodvisnosti so ga ohranili v neprestanih stoletnih borbah, ki jih je vodil na vzhodu s Turki, na zahodu pa * Nemci in Madžari ...«
Naše zastave
(Prevod članka Stjepana Roce v »Narodni Odbrani«)
Zakaj smo se odločili, da pišemo o zastavi? Pripovedujejo hrvatskemu kmetu: »Nikar ne izvešaj državne zastave, to je srbska zastava
—	beograjska — ona nas zasužnjuje Beogradu.« — »Samo hrvatska zastava je naša, vsaka druga je tuja.«
Eto, zakaj je nujno porazgovoriti se nekoliko tudi o zastavah. Resnica in samo resnica je sposobna, da razsvetli in razbistri mnoga vprašanja.
Zastava je znak državne in narodne zavesti.
Vsak narod, vsaka država ima svojo zastavo. In kot se pozna ptica po svojem perju, tako se spoznava narod po svoji zastavi. Kadar zaplove ladja v luko, poglej najprej na njeno zastavo, pa dobiš odgovor na vprašanje, od kod prihaja ter kateremu narodu in kateri državi pripada.
V starih časih ni bilo zastav, obstojali so vojaški znaki, ki so jih nosili pred posameznimi oddelki vojske. Tako so nosili pred rimskimi legijami znak orla. V srednjem veku se pojavljajo zastave, ki pa so bile večinoma enobarvne. Turški sultani so imeli zeleno, kitajski cesarji rumeno, francoski kralji belo zastavo.
V naših narodnih pesmih se poje o »zastavah s križem«. To so bile zastave rdeče ali bele barve s križem v sredini in s križem vrh kopja. Pod njimi je branil naš narod svojo zemljo, svojo čast in svoje ime. Pod njimi je prelival svojo kri za »krst časni i slobodu zlatnu«. Poleg križev so bile uvezene tudi slike svetnikov, največ Matere božje in sv. Jurija ali pa svetnika krstne slave dotičnega junaka.
August Šenoa opisuje v svojem romanu »Seljačka buna« Gubčeve kmete, ki so nosili belo zastavo s črnim križem. Matija Reljkovič pa je opisal v svojem »Satira« slavonsko selo 18. stoletja in pripoveduje, da so nosili svatje po turškem običaju »crljeni barjak«.
V začetku Karadjordjevega ustanka so bile zastave različne. Karadjordjeva zastava v letu 1805. je bila na pol bele, na pol zelene barve. Vojvoda Janko Katic sodobnik Kara-djordjev, je imel dovolj dragoceno zastavo rdeče in zelene barve s slikama sv. Nikole in
arhangela Mihaela. Nekatere zastave so bile vzete kar iz cerkev, druge pa na naglo roko prirejene, kakršne so bile pač prilike, v katerih se je nahajal dotični starešina. Pozneje so dobili mnogi vojvode zastave podarjene iz.Rusije: na eni strani so bile iz rdeče, na drugi iz bele svile, imele so ruski in srbski grb ter različne napise. Med ostalimi je bil tudi ta napis: »Ta ruski orel ščiti Srbijo. Mi-lostivi pomagaj, da postane po svoji hrabrosti velika in napredna. Zaščiti srbski narod pred vsakim napadom, naj zavlada nad njim svoboda, naj postane Srbija prenovljena in velika.«
Na Cvetincu je pokrenil 1. 1815. knez Miloš Obrenovič drago ustajo proti Turkom. Glavarji in vojvode so bili zbrani pri Takov-ski cerkvi. Miloš je vzel zastavo, jo dvignil in rekel: »Glejte mene, glejte sebe — v vojno proti Turkom!«
Pa ja Jovanovič, znani naš slikar zgodovinskih dogodkov, je slikajoč ta dogodek naslikal Miloša z zastavo bele barve in z rdečim križem v sredi.
Za časa francoske revolucije se je pojavila prva tribarvna nacijonalna zastava. Modra barva je predstavljala plemenitaško kri, bela je bila barva francoskih kraljev, rdeča barva pa je simbolizirala meščansko in kmetsko kri. Po mišljenju Stjepana Radiča so nastale hrvatska, srbska in slovenska trobojnica po vzorcu francoske zastave. Francozi so upravljali tri leta Slovenijo, Istro, Dalmacijo in del Hrvatske, v teh krajih so je vila francoska trobojnica.
Naše plemenske zastave: hrvatska, srbska in slovenska so šele iz novejšega časa. Zato je zgrešeno in ni v skladu z zgodovinsko resnico, če slikajo naši slikarji kronanje kralja Tomislava, Zvonimirja in carju Dušana pod tro-barvno zastavo. Ali, kadar se iznese v gledališčih pri predstavi opere »Nikola Zrinjski« hrvatska zastava, v »Boju na Kosovem« pa srbska. V tistih časih ni bilo niti ene niti druge.
Srbska zastava
Imamo dve nacijonalni srbski zastavi. Prva je trajala le malo časa, druga pa je preživela balkansko in svetovno vojno.
Prva srbska ustava je bila proglašena v Kragujevcu kot takratni prestolnici Srbije
V	svoji knjigi »Borba za jugoslovensko državo« pravi dr. Ogris: »Zasluga te deklaracije je, da je z njo stopilo naše vprašanje ofi-cijelno na mednarodno poprišče in tvorilo odslej del skupnozavezniškega vojnega programa. Mi Slovenci si lahko zapomnimo, da je iznesla Krfska deklaracija naše ime prvikrat v državno javnost. Dotlej so o našem obstoju vedeli le bližnji sosedi, v resnost naših državnih aspiracij pa niso verjeli niti tisti, ki se jih je najbolj tikalo. Dočim je bodila pred Srbi povsod njih stara in nova vojna slava in so spretnejši hrvatski politiki že davno zanesli glas o nekdanjih hrvatskih kraljevih kronah med tuji svet, smo igrali Slovenci
vlogo mednarodnega trinajstega brata, od nikogar poznanega, od vsakogar preziranega. Krivi smo pa bili sami.«
Pa kljub temu ne vise nikjer zastave, .r .\"<V i od proslave Majniške deklaracije počivajo na podstrešjih in čakajo na one, ki bodo znali pravilno razumeti zgodovino, na čase, ko se ne bodo več pojavljali ljudje, ki le radi svojih osebnih interesov in ambicij potvarjajo zgodovino, ustvarjajo svoje ogromne zasluge tam, kjer jih ni, gredo pa preko resnično važnih zgodovinskih dejstev samo zato, ker so se izvršila brez njih in preko njih. To je nauk, ki nam ga daje dvajseta obletnica Krfske deklaracije.
dne 2. 2. 1835 za vladanje kneza Miloša Obre-noviča. Tretji Člen te ustave govori o državni zastavi. Barve srbske državne zastave so bile sledeče: rdeča zgoraj — bela v sredini — modra spodaj.
V istem času, ko je začel Ljudevit Gaj razvijati ilirski pokret v Zagrehu z namenom, da zbere Hrvate, Srbe in Slovence na skupno delo in v skupno kolo, je torej knez Miloš Obrenovič razvil v Kragujevcu kot glavnem mestu takratne Kraljevine Srbije prvo državno srbsko trobojko, v kateri so iste barve in v istem vrstnem redu, kot jih vidimo v hrvatski zastavi, ki je nastala šele 13 let pozneje. Hrvatska zastava je namreč nastala šele leta 1848.
Proti prvi srbski ustavi so se dvignile Avstrija, Turčija in Rusija. Vse tri velesile so se plašile preveč liberalne in demokratske srbske ustave. Bale so se, da bi začeli tudi njihovi narodi zahtevati iste pravice, kot jih je dajala srbska ustava srbskim državljanom.
V	tej ustavi so videli duh francoske revolucije in svobodoumna načela, ki so bila plašilo za avstrijske, ruske in turške državnike. Kneževini Srbiji so očitali celo to, da ima njena državna zastava iste barve kot francoska.
S skupno odločbo so ukazale veselile mali Srbiji, da mora ukiniti novo ustavo, češ, da je škodljiva za njo samo, pa tudi zelo nevarna za njene sosede. Tako je bila čez mesec in pol ukinjena prva srbska ustava. Če bi 6e to ne bilo zgodilo, bi bila imela Srbija isto zastavo, kot so jo razvili pozneje Hrvati. Srhi in Hrvati so torej brez vsakega vpliva in nagovarjanja spontano in enodušno stvorili eno in isto zastavo. Kdorkoli izveša hrvatsko zastavo, mora vedeti, da je imela ravno tako zastavo Kneževina Srbija in to 13 let prej, predno jo je izvesila Hrvatska.
Drugo srbsko zastavo: rdeče-modro-belo, kod katero je bilo osvobojeno in maščevano Kosovo, pod katero je bila ustvarjena Jugoslavija, je razvil prvič knez Aleksander Kara-djordjevič (1842—1858), oče Petra I. Osvoboditelja, ded Blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja in praded Nj. Vel. kralja Petra II. Ko se je vrnil iz vojne proti Turkom, je izbral iz hvaležnosti napram Rusiji preokrenjeno rusko zastavo za zastavo svoje države in svojega naroda.
V balkanski in svetovni vojni se je vila pred legendarnim junaštvom in herojsko srbsko vojsko srbska zastava, ki so jo nesli po vojni ob ogromnem navdušenju celokupne Francije skozi Napoleonov triumfalni slavolok. Pred njo se je odkril angleški kralj Jurij, ko so jo nesli mimo kraljevega dvorca v London. Njo je poljubil Wilson. Z njenimi barvami so bila okrašena prsa ljudi vseh stanov v Angliji, ko je 1. 1915. slavila »Srbski dan«.
Zmagoslavna srbska zastava je bila prinesena v cerkev na Oplencu, v kateri spavajo večno spanje: trije Heroji, trije narodni Vzgojitelji, trije Osvoboditelji, trije Karadjordje-viči.
Verski mir
Maš jezik in naša knjiga
Ni države na svetu, ki ne bi stremela za tem, tla bi ne imela posla z verskim prepričanjem svojih državljanov, ker je pač v interesu vsake države, da smatra pripadništvo k tej ali oni veri kot zasebno stvar svojih državljanov. Kolikor posegajo zakonodaje posameznih držav tudi na to polje, store to le radi ureditve odnošajev med posameznimi veroizpovedmi, ker je pač vsaki ležeče na tem, da ne pride do nobenih konfliktov med posameznimi veroizpovedmi, njih predstavniki in njih pripadniki. Princip nevmešavanja v verske zadeve, princip priznavanja popolne svobode državljanov v tej, po svoji vsebini tako delikatni zadevi je važen zlasti za države, kjer živi toliko raznih veroizpovedi kot jih živi v naši državi. Ti osnovni principi so našli izraza v preprostem, pa ravno zato globokem pregovru našega naroda: Brat mi mio koje vere bio.
Doslej smo v Jugoslaviji še dokaj srečno vozili okoli čeri mnogobrojnih veroizpovedi ter se lahko pohvalimo, da o kakih verskih bojih pri nas doslej ne more biti govora. N.1 bilo nobenega razburjenja, ko je uredila naša država svoje odnošaje do srbske pravoslavne in muslimanske vere potom posebnih zakonov, kajti vsak je moral priznati, da je taka ureditev zlasti v versko tako mešani državi brezpogojno potrebna. Ko je bil 25. 7. 1935 v Vatikanu parafiran konkordat, o katerem razpravlja ravno te dni naše Narodno predstavništvo, je ostalo tudi vse mirno in bilo niti najmanjšega razburjenja. Vsak si je pač mislil, da je konkordat potreben, zlasti sedaj, ko je razmerje med državo in dvema drugima cerkvama že urejeno. Ta ravnodušnost na-pram temu konkordatu je razumljiva tem lažje, ker so odgovorni činitelji drug za drugim poudarjali njegove dobre strani in posledice, javnost pa ni imela povoda za kako nezaupanje, ker ji besedilo in vsebina konkordata nista bili znani. Naša javnost se je pač že vživela v enega izmed tipično jugoslovenskih znakov demokracije, ki daje vsakokratnim merodajnim činiteljem pravico, da lahko sklepajo in odločajo tudi o najvažnejših stvareh sami, pa omogočijo javnosti dostop do vsebine takih sklepov i.'e t •, k s c«. "•
st
u
Čuvajmo Jugoslavijo!
Čuvajmo Jugoslavijo!
V	današnjem položaju ne moremo ugotoviti nič drugega kot to, da gleda pravoslavna cerkev na ves problem s čisto drugega stališča kot rimsko-katoliška. Vodstvo srbske pravoslavne cerkve se čuti ne le poklicano, marveč dolžno, da čuva svetle in slavne tradicije, ki so ji dale ne samo ime, marveč tudi obeležje resnične nacijonalne cerkve, ki živi samo v naši državi in med našim narodom ter je vsled tega docela povezana s tem narodom in s to državo. Če katera, potem si lahko srbska pravoslavna cerkev prilašča ogromno zaslugo na tem,' da je srbski del našega naroda po dobrih 400 letih suženjstva dvignil svojo glavo in se osvobodil tako zaveden Srb in ravno tako veren pravoslavec, kot je bil v času poraza na Kosovem polju. To je edinstven primer v svetovni zgodovini, s katerim se Srbi upravičeno ponašajo, na katerem si pripisuje upravičeno največ zaslug srbska pravoslavna cerkev. Ni nobenega dvoma, da bi se to ne bilo zgodilo, če bi bili Srbi v času poraza na Kosovem polju pripadali kaki drugi, ne pa svoji lastni nacijonalni cerkvi, ki jim je dala v svojih res nacijonalnili, na nobene zunanje inicijative in nobena mednarodna navodila vezanih svečenikih ne samo verske tolažnike in učitelje, marveč tudi prvoboritelje in mučenike v osvobodilnih bojih. Na tisoče srbskih pravoslavnih duhovnikov in redovnikov je padlo na čelu svojega naroda in dalo svojo kri za našo svobodo in naše ujedinjenje in tudi današnji patriarh Vamava je bil ne samo svečenik, marveč tudi borec svojega naroda, ko je ta se pred letom 1912. nosil okove turskega suženjstva in krvavel pod napadi bolgarskih četašev.
Rimokatoliška cerkev je in hoče biti univerzalna, kar znači vesoljna, torej ne narodna, marveč mednarodna. Že samo vsled tega ne more posvečati tipično nacijonalnim vprašanjem svoje posebne pozornosti, že vsled tega mora biti za njo vprašanje nacijonalne pripadnosti podrejenega pomena. Da je temu tako, tega ni treba dokazovati, dokaze doživljamo še danes, • » ž t t te k. V < v naše lastno nacijonalno telo. Vsled tega rimokatoliška cerkev nima in ne more imeti na posamezne narode onih pogledov in obzirov, kot jih ima nacijonalna cerkev, namenjena dotičnemu narodu in povezana z dotičnim narodom na življenje in smrt.
Zgodovina bo pokazala, da izvira i h \ e' i i na > a L d 'a samo in izključno iz te temeljne razlike med vesoljno in vsled tega mednarodno ali če hočete nadnarodno katoliško in izključno nacijonalno srbsko pravoslavno cerkvijo. Zgodovina bo tudi pojasnila vse ono, kr' "	; * V. i 't i, zlasti
pa namene onih, ki so to borbo izzvali v času, ki je vse prej kot primeren za njo. Dotlej lahko molčimo v prepričanju, da je zgodovina še vedno pravično sodila in bo tudi v tem primeru pokazala krivce tam, kjer so v resnici.
Tako je prav
Na osnovi odloka Sv. Arhierejskega Sabora srbske pravoslavne cerkve se je Sv. Arhierej-eki Sinod čutil dolžnega, da predloži v izvršen je eparhijskim arhijerejem sledeče:
Čuvajmo Jugoslavijo!
Prav tako naj se za časa bolezni Nj. Svetosti g. patriarha po službi božji vrše molitve za njegovo ozdravljenje in če mu milostljivi Gospod daruje ozdravljenje, tedaj naj se v vseh cerkvah vrši zahvala za milost božjo, naklonjeno vzvišenemu bolniku.
To so prve mere, ki jih je po zaključku Sv. Arhijerejskega Sinoda treba takoj uporabiti. Če bi pa gg. arhijereji uvideli potrebo še po drugih merah, naj jih izvolijo takoj predložiti Sv. Arliijerejskemu Sinodu, ki bo na podlagi teh predlogov takoj izdal potrebna navodila.
Za predsednika Svetega Arhijerejskega Sinoda Metropolit Zagrebačji, Dositej, s. r.
Prečastiti »Slovenec« se pripravlja r i k..
I', ^ i* ^ ve po. . _ \ .e. ' K .. i . d
•«.	,	if	Zi.	..	1	r	ua-
■*' *	■	-	**• t »* .*■	■ «•	tu« k.	»h,
p’	p	1	ga	p \ a. Linija	je začrtana,	ta	linija,	ki	je	predpisana po	najvišjih,
za »Slovenca« edino merodajnih činiteljih, bo	i	'	' •	.t	n	toliko pridobila, da bo
potem lahko vzdržala tudi . . i , • . *. Samo temu je treba pripisovati navidezno lahkomiselnost, s katero se spušča prečastiti »Slovenec« še sedaj v razmotrivanja gotovih naših notranje-političnili vprašanj. S svojo soljeno in blagoslovljeno pametjo gospodje okoli »Slovenca« niso tako neumni, da bi računali, da jim bo kak pameten človek verjel, če napišejo v uvodniku pod gornjim naslovom in
o	našem šolskem zakonu doslovno tole:
»Kaj čuda, ko so ta zakon 1. 1929. pod Petrom Živkovičem skovali tako zvani »Jugo-sloveni«, na čelu jim naši slovenski izkoreninjenci, kakor jih je po pravici ožigosal doktor Korošec.«
Kaj naj to pomeni? ( d Kv ..v . b.' v	.»’	.	d-.	'e	v .
■	. a, ]o 1	*•.	'	'	,1 v . v * ' #li
na šolskem zakonu, ki ga »Slovenec« tako strašno napada. In ta šolski zakon so po »Slovenčevih« lastnih besedah »skovali tako zvani Jugosloveni, na čelu jim naši slovenski izko-... t» ■, si pač ni nikdar
reninjenci«; V. <, mislil in tega prav gotovo tudi ne zasluži, da , a <. »j ; v >. c	i	, u i.i »	■ (>#1 i ■
.o , .	'.«. Upamo,	da bo napravil	red in
da bomo čitali v kratkem primeren popravek, ki bi se n. pr. glasil:
ZV" .»	t	v.. m *•' t- ,	. • 1 Q .	'
s *■•>, 	•'	»-	\.	1	«	«.	’	’	L
V*'-*' »ni _ m -	\	■ i.av lij
■*	v '’**'•	♦I v ~	<*n.
x>. -	•	-t;	*	..	..	. o- a*,, Jz
di	ri	.	■	c-.
•1 i-»l — -	’	»_
l ,f . v o« •*»■*.	.	’ „ - i .aV *
Popravek odgovarja popolnoma predpisom našega tiskovnega zakona, »Slovenec« ga bo moral priobčiti, če ne zlepa, pa zgrda. Že pred njim ga pa ponatiskujemo mi, to ravno radi eventualnih posledic 1 ■* V i T i !	>	':l	.
No, hvala Bogu, od Krstnikovega dneva leta 1935. dalje so ^	.	li Slovenci,	ki	so popolnoma samobitni	in	samonikli,	ki	so že
ponovno rešili p ’en iz, i s tem, da so zabranili njeno izvešanje in poskrbeli, da je bila skrbno hranjena na podstrešjih za vse bodoče možnosti in prav gotovo nimajo niti najmanjše zveze in nobenega sorodstva s »slovenskimi izkoreninjenci«. Pa ti gre kljub temu »Slovenec« in napiše v istem uvodniku doslovno tole:
»Kljub vsem prošnjam in vlogam smo danes v tem pogledu še zmeraj v starih kolesnicah nekega prisilnega narodnega unitarizma preteklih režimov, ki so znali tako spretno zasukati organski razvoj narodnega sožitja.«
NA OPLENAC!
Oblastni odbor NO v Ljubljani vabi v skladu s svojim razpisom vse pri javi jence romanja na Oplenac, da nakažejo najkasneje do 5. avgusta t. I. pri krajevnih odborih NO ali naravnost Oblastnemu odboru NO v Ljubljani (čekovni račun št. 10.945) znesek dinar-jev 230.— za stroške prevoza.
Udeleženci potujejo 4. septembra zjutraj iz Ljubljane, vrnejo se 7. septembra zjutraj. Udeleženci izven Ljubljane se priključijo transportu na progi Ljubljana - Mladenovac. Podrobna navodila slede v kratkem. Udeležba je do sedaj prav lepa. Članstvo in prijatelje NO ter druge nacijonaliste znova vabimo, da se priglase k našemu pototmnju. Pot na Oplenac združimo s strokovnim ogledom Beograda in ogledom revije naše vojske na Kraljev rojstni dan. Potovanje je ugodno in ceneno. Za prijavljence do 5. avgusta bomo še lahko oskrbeli prenočišča in prehrano.
OBLASTNI ODBOR NO LJUBLJANA
Nacijonalisti! V naši sredi ne sme biti prostora za narodne izdajalce ter hlapce	Ako se vam
približajo, naženite jih z bičem kot
Te proklete stare kolesnice! Dve leti že škriplje naš ?	i voz po njih kljub vsemu
ho-rukanju »Slovenca« in njegovih gospodarjev. Strašno moraja biti globoke te kolesnice, da niti prečastiti »Slovenec« z vsemi vidnimi in nevidnimi blagoslovi ne more spraviti iz njih koles našega i. > ’ i i š- ' i , voza, ali pa morda le niso tako globoke, pa »Slovencu« njegovo kričanje ne gre od srca. Zapiše že, toda to je samo za Ljubljano, v Beogradu pa vsled košave ne more do glasu. In poleg tega pravi »Slovenec«, da so napravili te stare kolesnice »nekakega prisilnega narodnega unitarizma« pretekli režimi, ki so znali tako spretno zasukati organski razvoj narodnega sožitja. Ker govori v množini, misli oči-vidno na v r ; n izza 6. 1. 1929. »Da je temu tako, sledi iz stališča, ki ga je zavzel prav isti »Slovenec« po objavi zakona od 3. oktobra 1. 1929., ki nam je dal Jugoslavijo in poudaril z vso ostrostjo enotnost jugoslovenske-ga naroda ter nedopustnost plemenskih razlik. Takrat je »Slovenec« pisal:
»Država, ki je bila doslej po nekem nesrečnem konceptu razdeljena na 33 oblasti, je razdeljena sedaj na 9 velikih banovin, ki tvorijo za življenje sposobne edinice, ker so tako velike, da morejo tako v zemljepisnem kot v gospodarskem pogledu doseči to, kar odgovarja materijelnim zahtevam in potrebam prebivalstva. Meja, ki je delila Slovenijo do-, slej protinaravno na dve oblasti, je z novim zakonom padla ter so naše narodne sile sedaj združene za kulturno in gospodarsko delo v korist jugoslovenske življenjske skupnosti v ujedinjeni državi. Naša država se od «edaj ne bo samo nazivala Jugoslavija, marveč bo to tudi v resnici. Ime naše države je adekvaten izraz one misli, ki se je v današnji vladi po najizrazitejših političnih peripetijah in kompromisih prošlih let stvarno uresničila na celi črti. To je zmaga misli, ki nas združuje vse kot Jugoslevene v neko višjo, bratsko, kulturno in državno edinstvo, v katerem bodo po besedah predsednika vlade Srbi, Hrvati in Slovenci popolnoma ravnopravni.«
In prvi ban Dravske banovine ing. Dušan Sernec je pri nastopu svojega visokega mesta izjavil: »Svoje delo bom vršil v duhu 6. januarja in 3. oktobra.«
Tako se časi spreminjajo! 1. 1 * \	’
»Slovenec« sam navdušen nad »kolesnicami prisilnega narodnega unitarizma«, sedaj pa zabavlja čez te kolesnice, nad katerimi se neprestano spodtika. Pri tem pa ne opazi drugih mnogo nevarnejših kolesnic, ki so že tako globoke, da »Slovenec« z vso svojo gospodo iz njih sploh več ne vidi. Je pač tako: kdor ni varjen svobode in svobode ni vreden,
. , e ,1 a o i i,, Če ga v domači hiši nihče ne vihti nad njim na dovolj občuten način, si ga poišče izven domače hiše. In na tega se je pač »Slovenec« tako navadil, da mimo in odkrito priznava sam, da so za vse njegove misli in kretnje merodajna samo navodila t> » tv ' ;	',' f.
Strelski pokret
SAVEZNA STRELJAČKA DRUŽINA DOMŽALE Spored
za strelsko tekmovanje dne 8. avgusta 1937 na družinskem strelišču Določila in odredbe za tekmovanje
1. Vsak tekmovalec mora s predpisano legitimacijo dokazati, da je član kake strelske družine in da je poravnal članarino za 1. 1937.
2. Strelsko ekipo se mora imenoma javiti, kakšno nadomestovanje ali dvakratno nastopanje istega strelca je nedopustno.
3. Tekma se prične v nedeljo dne 8. avgusta ob 7. uri in konča ob 17. uri (5. uri popoldne).
4. Objava rezultatov in razdelitev nagrad se bo izvršila po končanem streljanju na strelišču.
5. Pristop v strelsko lopo za časa tekme imajo samo tekmovalci in za tekmovanje določeni funkcijonarji.
6. Odredbam članov, ki vrše dežurno službo, se morajo pokoriti brezpogojno vsi tekmovalci. — Nedopustno je tekmovalce pri streljanju motiti na kakršenkoli način. Na strelišču mora vladati red in mir.
7. Tekmuje se po vrstnem redu. Vsak tekmovalec dobi zaporedno številko. Ako tekmovalec, ki pride na vrsto ni navzoč, bo uvrščen za zadnjo izdano številko.
8. Tuje družine lahko uporabljajo svoje družinske puške.
9. Municijo mora vsak strelec kupiti pri blagajni (za vojaško in malokalibersko puško), ker je streljanje z drugo puško nedopustno, razen na tarči »Srnjak«.
10. Čaure je treba vrniti, v nasprotnem slučaju plača strelec za čauro Din 10.—.
11. Vsak tekmovalec ima pravico samo na dve darili, za ostale nagrade dobi diplomo. Ostala darila gredo v prid naslednjih najboljših strelcev.
12. Ekipe je prijaviti pismeno ali ustmeno do 7. avgusta opoldne, prijava drugih tekmovalcev se sprejme do dve uri pred zaključkom tekmovanja.
Savezna streljačka družina Domžale.
Podružnica »Pohoda** v Mariboru se nahaja v Sodni ul. 9III desno. Na to opozaijamo vse naše čitatelje in dopisnike!
Razstava slovanske mladinske knjige
Ob priliki II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, ki se bo vršil v dneh 26., 27. in 28. avgusta t. 1. priredi Mladinska Matica razstavo slovanske povojne mladinske književnosti. V poštev pridejo vse mladinske knjige (brez šolskih) in listi od 1918. leta dalje. Ker se kongresa udeležijo številni pedologi in pedagogi iz vseh slovanskih držav, ze velike važnosti, da bo razstava čim bolj popolna. Zato so naprošena vsa založništva, da pošljejo po možnosti do 1. avgusta t. 1. vse mladinske knjige in revije, ki so jih izdajala od zedinjenja pa do danes na naslov Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 16/1, kjer se dobijo tudi vsa potrebna podrobnejša pojasnila.
A/a skupščinski
med drugimi tudi „slovenskau poslanca Gajšek Karel, notar v Marenbergu ter dr. Koce )ure> uradnik iz Ljubljane.
Oba omenjena „gospoda“ sta bila „izvoljena“ za narodna poslanca na listi fašista" Bogoljuba Jevtiča, dne 5. maja leta 1935. !
PO NASI ZEAVUI
resnica ima večjo silo kot tisočkrat izkričana laž!
Prota Vladimir Lijeskič
Pred par dnevi je umrl v Čačku daleč znani nacijonalni in prosvetni delavec, prota Vladimir Lijeskič, ki je s svojim življenjem in delom pokazal, kako zna in mora biti duhovnik ne samo Kristov vojak, ampak tudi borec za svobodo in domovino.
Bilo je to L 1914. v najhujših bojih okrog Smedereva. V nekem bataljonu smederevskega sektorja se je nahajal kot vojni duhovnik tudi blagopokojni prota Lijeskič. Vsled hudega navala avstrijskih čet je padel skoraj ves bataljon s komandantom na čelu in ni bilo oficirja, ki bi prevzel vodstvo preživelih vojakov tega bataljona. Hrabri prota je razumel usodepolni trenutek; prevzel je poveljstvo bataljona v svoje roke in s svojo hrabrostjo je vlil novega poguma vojakom, ki so se že začeli umikati avstrijski premoči. S svojim »popom« na čelu so potisnili Avstrijce daleč nazaj ! Za svojo hrabrost je bil odlikovan z najvišjimi redi.
To ni prazna bajka, marveč resničen, dokumentiran dogodek, ki nam kaže junaštvo in hrabrost srbskih levov, ki so brez razlike spola in stanu čuvali Srbijo in ustvarjali Jugoslavijo. Ne »deklaracijski« pismeni boji, le hrabrost in kri takih junakov - duhovnikov nam je ustvarila in blagoslovila svobodo in ujedinjenje! Jugoslovenski nacijonalni duhovniki, brez razlike ver bomo sledili takim vzorom kot je bil »prota — komandant bataljona«.
»Slava njegovemu spominu!«
Zastave na veter
p- - ’ ‘ ,	'	■ « V"' v ■<	’•	'n-
-ki .	‘	•.
.i o z« *' , <j "'v.	-	*	'	—	i«.	c*
i, s ' »i - g "< »■	1 li in čista slovenskost je
zavladala po naši mili domovini in še nekoliko dalje tja do Vrbskega jezera. Motijo pa to slovenskost le še nekateri črni madeži. Prvi se je pokazal v Celju, drugi v Kranju. Slovenski izkoreninjenci so bili toliko predrzni, da so se oblekli kot slovenski fantje in premotili
Čuvajmo Jugoslavijo!
No, hvala Bogu, slovenskih izkoreninjencev ni več toliko, da bi mogli pokvariti na ta način vse nastope slovenske samoniklosti in samo po sebi — bitnosti. Vsled tega so drugi kotički naše mile domovine vami pred njimi in se lahko navdušeno zavijajo sl e> V t . Prednjačijo »Slovenski študentje«, ki se bore izven Celja in izven Kranja silno požrtvovalno za slovenski narod in njegove pra-
vice. To so pokazali tudi v Ljubljani, ko so jo 19. 7. 1937 zavzeli v naskoku s sL er o i '	. o » .	. . Brez vsakega odpora se jim
je Ljubljana izročila na milost in nemilost ter čaka sedaj na svojo usodo, ki pa najbrž ne bo prehuda. Slovenski študetje imajo namreč za vsak slučaj, zlasti za izlete proti Kra-*. ■» t , ' **> t 'te b- * n
nju, pr . •* t , * **.
Ce zapiha veter od vzhoda,	si	pripno	na
prsa te, če pa zapiha veter iz Ljubljane, se pojavijo na njih prsih slovenske. Bojimo se le, da bo prišel enkrat tako hud	veter	od
vzhoda, da bo odnesel s seboj č	n	s. -e	‘ ...
f«. ’ i, p' \	l	V	u	/ i .	'	vu
i 'c.
Eno generacijo za nami
Kjer je več ljudi skupaj, je tudi dosti debate, ker so ljudje pač različnih mnenj. Tako tudi na Jesenicah v naši tovarni debate ne izostanejo.
V nekem obratu K. I. D. na Jesenicah je hotel nek slovenoborec poučevati jugosloven-skega nacionalista o važnosti slovenstva itd. Jugoslovenski nacijonalist mu na njegove vsiljive besede odgovori:
Pojdi, pojdi! Jaz se s teboj ne morem raz-govarjati, ker si vedno eno generacijo za nami. Ko je bila še pokojna Avstrija, sem bil jaz že Slovenec, ti pa Avstrijec. Sedaj pa, ko je Jugoslavija, sem jaz Jugosloven, ti si pa postal šele Slovenec. Ko bom pa jaz že Slovan, boš mogoče ti Jugosloven!
Mi se temu jugoslovenskemu nacijonalistu prav lepo zahvaljujemo za plemeniti odgovor in želimo, da ga vsa javnost posnema in na tak način odvrne vsiljive slovenoborce, ki nimajo drugega v svoji puhli glavi, kot samo to, kar jim narekuje znani šmamogorski junak.
Iz domače politike
V dobi kislih kumare in pasjih dni navadno politika počiva. Izjemo dela Maribor, kjer se politiki niso polegli leno po sencah mariborskih kostanjev, temveč vodijo ogorčeno borbo po časopisju. Razpadajoče kmečko delavsko gibanje g. Kukovca je dobilo zopet šizmo. Prvo razočaranje sta doživela g. Rosina in ing. Teržan, ki sta bila postavljena pred gotova dejstva. Kmalu nato so se ločili Mačkovci, ki so kot edino pravoverni dobili blagoslov iz Zagreba. Sedaj so odpovedali ljubezen socijalisti, ker so čutili, da gibanje ne dobiva tal med narodom in lovi zato kaline v že itak redkih socijalističnih vrstah. Ostali so sedaj samo še odtenki najrazličnejših bivših strank, gibanj, pokretov in frakcij, ki se tolažijo, da so edini pravi predstavitelji udružene opozicije. Pa naivneži ne vedo, da si je udru-žena opozicija za vsak slučaj angažirala že popolnoma druge predstavitelje, ki se na skrivnem muzajo razpadajočemu gibanju.
Edina tolažba za gibanje bo menda tako zva-na »madagaskarska skupina«, ki se bavi z idejo preselitve Slovencev na Madagaskar. Tako se enkrat za vselej izognejo Slovenci nevarnosti jugoslovenizacije. Klima je tamkaj baje prilično ugodna in avtohtono prebivalstvo malajsko-indijske rase bi pomešano s »slovenskim narodom« dalo višja bitja, ki bodo končno dala svetu tiste vrste pravo demokracijo, ki se neprestano poudarja od strani gibanja. Pa je tudi tu nastopilo razočaranje. Čuje se, da se tudi poljski Židje zanimajo za naselitev na Madagaskarju in tako bo še veliko vprašanje, komu bo dala Francija prednost. Madagaskairci so že izračunali datum, kdaj bo izginil zadnji Jugosloven iz Maribora, pa se uresničuje pri njih izrek: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« Gibanju tudi ni nič pomagalo, da je imelo angažiranega savinjskega jasnovidca Karmaha, ki pro-rokuje iz horoskopa bodočnost. Slednji je dobil po priličnih zaslužkih iz svoje »proroko-valske obrti« politične ambicije in je vložil v gibanje, oziroma glasilo »Neodvisnost« odvisne kapitale. Pa je to jasnovidstvo temeljito odreklo, kapitali so skopneli in »Neodvisnosti« se bliža konec na »tuji jugoslovenski« zemlji.
Uspehi kompromisa v Kranju
V glasilu dekana Škrbca, »Gorenjcu« stoji zapisana čudovita trditev, da bo novi kleri-kalnokompromisni občinski odbor »pridobil mestu Kranju naslov napredne trdnjave«! Dalje pravi »Gorenjec«: Liberalska »klika je izključevala od sodelovanja ne samo delavca, trgovca in obrtnika, ampak tudi tisto meščansko družbo, ki ni trobila v njen rog!« Toda, da pokaže organ Matije Škrbca pravo luč, pravi uspeh kompromisa n. pr. za gostilničarje, navaja: V novem odboru »so upoštevani celo (!) gostilničarji, četudi je moških lastnikov gostilniških obrti zelo malo in bi z ozirom na obstoječo občinsko trošarino, ki bo verjetno tudi prišla v prihodnji proračun, itak ne mogli sodelovati pri sklepanju o proračunu. Saj nihče ne more biti sodnik v lastni stvari.«
Kajne, kako se glasilo g. Matije Škrbca trudi, da bi vpoštevalo gostilniško obrt! Na vse kriplje jo odriva: v svoji zadevi ne boš odločal ti, kranjski gostilničar, v moji pa tudi ne!
V	obeh bom — jaz odločal: Ker, to je kompromis !!
<
Poročilo iz Murske Sobote
V vsaki kavarni, slaščičarni, gostilni ali kjersibodi se sliši samo madžarščina, tako da sem imel vtis, da smo na Madžarskem, ne pa v Jugoslaviji. (Mogoče so se le hoteli pokazati pred tujci, da znajo madžarski ali pa imajo tajnosti, katerih tujci ne smejo slišati.)
Do srca se mi je zasmilila neka oseba, ko sem videl, s kakim prikritim strahom z menoj govori o Židih in me je naenkrat prekinila: »Bodite vendar tiho, ravno tam sta dva!« Na domači zemlji imajo strah pred tujci, pred paraziti!
Če vprašaš deklico, kakšnega rodu je, ti bo ponosno odvrnila', da je Madžarka, čeprav je v resnici Slovenka. Seveda, če bi bila le uboga Slovenka, bi to tujcu ne imponiralo.
Cerkovnik židovske sinagoge me je ves začuden gledal, ko sem ga nagovoril slovenski. Oeividno si je misli: kaj mu pride v glavo, da hoče govoriti z menoj slovenski! Z največjim trudom sem se z njim sporazumel, in to v Jugoslaviji!
Iz Hrvatske
V novi politični hrvatski narodni koledar je uveden nov pomemben praznik: god in rojstni dan predsednika HSS drja. Vladka Mačka 18. julija! Slavi vse skupaj, vendar traja veselje tudi po tri dneve. Prvič je bil ta praznik z vsem navdušenjem praznovan leta 1935. potom razbijanja oken vsem onim, ki niso izobesili ta dan hrvatskih zastav. Lani je bila ta proslava slabša, to leto pa jo morajo proslavljati vsi kraji, kjer žive Hrvati, z največjim pompom. Treba je pač dvigniti že pojemajoče navdušenje!
V Zagrebu je bil osnovan poseben »Odbor za ustvarjanje suverenske štimunge na Pri-lazu 9 in v Kupinskem dvorcu« z znanim pa-raderjem dr. Pepičem Reberskim na čelu. Prirejen bo tudi jeder »nie da gewesen« ognjemet na igrališču Konkordije, kjer bodo svetovni pirotehnični strokovnjaki projicirali na nebo lik g. Predsednika s 5000 svečami. In tako dalje: godbe, tombole, srečolovi, kresovi, budnice — ter novo uglasbeni pogrebni marši »sporazumu«.
G. Predsednik bo sprejemal častitke po uvedenem ceremonijelu. Predpisane so solze veselja in ganotja v najvišji meri. Dovoljeno je tudi znojenje. Za ohlajevanje »zašvicanih« pristašev bodo skrbeli po vsej svobodni Hrvatski posebni krčmarsko-gostilničarski odbori. Naj bo g. Predsednik prepričan, da mu bomo želeli tudi mi, »slavski zabušanti iz hlado-vine« ta dan dolgo življenje in trajno tako veselo vladanje v HSS.
Silno lepo je opisal »Hrvatski dnevnik« diplomatski sprejem amerikanskih Mačkovcev in Frankovcev pri dr. Mačku od 10. 7. t. 1. Kot dokument naravnost obupnega, naročenega poročanja prinašamo te sličice:
»Po kratkem času so došli pred stanovanje predsednika še ostali bratje — ameriški Hrvatje. Drug za drugim so se vzpenjali v prvo nadstropje. Predsednik dr. Maček je ravno končal svoj razgovor z Ivanom Butkovičem ter šel naproti ameriškim Hrvatom. Z vsakim se je rokoval in ga vprašal, iz katerega kraja je, kje je rojen in kako živi. Neka mala deklica, ki je prišla s svojo materjo iz Amerike, je nudila predsedniku svojo ročico. Ta jo je vprašal:
Ali govoriš hrvatski?
Govorim, jaz sem Hrvatica!
Vidiš, to mi je jako drago, Samo dobra bodi.
Deklica 6e je pritisnila k svoji materi in gledala z velikimi očmi človeka, o katerem je slišala v daljnem svetu toliko govoriti svojo mater in svojega očeta. Mislila si je: Sedaj sem pa končno videla vodjo Hrvatov!«
Ah, presrečna deklica!
(Iz »Jugosloven*kih Novin«)
To je namreč prostor, ki meri 500.000 m2 in katerega se mora prirediti tako, da se lahko zbijajo po njem krogljice. Ker pa je ta igra pridržana samo boljšim ljudem, je treba prostor temu primerno urediti. Izumljena je čisto posebna trava, ki pa pri nas očividno ne uspeva. Dočim so kmetje že davno pokosili prvo košnjo, na ) v * .a travica še niti pognala ni. Jo bo treba pač še primemo zalivati in bo nekaj bednih tudi še v bodpče našlo vsaj malo zaposlitve, kar je gotovo vse hvale vredno.
Lojze Zupanc:
Učitelj Čičigoj in nacijonalizem
Še do včeraj tako rekoč učitelj Čičigoj ni vedel, kaj pomeni beseda nacijonalizem, četudi je sleherni dan srečaval po vsej deželi Titikaki ljudi, ki jim je visela na ustnicah. Toda iz nekega nerazumljivega nagiba ni hotel nikogar vprašati po pomenu in vsebini te, tolikokrat po nemarnem izgovorjene besede, menda zato ne, ker se je po tihem bal razočaranja. Mislil si je pač: »Če ima ta besedica kakšen političen prizvok, potlej je že bolje, da se ne srečam z njo.« Menda so ga zato napadale takšne misli, ker je bil že od nekdaj skregan s — politiko.
In je imel po svoje prav. Kajti v deželi Titikaki je že tako, da vsak politik, ki hoče napraviti karijero, ujame najprvo nič hudega slutečo besedico nacijonalizem, jo zapre v koteč, si ga oprti in odšvedra preko širne dežele Titikake v (prelepo bobojedistansko mesto. Potlej ga dolgo ni na spregled. Čez leto ali dve pa ga le zaskomina, da bi se pokazal Titikakcem v vsej svoji veličini. In se pripelje v zibajočem se avtomobilu mednje na kratek obisk, tako rekoč, in se široko smeji in razkazuje začudenim rojakom zlato okovane čeljusti in se baha, da je beseda, ki jo je še nedavno zaprto odnesel iz dežele Titikake, meso postala in zadovoljno bobna z negovanimi prsti po svojem rejenem trebuhu — le kotca ni nikjer videti, ker ga je praznega zavrgel med staro šaro...
Ne, že zaradi tega, ker si politika in učitelj Čičigoj nista bila medsebojno v časteh, se on zanalašč ni menil za besedico nacijonalizem.
Toda s tem nikakor ne trdim, da je bil takšno teslo, da ne bi mogel pojmovati pomena in obsega te edine besedice! Nak, tisto ne. Prosim, saj je bil učitelj čičigoj prav za prav izobražen človek in je vedel za pomen še vse drugačnih besed. Kaj pa mislite, da so besedice: misticizem, materij alizem, militarizem, merkantilizem, marksizem, kozmopoliti-zem in končno idealizem, idijotizem, monoteizem ... manj uvaževane za onega, ki se hoče pred učenim svetom pobahati, da je svetovi jansko izobražen? Vidite, tudi učitelj čičigoj se jih je moral na izust naučiti, če je hotel v dežeii Titikaki obveljati za dobrega in vernega pripadnika mesta bobojedistan-skega. Kajti je bilo na žalost tudi to res, da je bilo vse, kar je bilo iz dežele Titikake doma, vredno manj od smrdljive kranjske klobase, le oni redki izbranci, ki so se rodili v mestu Bobojedistanu, so bili dika in ponos dežele Titikake.
Menda so ubogi Titikakci sami tako hoteli.
Prišel pa je dan, ko se je učitelj Čičigoj le moral zanimati za besedo nacijonalizem. Župan dežele Titikake mu je namreč povedal, da naj nikar ne misli, da je on samo narodni, ampak tudi ljudski učitelj. Seveda je bil učitelj Čičigoj ponosen na to novo povišanje, saj je imel poslej kar dve imeni mesto enega samega. Toda firbčen, kakršen je bil, je hotel le vedeti, kakšna je razlika med tema dvema besedama in je v svoji bogati knjižnici, katero je bil podedoval po umrli ujni, ki je bila branjevka v deželi Titikaki, poiskal slovarček tujih besed. Bil pa je tako razburjen, da je vzel s police Tomaža Kempčana »Hojo za Kristusom«, in ko je že prečital nekaj strani te pobožne knjige, se je šele spomnil, kaj prav za prav išče. Tako pokrepčanemu se mu je
končno le posrečilo v slovarčku tujk najti pri besedici nacijonalen, razlago: naroden, ljudski ...
»Hura!« je zakričal, da so zažvenketale šipe v oknih. »Saj to sem potlej nacijonalni učitelj. Prosim, tukaj stoji zapisano, da so besedice: nacijonalen, naroden, ljudski... med seboj v žlahti. Hura, Bog živi, hura!«
Presrečen, da je njegova bojazen zaradi besedice nacijonalizem poslej za vselej prepo-dena iz njegove zavesti, si je privoščil pipico tobaka.
Naslednjega dne, ko je razlagal ukaželjni mladini svojo novo iznajdbo in se bahal, da je on ne samo ljudski in narodni, ampak tudi nacijonalni učitelj in da je to bral v učenih knjigah, je potrkalo na njegova vrata. Ni se še dobro ozrl, že je vstopil gospod Peter Klin.
Peter Klin je bil včasih tudi učitelj in stanovski 'tovariš učitelja čičigoja, tako rekoč. Toda tisto noč, ko se je dan obesil, je napredoval in postal važen organ v deželi Titikaki. Poslej Čičigoja niti pogledal ni več, tako se je prevzel. Le dvakrat v letu ga je še obiskal za kakšno urico in se bežno pozanimal za njegovo zdravje. In odkar je avanziral, je pozabil na prijateljstvo, ki ga je časih vezalo s Čičigojem. V posesti bleščečega naziva »važen organ dežele Titikake« je pričel nekdanjega prijatelja čičigoja tudi vikati, čičigoj pa __ l>u5a z vso mogočo učenostjo natlačena
—	njega onikati! — Tako je bilo obema prav in všeč . /•- ^
»Tako in tako, učitelj Čičigoj,« je začel organ Peter Klin. »Zatoženi ste, da potvarjate resnico in jo po nepotrebnem napihu jete in se z njo pretirano bahate celo pred učečo se mladino. Ampak, vedite, da je vaše toza-
devno prizadevanje dokaj p&kavo z ozirom .,.« .
»Naj mi oprostijo, veleugledni organ PeteT Klin,« je zašklepetal s porcelanastimi zobmi prestrašeni Črcigoj in klecnil od samega strahu. Če sem kaj zagrešil, popravil bom.«
»Za enkrat naj bo,« je Peter Klin stegnil kazalec desne roke in svareče ošinil ubogega čičigoja z dolgim, presunljivim pogledom. »Toda zapomnite si, da je od nacijonalizma do šovinizma samo kratek korak. Lejte, tudi jaz sem nacijonalen, toda še v glavo mi ne pade, da bi se zaradi takšnega in podobnega navdušenja mogoče celo ustrelil. Dežela Titikaka potrebuje ljudi močnih živcev, ki ne bodo za vsako prazno figo izgubili glave ...«
»Res je tako, popolnoma prav imajo, vele-ngledni organ Peter Klin,« je zajecljal zapre-paščeni učitelj Čičigoj. »Naj bodo prepričani, da jih bom v vsem poslušal in se jim ves pokoril.«
»Bomo videli!« se je odrezal Peter Klin. In odšel je.
Učitelj Čičigoj pa se je tega srečanja tako prestrašil, da mu poslej tudi pipica ni več dišala. Tudi govoriti se ne upa več, kar tiho je in samo prikimava ali odkimava, če ga uka-željna deca kaj vprašuje.
Titikakci so kajpada zvedeli za vzrok njegovi molčečnosti. Pravijo pa, da je njegov strah pred govorjenjem pralen, kajti besede organa Petra Klina niso zmerom veljavne.
Peter Klin je zvedel za to natolcevanje Ti-tikakcev. Omalovaževanje, ki mu ga s tem izkazujejo, pa ga baje zelo jezi. In da bi dal duška svoji onemogli jezi, zbira škapulirje, da jih bo imel pri roki, ko bo treba spokoriti grelne duše iz dežele Titikake.
Eh!...
Drob tin e
Purani protestirajo
Jagodina, kjer imajo naši purani svojo centralo, je doživela pred kratkim čudno senzacijo. Ko je vozil vlak iz Jagodine, so ga zaustavili sredi proge purani. Niso pustili vlaka naprej, ker so zvedeli, da vozi njihovo perje * >' v.. 13 - v o . '5\ > kot okrasek na klobuke io 'i -:L ! h u 1. ji . . Izjavili so svečano, da se puste radi izvažati na vse svetovne trge, da pa nikakor ne dovolijo, da bi se ponašali z njihovim perjem tako lepo skrojeni fantje kot so sedanji J iii \r \, ki so stari C " 1 0:1' 'A>	».	t 1’ se’ ■>.K’o.
U it V1 n !>i' ~'-b ih t. co : /. Kaj bo, če ne bo več peres 7’ ort • ~J? pl> *.’*> •'f1 1» i v.’’ -■v. >
Slovenski del sokolstva
ji
JJ
fu . '■ . io-
j p pt m« *
1«\jf. v' ' .t'**.'' 'n 't ■ 1 J \ s.i*v> * tv
i	. i i \ .	„i. Tako pravi »Slovenec«. Ker
ima res pravi žegen iz Rima in piše samo po navodilih Sv. stolice, se prav gotovo ne moti. Čudno pa je to. Kolikor poznamo vodilne.
gospode od JNS, se nam ne zdi nobeden posebno pripraven za drog ali bradljo in druge sokolske coprnije. Ker si je ravno naše Sokolstvo zopet priborilo meč Kralja Aleksandra I. in je treba za tako stvar precej priprav in truda, se naši Sokoli vsaj v zadnjih mesecih prav gotovo niso imeli časa baviti s politiko. Sicer pa spada vse to že v preteklost, kajti lahko izdamo tajnost, da bodo morali slovenski Sokoli v bodoče vsaj pri tem vremenu vzklikati samo:	i'-- '* »v } k> ' lišvi : ' * ? •
.... %o \ n, .i n.‘i . t > v p " o u t, . . ; ; Navodilo so že dobili iz Kopitarjeve ulice in to je tudi za slovenske Sokole edino merodajno.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Donkihotsko slovenoborstvo
Matorim fantom, ki v »Sloveniji« tako nenadarjeno zastopajo smešno in premagano stališče, smo v teku naše gverilje o tujih napisih v Ljubljani parkrat rekli Pavlihe in don Kihoti. Žal nam je iskreno (oprostite ruski besedi!), da smo jih obložili z olikanimi in literarnimi priimki. Bili so ogorčeni in so nam oni dan odgovorili naslednje: »Kdor zmerja, dokazuje samo, da je inferioren.« Ko so to zapisali, so si pomeli roke, češ: »Dobro smo jih! E, samo star vol potegne voz iz drage.« Pa so v svojem zmagoslavju še isti mah pozabili — oprostite starcem, ki jih zapušča spomin! — gornje zlato pravilo in nam stresli na grešne glave celo golido zmerjanja in psovk: pohojenci, jugo-slovenarstvo, jugoslovenska babljavščina, miselna praznina, pobalinstvo, ilirstvo, kolofok-tarstvo itd.
Ex tuo ove te judico! Odkar zobljete iz znanih jasli, vam je latinščina dvojno mila, zato upamo, da ne boste preveč razžaljeni.
Tej čisto formalni ugotovitvi moramo dodati
še eno iste vrste. »Slovenija« pravi, da smo zagrešili grd oseben napad in natvezuje na to zopet okoren pouk o časti in spodobnosti. Dobro vemo, da nismo imenovali nikakršnega imena, razen ako se gospodje čutijo prizadete, ker njihovo smešno vbadanje imenujemo včasih starčevsko mahedravost. Toda »Slovenija« si je tega očitka vsaj nekoliko sama kriva. Kaj ni na čelo svoje zadnje številke postavila obupno naivnega članka izpod peresa »starejšega gospoda, ki je prepotoval mnogo sveta«? Ni bilo treba, da je uredništvo na tako izviren način predstavilo čita-teljem svojega novega sotrudnika (oprostite ruski besedi). Dikcija, slog, predvsem pa ganljivo naivna vsebina dovolj jasno kažejo, da je pisec najbrže še starejši nego so gospodje okoli »Slovenije«. Kar radi verjamemo, da je prepotoval mnogo sveta, po njegovem članku pa se glasi naša sodba: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Vsekakor nam ni jasno, da-li je »Slovenijina« opazka o »starejšem gospodu« priporočilo ali opravičilo. Sicer pa, da se razumemo: Starost sama na sebi ni nič sramotnega, ako ni združena s sestavki, ki zagledajo beli dan v »Sloveniji«. Morda je bil
oni »starejši gospod« celo v »zamejstvu«, slabo zanj, da je zapustil zapeček ali omizje ter se na stara leta lotil mahanja z uma svit-lim mečem. On s tem samo »mali« (oprostite besedi iz »Slovenijine« zakladnice!) borbenost slovenoborstva.
Po teh formalnih ugotovitvah nas skoro mineva želja, da bi ozbiljno (oprostite srbski besedi, ki jo je pri nas udomačil Fr. Levstik!) debatirali z matorimi gospodi, ki so si postavili tale tri načela: 1. »jugoslovenar« (oprostite psovki, ki je »Made in Slovenia«) nikoli nima prav, 2. je nemoralen in 3. duševno inferioren. Po teh treh načelih se zvesto ravnajo in od njihove suverene trme, — godrnjavi starci so vsi trmasti, da nikoli tega,
—	jih ne spraviš na pametno pot z nikakršnim dokazom. Kar se ne vjema z njihovo jadno tezo, je vse abotno. Ta izraz ljubijo nadvse, ker mislijo, da je samobitno slovenski.
Etimološke debate so ž njimi nemogoče, saj zanje velja ona Šekspirjeva: Razposajena beseda spi v zabitih ušesih. Fina ironija jim
je nedostopna, njih ušesa reagirajo šele na srobotovo struno. Naši sestavki niso pisani v slogu cmokavzarstva, zato jih gospodje pri replikah prevajajo v svojo arhaistično slovenščino, o kateri so globoko prepričani, da je lepa, blagoglasna in klena, pa je samo rovtarsko okorna; poseben čar humornosti pa ji dajejo čisto nove tvorbe, ki so tako ljubke v svoji nerodnosti, da zabavajo marsikoga. To tembolj, ker so iznešene z neko bahavo tragiko, ki redno vzbuja dojem neodoljive komike. Zaradi tega jim moramo marsikaj odpustiti, starcem okoli »Slovenije«. List je verna slika njihovih osebnosti in posebnosti. Ugotavljamo pa to, da zmerjati še znajo, toda ne inteligentno.
Takisto je z njimi nemogoč vsak razgovor o jugoslovenskem nacijonalnem vprašanju, oni ta problem odklanjajo a limine. Nemož-nost narodnega edinstva utemeljujejo s tem, da nam predočujejo, kako je carizem v svojem nasilstvu in nesposobnosti zagnal Poljake v nasprotni tabor, kako je povzročil v Ukrajini razcep in prvobitnim Rusom zastu-dil celo rusko narodno ime. Kaj ne vidijo,
da si je Varšava odbila mazurske Poljake, Ljubljana pa koroške Slovence? Ali so šli oboji v nemški tabor zaradi svoje globoke narodne zavesti, če se Poljaki zaradi nje niso mogli sporazumeti s Petrogradom, Korošci pa ne z Brejcem?
Slovensko vprašanje je vprašanje dobre uprave in smotrene državne politike. Rešeno bo čez noč, ako se odstrani korupcija in nesposobnost v upravi. Oboje pa v naši banovini ni nič manjše, nego v drugih delih države. Kar se pa slovenstva samega tiče, je kljub temu tako zelo saturirano, kakor nikoli ni bilo, osobito tedaj ne, ko izdajatelji »Slovenije« niso čutili potrebe, da povzdignejo svoj glas v obrambo našega jezika. Samo Starihe in Pavlihe okoli »Slovenije« ne vidijo glavnega problema, marveč tolčejo v prazno in mimo cilja ter pripisujejo vse nevšečnosti misli narodnega edinstva, ki so ga propove-dovali naši najodličnejši možje. Če je kdo, potem so pač jugoslovenski nacijonalisti v tem pogledu v zelo dobri družbi. Ako tedaj
»Slovenija« vlači v to debato dr. Ilešiča in dr. Laha, sta oba vsekakor v dobjjri družbi, go-tovo v boljši nego je družba slovenoborskih omejencev.
Ti si namreč vtikajo za klobuk Prešerna in Cankarja čisto po nemarnem. Če poznajo stari gospodje prepisko Vrazovo s Prešernom, potem bodo vedeli, da Prešeren ni imel ni-kakega tehtnega ugovora proti Vrazovim dokazom, le v znani puščici je dal duška svojemu nezadovoljstvu nad vsekakor večjim Vrazovim konceptom. Kar pa se tiče Cankarja, se gospodje gotovo spominjajo, kakšen politik je bil to. In vprašanje je gotovo predvsem politično! Mnogo njegovih del — klobuk doli, njegove politične izpade, izjave in nastope pa ogrnimo s plaščem prizanesljive pozabijenosti. Stvar je pač taka: Prešeren je bil velik poet, toda Vrazov koncept je večji nego Prešernov, Cankar je velik pisatelj, toda Ilešičeva politična misel je večja od Cankarjeve, najsi se je slednji neokusno norčeval iz Ilešiča. Samo pri »Sloveniji« ne opažamo te usodne diskrepance. Gospodje so majčkeni, kakor so majčkeni,- tako je majčken njihov politični koncept.
Omladina JRZ
»Narodna Samouprava, informativni organ krajevnega odbora JRZ v Kragujevcu« objavlja v svoji številki od 10. 7. t. 1. poziv vsenarodni mladini v Šumadiji, naj vstopi v omladino JRZ. Opisujoč vse odlike in vrline JRZ navaja propagandni oklic med drugim doslovno:
»Naše vodstvo diči in krasi tudi naš veliki zadrugar g. dr. Anton Korošec, ki je bil eduii tako pogumen, da je izjavil mogočnemu cesarju v oči: »Prekasno, Vaše Veličanstvo, usoda je že odločila.«
Naše vodstvo izpopolnjuje tudi g. dr. Meh-med Spaho, ki je dokazal svojo ljubezen na-pram narodu in Jugoslaviji s svojim demokratizmom ter ostal tudi v najtežjih prilikah na liniji splošnih narodnih teženj.«
Z očuvanjem narodnega edinstva Je mogoče očuvati tudi državno edinstvo
LJUBA MLADINA!
BRATJE IN SESTRE!
Na jutrišnji dan praznujejo vse naše organizacije vojnih dobrovoljcev Kraljevine Jugoslavije praznik svoje krstne slave: »Vidov dan«.
Ob tej priliki pozivamo mi vojni dobro-voljci vso našo jugoslovensko javnost, v prvi vrsti pa našo mladino, da se spomni nazaj v dobo pred 548 leti, ko se je bila usodepolna bitka na Kosovem polju. Nesloga je rodila nesrečo našega naroda, da je bil od sovragove premoči premagan in da se je moral skozi stoletja mučiti in boriti, dokler si ni priboril zopet svoje svobodne države. Obletnica Vi-dovdana leta 1914. je bila zopet signal za nas vse, da na strani našega Pijemonta kraljevine Srbije priborimo naš končni cilj: »Zedinjenje vsega jugoslovenskega naroda« v lastni, svobodni državi Jugoslaviji pod žezlom velikega kralja Petra I. Osvoboditelja in njegovih potomcev.
Bratje in sestre! Ljuba mladina!
Poklonimo se jutri stotisočim junakom, ki so brez oklevanja in prostovoljno skozi ve-kove žrtvovali svoja življenja v borbah za osvobojenje, da se ustvari to, kar je končno dovršil s svojo železno voljo naš veliki Kralj
Podprt tabor
Tabor »slovenskih fantov in mož« je potekel na strašno mogočen način. V radiju smo slišali, da je zbrana desettisočglava množica, katoliški tisk je pisal že nekoliko previdnejše, objektivna statistika pa je dala številke, ki so precej žalostne, če se upošteva^ kakšna agitacija se je vodila za ta tabor, na katerega je moral celo ranjki nadškof doktor Jeglič. Ugotovili smo, c,. n. .. ž v' i.i a
'-'k	• i v. ur •	11....	01 •<? k, :*
<e\. o a» zi ji e >.. p . I • o • ,» ?.
e - 5 u :K •* o r ' t» o	d	'
To je danes denar. Kako bi izgledale prireditve jugoslovenskih nacijonalistov, če bi bile tudi one podprte s takimi dnevnicami. Pa so tudi brez dnevnic lepše kot vsi taki tabori; kar je dokazal na primeri Maribor ravno 29. VI. 1.1.
Mučenik, naš prvi jugoslovenski vitez, nas Zedinitelj kralj Aleksander I. Karadjordje-vič. On je presekal s preteklostjo in proglasil našo dobrovoljsko idejo:	da	smo	vsi	sinovi
enotnega jugoslovenskega naroda, kot narodno in državno načelo.
Bratje in sestre, draga mladina!
Ko se spominjamo vseh borcev iz velike vojne za osvobojenje in ujedinjenje, spomnimo se v globoki zahvalnosti Njega, ki je daroval tudi svojo plemenito srčno kri za nas, da bi bili složni, mi, ki smo bili vsled neslovanske vzgoje pod tujim gospodstvom tako malo slovansko odgojeni. Zahvalimo se Njegovemu velikemu duhu, da nas je zdruzil v eno narodno enotnost, v močen in jeklen jugoslovenski narod.
Prisezimo mu na Vidpv dan, da nam bo vedno prva svetinja njegovo poslednje sporočilo: Čuvajte mi Jugoslavijo!
Da, čuvali bomo Jugoslavijo, čuvali bomo edinstvo jugoslovenskega naroda, kot si Ti, Veliki naš Kralj Ujedinitelj ukazal, ker samo z očuvanjem narodnega edinstva je mogoče očuvati tudi naše državno edinstvo. Naj si dobro zapomnijo vsi nasprotniki narodnega edinstva, da je prva zapoved v pravilih saveza vojnih dobrovoljcev, da delamo na čuvanju in učvrščevanju narodnega in državnega edinstva in da bomo znali to našo in Tvojo zapoved tudi izvrševati. Vsa naša jugoslovenska javnost je za nami in mi kličemo onim, ki bi skušali rušiti te naše svetinje:	Kot se
nismo plašili kot avstrijski izdajalci rušiti Avstro-Ogrske z orožjem v roki, kot se nismo plašili čmo-žoltih vešal, tako se tudi danes ne plašimo pretenj onih, ki bi hoteli po avstrijski tradiciji rušiti narodno edinstvo.
čudna poročila
Neke radio oddajne postaje so pred kratkim poročale o zmagotivih uspehih nacijo-nalnih čet pri Bilbau ter tudi javile, da so se čete po zmagi podale v rimokatoliško cerkev, da se zahvalijo Bogu za veliki uspeh. Ko pa je bila cerkev napolnjena z vojaki, je več min eksplodiralo, ker je bila cerkev pod-minirana. Tako je bilo mnogo vojakov ubi-tih, cerkev pa porušena in uničena.
Kot so iste radio nostaje poročale, so obstojale te čete večinoma iz Marokancev — mohamedanske vere — in je to poročilo zelo, zelo dvomljivo:
1.	Ker mohamedanci ne hodijo v rimo-katoliške cerkve zahvaljevat se Bogu za dobre uspehe,
Bratje in sestre! ljuba mladina!
Kot simbol našega narodnega in državnega edinstva je naš veliki Kralj Ujedinitelj podaril svojemu narodu enotno jugoslovensko trobojko. Zapovedal je, da naj nam ostanejo srbske, hrvatske in slovenske zastave samo kot spomin na preteklost, bodočnosti pa naj pripada samo ena trobojka, to je jugoslovenska. Naša trobojka je simbol narodnega in državnega edinstva. Zato bratje in sestre obsojamo vsaki poskus, da se med nami zopet pojavljajo stare zgodovinske trobojke, ker to pomeni delati proti zapovedi našega Kralja, to pomeni rušiti to, kar nam mora biti prava zapoved:	Čuvati in učvrščevati narodno in
državno edinstvo.
Poklonimo se barvam naše jugoslovenske trobojke, saj iste vsebujejo vse naše slovenske, srbske in hrvatske tradicije, seveda samo v toliko, kolikor so iste bile res častne in slovanske. Nosimo to našo sveto jugoslovensko zastavo vedno visoko v vseh borbah za naše narodno in državno edinstvo in v resen opomin našim sovražnikom, da so vsa njihova prizadevanja zaman, ker jugoslovenski narod je obljubil mrtvemu velikemu kralju Aleksandru I., da bo njegove zapovedi do groba zvesto izpolnjeval.
Bratje in sestre, draga mladina!
Dosti je še sovražnikov, ki skušajo rušiti narodno in državno edinstvo. Zagotavlja se nas, da na naših mejah ni nobenega topa več, ki bi bil proti nam naravnan. Mi smo hvaležni za to zagotovitev in želimo, da bi bilo tako. Ali mi imamo danes skrite sovražnike zunaj naših meja, pa tudi med nami, ki skušajo zahrbtno in podtalno rušiti veliko idejo padlih borcev: idejo narodnega edinstva. Bratje in sestre, ti sovražniki so nevarnejši od topov
2. ker si vojaki v tako važnih in hudih bojih ne morejo vzeti časa, da bi hodili v cerkev,
3. ker prav gotovo Baskom kot vernim katoličanom ni prišlo na misel, da bi ravno v rimokatoliški cerkvi z minami pobijali vo-j ake-mohamedance,
4. ker je čudno, kako da 60 nacijonalne čete našle sploh še kako rimokatoliško cerkev na ozemlju madridske vlade, ko so iste radio postaje tekom španske vojske že večkrat poročale, da so rdeče čete porušile in uničile vse cerkve ...
Poravnajte naročnino!
na mejah. Odkritega sovražnika ni bilo nikdar strah zavednega Jugoslovena. A ti sovražniki delujejo tiho od moža do moža in rušijo enotnost našega naroda in mu hočejo sugerirati, d s o r ^ii .1 r. :lič inv. Proti tem je treba voditi najsilnejšo borbo, ne smemo se strašiti tudi nobenih žrtev. Ker, zapomnite si to, da je s porušenjem narodnega edinstva porušena tudi naša državna celota, da bi bila v tem slučaju jugoslovenska državna enotnost tako porušena, da bi kmalu postala Jugoslavija plen kakega zunanjega sovražnika.
Zato draga mladina, bratje in sestre, se danes tukaj ob odkritju te spominske plošče blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in ob priliki spomina na vse padle borce za Osvobojenje in ujedinjenje na Vidov dan zaklinjamo, da bomo v strnjenih vrstah čuvali narodno in državno edinstvo. Zaklinjamo se, da bomo v vseh borbah ponosno nosili naš jugoslovenski narodni prapor in da nas bodo v vseh teh naših borbah vodile sence onih nesmrtnih junakov, ki so dali svoje življenje za nas od Kosovega do danes, ki niso nikdar delali razlike med Srbom, Hrvatom in Slovencem, temveč so padli za svobodo vsega jugoslovenskega naroda.
Veliki Jugoslovenski Sokol in Vitez blago-pokojni Kralj Aleksander I. Ujedinitelj naj večno živi v naših srcih in srcih naših bodočih pokolenj.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Uje-dinitel ju!
Živel naš mladi Kralj Peter II.!
Govor dobrovoljca brata Joče Žagarja pri odkritju spominske plošče Kralju Aleksandru /• Ujedinitelju v šoli na Grabnu
UREJA ODBOR. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z.: Franjo Kokolj. — Tiska Tiskarna Slatnar d. z o. z. v Kamniku. — (Vodnik m Kne*)~